Leto xii. št. m

Letos - že 30 milijard
Pogovor z direktorjem gospodarsko finančne službe Ikoni Ravnikarjem — Realna pričakovanja, da bo letošnji finančni plan (25 milijard starih dinarjev)
Klena Titova beseda na poti po Dalmaciji
Zadnji teden avgusta je predsednik republike in najvišji voditelj Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito potoval po Dalmaciji in se pogovarjal z delovnimi ljudmi ter s predstavniki tamkajšnjega političnega in gospodarskega življenja. Ob tej priložnosti je imel več govorov, v katerih je razvil svoje misli o gospodarski reformi in o našem političnem življenju sploh, posebej še o delu Zveze komunistov,
Titova jasna beseda je prišla pravi čas, saj so se gospodarski pa tudi politični problemi nakopičili in terjajo naglih n učinkovith ukrepov. Najhujši gospodarski problem je nelikvidnost gospodarskih organizacij, zaradi česar ne morejo uspešno poslovati tudi tiste organizacije, ki blago prodajajo, ki ga izvažajo in ki so visoko rentabilne. Od tod pojav, da nimajo denarja niti za osebne dohodke, kar povzroča že politične težave, saj delavci nikakor ne morejo razumeti, da ni denarj za osebne dohodke, če blago prodajo, če so dobro delali, če jim gre v izvoz in če ji vi računi kažejo, da bi morali imeti visoke sklade. Teh pa ni, ni denarja niti za osebne dohodke, ker dolžniki ne poravnavajo sproti svojih računov.
S tem problemom se še kako srečujemo tudi v našem podjetju, saj je gradbeništvo najbolj tesno povezano prav s tistim, kar pravzaprav povzroča zastoj v gospodarstvu — z investicijami. Ne investirajo namreč samo gospodarske organizacije, ampak tudi družheno-polilične skupnosti, ki se napajajo iz proračunov in ki grade večinoma na kredit. Tv pa imajo dostikrat večje apetite kot pa sredstev in je prav to eden izmed poglavitnih vzrokov sedanjih gospodarskih težav. Ne drže sc namreč načela, da lahko investirajo le toliko, kolikor je sredstev ustvarjenih in ne koliko jc predvidenih.
sorazmerno izdatno presežen — O zvišanju tarifnih postavk, razponih in še o Marsičem
»Številke so marsikdaj zanimive in poučne, nekatere so nam tudi všeč, predvsem tiste, ki pomenijo denar, pa naj bo denar v blagajni podjetja ali v naši denarnici,« se je za uvod v intervju pošalil tovariš Ika Ravnikar, direktor gospedarsko-finančne službe. »Samo ene številke nam niso všeč — tiste, ki povedo koliko let že imamo na plečih . , . « .
Vprašanje: -Smo že tik pred septembrom, kar pomeni, da je za nami Približno dve tretjini gradbene se-zone. Kakšne so na pragu septembra številke, ki pomenijo Gradisovo finančno realizacijo?« i Odgovor: Lahko kav na kratko odgovorim, da smo lahko z dosedanjimi Rezultati kar zadovoljni. Če nas ne bi letošnja huda in dolga zima tako zadržala, bi bili seveda rezultati še boljši. Kot vemo, smo zaradi letošnje dolge zime začeli delati komaj v drugi polovici mavca. Seveda pa tisto obdobje, ko gradbišča šele počasi oživljajo, ne da kakšnih posebnih finančnih rezultatov. Znano je, da je v gradbeništvu najboljši zaslužek takrat, ko gre objekt v tretjo -gradbeno fazo. Takrat se namreč intenzivno dela in vemo, da je največ-
n AsicoMmim
Nimamo,
limae...
»Nimamo niti kilograma cementa. In betonskega železa. In nimamo )esa in opeke. Nimamo siporeksa, in porolita, radiatorjev, fitingov, armatur in tako dalje in tako dalje...«
Takšne in podobne glasove poslušamo danes na vseh koncih in krajih. Prihajajo iz gradbišč in delav-nie, iz skladišč in pisarn. Nimamo tega, nimamo onega, primanjkuje tega, primanjkuje onega.
Seveda »Gradis« ni izjema, je dejal lov. Božič, šef nabavne službe Podjetja, Nismo edino gradbeno podjetje, ki tarna zaradi pomanjkanja tega ali onega gradbenega materiala. Smo samo eno izmed podjetij, ki sPet občuti pomanjkanje cele vrste gradbenih materialov,
»V skladišču nimamo danes niti Praška cementa,« so nam te dni povedali v nabavnem oddelku na upravi- -Kes je, da je zdaj ves cement na gradbiščih, vendar tudi z gradbišč vsak dan prihajajo telefonski pozivi Zlasti je kritično z betonskim železom in cementom, primanjkuje pa tudi opeke, lesa in še dolga vrsla drugih izdelkov.«
Povedali so nam še, da se kaj takšnega že dolgo let ni zgodilo. Bile so krize bila so obdobja pomanjkanja, ampak tega, kar imamo danes skoraj 25 Set po končani vojni, res ni Pilite pričakoval.
In kaj naj k temu rečemo? Kaj se dogaja v našem gospodarstvu in na Pašem tržišču? Ali res nismo zmožni Piti približno ocenili potreb gospodarstva,' da bi jih kolikor toliko normalno krili z domačim in uvoženim materialom? Vse kaže, da nismo. In ®e bi bili zlobni,-bi lahko tudi vprašali, zakaj imamo vse mogoče zvez-Pe in druge sekretariate, uvozna Podjetja, zbornico in kaj vem še kaj ~~ če ves ta aparat lij sposoben enkrat za vselej narediti vsaj nekoliko reda pri nas in če nismo sposobni Vsaj za silo urediti tržišča?
' S *	'...
ja akumulativnost pri betonskih delih.«
Vprašanje: »Kakšni so torej bili rezultati v polletju?«
Odgovor: »V letošnjem polletju smo dosegli letni finančni plan z' 38 odstotki. Običajno dosežemo ob polletju približno 42 odstotkov letnega plana, letos smo dosegli le 38 odstotkov. No, povedal sem že, da nas je precej zavrla dolga in huda zima. Zato smo lahko tudi z 38 odstotki kar zadovoljni. Lan; smo na primer ob polletju dosegli 43 odstotkov, vendar ne smemo pozabiti, da : bila lani struktura del precej ugodnejša za nas. Predvsem smo imeli lani več turističnih objektov na jugu, kjer je možno delati tud; pozimi, medtem ko letos takšnih objektov nismo' ime- -11, Prihodnje leto bo za nas spet boljše, predvsem zaradi strukture investicijskih del — tako na nekaterih industrijskih kot tudi turističnih objektih ob morju.«
Vprašanje: »In kaj računate, da bodo pokazale številke ob koncu leta 1969?«
Odgovor: »Rekel sem že, da smo lahko optimisti. Od marca, ko so »zamrznjena« gradbišča zaživela, vsak mesec precej povečujemo realizacijo, Poleti smo prevzeli precejšnje naloge in nova dela, tako da lahko trdno upamo na uspešen zaključek leta 1969.«
Vprašanje: »Lahko poveste kar konkretne številke?«
Odgovor. »Seveda. Plan računa v letošnjem letu s finančno realizacijo 25 miliiard starih dinarjev. Upam, da se bomo do 31. decembra 1969 močno približali 30 milijardam, ni pa tudi izključeno, da bi 30 miliiard za malenkost celo presegli.«
Vprašanje: »Kakšna pa je situacija — finančna namreč — po enotah?«
Odgovor: »To je pa zelo različno. Povedal sem že, da je največ odvisno od strukture del. Nekatere enote so že med polletjem presegle svoje plane — in to zelo izdatno. Imamo pa tudi enote, ki so zaradi strukture del v slabšem položaju. Sicer se pa stvari zelo spreminjajo. Poglejte na primer Celje. Se predlanskim in leto prej so se obupno borili za obstoj, viseli so tako rekoč na nitki. Danes Pa se prav tako obupno borijo, da bodo vse svoje naloge o pravem času in kvalitetno izpolnili.«
Vprašanje:	»Precej polemik —
morda tudi po hodnikih — je vzbudil zadnji ukrep o zvišanju tarifnih postavk tistim delavcem, ki so z osebnimi dohodki prav na dnu lestvice. Kaj menite o tem?«
Odgovor: »Mislim, da je bil sklep delavskega sveta premišljen in utemeljen, čeprav ne zanikam, da je ta ukrep sprožil nove probleme in čeprav smo že vnaprej vedeli; da bomo morali zaradi tega- ukrepa nekoliko okrniti sklade. Toda če vemo, da danes vse beži od gradbeništva, da nihče noče več delati v tej panogi, če pomislimo na še vedno močno fluktuacijo in podobno, potem menim, da ta ukrep, ni bil samo politično obarvan, marveč je imel tudi svojo ekonomsko utemeljitev.«
Vprašanje:	»Tijda. s lem spet
manjšamo razpone, zlasti v škodo vodilnih strokovnjakov, organizatorjev in visoko kvalificiranih delavcev?«
Odgovor: »To je res. Prepričan sem, da bodo nekatere enote težko prenesle omenjeno povišanje, za druge *pa to ne bo nikakršen problem. Mislim pa, da teh ukrepov in celotnega problema nagrajevanja in delitve ne smemo gledati preveč statično. Celotna problematika je pravzaprav eno samo dinamično gibanje, v neprestanem dopolnjevanju in izpopolnjevanju. Prepričan sem, da bo treba že prihodnje leto pogledati, kako je z nagrajevanjem organizatorjev in vodilnih ljudi ter visoko kvalificiranih delavcev. Osebno menim, da bodo slej ko prej tudi pri teh potrebne korekture, seveda v takšni smeri, da bomo našli ustreznejše razpone oziroma razmerja. Priznam, da je in da bo ob tem vprašanju precej polemik in vprašanj, vedno bodo nekatere skupine ali posamezniki bolj ali manj prizadeti. Takšna je pač dinamika našega časa, v katerem živimo.«
Zato je predsednik Tito posebej opozoril politične voditelje, naj ne investirajo brezglavo. Takole je dejal o tem:
»Reševanje nelikvidnosti v gospodarstvu mora imeti prednost. Zdaj moramo odločneje preprečiti nepokrite investicije. Nikar ne bodite tudi vi tisti, ki bi nam povzročali nove težave. Potemtakem ne hitite. Ne rečem, da jutri, čez nekaj iet ne bomo mogli uresničiti vaših obsežnih načrtov. Zdaj je to nemogoče. Naša skupnost razpolaga z omejenimi sredstvi in jih mora najbolj racionalno uporabiti, da bi zares lahko izvedla gospodarsko reformo.
Uresničevanje gospodarske reforme je prišlo zdaj v zelo delikaten položaj. Nekje stagnira, ponekod gre celo nazaj. Moramo najti obliko, da preprečimo nadaljnjo stagnacijo gospodarske reforme in ji omogočimo normalen razvoj.«
To je odločna Titova beseda, ki bi ji morali prisluhniti vsi gospodarski in politični činitclji. Zdaj pa se dogaja, da gradi vsak le na kredit, gospodarske organizacije pa poslujejo, ne da bi nalagale sredstva v obratna sredstva. V zdravem gospodarstvu pa 'mora vsako podjetje samo skrbeti za obratna sredstva. Razmerja glede tega pa so pri nas prav obratna, saj poslujejo podjetja večji del z obratnimi sredstvi, ki. jih dobe iz kreditov, drugod pa tvori lasten del obratnih sredstev večina in le manjši del tvorijo s krediti. Poglavje zase pa so investicije druž-hciio-političnih skupnosti. Glede tega so še močni politični pritiski. Sklicujejo se namreč na zakone, po katerih je določena investicija sicer predvidena, vendar pa grade hitreje, kot pa se natekajo sredstva. Od tod dolgovi, od tod nepokriti računi tako gradbenih podjetij kot tudi vseh tistih, ki sodelujejo pri investicijskih delih. Veriga se potegne na vse gospodarstvo in to je tudi poglaviten vir nelikvidnosti. Sicer je bil sklep zvezne skupščine, da ni mogoče investirati na prazno, vendar sc tega političnega dogovora ne drže. Tito je zdaj znova opozoril na ta problem. To pa pomeni, da bi dinamika investicijskih del marsikje zastala, da bo treba investirati le toliko, kolikor je denarja, kar se bo v gradbeništvu sicer močno poznalo. Toda bolje je prebroditi začasno stagnacijo v investiranju kot pa nelikvidno poslovati, kar je navsezadnje po učinku isto, le da v drugem primeru gospodarstva sploh ni mogoče ozdraviti, v prvem pa je izhod za to, da ga postavimo na zdrave temelje.
Posebej pomembne pa so tiste Titove besede, v katerih je opozoril na dosledno uresničevanje partijskih sklepov. Tudi tokrat je kot že tolikokrat opozoril, da sc zlasti nekateri vodilni politični delavci sklepov ne drže, da celo v skupščinah slišimo glasove, ki so v nasprotju s sprejetimi partijskimi sklepi. Dejal je, da se nihče ne more sklicevati na svoje zasluge v revoluciji in ga je treba zamenjati, če se sklepov ne bo držal. Ob drugi priložnosti je dejal, da mora biti Zveza komunistov kvalitetno močna, se pravi, da ni važno toliko število članstva kot to. da so njeni člani najzavestnejši in najpredanejši del delavskega razreda, se pravi v resnici njegova avantgarda. Uporabil je izraz »čiščenje ZK«, kar pomeni, da bi bilo treba pogledati, kdo se ravna po sklepih, kdo jih zavestno uresničuje in kdo je le sopotnik ali celo ovira uresničevanja, sklepov in se pravzaprav sam izloča iz vrst ZK, Odločno pa je treba nastopiti proti vsem antipartijskim elementom in proti razrednemu sovražniku, ki ga pri nas še vedno imamo. Pri tem jc posebej opozoril na to, da stari revolucionarji ne smejo pustiti dela, ampak je komunist le tisti, ki vztraja do konca svojih dni. Nekateri pa so vse prepustiti in skrbe le za svoj standard.
In še nekaj. Tito je posebej govoril o tem, da bi moral biti politični delavec tesno povezan z množicami, da živi med ljudmi, da posluša, kaj jih teži in da govori tako, da ga vsak razume. Zdaj pa so mnogi partijski sklepi napisani tako učeno, da jih le malokdo razume. Ti morajo biti navodilo za konkretno prakso veakeera, komunista, ki pa iih mora razumeti, če naj jih uresničuje.
liliilllliii
E
IZ OBRATA GRADBENIH POLIZDELKOV — Obrat se iz dneva v dan bolj modernizira. Zdaj proizvajajo že vrsto •konstrukcijskih in drugih betonskih elementov Letna realizacija obrata bo letos znašala poldrugo milijardo starih dinarjev
Naše sindikalne podružnice ne morejo podpirati idej o razširjanju privatne zdravniške prakse
Sindikalni odbor, sindikalne podružnice, člani sindikata, organizacije strokovnih sindikatov zahtevajo, da se slovenski sindikati opredelijo proti nekaterim zahtevam in predlogom za razširitev privatne zdravniške prakse in proti najnovejšim idejam, naj bi se v okviru zdravstvene službe kot redna oblika zdravstvene pomoči in zdravstvenih storitev odprle ambulante za samoplačnike.
Sindikati so bili v svojem dosedanjem prizadevanju za napredek zdravstvene službe in za njeno sodobnejšo organizacijo ter zlasti za učinkovitejše zdravstveno varstvo delovnih ljudi zelo odločni v svojih stališčih in prav tako v svojih ukrepih. Napredek v zdravstvenem varstvu slovenskega prebivalstva je najtesneje povezan z napredkom in sodobnejšo organizacijo zdravstvene službe kot družbene dejavnosti. Sindikati so se pri tem zavzemali in se bodo tudi v bodoče dosledno usmerjali v svojih zahtevah za tako zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo zagotovljeno in enako dostopno vsem zavarovancem ne glede na njihov socialni položaj in gmotne razmere. Varstvo zdravja in delovnih sposobnosti prebivalstva ni mogoče in ne sme biti odvisno od možnosti posameznika in od dostopnosti zdravstvene službe. Politiko zdravstvenega varstva delovnih ljudi moramo razvijati in jo lahko razvijamo le v okviru zdravstvenega zavarovanja kot solidarne oblike zagotavljanja enakih možnosti vsem občanom za uporabo zdravstvenih storitev.
Višje osebne dohodke moremo pričakovati predvsem z večjimi napori organizatorjev proizvodnje
V letošnjem polletju so znašali osebni prejemki v našem podjetju 1101 din (110.100 starih dinarjev) na mesec. Lani ob tem času so znašali 1029 din Povečanje znaša 72 din ali 7 */». V istem času so narasli življenjski stroški za 9 °/o. To pomeni, da so realni pre-> jem ki letos v prvem polletju za 2 °/o nižji, kot so bili lani v istem obdobju.
