List 45.
Pečniee z vzidanimi velikimi kotli.
Obertništvo se nekaj let sem dobro naprej pomika. Vseskozi se kaj znajde, kar kmetijstvu dobro hasne. Kmetijstva pa dan današnji mende nobeden bolj ne podpira, ko taki, ki kaze in pomaga les prihranjevati. Zakaj les kmetovavca čedalje huje prijemlje, ako ga nima v svojim, ker njegova cena vedno raste. Veliki dobrotniki so tisti, ki so znajdli peči za hiše in ognjiša, pri kterih se veliko derv prihrani, ali pa, ki so popravili pečniee, de se dajo vzidati veliki kotli, pri kterih je menj kurjave potreba. In to popravilo je vredno, de se vsakimu kaj večimu kmetijstvu priporoči, kjer se za živino v kotlih kuha.
_ Dosihmal so taki kotli ali na verigah nad ognjišem viseli, in so silno veliko derv potrebovali, poprej ko je zavrelo. Drugi so imeli pečniee za-nje z velikimi /stanji, tako de so se cele velike polena pod kotel lahko metale. Te pečniee so bile brez duška in sapnika, in veliko vročine je na velikih istanjih zopet izpuhtelo. Veliko lepih suhih polen so te pečniee požerle. Če za tako pečnico niso derva prav suhe, ne gorijo, kakor v naših navadnih pečeh ne, ker duška in sapnika ni. V pečnicah po novim se komaj polovica derv potrebuje, in še te so dobre, kakoršne so.
K meni pride letašnjo spomlad zidar izNem-škiga Gradca, ter se ponudi, mi pečnico za kotle popraviti. Na Gradčane se je dobro zanesti: imajo serce na jeziku; vunder sim pa mislil, de peč-nica, če mi jo tudi po novim popravi, ne bo kaj boljši, ko je. Terdil mi je pa, de po njegovi napravi ne bo treba pol toliko derv, ko do zdaj, in de bo v kotlih pol poprej vrelo, ko do zdaj. Ko mi je potem še povedal, de za svoje delo ne terja več ko 4 goldinarje in preživitek za se in svojiga pomagača, in de cela roba, kar jo je od kovača k ti reči potreba, ne bo čez 2 goldinarja znesla, sim pervolil v to popravo. — V štirih dneh je bila nova pečnica dodelana, kotla vzidana, vratca na majhne istanje narejene, dva rosa, vsak pod en kotel vzidana, dva majhna dimnika iz pečniee izpeljana: cela reč mi ne pride na 10 goldinarjev, in reči moram, de sim za več ko za 10 goldinarjev pri sami kurjavi na dobičku; zakaj od tistihmal mi ni treba za derva pod kotel več skerbeti, jeveri, dračje, skodle, vse je dobro, in čeravno vse srovo in mokro, kmalo gori, v kotlu pa hitro vre in kipi.
Vem, de je v vsakim mestu že kak zidar, ki take pečniee — z majhnimi istanji, s sapnikam pod kurišem, z dimnikam iz pečniee — dela, de mu le kdo reče. Obernite se torej, kmetovavci! brez skerbi na take zidarje: čez "samo to zimo, ki je
178
zdaj pred durmi, si bote pri dervahveč perhranili, kakor boste za pečnico, po novim narejeno, dali.
S.
Pristavik. Gosp. S. so nam poslali tudi popis prostiga rokodelca „kako se imajo pohvaljene pečnice zidati", kteriga tu sem pristavimo:
Narpoprej napravi zid, kakor za vsako drugo peč, kakih šest palcov visok, tako de je povsod enako visok, širok pa kakor je kotel; to se pa tako ve, de mora zid kakih sedem ali osem palcov širji biti kakor je kotel, de potem lahko soparco (ico) okoli napelješ. Potem pa za en cegel višji po vsim zidu, in kake tri palce širji kakor je že spodnji zid (ioAe samo tam kjer misliš potlej na verhu kotel imeti) naredi luknjo kakih pet ali šest palcov široko , kaka dva ali tri pa visoko. Okoli te luknje pa začni naprej zidati, tako široko kakor je kotel širok, kake tri palce gori od dna. Kader je že zid en komolc visok , naj se postavi kotel gori; nad luknjo pa se mora postaviti železen ros, ki je kakih pet ali šest funtov težak, tako de ravno pod kotel pride. Druga luknja ali votlina mora pa znotrej v peči vsa zadelana biti; noter do rosa mora pa od spodej vse votlo biti tako, de čez roš pepel doli leti in de se lahko viin grabi, in po ravno tisti luknji pa tudi sapa noter vleče in naravnost cez roš v oginj piha tako, de še clo srove derva rade gore. Od spredej, to je, ravno gori nad luknjami, napravi okno, skozi ktero se derva v peč-nico devajo, kakih sedem ali osem palcov visoko, en palc pa širji, potem pa železin podboj okoli in pa železne vratica, tako de se vse čisto tikama zapre. Na sredi vratic mora pa še vselej majhno oknice biti, poldrugi palc visoko, dva palca pa široko, tako de se lahko pogleda ali v pečnici gori ali ne, ali če je potreba več sape (lufta^ noter spustiti. Kader imaš že toliko narejeniga, potem pa le kotel gori deni. Ravno na drugim kraji kotla pa mora še ena luknja iz peči lih za kotlarn gori napravljena biti; drugod se mora pa kotel okoli in okoli tikama pri-leči, in imenovana luknja mora tako narejena biti, de se kmalo za kotlarn že na eno plat nagne, in de gre okoli in okoli kotla, predin de drugič ravno na tistim kraji kotla viin pride na verh, tode ne tako, de bi luknja potlej vkup prišla. Kader pa viin pride, se mora pa še na verh luknje kake tri komolce visok dimnik pozidati, zato de nemore so-parca kmalo vim priti, ampak de se delj časa okoli kotla pomudi. Če je kotel plitev, se sme še na verh kotla nekoliko zida dostaviti, ki pa mora prav dobro zazidan biti, tako de nemore potlej za kotlarn v dimno ali soparčno luknjo deževati.