To bi bilo zelo zaskrbljujoče, če ne bi pred kratkim dvignili osnove ročnim delavcem. Ta dvig pa se v polletnem obračunu še ne pozna tako občutno, ker smo po novem izplačevali šele v zadnjem mesecu polletja, to je v maju. Zategadelj pričakujemo v tričetrletju večjo rast osebnih prejemkov; to še tem bolj, ker pričakujemo v sezonskem času boljše poslovne rezultate kot v polletju, ko smo imeli zaradi neugodne zime slabše uspehe kot običajno.
Ce od osebnih prejemkov odštejemo dodatke (terenski dodatek in druge), dobimo osebne dohodke. Ti so znašali 919 din (91.900 starih dinarjev) in so bili v primerjavi z lanskim polletjem, ko so znašali 849 dinarjev za 8 °/o višji.
sezone precejšnje izboljšanje do tri-četrletja.
Toda že v prihodnjem letu nas na področju osebnih prejemkov čakata dve izredno težavni nalogi.
Zaradi prehoda na 42-urni delovni teden bo treba urne osnove povečati za 6%. To bomo lahko storili, če bomo najmanj za toliko povišali tudi produktivnost.
Hkrati pa bomo morali narediti vse., da se bomo v kar največji meri približali osnovam, kj izhajajo iz sa-
moupravnega dogovora o vrednotenju dela in delitvi dohodka.
To bo za ves kader podjetja tako zahtevna naloga, da je treba že letos —najkasneje pa v zimskem času — pripraviti vse. da bomo z boljšo organizacijo in nagrajevanjem tudi dejansko povečali produktivnost. Prav gotovo pavšalno dajanje akordnih presežkov (odstotkov) celim skupinam in celo sektorjem ne more biti v bodoče več garancija za uspešno nagrajevanje po delu in za visoke osebne dohodke, ki zato največkrat niso odraz dejanskih učinkov.
Za znižanje stroškov in za povečanje ekonomičnosti pa bomo morali hitreje povečevati tudi obseg dela. V zadnjih letih zaostajajo zlasti naše večje enote, kar vpliva neugodno tudi na zaostajanje dinamike vsega podjetja. Nekateri grafikoni to dovolj zgovorno prikazujejo S. II.
Ova čaša jubilanta
To pa bo mogoče le ob sistematičnem razvijanju take zdravstvene službe, ki bo dostopna vsem — od svojih osnovnih oblik do najvišjih specializiranih zavodov. Sindikat tudi ne more dati podpore idejam, ki bi lahko pomenile zapiranje možnosti, da vsak občan lahko uporabi in zahteva pomoč najbolj priznanih in uglednih zdravstvenih strokovnjakov.
Ne samo s stališča naših družbenih odnosov, ki zlasti na področju zdravstvenega varstva zahtevajo odpravljanje socialnih neenakosti. marveč tudi s stališča sodobne medicinske znanosti in vseh dognanj, o organizaciji zdravstvene službe, je nujno treba razvoj naše zdravstvene službe usmerjati v njeno nujno funkcionalno povezanost in sodelovanje. Nikakor pa je ne bi smeli razbijati z raznimi oblikami, ki delujejo proti njeni integraciji.
Odločno nasprotujemo vsaki obliki legaliziranja prakse, ki bi dejansko pomenila privatno prakso ob izkoriščanju družbenih sredstev, ki so vložena v zdravstveno omrežje in njene kadre, pa naj bi taka praksa služila posameznim zdravstvenim delavcem ali pa samo določenim kategorijam državljanov.
O teh vprašanjih so tudi slovenski sindikati že zavzeli svoja stališča tako ob uveljavljanju nove zakonodaje o organizaciji zdravstvene službe kot tudi ob razpravah c bodočem razvoju zdravstvenega zavarovanja. Jeseni, ko se bodo nadaljevale raz-prave o ureditvi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in o položaju ter perspektivi zdravstvene službe pri nas, bodo republiški sindikalni forumi ponovno obravnavali omenjene zahteve sindikalnih in drugih organizacij Pri vseh odgovornih činiteljih se bodo 0C!lpčn° zavzeli proti vsaki zamisli, ki bi pomenila družbenopolitično, socialno in etnično nesprejemljive oblike uveljavljanja zdravstvenega varstva.
SELiOST?
Pri nas večkrat govorimo o brezposelnosti, o tem, kako je v naši državi vedno več ljudi brez posla. Toda — je to res? Smo res lahko tako zaskrbljeni nad tem pojavom? In kaj je sploh to — brezposelnost?
Delež dodakov se je zmanjšal in znaša 16,5 °/o.
Skladi so v primerjavi z lanskim letom približno enaki. Razmerje med OD in skladi je znašalo lani 84 :16, letos smo planirali 88 :12, ob polletju pa dosegli 85 : 15.
Produktivnost, merjena s kazalcem vrednosti čiste proizvodnje na efektivno uro, se je povečala za 14 °/o. Vendar moramo upoštevati, da so se dvignile cene za 7%. Zatorej se je realno povečala produktivnost za slabih 7%, kar je približno toliko, kot so se povečali osebni prejemki. Iz tega vidimo, da rastejo naši oseb ni prejemki skladno z rastjo produktivnosti.
Seveda pa so po enotah precejšnje razlike. Najbolj neskladno s produktivnostjo so porasli osebni prejemki na enotah Ljubljana okolica SPO, OGI in Ravne.
Medtem ko pri visokih prejemkih beležimo povišanje za 10 V«, so ostali nizki prejemki nespremenjeni. Zato se je povečal tudi razpon med najvišjimi ir najnižjimi osebnimi prejemki

Neugodno je tudi dejstvo, da je letos v polletju skoraj 300 de'avcev imelo nižje urne plače kot 3 din na uro. Lani je bilo takih delavcev le 150. Največ de!ax'cev z nizkimi prejemki je pri enotah Maribor, Ravne in Celje. Zato morajo sindikalne organizacije teh enot takoj obravnavati vzroke za takšen položaj in skupaj z vodstvi enot določiti rok za odpravo tako nizkih osebnih prejemkov.
Polletna analiza osebnih prejemkov ni ravno zadovoljiva, vendar — kot že rečeno — upravičeno pričakujemo zaradi novih osnov in polne
Dne 14._ 10. 1969 se bo v daljni Afriki srečal z Abrahamom naš dolgoletni sodelavec ing. Silvo Erjavec. Skoda, da ga ne bomo mogli skupaj sp’ti kozarček dobrega.
Ing. Silvo Erjavec je prišel k podjetju 8, 7. 1955 na gradbišče termoelektrarn? v Šoštan ju. Pozneje je bil premeščen v Ljubljano, bil je na avto cesti, skratka tam. kjer je bila potreba Pred odhodom v Libijo je bil z:: o os len na delovnem mestu pomočnika tehničnega direktonn za študij in razvoj. Med zaposlitvijo je bil tudi 4 mesece na specializaciji v Franciji.
Ing. Silvo Erjavec je zelo priljubljen v kolektivu in danes verjetno
že tudi v daljni Afriki; O njegovem delu bi še lahko napisali mnogo pozitivnega. toda čas in prostor nam to ne dopuščata.
V Kopru pa se bo 6. septembra srečal z Abrahamom betoner Remigio Cechetto. V koprski enoti dela že 14. leto in je pri nas edini delavec italijanske narodnosti. Na gradbišče Koper se je preseli! iz Strivissa v Italiji in kot sam pravi, bo v Jugoslaviji kot tudi pri Gradisu ostal do upokojitve.
Obema jubilantoma kličemo še na mnoga zdrava leta!

Ne da bi se spuščali v dolga modrovanja, bi rekli, da je brezposelnost pojav, ko ljudje ne dobijo dela ne tu ne tam. ko ljudje prosjačijo za kakršnokoli delo, pa ga ne dobijo! Ko se marsikdo odloči in poprime za vsako, še tako težko delo, samo da ima kruh.
Je kaj takšnega pri nas? Ce poznamo gradbeništvo, potem lahko trdimo, da pri nas sploh ni prave brezposelnosti.
Letos smo po vsej državi dostikrat brezuspešno iskali tesarje, zidarje, železokrivce. Sami smo organizirali vrsto tečajev, skozi katere je šlo nekaj čez 600 ljudi. Vendar tega kadra še vedno primanjkuje. Že več kot dfva meseca iščemo železokrivce — toda rezultat minimalen.
Te dni smo v Čakovcu sklepali učne pogodbe. Čakovec je bil dolga leta velik rezervoar, od koder so prihajali mladi ljudje v gradbene vrste.
Ampak — ta rezervoar — je bil! To je preteklosti. Zdaj ni več.
Mi bi morali v okolici Čakovca dobiti približno slo mladih ljudi za vajence. Vse je bilo dogovorjeno. Toda rezultat v Čakovcu je bil precej porazen. Namesto 96 smo dobili samo 46 mladih fantov, ki so bili voljni, da se gredo učit za vajence v gradbeništvo. Iz Slovenije pa smo jih dobili same 8.
Kje je torej brezposelnost? Kje je kriza za delo? Kje je borba za kruh? Ali gre res vse v Nemčijo in druge tuje dežele? Ce je to točno, potem sploh ni tako hudo s to brezposelnostjo, saj je končno vseeno, ali dobiš kruh doma ali v tujini, čeprav se vsak raje drži domovine. In vse kaže, da resnica o brezposelnosti pri nas ni niti pol tako črna in bridka, kot nekateri govorijo; kajti če bi bilo to res, potem tudi gradbeniški kruh ne bi bil tako trd da ga ne bi mnogi sprejeli. Isto seveda velja tudi za tehnični strokovni kader.
Očitki, da nismo storili vsega, so torej odveč. Res pa je nekaj ■ z delavci, ki so že zaposleni, tako doma kot v tujini, bo potrebno vzpostaviti več osebnih stikov.
L. C.
NARAŠČANJE OBSEGA DEL NEKATERIH ENOT IN PODJETJA
------ po teke tih	cenah
—-----po stalnih	cenah
'"**«	KOPER
«65	66	47	44	69 Mo

GRADIS
Še pred zimo bomo ob nekdanji »cukrarni« v Ljubljani zgradili veliko desetetažno garažno hišo, v kateri bo prostora za 475 avtomobilov — že skoraj polovica garaž prodana
Že več let je v Ljubljani čutiti vedno večje pomanjkanje garaž. Precej let se za garaže nihče ni resneje zmenil. Vsa skrb je bila posvečena predvsem gradnji novih stanovanj. Nič čudnega, da se je v več letih nabral kar precejšen »primanjkljaj« garaž. Poleti še nekako gre, toda bolj ko se leto nagiba v jesen in proti zimi, bolj postajajo lastniki najrazličnejših motoriziranih »konjičkov«, ki nimajo garaž, zamišljeni in zaskrbljeni. Zato je naše podjetje prav gotovo ustreglo številnim motoriziranim Ljubljančanom, ko je spomladi začelo ob nekdanji stari »cukrarni« pri Ambroževem trgu graditi veliko in moderno garažno hišo.
cer pa imamo razen osebnega dvigala v garažni hiši tudi stopnice.«
Na gradbišču velike garažne hiše, ki bo sprejela 475 avtomobilov, so torej optimisti, čeprav se tudi zavedajo, da si ne morejo privoščiti nikakršnih neplaniranih oddihov. Tako kot na večini gradbišč je tudi na tem objektu čutiti zlasti pomanjkanje dobrih in sposobnih tesarjev. Tudi letos povsod nekoliko »škriplje« z betonskim železom, pa tudi cement je še vedno tisti gradbeni material, ki ga ni na pretek it) y ijzobilju. Vendar na gradbišču garažne hiše upajo,
Betoniranje plošče na garažni hiši. Delavci so delali noč in dan, kajti betoniranje plošče ne sme biti prekinjeno
Treba je priznati, da nova garažna hiša res ni kar tako. Že dejstvo, da ima objekt kar 10 etaž, dokazuje, da ne gre za nikakršne »pritlikave« hišice, marveč da bo v Ljubljani postavljena velika in sodobna garažna hiša, kakršnih je precej tudi v vseh velikih mestih v razvitih deželah na Zahodu. Nova garažna hiša bo 22 m visok objekt, načrte zanjo pa so pripravili v podjetju »Slovenija-pro-jekt« (inž. arh. Savin Sever ter inženir Davorin Žitnik za statiko). ICot izvajalec gradbenih in gradbeno-obrtniških del nastopa naše podjetje — oziroma gradbeno vodstvo Ljubljana. Investitor pa je krajevna skupnost Poljane, naše podjetje in vsi lastniki garaž, ki so si s plačilom že zagotovili garažo. Z arhitektonske plati bo objekt nedvomno precejšnja pridobitev za ta predel Ljubljane, saj bo pogled na veliko in pretežno stekleno stavbo, ki ima obliko dveh valjev, prav prijeten in impozanten.
Ko smo zadnje dni avgusta obiskali gradbišče in povprašali šefa gradbišča, tovariša Alojza Gregoriča, kdaj bo garažna hiša že lahko sprejela pod streho avtomobile, nas je odgovor kar presenetil. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo slišali, da je gradbišče zaživelo šele konec maja, objekt pa mora biti dograjen do 15. novembra. Vsekakor je rok G mesecev za takšen objekt — 10-etažna hiša za 475 avtomobilov — resnično precej »divji«. Tudi tovariš Gregorič je bil istega mnenja in je priznal, da se v tako kratkem roku šestih mesecev na takšni stavbi ne bo mogoče niti malo »igvajčkati«. Sicer pa tudi drugi podatki in številke dokazujejo, da bo treba na objektu izkoristiti sleherno minuto in napeti prav vse sile, da bo garažna hiša še pred zimo oziroma še pred decembrom popolnoma urejena in pripravljena za sprejem avtomobilov. Nova garažna hiša bo imela v vseh 10 etažah približno 13.000 kvadr. metrov površin, vanjo bodo vgradili 400 ton železne armature in več kot 300 kubičnih metrov betona. In če še Povemo, da bo treba položiti na objektu okrog 19.000 kvadr. metrov opažev, je menda vsakomur jasno, da bo »Gradis« v pol leta, oziroma še prej usposobil res velik in lep objekt, kakršnemu majhna gradbena Podjetja ne bi bila kos niti v letu dni.
»Pa boste držali rok?« smo vprašali šefa gradbišča.
»Seveda ga bomo! Moramo ga držati!«, je odvrnil. Povedal je, da so terminski plan pripravili po sistemu mrežnega planiranja in točno preračunali roke za vsako delovno fazo. Trenutno imajo le 4 ali 5 dni zamude, ki je nastala zaradi zakasnitve z železno armaturo. Sicer pa upajo, da bodo tistih 5 zamujenih dni že nekako ujeli. Delovni tempo je kar »zahodnoevropski«, saj se gradbišče ustavi za kratke pol urice le dvakrat na dan: dopoldne ob malici in opoldne, ko dobijo delavci kosilo. Sicer

pa ni počitka od 6. ure zjutraj do 18. popoldne, ko udarec na železno traverzo označi konec »šihta«. Tudi ob sobotah ne počivajo, samo nedelja je dan, ko si lahko oddahnejo. Seveda pa pri betoniranju plošč delajo brez prestanita — ves dan in po potrebi tudi ponoči, kajti takšno delo ne morejo prekiniti. Beton prevažajo v posebnih vozilih iz centralne betonarne, prav tako prihaja na gradbišče že ukrivljena železna armatura, ki jo obdelajo v centralni železoltriv-nici. Na gradbišču se od jutra do večera neutrudljivo vrti tud; »stari« Waitz in dviguje s tal vsakovrstna bremena.
Po pripovedovanju šefa gradbišča bodo konec oktobra z objektom pod streho, že v drugi polovici septembra pa bodo začeli kompietirati spodnje etaže. Posebnih težav pri notranji ureditvi ne bo, kajti tla in stropi ostanejo kar betonski, predelne stene med garažami pa so iz jeklenega ogrodja s polnilom iz lesonita. Tudi z vrati ni težav, kajti vsaka garaža ima železna vrata, ki so zasteklena z žičnim steklom. Vsaka garaža je dolga po 5 m, široka pa pri vratih 2 m, ob steni pa 2,40 m. V vsaki garaži so tudi konzole, na katerih si bodo lastniki lahko uredili primerne police. Fasada garažne hiše pa je zgrajena iz montažnih betonskih elementov, ki so domiselno kombinirani z debelim žičnim steklom.
»Nekoliko težav bo le z dvigalom,« je pripovedoval šef gradbišča. »Strojnica je namreč- prav na vrhu in dokler nimamo strojnice, dvigalo ne more obratovati. Upamo pa, da bomo tudi dvigalo, ki je,namenjeno potnikom, pravočasno montirali. Si-
Stefan Bomajanič in Hasan Ilodič: »Kljub mehanizaciji je treba včasih uporabiti tudi ročno žago ...«
da ne bo prišlo do kakšnih resnejših zastojev zaradi pomanjkanja tega ali onega gradbenega materiala, pa tudi
v jesenske mesece, ki so včasih grdo deževni, imajo polno zaupanje.
Celoten objekt bo veljal skoraj pol milijarde starih dinarjev ali točno — 480 milijonov S din — gradi pa ga naše podjetje na ključ. Vsaka garaža bo torej veljala skoraj natanko mi-
lijon starih dinarjev, prodajna cena pa bo za 200.000 S din višja. Kot smo že omenili, je prodanih doslej že več kot 200 garaž, vsak dan pa se prijavljajo novi interesenti. Vsekakor je prednost garažne hiše v tem, da je v središču mesta, kjer je zelo malo garaž, vrh tega pa je vsaka garaža zase zaključen prostor — pod ključem. Nekatere garaže pri nas — na primer tiste pod zemljo na Trgu revolucije — kjer je »garaža« pravzaprav samo nekaj kvadratnih metrov parkirnega prostora, brez sten in brez vrat, pri ljudeh niso vzbudile posebnega navdušenja. Vsak ima pač svojega konjička rad med štirimi stenami in pod ključem, kajti pri še tako vestnih čuvajih se lahko pripeti, da boš nekega dne našel svoj avto Obdrgnjen ali pa boš ugotovil, da ti je iz avtomobila nekaj izginilo. V garažni hiš; ob Ambroževem trgu je to nemogoče, kajti vsak lastnik bo imel resnično garažo s štirimi stenami in ključem, ki zapira vrata oziroma vhod v garažo. Seveda bo v garažni hiši tudi vratarnica s čuvaji, ki bodo noč in dan skrbeli za red v hiši in za to, da se ne bi nepoklicane osebe vtihotapile v objekt. Zato cena 12,000 novih dinarjev niti ni pretira-rana, če pomislimo, da bodo lastniki imeli garažo v središču mesta in da so nove garaže kar prave garaže — in ne samo parkirni prostori — z vsem potrebnim sodobnim komfor-tom.
i v Legat
V logaškem kombinatu lesne industrije ( KLI ceste ter novo žagalnico in sortirnico
Logatec) gradimo kanalizacijo,
V kombinatu lesne industrije v Logatcu so delavci gradbenega vodstva Ljubljana že od sredine poletja. V približno dveh mesecih je kolektiv, ki šteje okrog 30 ljudi, usposobil v lesnem kombinatu nove ceste in kanalizacijo, te dni pa se pripravlja, da začne graditi še nov obrat — žagalnico in sortirnico.
Jože Cankar in Maks Urbanija pred odgovorno nalogo, kajti v šestih mesecih bo treba zgraditi desetetažno garažo za 475 avtomobilov
Franjo Pinterič je dejal: »Ob koncu mora biti vse temeljito oprano«
Iz tulih logov
Na nekem kvizu na televiziji je dobil mladi mož prvo nagrado aa hiter odgovor na vprašanje »kam lahko gre ženska brez spremstva moškega?«
Odgovor: »Povsod, samo ne pred poročni oltar!«
V neki kliniki na Vzhodu stojita razburjena pred stekleno steno, skozi katero so se videli novorojenčki, šejk in Evropejec. Evropejec obzirno vpraša: »Kateri je pa vaš?«
Šejk važno reče- »Prve tri vrste!«
Mali Tonček pride razburjen iz šole. »Očka,« reče sinček, »danes smo pri prirodopisu vzeli konja! Kadar je mlad se imenuje žrebiček. Konj moškega spola se imenuje žrebec, konj ženskega spola se imenuje kobila. Star konj se imenuje kljuse. Ja očka, povej mi vendar, kdaj je konj pravzaprav konj?«
Tako kot v večini drugih primerov in na drugih gradbiščih se tudi v Logatcu investitorju zelo mudi. Zato tudi v Logatcu delajo brez oddiha. Žagalnica bo razmeroma velik objekt — dolg GO in širok 20 metrov, ob njej pa bo še manjši objekt. Vsa gradbena dela naj bi bila končana že sredi novembra, kajti investitor (Kombinat lesne industrije — Logatec) želi že pozimi montirati vse stroje in strojne naprave, tako da bi prihodnje leto spomladi v novih cb jektih začeli s poksusno proizvodnjo.
Zadnje dni avgusta so se naš: graditelji lotili izkopa gradbene jame, kajti novi objekt bo imel pod zemljo dve kleti. Seveda bi bilo delo na izkopu zelo zamudno, če nam ne bi priskočili na pomoč strokovnjaki Geološkega zavoda SRS, ki so si v zadnjih letih pridobili že obilo izkušenj pri globinskem vrtanju oziroma odstrelu in so v tej sodobni tehniki miniranja že resnični strokovnjaki. Hitro so izvrtali potrebne vrtine, jih napolnili z razstrelivom in ...
Nič strašnega ni bilo, čeprav so z enim samim odstrelom »razrahljali« nič manj kot 800 kubičnih metrov materiala. Pri tem pa je presenetljivo in pomembno še to, da so le tri metre v stran stavbe, pa zaradi eksplozije ni počilo niti eno steklo v oknu.
Ko bo buldožer opravil svojo nalogo in izkopal gradbeno jamo, bodo takoj začeli graditi temelje in nato še objekt nad zemljo. Načrte za novo žagalnico in sortirnico je pripravil Biro za lesno industrijo v Ljubljani, strešno konstrukcijo na objektu (jeklena konstrukcija) bo dobavilo podjetje »Kovinarska« iz Krškega. Upajmo, da bo šlo vse gladko in brez zastojev, čeprav se naši ljudje nekoliko boje slabega vremena v oktobru ali novembru, nič manj pa niso zaskrbljeni zaradi vsesplošnega pomanjkanja betonskega železa in cementa.
Celotna investicija v KLI Logatec bo veljala (za gradbena dela, vključno urejanje okolice in gradnjo komunalnih naprav) okrog 300 milijonov starih dinarjev. Seveda bo oprema, ki jo je KLI Logatec naročil v tujini, res sodobna. Tako bodo osnovni stroji — kot so polnojarme-nik s čelilnikl in transportne naprave, žagalnica in sortirnica — od firme »Linch« iz Zahodne Nemčije, brusilni stroji so tud; naročeni v ZR Nemčiji (pri firmi »Vollmer«, ki je ena izmed svetovno znanih tvrdk za izdelavo brusilnih strojev), medtem ko bo velik portalni žerjav z dopustno obremenitvijo do 10 ton dobavil ljubljanski »Litostroj«. Ta žerjav se bo premikal po 120 m dolgi progi s hitrostjo do 100 metrov na minuto.
Rekonstrukcija, ki so se je letos lotili v logaškem kombinatu lesne industrije, pa je šele prvi del programa modernizacije. V podjetju še zavedajo, da bo treba čim prej — morda že prihodnje leto — usposobiti tudi novo prirezovalnico in kotlovnico, nujna pa bo tudi gradnja nove energetske centrale, saj so kotli v sedanji že popolnoma iztrošeni. Upajmo, da si bomo s solidnim delom pridobili zaupanje investitorja, tako da nam bo tudi prihodnje leto ali pozneje zaupal nadaljnja dela pri modernizaciji KLI Logatec,
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaji delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Postopek pri izključitvi delavca
iz delovne organizacije
V temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je bil s spremembo, objavi izr o v Uradnem listu SFRJ, št. 20/69, črtan 91. člen, ki je pured-piscval način in postopek pri izrekanju najhujšega ukrepa zaradi kršitve delovne dolžnosti — izključitev iz delovne skupnosti.
S spremembo je dana delovnim organizacijam možnost, da napravijo ukrep izključitve kot bolj efektno sredstvo za pojačanje delovne odgovornosti delavca.
Do sedaj in tudi dokler ne bodo sprejete spremembe našega statuta in pravilnika o delovnih razmerjih, sme po določitvi zakona iz našega pravilnika sprejeti sklep o izključitvi delavski svet enote po predhodnem predlogu komisije za ukrepanje zaradi kršitve delovne dolžnosti. Tak način je povzročil številne težave. Delavski svet je praktično primoran, da vodi postopek o ugotavljanju krivde na podlagi dokaznega gradiva, kar ga je zelo obremenjevalo. Poleg tega se člani delavskega sveta ne morejo do kraja poglobiti v vse podrobnosti posameznega primera in ker je predpisano tajno glasovanje, večkrat ni bil upravičeno predlagani ukrep sprejel. To pa povzroča, da se odgovornost članov delovne skupnosti še slabša. Pravilno uporabljen ukrep izključitve vpliva na večanje odgovornosti.
Tajno glasovanje se je v praksi spremenilo v tehniko prikrivanja vpliva »obtoženih« na tiste, ki glasujejo, oziroma v tehniko prikrivanja neodgovornega odnosa tistih, ki glasujejo. Večkrat se je zgodilo, da je ocenjeval delavski svet ves čas razprave dejstvo kot najtežjo kršitev delovne dolžnosti na podlagi dokazov, ki so bili predloženi, končni izid tajnega glasovanja pa je bil — oprostitev obtoženega.
Postopek je v marsičem otežkečen in dolgotrajen. Sedaj je obvezno, da mora komisija po zaslišanju in ugotovitvi vseh okoliščin o storjeni hujši kršitvi delovne dolžnosti predlagati delavskemu svetu izključitev kot najhujšo kazen.
Delavski svet ponovi ves postopek v prisotnosti »obtoženega«. To duplira ugotavljanje dejstev, namesto da bi zaključila postopek že komisija za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti,
S črtanjem takega določila in TZDR v zvezi s postopkom pri izključitvi iz delovne skupnosti je možno postopek poenostaviti in ga prilagoditi specifičnim razmeram delovne organizacije, da se najhitreje ugotovi materialna resnica in uporabi ukrep izključitve vedno takrat, ko obstaja hujša kršitev delovne dolžnosti in njene posledice ter da so stopnja delavčeve odgovornosti, pogoji, pod katerimi je bila kršitev storjena in druge okoliščine takšne, da zahtevajo izključitev.
Pripravljamo spremembo naših internih pravilnikov glede na možnost. ki nam jo daje zakon, da sami najučinkoviteje rešimo postopek v zvezi z izrekanjem omenjenega najhujšega ukrepa zaradi kršitve delovne dolžnosti. S tem bi se povečala odgovornost članov delovne skupnosti. Pri tem bo potrebna širša razprava o predlogih za ureditev tega vprašanja.
Pravilno bi bilo če bi s splošnim aktom predpisali, da zbere komisija za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti. ki je v vsaki enoti, vse potrebne dokaze na podlagi prijave o storjeni kršitvi delovne dolžnosti. Komisija naj bi se sama opredelila za ustrezen ukrep neodvisno od zahteve pooblaščene osebe za začetek postopka, ker mora kot kolektivni organ delovne skupnosti zastopati njene interese in jih braniti, da ne pride do ekstremnosti.
Organ druge stopnje bi bil delavski svet enote oziroma podjetja v naši obliki organizacije, kar izhaja iz dejstva, da ta organ ne bi odloča] dokončno že na prvi stopnji, kot je to do sedaj. Značilno je, da organ druge stopnje ni dolžan obravnavati ugovora delavca proti odločbi o izključitvi v njegovi prisotnosti, prič in drugih dokazov. Dolžan je samo, da delavca obvesti o sestanku, na katerem se bo zadeva obravnavala, in mu omogoči, da svoj ugovor ustno obrazloži, ne pa da ves proces po-nove. Organ druge stopnje naj bi se spuščal samo v preverjanje kršitve materialnega in procesnega predpisa, kakor tudi v to, ali je dejansko stanje pravilno in popolnoma ugotovljeno. V tem smislu bi delavski svet pregledal vse spisano gradivo v postopku na prvi stopnji in na zahtevo prisotnega delavca preveril njegovo obrazložitev. Nato bi sprejel sklep, kateri bi lahko spremenil odločbo o izključitvi in jo zamenjal z blažjim ukrepom, ali pa potrdil odločbo kot pravilno in zakonito. Lahko bi tudi ves predmet vrnil organu prve stopnje za ponovno obravnavo. če stvar zaradi okoliščin ne bi mogel rešiti sam.
Želimo, da bi se vključili še drugi v obravnavo o lem vprašanju in mogoče z boljšimi predlogi prispevali k smotrnejši in učinkovitejši rešitvi, katera nat hi se snreiela v naših samnnnvavnih aktih.
Z. R.
Slavko Vusič pri mešalcu
LEVO: Sektorski vodja inž. Vili Štukelj in delovodja Leopold Pepelnjak sta prepričana, da bo stolpnica gotova v aprilu 1970. Prepričani smo, da bosta besedo držala. DESNO: Ob zač-tku del pri gradnji 17-etažne stolpnice med Titovo cesto in Kersnikovo ulico v Ljubljani
Ljudje bi se kar stepli za stanovanja
Med Titovo cesto in Kersnikovo ulico za »kozolcem« gradimo 17-etažno stolpnico, ki bo vseljiva ob koncu leta 1970 — Veliko zanimanje za stanovanja in pisarniške prostore
Nič ni novega, da v Ljubljani še vedno močno primanjkuje stanovanj. To med drugim dokazujejo mali oglasi v časopisih, v katerih marsikdo ponuja za skromno sobico ati majhno enosobno stanovanje pravcato premoženje in najrazličnejše nagrade. Vendar pa je največ povpraševanja za majhnimi, predvsem enosobnimi stanovanji ter garsonjerami, saj je razumljivo, da večina ljudi nima kar v roki 10, 12 ati 15 milijonov starih dinarjev, kolikor danes velja srednje veliko trisobno stanovanje.
Zato je tolik-o bolj presenetljivo veliko zanimanje, ki ga čutimo za moderna in luksuzna stanovanja v novi stolpnici za »kozolcem«, med Kersnikovo in Titovo cesto v Ljubljani. Čeprav so naši graditelji šele pri temeljih in bo treba počakati še več kot leto dni, da bo stolpnica vseljiva, je že danes toliko resnih interesentov, da bi vseh 50 stanovanj, kolikor jih bo v stolpnici, bržkone zlahka razprodali. Nič manjše pa ni zanimanje za pisarniške prostore, saj se skoraj vsak dan oglašajo reflek-tanti, ki jih zelo visoke cene ne bi preveč motile in bi bili takoj voljni položiti na mizo težke milijone str. ■ rih dinarjev, samo da bi dobili potrebne pisarniške prostore. Skratka, ljudje bi se kar stepli za stanovanja. Ta pojav je sicer po eni strani mogoče razložiti z lokacijo, saj je gradbišče v strogem mestnem centru in je takšna lokacija za marsikoga — pa naj gre za podjetje ali posameznika — izredno zanimiva. Po drugi strani pa ta pojav tudi kaže, da je pomanjkanje stanovanj v Ljubljani res še močno pereče, kajti čeprav bodo v stolpnici velika in razmeroma draga stanovanja, je reflektantov presenetljivo mnogo. Seveda končna cena stanovanj oziroma stanovanjskih površin te dni še ni znana, zato naše podjetje s številnimi rellektanti še ne more sklepati nikakršnih pogodb. Vsekakor pa je pojav, ki se kaže v močnem interesu po stanovanjih in pisarnah v novi stolpnici, zelo zanimiv in hkrati opozarja na ^ežko problematiko stanovanj v glasnem me=tu Slovenije
No. zdaj pa neka; podatkov o novi stolpnici. Objekt b„ imel nad zemljo 12 nadstropij, sicer pa ima 17 etaž. če štejemo kot najbolj zgornjo etažo še teraso. Projekte so pripravili v podjetju »Konstrukta« (inž. arh. Milan Mihelič ter inž. Jože Jakliči, gradnjo pa je za trg prevzelo gradbeno vodstvo Ljubljana. V stavbi bo 50 stanovanj, vendar je za zdaj predvideno, da bi 8 stanovanj v spodnjih dveh etažah dobil projektivni biro našega podjetja, medtem ko bi prodali preostalih 42 stanovanj posameznikom oziroma delovnim organizacijam. V stavbi so — kot že omenjeno — samo večja stanovanja, in sicer 2 in pol sobna, trisobna ter dvosobna z dvema kabinetoma. Vsako stanovanje ima svojo logio. seveda je v stolpnici ves komfort, ki ga potrebuje takšen stanovanjski objekt v središču mesta (dve osebni dvigali, plin, elektrika, priključek na ljubljansko toplarno itd.). Vsako stanovanje ima ločeno kopalnico in posebej stranišče, v stolpnici je tudi hišni telefon, vsako stanovanje ima poleg kuhinje še jedilni kotiček V sobah je na tleh prket, stene bodo poslikane s plastofiksom. Skratka — gradimo zelo komforten stanovanjski objekt, kakršen nedvomno sodi v strogo mestno središče.
Graditelji nove stolpnice, ki je »soseda« prav takšnega objekta v jami za »kozolcem« (sosednjo stolpnico
je že pred več meseci začel graditi novomeški Pionir), so nam povedali, da bodo v novo stolpnico vgradili približno 480 ton železne armature in okrog 3000 kubičnih metrov betona, višina novega objekta pa je 37 m. Beton dovažajo na gradbišče z avtomobili iz centralne betonarne, prav tako prihaja na gradbišče že ukrivljena železna armatura, ki jo obdelajo v centralni železckrivnici. Stavba je po konstrukciji armirani betonski skelet pri gradnji pa uporabljamo sistem litega betona.
»Ko smo začeli kopati gradbeno jamo.« je pripovedoval odgovorni vedja mladi inženir Vili Štukelj, »smo se morali spoprijeti s precejšnjimi problemi. Zlasti ob Kersnikovi cesti je bilo precej težav, ker je grozila nevarnost, da bi se cesta ped-sula, problemi pa so bili tudi s toplovodnim kanalom. Zato smo morali pcdbetcni-2'i ves kanal ter injekti-rati zemeliek11 plasti ob cesti. Samo tako smo zavarovali cesto, kanalizacijsko omrežje in tudi sosednjo stavbo ob Kersnikovi 8, ki stoji tik ob r.aši stolpnici.«
Vodja gradbišča, inž. Štukelj, je še povedal, ca so se pripravljalna dela začela v juniju, pod streho pa računajo biti s stolpnico v aprilu 1970. Te dni, ko smo jih obiskali (21. avgusta), so ravr.o polagali opaže za ploščo nad drugo kletjo. Tako kot terminski program za veliko garažno hišo ob Ambroževem trgu so tudi plan za novo stolpnico pripravili s pomočjo metode mrežnega planiranja ki zagotavlja čimbolj racionalno in smotrno delo v vseh fazah. Zato računajo, da bodo brez posebnih težav objekt lahko zgradili do tretje faze v aprilu 1970. do konca leta pa bi bila nova stolpnica že popolnoma usposobljena, tako da bi lahko sprejela stanovalce.
»In težave?« smo vprašali mladega inženirja.
»Podobne kot na drugih gradbiščih,« je odvrnil in za hip prekinil
U111111
pogovor, ker je moral dvigniti telefonsko slušalko.
Tudi na gradbišču nove stolpnice čutijo pomanjkanje sposobnih tesarjev, prav tako pa vedo. da jih utegne »presenetiti« pri gradbenem materialu betonsko železo in cement. Na gradbišču delajo od 6. do 18. ure, vmes pa je dvakrat po pol ure odmora za malico in kosilo.
Prihodnje leto bo torej . velika stolpnica ob Kersnikovi ulici sprejela nove stanovalce in tako bo počasi tudi precej velik prostor za »kozolcem« dobil ustrezno podobo. V dokaj razsežm jami za stavbo »kozolca« bodo pozneje usposobili še podzemske garaže v treh etažah. Kdaj bodo začeli graditi podzemne garaže, sicer še ni znano, vendar jih bo slej ali prej treba usposobiti, kajti v obeh novih stolpnicah ob Kersnikovi cesti bo približno 100 novih družin, to pa pomeni skoraj toliko avtomobilov. In če dodamo še vse tiste, ki stanujejo v drugih bližnjih stavbah, pa imajo garaže raztresene širom Ljubljane in bi jim bolj ustrezalo, da imajo garažo blizu stanovanja, potem bo nedvomno dovolj potreb in želja tudi po garažah za »kozolcem« oziroma ob »Gradisovi« in »Pionirjevi«
Tako, za danes je končano, je dejal Rud; Koršič na objektu stolpnice v Ljubljani
Občutno pomanjkanje železokrivcev je povzročilo zastoj na marsikaterem objektu in seveda tudi na stolpnicah. Na sliki kontrola železokriv-skih del pred betoniranjem

LEHRSTUCK SIEBEN (7)
»Vic hcilit? (Kako se imenuje?)
\Vic licilic ich? Ich heific Branko.
VVie hcilit du? Wie heifil er? VVie heifil sie? Wie licilic.n wir? iVie hcilit ihr? Wie heifien sie? Wie hcilien Sie (vikanji)?
Ich heilie Karl Richter Kart ist der Vorname. BJciner ist der Familienname.
Vorname - krstno ime: r Name - ime Familienname = priimek
Herr Richter ist Herrenfrisiir. Fran Richter ist Damenfrisor. ler Herr — die Herren (gospod, gospodje) die Dame — die Da men (dama, dame)
Ein Jahr hat z w ti It’ Monate. Die Monate hcilien: Januar, Februar. Vlarz, April. Mai. Juni. Juli. Atigust. September, Oktober, November, Dezember.
Oer Winter ist eine Jahrcszeil.
die Jalireszeit = letni čas) Vier Jahreszeiten sind cin Jahr, oder las Jahr (leto) hat vier Jahreszeiten. Sie heilien: der Fruhlimg, f Sommer, r Herbst und r W in ter
Der Sonntag ist ein Ta g. Sieben Ta g e sind cine VVcche (die (Voclie = teden), oder die Woche hat sieben Tage. Sie heiiini: ler Sonntag. r Monlag. r Dienstag, r Mittivocli. r Donnerstag,
•	Freitag und r Samstag oder r Sonnabend
Das ist eine Hand (die Hand roka). Die Hand hat funt Fingei Die Finger heilien: der D a um en. r Zeigefinger, r MitteiHngcr.
•	Ringfinger und der kletne Finger. ler Finger = prst
iVie heilien einige (nekatera) Studie in BeaiscMand? Eialge Studie n Deutschland heilien: Berlin, Hamburg, Klila, Miinehen. Leiozig, Dresden. Frankfurt am/M (am Main). l>Usse!dort und a n d ere. Alte itiidte haben vitle Einwolmer (der Etnivahner p: eV.valeči Vorden — (sever) iVesten — (zahod)
Usten — (vzhod) iiiden — (jug)
Sordwesten. Sildwesten, Nordosten, Siidinte# — Kvrdlijh, sadltcri.
istlich, v/esliich, lesen und sejen brati) in (videti)	■
Ich lese die Antivort (odgovor)
du Iiesl die Frage (vprašanje)
ir Hest die Namen (imena)
vir lesen die F lu lin amen (imena rek)
lir Siest die Stadtenamen (imena mesi)
•ie lesen die Gebirgsnamen (imena gorovja) iie lesen (Vi citate) die Wcchentnge (dneve letina)
Lesen Sie. bitte! (Prosim, čitajte!) — velelnik ich sehe die Hauser (vidim hiše) lu siehst die Bcrge (vidiš gore)
:r sielit die Felder (on vidi polja) vir sehen die Strafien (vidimo ceste) lir selit die Bviicken (vidite mostove) ie sehen die Wiesen (oni vidijo travnike)
»itte sehen Sie geradeaus!
Prosim glejte naravnost!)
>ehen Sie n a eh obe«, nach untea, »ich rechis, na eh il.ii« nach orn, nach hinten! lapre.i nazaj 'Vir bilden Satze (tvorimo stavke)
Tiseh: der Tisch ist viereskig viereckig)
Stuhl: der Siuhi ist hrami (braun)
r Ofen, e Bank. s Bett, r Schrank ivarm), (piedrig). (lang), (iioch)
Bleisiift, r Federhalter, s Bach, s Heft (rot).	(gut),	(dick), (diinn)
i Line.it, e Feder, r Berg, r Baum, e Bračke (lang), (kleiu),	(hoch),	(griin),	(lang)
; Hans, e Ki vrhe, e Schule, e Lampe, s Biid niedrig), (schiin)	(grog),	(hell),	(hunt)
i Glas, s Messer,	e Nadel,	r	Nagel,	r	Mund
diimi), (scharf), (spitz), (kiein), (schwarz)
“ Katze, s P terci, e K uh, s Schwein, e Ente grau), (grofi), (braun),	(dick),	(weifi)
Dbige Worter (gornje besede)
1 Gruppe: mamiiich
(moški spol)
1.	der Baam (drevo)
2.	der Stuhl (stol)
3.	der Hunti (pes)
4.	der Tisch (miza)
5.	der Bleisiift (svinčnik) ti. der Berg (gora)
7. der Nagci žebelj)
S. der Federhalter (peresnik) 9. der Scj.ra.rk (onim a)
0, der Ofen (pač)
bilden 3 Gruppen.
2.	G-rsspe: vvciiiiich (zenski spol)
die Kirche (ce kav) die Katre (mačka) die K uh (krava) die Baal; (kiop) die Feder (>•; ro) die Brišeke (most) die Nadel (l2la) die Schule (š h die Lampe (svetilka) die Ente (raca)
»- Gruppe (skupina): sachiich
1.	das Haus (hiša)
2.	das Biid (slika)
3.	das Sciivvein (svinja)
4.	das Bett (postelja)
5.	das Uefi (zvezek)
6.	das Pferd (konj)
7.	das Messer (nož)
8.	das Lineal (ravnilo)
9.	das Buch (knjiga)
(srednji spol)
10, das Glas (kozarec) die BiegUng (sklanjatev) Vvjer oder was (kdo ali kaj' prvi sklon
VVen oder v/as (koga ati kaj) četrti sklon
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
moški spol
Der Baum ist griin. Der Stuhl ist braun. Der Hund ist seluvarz, Der Tisch ist rund.
Der Bleisiift ist rot, Der Berg ist hoch.
Der Nagel ist spitz. Der Fiillhalter ist gut. Der Sclirank ist offen. Der Ofen ist vvarm.
Ich sehe den Baum.
Ich kaufe den Stuhl.
Ich iiebe den Hund.
Ich bezahle den Tisch.
Ich habe den Bleisiift,
Ich zeige dir den Berg.
Ich gebe dir den Nagel.
Ich biete dir den Fiillhalter an. Ich mache den Schrank zu.
Ich mache den Ofen auf.
ženski spol
Die Kirche ist schon. Die Katze ist kiein. Die Kuh ist braun. Die Bank ist niedrig. Die Feder ist gut.
Die Brucke ist lang. Die Nadel ist spitz. Die Schule ist grofi. Die Lampe ist hell. Die Ente ist weifi,
Er zeigt mir die Kirche. Sie liebt die Katze.
Wir verkaufen die Kuh. Du machst die Bank.
Er gibi mir die Feder. Ich zeiehne die Briicke. Du hast die Nadel.
VVir malen die Schule. Ihr sebi die Lampe.
Er malt die Ente,
sred
Das Haus ist niedrig.
Das Biid ist hunt.
Das Schvvein ist dick.
Das Bett ist lang.
Das Heft ist diinn.
Das Pferd ist grofi,
Das Messer ist scharf.
Das Lineal ist lang.
Das Buch ist dick,
Das Glas ist voli,
ji spol
Ich sehe das Haus.
Du malst das Biid.
Er kauft das Sclnvein.
Ich zeige Ihnen das Bett.
Wir bezahien das Heft.
Ihr verkauft das Pferd.
Sie geben mir das Messer. Sie haben hicr das Lineal. Ich lese das Buch.
Ich biete Ihnen das Glas an,
m
4
m
m
m
m
Zato nastajajo velikanske težave pri n as, ker se tovarne ne drže rokov, kvaliteta pa je čedalje slabša
Vedno večja konkurenca gradbenih podjetij na tržišču, pomanjkanje kvalificirane delovne sile in hitrost graditve zahtevajo, da so gradbena podjetja čimbolj mehanizirana. S stroji se kvalitetneY\ hitreje in ceneje dela. C e k temu še dodamo, da prevzemajo gradbena podjetja dela. za katera morda ob sklepanju pogodb še niti niso opremljena s potrebno mehanizacijo, potem je razumljivo, da je pritisk na proizvajalce gradbene mehanizacije še večji.
Vsega lega ?e pa ne zavedajo samo v gradbenih podjetjih temveč tudi proizvajalci gradbenih strojev. Lahko trdimo, da je za proizvajalce gradbenih strojev nastala, konjunktur i, ki pa ima za uporabnike mehanizacije kai težke posledice. In kakšne so le-'e
—	dolgoročni roki dobave strojev ob sklepanju pogodb,
—	zamujanje okov dobave,
—	s'abša KVhliLeta 'strojev ob do-"tidvi.
—	dvig cen,
—	slab interes proizvajalcev strojev z.a servisno pomoč,
—	,s'abo založena skladišča za, rezervne dele.
Vse to'pa ne velja samo za- domače proizvajalce gradbene mehanizacije, temveč tudi za vse uvožene gradbene s roje. Posebno tipične so te ugotovitve za tiste inozemske dobavitelje, ki so se še pred enim ali dvema letoma še kako trudili, da bi prodrli na naš tržišče Vse so obljubljali: kreditiranje ob ugodnih pogojih, kratke roke dobave, organizacijo servisne Službe, organizacijo konsignacijskih skladišč^ tore.i vse to. kar danes v glavnem ne izpolnjujejo. Celo renomirane firme, kot npr. Cartepil-lar, Wacker, Bosch, za katere smo pri domačih proizvajalcih vedno trdili “klobuk doli«, niso več tiste, ki so bile še celo pred enim letom: solidne v rokih dobave, kvalitetne v izdelavi itd.
Pri uvoženih strojih nastopajo med proizvajalci in uporabniki strojev še predstavniki proizvajalcev in uvozniki. ki v večini primerov še poslabšajo stanje posredovanja pr j proizvajalcih, špediterjih in carini.
.... Razumljivo . je.,..da g^adjeena ope-rativa ob takšnih pogojih dobave strojev ne more slediti rokom dovr-šitve objektov, da povzroča v podjetju nepotrebno nesoglasje med posameznimi službami itd. Ni moj namen opravičevati službe na centrali, ki so odgovorne za pravočasno in kvalitetno dobavo strojev (tehnična, komercialna in finančna služba). Moj namen je samo prikazati trenutno klanje pri dobavi strojev in s lem povedati, da borno morali, dokler traja konjunktura pri proizva-alcih .strojev, tudi na to računati, ko bomo sklepali pogodba za leto 370. Plan investicijskih nabav slro-av za leto 1970 bo potrebno potrditi 'a saj; delavskega sveta že v oktob-
ru letos, ker zahtevajo proizvajalci strojev sklepanje pogodb za leto 1970 že v oktobru 1969.
Naj navedem samo nekaj primerov opisanega pri dobavi strojev.:
S »liadoje Dakič« — Titograd
Z omenjenim podjetjem je bila sklenjena pogodba 3 februarja leta 1989. da nam dobavi tri avlobagre A-350 z naslednjimi dobavnimi roki: en stroj meseca maja, en stroj meseca junija in en stroj meseca julija. Do danes nismo prejeli niti enega, pa tudi tovarna ne smatra za potrebno, da bi se nam na kakršen koli način pismeno opravičila zaradi zamude pri dobavi.
V decembru 1968. leta je bila sklenjena pogodba za dobavo opreme, ki pripada avto bagru A-350 za izkope točkastih temeljev. Poslali so nam samo grabežno žlico 400 litrov, brez vseh priključkov, ki so potrebni za uporabo te žlice pri izkopu točkastih temelje.v. Ker ta oprema ni bila dobavljena pravočasno za dela pri gradnji skladišč v Zagrebu, se je moralo pristopiti h gradnji ploskovnih temeljev. Mimogrede povedano je tehnična služba poslala v tovarno 6 teleksov, toda opreme še do danes ni.
Prav tako stroji pr j dobavi niso kvalitetni. V januarju 1969. leta smo prejeli avtobager A-350 po pogodbi iz leta 1968. Po nekaj urah obratovanja na poslovni enoti v Mariboru je odpovedal diferencial in je bilo
Zahvala
V imenu gradbenega podjetja "Bytostav« iz Moravske Ostrave (ČSSR) se vam iskreno zahvaljujemo za res prijeten sprejem in bivanje v vašem počitniškem domu v Ankaranu. Prepričani smo, da so naša srečanja zelo koristna tako za vaše učence kot za nas, ko imamo priliko obiskati prelepo Jugoslavijo. Prepričani smo, da bodo ta naša srečanja in izmenjava učencev — vajencev trajala tudi v bodoče.
Sprejmite prav prisrčne pozdrave iz Češkoslovaške.
Vajenci gradbenega podjetja -Bytostav« iz Ostrave
potrebno menjati p Umetnike v diferencialu. Za nakladač T—100 na gumijastih kolesih smo. uvozili ohišje menjalnika iz Italije, ker nam ga tovarna ni mogla preskrbeti. Stroj je stal v delavnici pet mesecev, ker je čakal na rezervne dele. Povem naj še tole: Ko gre za uvoz konkurenčnih strojev, ima predstavnik Radeje Dakiča v zvezni gospodarski zbornici odločujočo besedo pri izdaji dovoljenj za uvoz (režim uvoza RIC — robni kontingent)
©»FAGRAM« —
Smederevo
Prek Agrotehnike Ljubljana smo imeli sklenjeno pogodbo v mesecu aprilu 1969 za dobavo:
—	dveh kompresorjev, enoosnih kap. 3 nT z dob. rokom v juniju,
štirih kompresorjev, dvoosnih kap, ti m1 7. dob rokom v juniju.
V mesecu avgustu smo preje’; dva kompresorja kap. 3 m’, na druge kompresorje še vedno čakamo. Najprej so obljubili, potem ko niso izpolnili roka v juniju, da bodo dobavili do 15. julija, nato podaljšali rok do 1. avgusta. No in sedaj obljubljajo, da bodo dobavili do 30. avgusta. Izgovor: kooperanti ne izpolnjujejo vokov. V podjetju pa smo praktično brez kompresorje.-, ker so bil; štirje odpisani v letu IGO.
• »14. Oktobar« —
Kruševac
Za dobavo strojev iz tovarne »14 oktobar« smo imeli sklenjeno pogodbo prek Agrotehnike Ljubljana, in'sicer:
—	dva buldožerja TG-50 z dobavnim rokom marca,
—	dva buldožerja TG-90 z dobavnim rokom marca,
—	en bager UB 1259 z dobavnim rokom oktobra.
Stroji pa so prispeli v naslednjih 'datumih:
—	dva TG-50 14. aprila,
—	en TC -SO 24. junija'
—	en TG-90 18. avgusta.
Tudi pri teh strojih imamo težave pri novih dobavah, saj nam že pči prvih obratovalnih urah stroji odpovedujejo.
Na poslovni enoti Ravne nam je že pri prvih obratovalnih urah odpovedal hladilnik za olje tako, da so ga morali nadomestiti z novim. Prav tako pa je odpovedala tudi os črpalke za hidravlični sistem. Tovarna ima neurejeno servisno službo, ker ni podaljšala pogodbe z Agrostrojem v Ljubljani in smo sedaj navezani na servisno službo -Agrotransporta« v Ptuju.
S Caterpillar stroji
Alss: mannlich	L	Fali	»der«	—	4.	Fali	»den«
vzeli; išch	1,	Fali	»die«	—	4.	Fali	»die«
sachiich	1,	Fali	“das«	—	4.	Fali	“das«
M c hrza v.’: 1, und !. Fali “die«.
4. Fali: Einen	eine	ein	keinen	keine	keiti
Ein	eine	ein	kein	keine	kein
Ich sehe einen Baum, keinen Berg. Du kaufst einen Tisch, kcinen Stuhl. Er hvlvi keinen Vogel, sondern einen Hirati, Sie bežni::: keinen Schrank, sondern einen Ofen. Der Knabc hat einen Bleisiift und einen Fullha-lter. VVir tanzen jetzt einen Walzer (r VValzer = valček) und einen Tango (r Tango). Ilir malt einen Wald und einen Flufi. Bitte, schreiben Sie mir einen Brief nach Frankfurt,
Suchen	—	tinden
(iskati)	(najti)
Der Vater sagi zu (k) Karl: »Unser Mund ist nicht hier. Suche den Hund! Karl gefat und suciit. Er kommt zuniek (zuriickkommcn — vrniti se) und sagt: -Teh finde den Hund nicht.« Ein Herr sagi: ,Ich suche einen Uiirmacher.’ Ein K mahe anhvortet: -Gehem Sie die ztveiie Strafie rechts. Hort finden Sie einen Uiirmacher.«
Was sucht ihr? (Vir suchen das Feuerzeug. Sie suchen die Zigareiten und das Geld. Ich finde keinen Schuster, Findest du keine Schneiderin? Sie tinden hier keinen Herrn, keine Dame und kein Fraulein (s Fraulein — gospodična).
VVorter
r Friitiling = pomlad, v Sommer = poletje r Herbst = jesen r Winter — zima r Sonntag = nedelja r Montag = ponedeljek r Dienstag = torek r Mittwoch = sreda r Donnerstag = četrtek r Freitag = petek r Samstag = sobota r Daumen = palec r Zeigefinger = kazalec r Mittelfinger = sredinec r Ringfinger = prstanec s Messer = nož scharf = oster die Nadel = igla
= besede spitz = koničast r Nagel = žebelj e Kuh = krava verkaufen = prodati lieben = ljubiti malen = slikati zeiclmen = risati voli = poln offen = odprt s Huhn = kura e Hiihner = kure r letzte = zadnji-r kleine Finger = mezinec zeigen = pokazati r King — prstan r VVaUI = goz-d
vara — hinten = spredaj — zadaj

E
B
m
m
m
1
V letu 1988 smo septembra vplačali z lastnimi devizami en buldožer D-7 in z nakupnimi devizami prav tako en buldožer D-7. Stroji bi morali biti dobavljeni v roku treh mesecev. V resnici pa smo enega prejeli 20. januarja 1969 in drugega 12. junija 1989. Čeprav smo že v avgustu in bo preteklo skoraj leto dni po vplačilu prvega buldožerja D-7, še danes ni kompleten. Tako mu manjka kabina, ki je bila prav tako plačana s strojem vred. Niso pa tudi urejene riperske naprave, ker manjkajo še posamezni deli. Omnikomerc kot predstavnik Caterpillarja v Jugoslaviji ima sicer urejeno servisno službo in konsignacij o, toda servisov je za celotno Jugoslavijo premalo zaradi vedno večjih okvar na teh strojih. Prav tako pa morajo naročati manjkajoče rezervne dele, ki jih nimajo na zalogi v konsignaciji v Beogradu, iz Belgije.
Lista nekvalitetnih dobaviteljev s tem še ni končana, saj bi lahko še omenili proizvajalce REMA, ki so nam dobavili dva stroja za ravnanje betonskega železa in ki po enem tednu obratovanja še vedno nista v redu, kljub temu, da je bil servis poklican. Čakali smo ga teden dni, potem se je po treh urah vrnil v Italijo, ne da bi dokončal svoje delo.
Firmi Wacker smo morali vrniti vibracijske nabijače, ker niso bili v redu, pa čeprav je firma renomirana in nam do sedaj ni dobavljala nekvalitetnih strojev.
Vem, da gradbeno operativo ne zanimajo vzrok; zakasnelih in nekvalitetnih dobav, smatram pa, da je ie prav, da se seznanijo s težavami, ki jih imajo službe, ki nabavljajo stroje in da bo potrebno v bodoče le z razumevanjem vzeti k znanju takšen položaj.
T. M,
V	četrtek 14. avgusta je bila seja delavskega sveta podjetja, na kateri je sprejel periodični obračun za prvo letošnje polletje Obširno poročilo, ki je bilo predloženo članom delavskega sveta, je prejšnji dan obravnaval upravni odbor in ga dal v potrditev delavskemu svetu. O rezultatih poslovanja v prvi polovici letošnjega leta je v tej številki objavljen poseben sestavek, zato tukaj ne ponavljamo podatkov.
V	nadaljevanju seje je delavski svet sprejel spremembo statuta v zvezi z zakonom o narodni obrambi in poseben pravilnik o narodni obrambi. Dalje je bila na dnevnem redu obravnava predloga za spremembo našega pravilnika o stanovanjski gradnji, katero je delavski svet potrdil.
2e na prejšnji seji je delavski svet obravnaval predlog za ustanovitev obratne ambulante za delavce ljubljanskega območja. Predlog je bil poslan v razpravo organom upravljanja v enotah, ki so se s predlogom strinjali in je sedaj delavski svet ustanovitev sprejel.
O načinu in pogojih prevzemanja investicijskih gradbenih del v ZR Nemčiji se sporazumevajo naša gradbena podjetja, da bodo koordinirano nastopala pri izvajanju investicijskih gradbenih del v Nemčiji. Delavski svet je sklenil, da tudi naše podjetje pristopi k temu sporazumu.
Čeprav bodo proti koncu leta na dnevnem redu sej naših organov upravljanja obširnejši predlogi za spremembo samoupravnih aktov glede na nove zakone, ki so izšli, zlasti pa v zvezi z ustavnim amandmajem XV. je bila sedaj sprejeta sprememba statuta in poseben pravilnik o narodni obrambi. Zvezni zakon o narodni obrambi, k; je bil sprejet 19. februaria letos, nalaga delovnim organizacijam, rla izvedejo vojne priprave in jih prilagodijo načrtom pristojnih organov družbeno-politič-nih skupnosti za narodno obrambo. Te zadeve pa morajo urediti v svojih samoupravnih aktih do 16. avgusta tega leta. Sprememba statuta zajema ureditev vprašanj o dolžnosti članov delovne skupnosti in organov upravljanja z zvezi z narodno obrambo. Poseben pravilnik pa podrobneje predpisuje vso organizacijo glede vojnih priprav in civilne zaščite, prilagojeno naši organizaciji poslovanja. Glede obrambnih priprav v gradbeništvu moramo upoštevati specifične činitelje, ki vplivajo na uspešnost
izvedbe priprav za obrambo in našo organizacijo poslovanja. Posamezni obrati in gradbene enote, ki so dislocirani, bodo morali samostojno nastopati in se prilagoditi načrtom področnih organov za narodno obrambo, kjer ima posamezna enota svoj sedež.
Potreba za spremembo pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti »Gradisa« je nastala spričo določenih problemov v praksi pri izvajanju njegovih določil. 17: člen našega pravilnika namreč določa, da mora vsak prosilec za novo stanovanje vplačati pred vselitvijo 10 °/o vrednosti stanovanja in se mu vplačani znesek potem vrača v obliki polovice mesečne najemnine do končnega obračuna. To je zelo o vi - • ralo uspešno reševanje stanovanjskega vprašanja za naše delavce, kadar je bilo potrebno preseliti našega člana kolektiva in njegovo družino iz objekta, katerega moramo odstraniti, in pa tudi v primeru, ko stanuje naš delavec v neprimernih prostorih in je preselitev v novo stanovanje nujna. V večini primerov stanujejo v omenjenih objektih (v glavnem leseni provizoriji) člani kolektiva z nižjimi osebnimi dohodki in številno družino ter. jim je nemogoče zbrati denar za 10-odstotni polog, ko se iz utemeljenih razlogov selijo v novo dodeljeno stanovanje. V takšnih primerih naj bi se jim oprostilo vplačilo enkratnega, pologa.
Poleg tega so primeri, ko stanuje naš delavec s številno družino v
majhnem stanovanju, zanj neprimernem. Za drugega delavca, z manj številno družino, ki nima stanovanja, pa bi bilo stanovanje primerno in bi se s preselitvijo prvega v večje novo stanovanje rešil stanovanjski problem za oba. Ovira je samo obvezni delež, ki ga je treba vplačati pri vselitvi v novo stanovanje. Tudi v takšnem primeru ni prav, da se zahteva od prosilca, ki se seli v novo stanovanje, celotni polog od vrednosti novega stanovanja, saj prepušča, sicer manjše stanovanje, drugemu članu kolektiva. V takšnih primerih je prav, da bi se obračunal obvezni polog samo od razlike vrednosti med manjšim stanovanjem, ki ga izprazni in vrednostjo novega večjega stanovanja.
Končno je praksa pokazala, da je višina pologa, tj. 10 °/o od vrednosti novega stanovanja, zelo visoka. Marsikdo, ki je stanovanja nujno potreben, zaradi slabega gmotnega položaja opušča vsako misel, da bi rešil svoj stanovanjski problem. Naenkrat mora zbrati milijon pa tudi več, če bi mu podjetje hotelo pomagati in je po vseh kriterijih za dodelitev novega stanovanja na prioriteti.
Na podlagi naštetih problemov, ki so se pojavili v praksi pri izvajanju našega pravilnika o stanovanjski graditvi, je delavski svet sklenil spremeniti nekatera določila. Tako je sprejel olajšave in oprostil prosilcu obveznosti za vplačilo pologa, ko nastopijo prej našteti primeri.
Kam pa ti na letni dopust?
Nadalje je delavski svet tudi znižal obvezni d^lež od sedanjih 10 %> na 5 »/o od vrednosti novega stanovanja.
V ZR Nemčiji izvajamo že več let uspešno investicijska gradbena dela. Delavci, ki so poslani na takšno delo, ostanejo v driovnem razmerju s podjetjem in jim gredo vse samoupravne pravice. S posebnim pravilnikom je urejeno glede osebnih prejemkov za opravljeno delo in glede nadomestil,' Letos je sprejel delavski svet poprave tega pravilnika in s tem uredi:	’ so osebni dohodki teh
delavce" • cem odvisni od doseženega doiicdka l . i prevzetih delih v ZR Nemčiji, kakor je urejena delitev tudi v enotah v domovini. Po določilih omenjenega pravilnika je predvideno, da izvolijo delavci, ko se vključijo v delo v ZR Nemčiji, svoj svet, prek katerega izvajajo samoupravne pravice. V centralne organe upravljanja in v organe upravljanja enote, v kateri so delali pred odhodom v Nemčijo, volijo neposredno, so lahko tudi izvoljeni po določilih našega statuta. Kljub temu je upravljanje teh delavcev pomanj-
kljivo in do potreono z notranjo za konodajo najprimernejše rešiti t vprašanje, kar bo najprej ob razpisi novih volitev v delavski svet in dru ge organe upravljanja v podjetju.
Ko je delavski svet. obravnaval n seji omenjeno vprašanje, je skleni da bi bila začasna rešitev, dokler n; bomo prilagodili samoupravne akt in ne bodo razpisane volitve v delav ski svet, da člani kolektiva v Z1 Nemčiji sami izberejo enega člani ki bi se udeleževal sej delavskeg sveta podjetja.
Da bi se pospešila gradnja noveg delavskega doma za delavce, ki de lajo na ljubljanskem območju, je de lavski svet imenoval poseben odbo: katerega naloga je,' da izvede vs priprave za gradnjo enega ali ve delavskih domov in izvede likvida eijo lesenih barak, kjer sedaj stanu jejo naši delavci.
Na seji so bile predložene še proš nje vaznih organizacij za finančn' podporo, katere pa je delavski sve zavrnil, ker v te namene ni razpo ložljivih sredstev.
R. Z.

Pilili skupne proizvodnje za leto 1969 je v prvih 7 mesecih dosežen s 55,3 'Vc, kar pomeni, da je za 8,9 Vi* nad planom. Lani smo v istem obdobju dosegli višji odstotek — 61,1 V p, vendar je že letošnji plan predvideval manj kot lani, medtem ko je presežek plana letos malo višji (+ 0,8 Ve). Tudi mesečna kumulativna vrednost skupne proizvodnje je presežena za 19,3 Ve, kar je sicer malo manj kot prejšnji mesec,
vendar smo lani v istem obdobju zabeležili še močnejši padec preseganja piana. Gradbene poslovne enote beležijo višji odstotek presežka plana kot obrati, ker imajo močan presežek pri obrtniških delih, kjer so dosegle 51,8 Vn letnega plana (+ 11,3 Vc).
V skupini skupne proizvodnje so vse PE pozitivne. Razpon med najvišjimi in najnižjim presežkom je velik (102,5 do 144,6 */c), vendar ne tako kakor lani (89,3
do 163,1 V,'). Delež letnega plana pri skupni proizvodnji so največ dosegli s 76,0 Vr, v čisti proizvodnji z 68,7 Vc ter pri obrtniških delih s 134,6 %. Pri planskih kazalcih proizvodnje skoraj ni negativnega rezultata, ker PE v glavnem dosegajo plan vrednosti proizvodnje. Pri doseganju plana čiste proizvodnje je samo ena PE malo pod planom, medtem ko so pri obrtniških delih tri.
Zaradi povečanega obsega del
pa se kažejo negativni planski kazalci tako pri vseh, k..kor tudi pri efektnih urah
Pri vseh urah so še samo 3 PE, ki niso presegle plana ur, med cm ko sta P vi efektivnih urah le še dve P E pod planom ur Vendar je kazalec produktivnosti (to j? razmerje med čisto proizvodnjo in efektivnimi urami) v eelo> (u.i-tiven in v primerjavi z •stim obdobjem lani še za e* boljši. Razpon med najvišj m .n esežkom
in najnižjim dosežkom produktiv-riesti je dosti velik (92,7 “/o do 151,4 Vi). Lani ta razpon ni bil tako velik, število negativnih enot \ tem kazalcu pa je enak (tri) V primerjavi s prejšnjim mesecem je produktivnost padla (za 0,3 Vc) predvsem na račun obračunavanja situacij, ker je julij prvi mesec po polletju, ko je obračun temeljitejši (sličen, vendar še močnejši pojav je bil tudi lani — 2,7 Vc).
%
160
ED ČISTA PROIZVODNJA □ EFEKTIVNE URE BI PRODUKTIVNOST

Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, saj smo ustvarili več dohodka kot lani
Avgusta je DS podjetja obravnaval in sprejel polletni obračun, ki ga je pripravila gospodarsko-finančna služba. Odkar je bil po letu 1982 v gospodarstvu uveden sistem ugotavljanja celotnega dohodka po plačani realizaciji, je to prvi obračun, ki temelji na klasičnem načinu ugotavljanja celotnega dohodka, tj. po fakturirani realizaciji. Hkrati pa je to tudi prvi obračun po sprejetju oziroma uveljavitvi novega zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij in novega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah.
Kot tak ima ta obračun svoje posebnosti, ki jih moramo poznati in razumeti, če se hočemo količkaj spustiti v analizo njegovih rezultatov.
Vedeti moramo zlasti:
a)	da je v celotnem dohodku, ki ga izkazuje la obračun (in ki ga bodo izkazovali tudi drugi letošnji obračuni z zaključnim računom vred), upoštevana ne le fakturirana realizacija letošnjega leta. marveč tudi prenesena neplačana realizacija iz preteklega leta;
b)	da so smiselno temu v izkazanih stroških poslovan ja zajeti poleg letošnjih stroškov tudi stroški, ki izvirajo iz prenesene neplačane realizacije;
c)	da je kot rezultat dejstev, navedenih pod a) in b) tudi izkazani dohodek v tem obračunu povečan za znesek dohodka, vsebovanega v preneseni neplačani realizaciji.
Tako pripravljen letošnji polletni obračun je sicer povsem pravilen in v skladu z veljavnimi gospodarskimi predpisi, zato pa težje razumljiv za laika.
Menimo, da bomo zato kolektivu bolj ustregli, če mu bomo postregli s takim načinom prikaza rezultatov poslovanja v I. polletju 1.1., ki ga je bil doslej vajen, ti. s
prikazom rezultatov, ki izhajajo iz dosežene vrednosti proizvodnje. Prednost tega načina je predvsem v njegovi enostavnosti in pa v tem, da so tako podani rezultati primerljivi s planom.
Pa si oglejmo rezultate letošnjega I. polletja po tem načinu Naravno jih podaja spodnja tabela.
Kot vidimo, smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, saj smo letos, kot je to razvidno iz stolpca 7 tabele, v primerjavi z lanskim polletjem povečali vrednost proizvodnje v merilu podjetja za 6,5 'Vo, vrednost čiste proizvodnje pa celo za 10,9 !Vi,.
Tudi dohodka smo ustvarili letos več kot lani. Žal je zaenkrat odstotek povečanja dohodka nižji kot pri vrednosti proizvodnje, saj znaša le 2,8 "/n. Nasprotno pa smo za osebne dohodke delavcev porabili letos za 5,8 9/o več sredstev kot v I, polletju leni, To je posledica spremenjene delitvene linije, ki daje letos iz dohodka relativno več sredstev za osebne dohodke in manj za sklade.
število ur delavcev je letos nižje kot lani, in sicer pri vseh urah za 2.2 " c. a pri efektivnih urah za 2,7 %.
Višje absolutne vrednosti, ki smo jih dosegli na splošno v letošnjem I. polletju v primerjavi z lanskim, in hkrati letošn a manjša poraba ur, kaže, da smo letos uspešneje poslovali kot lani. To ugotovitev potrjujejo tudi tile pokazatelji iz stolpca 7 tabele:
povečala se je vrednost proizvodnje na efektivno uro cd lanskih 33.47 din na 33.66 din, tj. za 9,5 e/o;
Zap.
št.
Element
I.	Absolutne vrednosti (v 030)
1.	Vrednost proizvodnje..................11.
2.	Vrednost čiste proizvodnje...................
3.	Dohodek......................................
4.	Dohodek (brez pog. in zak. obvez.)...........
5.	Izplačani osebni dohodek.................
6.	Ostanek dohodka (4—5)........................
7.	Vse ure (8 + 9)..............................
8.	Efektivne ure................................
9.	Ure cd nadomestil............................
II Kazalci (v din)
1.	Vrednost proizvodnje na ef. ure
2.	Vrednost čiste proizvodnje na ef. ure ....
3.	Dchcdek (brez pogojev in zak. obvez.) na uro ,
4.	Izplačani osebni dohodki na uro..............
5.	Ostanek dohodka na uro.......................
povečala še "je vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro od 26.69 din na 30.32 din ali za 14+o;
povečal se je dohodek na uro od lanskih 7.75 din na 8.14 din ali za 5 °/o;
zvišali so se izplačani bruto osebni dohodki delavcev na uro od lanskih 6.25 din na 6,77 din, kar predstavlja
8,3 »/o;
znižal pa se je na račun višjih osebnih dohodkov ostanek dohodka na uro za 8,7 °/o, tj. od lanskih 1.50 din na 1.37 din.
Primerjava teh kazalcev s kazalci uspeha, kot jih predvideva letošnji gospodarski načrt podjetja, nam kaže, kot je to razvidno iz stolpca 6 tabele, da smo npr. že s polletjem presegli planirano vrednost proizvodnje na efektivno uro za 2,5 '°/o (od 35.75 din na 36.66 din) in planirano vrednost čiste proizvodnje za 4 % (od 29.14 din na 30.3'2 din).
Žal pa še nismo uspeli realizirati planiranega dohodka na uro in kot posledica tega seveda tudi ne planiranih osebnih dohodkov.
Vsi ti rezultati se nanašajo na podjetje kot celoto, delavski svet pa je obravnaval tudi rezultate vsake posamezne poslovne enote. Pomanjkanje prostora nam ni dopuščalo, da bi objavili tudi te.
A. B.
Izvršitev polletja 1968	Plan 1969	Izvršitev polletja 1969	«/« (5:4)	Indeks (5:3)
113.558	272.056	120.966	44,5	106,5
90.240	221.714	100.044	45.1	110,9
—	76.466	31.462	41.1	
29.757	74.086	30.587	41.3	102.8
24.023	65.397	25.412	38.9	105.8
5.734	8.689	5.175	59.1	90,3
3.841	8.702	3.756	43.2	97.8
3.393	7.609	3.300	43.4	97.3
448	1.093	456	41.7	101.8
33.47	35.75	36.66	102.5	109.5
26.60	29.14	30.32	104.0	114.0
7.75	8.51	8.14	95.7	105.0
6.25	7.52	6.77	90.0	108.0
1.50	0.99	1.37	138.4	91.3
Želimo reorganizacijo sindikalne podružnice KO Ljubljana in SPO
Razmisliti bi kazalo o ustanovitvi samostojnih sindikalnih podružnic
Zanimalo nas je delo sindikalne podružnice, kovinskih obratov in strojno prometnega obrata. Zato smo zaprosili predsednika organizacije Jožeta Karuna za kratek razgovor. Kot večkratni predsednik se je zelo pohvalil glede sodelovanja med organi upravljanja teh dveh obratov in pa sindikalno podružnico.
Seia enega ali drugega obrata vedno pokličeta na razgovor predstavnika sindikata, ki so letos sodelovali pri razgovorih glede minimalnih osebnih dohodkov delavcev, glede izločitve sredstev za gradnjo sc niškega doma v Ljubljani, ustanovitve obratne ambulante za člane kolektivov na ljubljanskem področju in glede tekoče problematike.
Želja članov izvršnega odbora sindikalne organizacije je, da se sedanja sindikalna podružnica čimprej razformira ter na novo organizirata dve samostojni sindikalni podružnici z ozirom na specifičnost in pogoje v organizaciji dela strojno prometnega obrata.
eLtos so kolektivi kovinskih obratov, strojno prometnega obrata in obrata gradbenih polizdelkov prvič praznovali »dan obratov« v domu
»Maksa Perca« v Ljubljani. Proslava z lepim kulturnim programom in obdaritvijo borcev s knjižnimi zbirkami je zbližala med seboj tri kolektive naših obratov ljubljanskega bazena. Domenjeno je, da bo v bodoče vsak obrat sam zase priredil »dan .obrata«, kjer bo zastopan celoten kolektiv in se bodo razdelila darila delavcem, ki so zaposleni 10. 15 in 20 let pri podjetju.
Zanimivo je bilo tudi srečanje strojnikov GP »Primorje« iz Ajdovščine ter strojnikov ljubljanskih obratov v Ajdovščini. Pokrovitelj tega srečanja je bila sindikalna podružnica GP »Primorje«. Se letos bo tako srečanje v Ljubljani pod pokroviteljstvom sindikalne podružnice naših obratov. Strojniki so se pomerili tudi na športnem polju, in sicer v kegljanju, namiznem tenisu in strelja-
Novo Gorico ter bo ta dan ostal našim strojnikom še dolgo v spominu.
Za člane kolektiva pripravlja sindikalna podružnica 13. in 14. septembra izlet na relaciji Ljubljana — Ljubelj — Celovec — Gradec — Pohorje, kjer bo večerja in prenočišče, nato povratek v Ljubljano.
V mesecu septembru oz. oktobru predvideva sindikalna podružnica srečanje vseh upokojencev ter je v programu zajet tudi izlet v bližnjo okolico in pa pogostitev bivših članov kolektiva.
Namesto pokojnega predsednika blagajne vzajemne pomoči tov. Požarja je prevzel funkcijo predsednika tov. Jarkovič. Glede nabave kurjave ne bo nobenega problema. Mogoče se bo omejila nabava prehrambnih artiklov, ker je pokojni Požar žrtvoval precej prostega časa za nabavo le-teh pod najbolj ugodnimi pogoji.
Iz razgovora s predsednikom je razvidno, da je delo in življenje t<§ podružnice precej razgibano, torej le tako naprej.	N. P.
Kaj pa tile, ki so ostali zunaj? Saj ne vidimo nikogar!
smo za zmanjšanje števila nesreč delu res storili prav vse, kar je možno?
Iz statističnih podatkov varnostne službe podjetja je razvidno, da se je v prvem polletju letošnjega leta pri delu ponesrečilo 146 delavcev. Lani v istem obdobju 184, torej se je število nesreč za 38 primerov zmanjšalo. Seveda nas to ne sme uspavati, ker je 146 primerov še visok davek, ki so ga morali plačati naši delavci.
Nadalje je iz analize razvidno, da je najpogostnejši vzrok nesreč nepazljivost in neprevidnost delavcev, predvsem pa neupoštevanje preventivnih varnostnih ukrepov. Ta vzrok nesreče pri delu je posledica nezadostne varnostne discipline, saj, kot je razvidno iz razpoložljivih podatkov, 65 °/o ponesrečenih pri delu ni uporabljalo zaščitnih sredstev. Zato moramo vsi, predvsem pa tehnično-strokovni kadri v bodoče usmeriti vse naše napore v odstranjevanje teh vzrokov, in to s poučevanjem in
stalnim preverjanjem znanja s področja varstva pri delu ter s stalnim nadzorom nad delom.
Največ nesreč se je zgodilo ob ponedeljkih med 8. in 9. uro. Po starosti se je od 20 do 35 let ponesrečilo 51 % delavcev, do 20 let pa ca. 23 Vo. Torej večina mladi delavci. Največ ponesrečenih je iz BiH. Zato bo potrebno tečft delavcem že ob sprejemu na delo pblvetiti več pozornosti.
Po poklicih so na prvem mestu nekvalificirani delavci, sledijo tesarji,
zidarji, ključavničarji itd. Sorazmerno visok odstotek odpade tudi na vajence. Največ nesreč je med drugo in tretjo uro dela. V rednem delovnem času se je ponesrečilo 138, pri nadurnem delu pa 5 delavcev. 12 nesreč pa je bilo na poti na delo.
Nič manj pogostni vzroki nesreč izhajajo tudi iz neuskladenosti pro-' izvodnih programov, iz neizpolnjevanja delovnih dolžnosti na posameznih delovnih mestih. Sem spadajo tudi vzroki nesreč zaradi neurejenosti delovnega mesta (vbodi, padci) pri strojih in strojnih napravah itd.
Mnogo nesreč pri delu izvira iz fluktuacije in premeščevanja delavcev. Največ poškodb se namreč pripeti pri uvajanju delavca na delovno mesto ali sploh zaradi nezadostnega poučevanja pred nastopom dela.
C.
-	ZRC/A FODLO/?F VAS/A ISA/LA 	 		h 1 Hi 1 Ut 1	/Z^LFD L FF/LA
SL/M F/ALfA	E XŠXXE	CAAA
CCAfC/VF/VC LCF/LF	iIXX!»XX!Š	CAAA
V////LA/0 LCF/LS V C/ASLC///	1 E 8	haspk rrz/M v/°*A-m/ -nrm/iz/j* ojhAf***
CCACA/f S KAZC/MOCf		
CC/fCA/F LA/CX		OjA&VAUrc AU ore koa/avaicfF1 ,.
OAKpAVSKO LCA/LV CIAS-/-OA1CK 8FCC CCK/C/U/~OLA	p h tl 8	mrjr/K
CFOKS/DM+ S/A7LA AL/ /VL/CT/TS?	i e i 8	DVC KOA//VA/CM/7
UrOKABL/fVc -V/V/t/-
i/f<ofacl/av za/o/fa/ y vlaz/v/a n?as7v/vtt ko F
XX>{ /V/že. AO/MLA//CA //V KUA/A//A-.
t/FO Z VKI//1-V y sv/fflp- A-OFFAF/A FFOSJVF/tt.
SAJOV A/C ODtfOMKJA /A //A/CK/Mj /t7 SZi/Ž/ ZA FOSLA^O^
Lepila, s katerimi lepimo ploščice za tlak na podlogo so se pojavila pred kakšnimi desetimi leti in jih danes že povsod uporabljajo.
Na voljo imamo mnogo različnih proizvodov, pa je zato prav, da jih spoznamo po vrstah in po načinu uporabe; poznati moramo tudi njihove karakteristike. Na posebne primere se tu ne bomo ozirali, ker to zaradi velike razlikosti lepil in vrst podlog ni mogoče.
Razvrstitev lepil
V	sestavku bomo vse te razne proizvode na splošno imenovali kar lepila za tlake. Izraz cementno lepilo pa tu pomeni, da je v lepilu prisoten tudi cement.
Lepila lahko razvrstimo po vrsti njihovih sestavin: Taka razvrstitev nam omogoča odgovor na naslednji dve vprašanji:
kakšno vrsto lepila je treba uporabiti v nekem primeru;
kako polagati keramične ploščice s takim lepilom,
Razlikujemo dve vrsti lepil: lepila s cementom in lepila brez cementa.
Veliko število lepil z dodatkom cementa se strjuje hidravlično, drugi izpopolnijo kristalno mrežo z drugo organsko mrežo. Poleg cementa imajo ta lepila dodan še pesek in eno ali več »umetnih smol«, katerih lastnosti nam dajo mnogoštevilne proizvode. Dodatne umetne smole zvišajo plastičnost in lepilne sposobnosti proizvodov. Čestokrat jim dodajo še »stabilizatorje«, ki izboljšajo njihovo odpornost proti vlagi, vročini in sončnim žarkom.
Lepila brez dodatka cementa se strjujejo bodisi z izhlapevanjem vode ali topila ali pa zaradi nastajajočih notranjih kemičnih reak-Čij. Ta lepila nimajo ničesar skupnega z maltami; v stvari so sintetične smole,
Lastnosti lepil glede na njihove sestavine
a)	lepila v obliki suhe malte.
V	bistvu gre za »suhe malte«, to se pravi za mešanico cementa in peska, katerim je dodano nekaj umetne smole,
b)	Cementna lepila z dodatkom smole v prahu.
Ta cementna lepila imajo dodane precej večjo količino umetne smole kot lepila v točki a. Imajo precej dobrih lastnosti (med drugimi vztrajnost) in se lahko uporabljajo v težavnejših razmerah pri delih, ko so izpostavljeni vremenu, pri podih ki se ogrevajo (grelne naprave so vgrajene v ploščo) itd.
c)	Vinilna lepila v obliki emulzije
Vinilna lepila, pripravljena v obliki emulzije, se uporabljajo zato, ker z emulzijo dosežemo boljšo razporeditev smole v lepilu. Od primera je odvisno ali jih uporabljajo same ali pa skupaj s cementom, ki ga hranimo v posebni posodi.
č) Cementna lepila s stabiliziranim ali ne-stabiliziranim kazeinom,
Kazein se je vedno uporabljal kot lepilo za les. Zelo dobro prime na les ali na mavec.
Kazeinu se doda stabilizatorje, ki izboljšajo njegove lastnosti v vodi in odpornost proti staranju. Na ti dve lastnosti vpliva kvaliteta uporabljenih stabilizatorjev in njihova sestava,
d)	Cementna late lepila ter plastomerna organska in elastomerna organska lepila,
Ta lepila dobro primejo na običajne vrste materiala in imajo v primerjavi z drugimi lepili to prednost, da so dovolj elastična za prenašanje vibracij in dimenzionalnih sprememb podloge, kar je treba čestokrat upoštevati pri objektih, ki ležijo v bližini cest z močnim prometom ter pri številnih industrijskih gradnjah.
Ker so to lepila, katera so komaj dobro začeli uporabljati, niso še čisto jasne lastnosti staranja in odpornosti proti vročini.
e)	Epoksidna lepila.
Zaradi visokih mehaničnih kvalitet, odpornosti proti staranju in kemičnim vplivom, uporabljajo epoksidna lepila pri ojačevanju plošč in nosilcev in pri posameznih primerih lepljenja obtožnih ploščic.
Epoksidna lepila se pripravljajo z mešanjem dveh komponent: prva se imenuje osnovna smola, druga pa strjevalec; strjevanje se začne takoj po zmešanju obeh komponent. Slaba stran epoksidnih smol je predvsem visoka cena in sestavljanje lepila iz posameznih komponent.
Delokrog uporabe lepil
Preden izberemo lepilo, moramo odgovoriti na dve vprašanji:
—	kje je treba položiti ploščice: v notranjih prostorih, zunaj, v kopalnici, na tla ali na zid?
—	kakšna je podlaga, na katero polagamo ploščice; ali je ta podlaga stabilna? (kvaliteta materiala, krčenje ter raztezanje materiala)..
Z odgovori na ti dve vprašanji se lahko v grobem odločimo za vrsto po tabeli, ki je navedena v nadaljevanju sestavka. Poleg tega je treba upoštevati še to da:
—	je hitro in lahko polaganje ploščic odvisno od oblike lepila, ki ga uporabljamo, in
—	ceno lepila za 1 m2 obloge.
Iz tabele dobimo splošno idejo o uporabnosti lepil, ki nikakor ni obvezna, ker niso upoštevani stabilizacijski dodatki, ki spremenijo lastnosti lepil.
Delo z lepili
a)	Stabilnost podloge.
Ploščice se morajo s podlogo dobro sprijeti, zato mora biti podloga stabilna. Stabilnost podloge je ogrožena
—	ali zaradi slabe kvalitete uporabljenega materiala,
—	ali zaradi delovanja zunanjih vplivov, kot so npr. vlaga, ki ukrivi lesene plošče, ali zniža trdnost mavca in podobno.
Pri podlagi iz betona ali pri ometih iz običajnih malt, moramo čakati, da se beton neha krčiti, to je kakšna dva meseca. Kadar imamo beton ogrevan (ogrevana tla), lahko lepimo ploščice neposredno na beton.
Mavec je material, ki vsrkava vodo. Vlažen mavec izgubi trdnost še posebno, če je slabe kvalitete. Čestokrat ima mavec tudi dodatke — zadrževalce, ki vplivajo na lepilo in povzročajo odlepljenje ploščic. Pri taki podlagi je treba biti previden, kajti po novejših predpisih, ki so že v veljavi v nekaterih državah, velja za tlake in obloge ploščic desetletna garancija.
Opleske je treba s podloge spraskati, da se odstranijo mehurčki fn da' se poveča stična ploskev.
Po pogledu na površino podloge mora polagalec tlaka preveriti še ravnost površine. Za to kontrolo uporablja 2 m dolgo ravnilo. Če so na površini vzbokline ali vdolbine večje kot 5 mm, je treba popraviti.
Polaganje ploščic na zunanjih zidovih stavbe (fasade) se ne razlikujejo dosti od polaganja v prostorih, le da morajo biti ploščice in lepilo izbrane tako, da vzdržijo ponavljajoča se zmrzovanja.
b)	Spvijemljivosl lepila na podlago.
Dobro sprijemljivost lepila na podlago dosežemo, če upoštevamo tele pogoje:
—	čista površina podloge,
—	hrapavost podloge,
—	luknjičavost podloge,
—	klejanje podloge.
Ti pogoji morajo biti izpolnjeni, priporočajo pa se naslednja dela:
—	s površine je treba odstraniti z železno krtačo cementno mleko, ki je mogoče ostalo na površini podloge, ter ostanke betona in opažnega loja. Nato je treba z metlo odstraniti prah. Namesto metle se lahko uporablja zelo malo navlažena goba.
Če kljub temu delu niso izginili ostanki olja, moramo biti previdni; olja zelo počasi vplivajo na cement, ki služi za lepilo in lahko povzročijo odklejanje ploščic že po nekaj mesecih.
Močenje podloge se ne priporoča, razen če je posebno vroča in suha. V takem primeru se podloga moči zato, da lepilo na vroči podlogi ne »zgori«.
Ne priporoča se močenje podloge in ploščic, kadar uporabljamo cementna lepila s kazeinom, ker kazein rad »pobere« vodo. Vsaka dodatna količina vode bo povzročila v vsakem primeru počasnejše strjevanje in bolj ali manj hitro staranje, kar pa je odvisno tudi od stabilizacijskega dodatka,
— Kadar je podloga zelo luknjičava, je potrebno na podlogo nametati cementni »špric«.
— Podlogo klejamo tako. da porazdelimo cementno lepilo po tleh z zobato lopatico (špahtel z zobmi), katera nam omogoča enakomerno porazdelitev lepila po celi površini.
Debelina razprostrtega lepila ima velik vpliv na kvaliteto lepljenja. Zato moramo upoštevati navodila, ki jih dajejo tovarne za vsako vrsto lepila, ker se vsaka vrsta lepila nanaša v drugi debelini
c)	Priprava lepila
Hranjenje lepila vpliva na njegovo kvaliteto. V glavnem velja, da lepila v obliki testa ne smejo zmrzniti, lepila v prahu pa ne smejo priti v stik z vlago.
Kadar imamo opravka z lepilom v prahu, ga mešamo kot malto. Tu pa je treba posebno paziti na naslednje:
—	vode se sme dodati samo toliko, kolikor je predpiše tovarna,
—	ne sme se mešati - prevelika količina lepila naenkrat. Če ponovno mešamo maso, ki se je že začela strjevati, zmanjšamo v precejšnji meri mehanične lastnosti malte.
č) Polaganje ploščic,
Nepotrebno je predhodno močenje ploščic iz lončarske gline. Ploščice, iz fajanse se . pa ovlažijo po navodilih tovarne, ki je dobavila lepilo.	.
Ploščice 10 x 10 eni najlepše polagamo tako, da ploščice po lepilu drse, pri čemer zdrobijo kepice, ki so ostale pri mešanju lepila. Ploščice se nato malo potolče do'pravilne višine, kar da tudi boljši stik med lepilom in ploščico. Kjer so ploščice nalepljene na papir in dobavljene v večjih ali manjših ploskvan, se na ploščice položi letev, na katero se udarja s kladivom iz trde gume ter s tem doseže enakomeren stik.
d)	Zaključna dela
Ploščice ne smejo biti nikdar položene stikoma, vedno je treba med n-jima pustiti presledek 1—3 mm, tako da imamo vedno prostor za krčenje in raztezanje ploščic ali pa podlage.
Ko se lepilo začne strjevati, se stiki ploščice zamažejo z eno od navedenih malt:
—	800 do 900 kg portland cementa na 1 m3 mivke
—	samo cementno lepilo
—	čisti cement (njegova slaba lastnost pa ja, da razpoka).
Kadar imamo opravka z mozaičnimi ploščicami, lahko odstranimo papir, na katerega sc nalepljene mozaične ploščice, takoj po položitvi. To napravimo tako, da papir zmočimo toliko, da popusti lepilo in ga nato odstranimo. Lahko pa tudi počakamo toliko, da se malta strdi in papii šele nato odlepimo od ploščic.
Ko se malta primerno strdi, to je prej, preden postane popolnoma suha, se odstranijo ostanki malte na mozaiku z gobo, ki se jo namoči v vodo. Lahko se uporabi tudi kakšen drug proizvod, ki ga priporoči izdelovalec malte. Ne smemo pa uporabljati čistila, ki vsebuje solno kislino, ker ta nagrize stike, katere je treba nato popravljati.
I
e)	Zunanji obrobni stiki.
Praksa pove, da stiki, široki od 1 mm <5° 3 mm niso vedno dovolj veliki, da bi prepr6' čili razna dviganja ploščic. Zaradi tega mora' mo pri velikih površinah pustiti na vsakih 60 m2 0,5 cm široko rego. Tako široko reg0 moramo na vsakih 8 m pustiti tudi na hodnikih.
Prav tako je treba vsakokrat pustili 0,5 en1 široko rego tam, kjer polagamo ploščice okrog stebra ali druge ovire. Tak stik se lahko napravi tako, da med togo oviro in med zadnjo ploščico tlaka vložimo plastično maso ali Pa se pusti rego prazno. V tem zadnjem primeru pa je treba skrbeti za to, da v regi ne ostaneJ0 ostanki betona ali mavca.
Lepila, uporabljena za tlake, imajo bolj s® lastnosti kot tradicionalne malte. Tako k°l tradicionalne malte zahtevajo tudi sodobna le' pila skrbno delo. Zaradi njihovih posebnih lastnosti se moramo pred njihovo uporabo z njimi dobro seznaniti in se vestno ravnati P° navodilih tovarne, ki je lepilo izdelalo.
ing, Šircelj
Lojze Nadž, Rudi Kovačič in Tomo Zorman
In kaj pravili graditelji?
V zasluženi pekoj
Rudi Kovačič, ki je v podjetju že 23 let, pravi takole:
'Zlato kolajno« sem v podjetju že Zaslužil. Čakam le še, kaj bo za 25-®tnico, potem pa bom odšel v pokoj. Manjkajo mi še tri leta. Moram pri-Znati, da sem bil v podjetju ves čas zadovoljen. Delati moraš, pa te imajo vsi radi. Sicer pa brez dela res ni Zaslužka.
je prvega, ko dobiš peneze. Osebno pa sem se lepo imel ob dvajsetletnici podjetja. Takrat smo se prijetno zabavali, pili in peli in to mi bo ostalo v prijetnem spominu.«
Lojze Nadž ve tudi dosti šal. Pravijo, da mu jih nikoli ne zmanjka. No, ko se prihodnjič srečamo, nam bo gotovo kaj lepega povedal.
Rudija Kovačiča so pohvalili tudi delovodje in vsak ga ima rad v svoji Skupini. Doma je iz Glineka pri Škofljici. Vsak dan se vozi domov z Mopedom, pozimi pa včasih s kole-E°m. Pohvale je vredno tudi to, da v vseh 23 letih ni zamudil niti mi-nute. Ce bi bili vsi delavci takšni, Prav gotovo neupravičenih izostankov v podjetju ne bi imeli.
Tomo Zorman je doma iz Varaždinskih toplic. Ker mu »finančni minister« ne dopušča — gre domov le enkrat na mesec. Tomo Zorman je eden izmed odličnih visokokvalificiranih tesarjev, ki je prav tako v podjetju že polnih 20 let. Tudi on bo odšel v pokoj čez dobra tri leta. Pravi, da je zelo prizadet, ker nadure ne gredo v pokojninsko osnovo.
Lojze Nadž se je izučil v podjetju. ~eta 1965 je postal kvalificirani zidar.
Ko smo ga vprašali, kako se poču-"• 3e nasmejano dejal: »Dobro, sicer R® se imajo še boljše oni v pisar-nab.« Sicer to ni res, vendar Lojze-Ja dobro poznamo kot velikega humorista. Zato smo prepričani, da se Je le šalil. Sicer pa je eden dobrih m dar .jev, ki j.e vedno pripravljen Prijeti za vsako delo. Trenutno dela ? vibratorjem in pravi, da se že ves ‘rese in tudi hrbtenico ima že krivo.
Kdaj je bilo najlepše v podjetju? hudomušno je odgovoril: »Najlepše
Tov. Tomo je delal skoraj na vseh ljubljanskih deloviščih. Nazadnje je bil v Plominu. Od tam je bil premeščen v Ljubljano, pozneje na cesto Radeče—Sevnica. Danes je v Ljubljani. pozneje pa bo odšel v Portorož. Tako je življenje pravega gradbinca, ki se nikdar ne more umiriti. Doma ima tri otroke, od katerih sta dva k sreči že preskrbljena. Z velikim trudom si je zgradil lastno hišico, kjer. kot sam pravi, bi rad v miru ri"eživel svoja stara 1 “ta.
Se veliko dobrih delavcev je na gradbišču 10-etažne garaže, toda o drugih kdaj drugič.
Ob koncu avgusta odhaja v pokoj na la dolgoletna sodelavka Jana Šušteršič, samostojni finančni knjigovodja v kovinskih obratih Ljubljana.
Jana Šušteršič je leta 1947 stopila v vrste našega kolektiva in opravljala razna dela finančno-komevcialne stroke.
Tov. Jana Šušteršič je poznana kot vestna in marljiva sodelavka. Ko odhaja v svoj zaluženi pokoj, ji želijo člani kolektiva, med katerimi je preživela vrsto let, še mnogo zdravja in obilo osebnega zadovoljstva.
Sodelavci
Kot vsako leto smo tudi letos sprejeli na počitniško prakso preko sto študentov raznih šol. Prakso so opravljali v vseh naših enotah in deloviščih.
Z več ali manj truda so prakso uspešno opravili ter tako praktično povezovali teorijo s prakso.
Na praksi je bilo tudi nekaj tujih študentov.
Nekatere so vprašali, kako so se imeli med prakso. Odgovorili so takole:
Van Es Hendrik, študent gradbene fakultete iz Nizozemske nam je povedal:
Pred prihodom v Jugoslavijo nisem kaj dosti vedel o vaši domovini. Vedel sem le, da je to lepa dežela s hitro rastočim gospodarstvom. Mejo sem prestopil v Šentilju. Kmalu sem razumel, zakaj imate v Jugoslaviji toliko turistov. Vaša dežela je lepa, polna zelenja, prelepih gora in naravnih lepot. Vaši ljudje so zelo prijazni in kjerkoli sem potoval, povsod sem naletel na gostoljubnost — zelo smo si podobni.
Eden naših komikov je nekoč dejal: Naj večji problem Nizozemca je, kje parkirati avto in kako shujšati. Približno tako je tudi pri vas. Tudi promet na cestah je ogromen in kot tujec podpiram vaše težnje in potrebe po gradnji nove avtomobilske ceste. Sorazmerno visok je tudi standard vaših ljudi.
Zelo sem bil zadovoljen tudi s prakso. Nekaj časa sem bil v obratu gradbenih polizdelkov, pozneje pa v Luki Koper. Povsod so me lepo sprejeli in moram priznati, da sem, predvsem pa v Kopru, veliko novega pridobil. Hvaležen sem vam za to.
Vesel sem, da sem imel priložnost opravljati prakso pri vas, govoriti z vašimi ljudmi in videti vašo lepo domovino. Še se bom vrnil v Jugoslavijo.
Majda Satler — Počitniško prakso sem opravljala v projektivnem biroju. V glavnem sem risala projekte, sodelovala pri risbah za katalog itd., skratka, moja praksa je bila zame zelo pozitivna. V projektivnem birojih šem se dobro razume!a in vedno sol mi bili pripravljeni pomagati. Praksa mi bo zelo koristila pri nadaljnjem študiju.
f
Janez Kratner — bo bodoči štipendist podjetja. Obveza je, da vsak štipendist, preden se mu odobri štipendija, opravi najmanj mesec dni praktičnega dela v podjetju. To je neke vrste selekcija kadrov.
No, tovariš Janez Kratner se je na praksi zelo dobro pokazal. Delo je opravljal v pripravi dela na centrali podjetja in kot sam pravi, je tudi on mnogo pridobil.
Miran Cotič — V Kovinskih obratih Ljubljana sem nekaj časa opravljal fizično delo v delavnicah novogradnje. Pomagal sem pri gradnji igličastih dvigal in drugih strojev. To mi je zelo koristilo. Drugo polovico prakse pa sem opravljal v konstrukcijskem biroju obrata. Veliko sem pridobil in praksa mi bo zelo koristila pri nadaljnjem delu.
Obisk iz Čila
Nedavno je obiskal naše podjetje ing. Edoardo Brahim. znanstveni sodelavec nacionalnega inštituta za strokovno izobraževanje iz Čila. Gospod ing. Brahim se je v našem podjetju predvsem zanimal za organizacijo in način strokovnega izobraževanja v podjetju.
DS podjetja
SKLEPI
XXXI« retinefa zasedanja delavskega sveta podjetja, ki .je bilo dne 14. avgusta ob 9. uri v sejni dvorani pri centrali podjetja
1.	Sklepi 'prejšnje seje so bili izvršeni.
2	Poročile overcvatelja zapisnika in predsednika UO podjetja se vzame na znanje.
3	Delavski svet sprejme periodični obračun za prvo polletje 1969 z analizo poslovanja poslovnih enot za to obdobje.
4. Sprejme se dopolnitev statuta GIF »Gradis« v poglavju »Temeljna načela«.
5 Sprejme se pravilnik c organizaciji in j ved bi priprav za narodno obrambo.
ti Sprejme se sprememba 17. člena pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti Gradisa v celoti, kakor je bila predložena v obravnavo pod št. 02-4/67 301 z dne 17. julija 1969 Veljavnost spremembe je osmi dan po objavi, to je cd £3. avgusta 1969 dalje.
7	Delavski svet pristopi k sporazumu o načinu in pogojih prevzemanja gradbenih investicijskih del v ZR Nemčiji,
8	Delavski svet podjetja ustanovi obratno ambulanto v sklopu zdravstvenega doma v Ljubljani za aktivno in pasivno zdravstveno varstvo zaposlenih delavcev pri enotah na ljubljanskem področju in za vodenje splošne zdravstvene politike za celotno podjetje.
9. Za predstavnika — delegata GIF »Gradis« za volitev predstavnika v skupščino in članov v svet gospodarske zbornice SR Slovenije, namesto tistih, ki jim bo 16. dec, 3969 prenehal mandat, se izvoli ing. Vasle Branka, šefa obrata gradbenih polizdelkov GIF »Gradis«.
1U. V gradbeni odbor za gradnjo delavskega doma za delavce enot na 'ljubljanskem področju imenuje delavski svet naslednje tov.: ing Stefana Mesariča, Jožeta Zajca, Jožeta Repšeta, Vinka Brgleza, ing. Branka Vasleta, Ika Ravnikarja in Rajka Zupančiča.
Gradbeni odbor naj se takoj sestane in' izmed sebe izvoli predsednika. Naloga gradbenega odbora je, da izvede vse priprave za gradnjo enega ali več delavskih domov za delavce na ljubljanskem področju, uredi financiranje gradnje, vedi novo gradnjo in izvede likvidacijo obstoječih lesenih barak na omenjenem področju.
31. Kolektiv v ZR Nemčiji naj izvoli enega člana, ki bo prisostvoval na sejah delavskega sveta podjetja, dokler ne bedo razpisane nove volitve in usklajeni samoupravni akti.
12. Delavski svet sklene pristopiti k sporazumu c načinu preskrbovanja domačega tržišča gospodarskih motornih vozil.
13 Glede na sklep delavskega sveta podjetja z dne 15. aprila 1969 ped točko 4. o predlogu za spremembo delitvenega razmerja za biro za projektiranje vzame delavski svet obrazložitev predsednika komisije za gospodarski načrt na znanje, s tem da naj pojasnilo obravnava komisija za gospodarski načrt in predloži delavskemu svetu dokončno rešitev,
H. Na podlagi 7. čl. pravilnika o delitvi osebnega dohodka delavcev GIF »Gradis« daje delavski svet soglasje na interne predpise o merilih za merjenje delovnega uspeha delavcev v naslednjih enotah: GV Ljubljana, GV Jesenice, KO Maribor, SPO Ljubljana in svet centrale. Veljavnost teh predpisov je cd naslednje obračunske dobe dalje po danem soglasju,
15. Zavrnejo se prošnje za finančno pomoč oziroma prispevke, ki so jih predložili krajevna skupnost Leskovec, Zveza prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918—19 in Zveza društev telesnih invalidov, ker ni razpoložljivih sredstev v te namene.
1
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 9
Je potrebno odstranjevati vse pomanj-^ivosti, ki se pojavljajo pri poslovanju posameznih dejavnosti.
Se
' Ostale naloge se v celoti podpirajo ker čutijo vrzeli v poslovanju,
Neplačane dopuste dovoljuje Šef obrata,
8i Gradbeno vodstvo Maribor — XXII, red-rie§« zasedanja DS:
Poročilo šefa GV c dosedanji angažira-nDsti> problematiki in o perspektivah GV, Se sprejme na znanje.
Po dosedanji raziskavi tržišča st p;ed-j^deva precej del v Mariboru in bližnji oko-Cl tako da ni bojazni, da enota ne bi do-^egla postavljenega plana za letošnje lete ugotavlja, da so bile s strani GV pod-'2ete vse mere in ukrepi za pridobitev no-vifl del in da nas čaka zato v bodoče moč-neJsa angažiranost, ne samo samoupravnih °rganov, temveč tudi vseh, služb GV, kakor Udi centrale podjetja, če bomo hoteli vsa Pridobljena in predvidena dela izvršiti
do
Som,
lovj
Pogodbenih rokov. Predvsem bo čutili sojkanje materiala, mehanizacije in de-
ne sile, zato DS že vnaprej opozarja, da se podvzamejo že sedaj določeni orga-^acijski ukrepe, ki bedo aktivirali vse S u^e GV in centrale.
■ Gradbeno vodstvo Maribor — 1 redna seja UO
— V stanovanjsko komisijo za dodelitev stanovanj se izvoli naslednje tovariše:
predsednik ~ Marjan Duh, V K tesar,
član — Martin Zaišek, uslužbenec,
član — Prane Štuhec, gradbeni' delevoo,...
—	Za doseg'o boljšega finančnega rezultata do konca leta bo treba na vseh novih gradbiščih ki jih bomo odprli, dati poseben poudarek organizaciji gradbišča, pripravi dela in večji storilnosti dela. Zato sklene UO, da se naj vložijo prav vse sile za to da se izvede dobra organizacija in priprava dela.
—	Kljub stalnim opozorilom UO in DS, da se da več poudarka pravočasnemu in točnemu obračunavanju, e za to še vedno ne skrbi dovolj. UC zahteva, da se preti vsem tistim, ki ne upoštevajo sprejetih navodil, uvedejo sankcije v skladu s sprejetimi sklepi UO oz. DS.
—	Prošnje za posojilo raznega materiala našim delavcem se odstopijo v rešitev komercialni službi GV. UO takih prošenj v bodoče ne bo obravnaval.
Varnost Mesarjev v cestnem prometu
Če bi se vsi kolesarji naenkrat znašli na vseh slovenskih cestah, bi srečali po enega približno vsakih 25 m. Toliko jih je, kar pomeni, da je v. Sloveniji kolo prometno sredstvo, ki še veliko pomeni in ki se ga največ uporablja na poti v službo in domov. Torej zavzemajo kolesarji v strukturi cestnega prometa pri nas še vedno vidno mesto.
Toda na žalost, zavzemajo vidno mesto tudi v statistiki prometnih nesreč in posledicah, pri katerih so udeleženi prav kolesarji. Gre torej za vprašanje varnosti kolesarjev v današnjih prometnih razmerah. Zaradi masovnosti kolesarskega prometa, ki ga tvorijo že šolski otroci pa vse do najstarejših in zaradi velikega porasta motornih vozil, je postalo to vprašanje tako aktualno kot še nikoli.
Na to nas opozarjajo zaskrbljujoče številke kot npr. v samih treh letih je izgubilo življenje v prometnih nesrečah v Sloveniji 187 kolesarjev, to je toliko ljudi, kot jih zaposluje že precej močna delovna organizacija. Nadaljnjih 3200 pa jih je bilo huje ali lažje telesno poškodovanih, izmed katerih je mnogo takih, ki ne bodo nikoli več sposobni za delo itd.
Večino prometnih nesreč so povzročili kolesarji sami, največ pa na poti na delo in z dela.
Zakaj? Vzrokov za to žalostno črno kroniko je več. Vendar je nesporno, da je veliki večini po sredi kolesarjeva napaka:
1.	zato, ker najbrž cestno prometnih predpisov ne pozna dovolj ali jih sploh ne pozna;
2.	zato, ker čeprav jih pozna, jih ne upošteva.
Vsakodnevni primeri prometnih nesreč kažejo na to. da so v večini primerov kršena osnovna pravila prometa, za katera bi težko rekli, da jih kolesarji ne poznajo, Recimo npr.:	neupoštevanje znaka »stop«
pred križiščem, nenakazovanie spremembe smeri vožnje, izsiljevanje prednosti vožnje itd.
To so poleg vožnje v vinjenem stanju, kar se zelo pogosto dogaja, raztresenosti in nepazljivosti, najbolj pogostni vzroki prometnih nesreč, ki jih pripisuiemo prav kolesarjem.
Promet kolesarjev je, kot rečeno, mnogo boli nevaren kot nekoč. Kolesarskih noti ie tako malo da to skoraj ni omembe vredno. Zato se na tako ozkem cestnem prostoru prepletajo motorna vozila in kolesarji, kjer pomeni še tako majhna napaka
ali neprevidnost kogarkoli lahko hudo prometno nesrečo. In tako se tudi dogaja.
K vsemu pripišimo še jesenske in
zimske zelo neugodne pogoje za vožnjo s kolesom, poleti pa izredno veliko število motornih vozil, potem lahko rečemo, da so kolesarji v te-
žavnem položaju skozi vse leto.
Take prometne razmere so nesporno sprožile »alarmni zvonec«, ki opozarja tako kolesarje kot vse ostale na
maksimalno previdnost kjerkoli ^ kdajkoli, ko se znajdejo kot člen • verigi cestnega prometa.
Marjan Metljak
16. V zvezi z nalogami, ki jih je pripravila komisija za perspektivni program podjetja in je dal predlog v obravnavo delavski svet dne 12. junija 1969, ugotavlja delavski svet, da ni prispelo dovolj odgovorov, da bi lahko zavzel določeno stališče. Kljub temu priporoča komisiji za gospodarski načrt, da v smislu izdelanih tez za perspektivni program podjetja nadaljuje s svojim delom.
Predsednik DSP:
Janez Kuštrin
zanj — namestnik predsednika: Oto Roškar 1. r.
UO podjetja
SKLEPI
II. seje upravnega odbora podjetja, ki je bila dne 13. avgusta 1969 ob 9. uri v sejni dvorani centrale podjetja
1.	Pregledali so se sklepi prejšnje seje upravnega odbora.
2.	Po obravnavi poročila k periodičnemu obračunu in analize poslovanja za prvo polletje 1969 sklene upravni odbor, da periodični obračun predloži v celoti, kakor je bil obravnavan, delavskemu svetu v potrditev.
Strokovne službe naj do seje delavskega sveta pojasnijo vprašanje obračunanega prispevka za kadre v dohodku doseženem za prvo polletje.
3.	Odobri se uporaba privatnega osebnega vozila v službene namene naslednjim tov.:
—	ing. Ferdu Cviklu so poveča višina kilometrov od 1400 na 2000 mesečno s tem, da letno število prevoženih kilometrov ne bo preseglo 20.000 km (4. čl. pravilnika);
—	Janezu Hoj kar ju do 400 km mesečno;
—	Heleni Žigon do 600 km mesečno.
Predsednik UOP:
Božidar Lukač 1. r.
Važnejši sklepi organov uoravliania poslovnih enot
B KO Ljubljana — III. redna seja delavskega sveta;
—	Vzame se k znanju poročilo o poslovanju podjetja in obratov v prvem polletju 1969.
—	Ugotavlja se, da je naš izračun poslovnega uspeha ob kvartalih nerealen, ker manjkajo obremenitve centralne službe v zvezi z več angažiranimi obratnimi sredstvi (obrati). Zato se predlaga centralni službi, da obremenitve posreduje še pred obravnavo periodičnega obračuna.
—	Urgira se dobropis v znesku 218.895,95 dinarjev od odpisanih rezervnih delov težke mehanizacije. Za realizacijo tega sklepa se zadolži komercialni pomočnik,
—Tov. Hozjanu se proda dokumentacija in parcela na Brodu za gradnjo vrstne hiše. Posojilo za gradnjo bo prejel v prihodnjem letu v višini 20.099 din.
B Gradbeno vodstvo Maribor — II. redna seja UO;
—	Poročilo o situaciji tržišča se sprejme k znanju.
—	Kolikor je krivda organizatorjev proizvodnje, da še ni predložena obračunska situacija za objekt »Mejni prehod« in »Most« Radgona, se sklene, da se zoper krivce ukrepa v skladu s sprejetim sklepom DS našega GV, da se v takih primerih organizatorjem proizvodnje ne izplača nagrada.
—	UO priporoča strokovnim službam uprave, da se v bodoče za vsako oddaljeno gradbišče že vnaprej določi višina povečanega terenskega dodatka.
—	Program razvoja podjetja naj še enkrat prouči širši kolegij v sodelovanju sindikata, predstavnikov samoupravnih organov ter strokovnih služb PE. Eventualne pripombe in priporočila je poslati v enem tednu centrali podjetja,
— Ponovno je zainteresirati dobre delavce za vpis v delovodsko šolo. Enota naj bi v tem letu vpisala v delovodsko šolo tri kandidate.
g Gradbišče Koper — 28. redna seja DS:
— DS je potrdil poročilo komercialne službe enote za I. polletje 1969.
—	Splošno stanje objektov v gradnji predvideva, da bo nujno potrebno izvrševanje del tudi v nadurnem času. Priporoča se delavcem, da priskočijo k razumevanjem na pomoč, kadar jih bo delovodja pozval k nad-urnemu delu
Glede na obseg dela rpi gradnji V. naveza in še nadaljnjih del, ki so predvidena za gradnjo luške obale Koper se priporoča centrali našega podjetja, da čimprej omogoči nabavo močnejšega stroja »Menek«.
UO enote se izda nalog, da pripravi do naslednje seje DS predračun za dobavo in vgraditev še enega novega drobilca UCD-3 za kamnolom Črni Kal.
Bf Gradbeno vodstvo Ljubljana — II. redna seja upravnega odbora:
—	UO je sprejel k znanju poročile o izpolnjevanju plana gradbenega vodstva, o polletnem obračunu proizvodnje in o angažiranosti gradbenega vodstva v letu 1969/70.
—	v £vuzi 7. gornjimi poročili je sklenil:
a)	šefi sektorjev naj takoj dostavijo centrali podjetja dinamiko železokrivskih del;
b)	pridobiti je čimprej več inštruktorjev za tesarska dela;
c)	kadrovskemu oddelku naroči naj pridobi nove kvalificirane delavce.
—	K »nalogam v zvezi s programom razvoja podjetja«, ki so bile dane v obravnavo od pristojne komisije del. sveta podjetja, ima upravni odbor naslednje pripombe:
UO se načelno strinja z uvedbo pokalku-lacij, katerim pa naj služi za osnovo delo-vodska evidenca v gradbenih dnevnikih in je obrazce gradbenih dnevnikov temu prilagoditi.
Pri sedanji organizaciji podjetja, ki bazira na poslovnih enotah kot osnovnih ekonomskih enotah podjetja, je za UO v »nalogah« predvidena mobilnost kadrov nesprejemljiva.
UO se strinja z gradnjo poslovne zgradbe podjetja s tem, da se predhodno določi, katere poslovne enote bodo imele svoje prostore v tej zgradbi poleg centrale podjetja.
S Gradbeno vodstvo Celje — upravni odbor, dne 31. 7 1969:
— Upravni odbor je na prvi redni seji sprejel poročilo o polletnem obračunu 1969 in predlagal delavskemu svetu PE, da se v
mesecu avgustu izplača bruto znesek 150.60® N din (po uspehu za I. polletje).
—	V celoti se strinja s spremembo in polnitvijo pravilnika o stanovanjski izgra ' nji.
—	Odobril je izplačilo nagrad režijskem^ osebju za čas od 1. 1.—15. 6. 1969 v srni5* pravilnika o nagrajevanju režijskega osebja-
—	Ob zaključku je sprejel sklep, da se de lavcem v gramoznici Otiški vrh njihovi Pr0 nji glede zvišanja terenskega dodatka 0 ugodi.
g Kovinski obrati Ljubljana — H- redna seja UO:
—	Določi se delokrog nabavnih referentov, in sicer vrši tov. Hlede nabavo mate riala veje 114, tov. Hojkar pa nabavo rezervnih delov.
Komercialni službi se naroča, da posreduje skladiščnikom in nabavnim referentom na^ daljnja navodila glede dela nabavne in skladiščne službe.
O navedenem se obvesti tudi mojstre delavnic. Kolikor nabavna služba ne bo usp ' no upravljala svojih delovnih nalog, Je trebno izvršiti ustrezne zamenjave.
Potrdi se predlog in obseg dela za delov^ mesta skladiščnik, finančni knjigovodja likvidator.
S 1. 9. 1969 se razreši delovnih nalog t0 _ Franc Kumer, na njegovo delovno mesto se zaposli tov. Franc Rakun, dosedanji	j
ji tel j vajencev pri centru za izobraževanj •
— H gradivu »Naloge v zvezi s perspektiv nim programom razvoja podjetja: so d j naslednje pripombe:
Skladno z obravnavo predloženih je potrebno obravnavati tudi pripombe, ka tere so poslane PE na teze o perspektivne razvoju podjetja v januarju 1969.
ektivii*
Pri razpravi o programu za perspek razvoj podjetja naj se določi tudi irieS^ obratov v sklopu podjetja in najprej v nje^ . določi, ali bo obstajala sedanja oblika ord^ . nizacije podjetja ali pa se bo prešlo v P® spektivi k centralizaciji v celoti ali P°
Z osnovnim programom je potrebno za' tati najprej bodočo organizacijo kot ce ^ in jo tudi vnaprej razvijati po posamezn dejavnostih.
— UO smatra, da je sednja oblika org^n^ zacije primerna času, nenehno in doslc