Dopisi. S Prihove. (Bralno društvo »Mir«.) Kar je »Slov. (iosp.« že davno omenil, da namreč na Prihovi nameniino osnovati bralno društvo, to se je zgodilo dne 29. julija t. 1., ko smo osnovali bralno društvo »Mir«. Kmetje se ga prav veselijo, ker spoznavajo, da se bodo v tem društvu marsikaj naučili, ter sami med seboj pravijo, da bode zdaj Prihova nekaj več, kakor je bila do zdaj. In res, v tem društvu bomo se učili najprej gospodarstva sploh. Ker pa h gospodarstvu spada tudi politika, bomo v njem imeli tudi politične govore, kedar bo potrebno. Tudi bodo v njem sploh podučljivi govori. A krščanski duh ga naj oživlja in vodi in tudi živega ohranjuje. Zato bomo ravnali po geslu: «Vse za vpm dom in cesarja». To društvo smo po naključju osuovali brez oznanila v novinah, ker se je oznanilo zgubilo, ali pa je menda prišlo prepozno; vendar pa se je kljubu temu obneslo sijajno, ker je že prvi dan pristopilo 34 udov. Ljubi Bog nam dajaj Se dalnjih vspehov. Čudim se narodnemu duhu tega ljudstva; nikdo nič ne agituje, a narodni duh prešinja ljudstvo tako, da je dne 29. julija rekel nekdo pri nas, in isti ni iz naše župnije: »Tudi jaz bom ostal trden Slovenec, ker me je rodila mati Slovenka, če ravno je moj oče velik nemškutar«. Za predsednika smo zvolili g. Ivana Goričana, o katerem lahko vsaki sodi, kakega duha je. V njegovi sobi vidiš poleg nabožnih podob prevzvišenega našega knezoškofa in škofa Strossmayrja, a zunaj na hiši ima na tnarmornati plošči z zlatimi črkami napisano: »Domovina mili kraj«. Iz Sčavnice. (Winklerju v slovo.) Z zadovoljstvom sem čital v «Slov. Gosp.» dopis iz Gornje Radgone, v katerem se je poročalo, da je Winkler v našem okraju kot cenilni mož za vselej odstavljen. Tisti kmeti, kateri so s svojo pritožbo na višjo sodnijo v Gradcu ta vspeh dosegli, so s tem okraju storili pravo dobroto in vsak prijatelj kmeta jim mora biti za to hvaležen. Kajti s tem so nas odrešili velikih stroškov. Koliko nam je Winkler s svojimi dragimi komisijami že požrl! Tu v Ščavnici sem ga gotovo vsaki teden videl, kako ošabno jo je mahal proti temu ali onemu hramu. Obnašal se je proti nam kmetom tako, kakor da bi mi bili njegovi podaniki in hlapei. Slišal sem ga na lastna ušesa, kako se je hvalil, da mu komisije nesejo vsaki dan najmanj 5 gld. Vsled sodnikove podpore mu je greben že tako zrastel, da se je večkrat izustil, da bode on vse žive dni ostal cenilec. No, vse je minljivo na svetu, tudi "VVinkler in njegov podpornik, naš sodnik. Kar se slednjega tiče, pa zdaj že vemo, da on ni in nikoli ni bil naš prijatelj. On je vendar za to tu, da bi nam delil pravico. A kaj nam je delil? Tujca Winklerja nam je pošiljal v hrame, da nas je izsesaval, kakor kaka pijavka. Pač res, vrana vrani očij ne izkljuje, in tudi Neraec Nemcu ne. Zatorej pa- moramo mi kmeti in Slovenci proti našim neprijateljem skupaj držati in se odločno braniti zoper nam sovražno nemčurstvo. Tujec, Nemec naj ostane pri svojih ljudeh, mi Slovenci ne potrebujemo tujcev. Svoji k svojim! Star Ščavničar. Iz Slov. goric. (Pred svojira pragom.) Dopisnik »s pota«, pravijo, ima dobre oči in tudi vemo za njegovo pošteno ime, ker je slovenski pisatelj in se strinjamo z njegovimi nazori; a svetujemu mu, da naj poprej pomete pred lastnim pragom glede napisov. Sicer je prav, ako šibamo take odpadnike, ki namesto slovenskih napisov imajo nemško brozgo in s tem zatajijo svojo drago mater. Poglejmo, ravno blizo dopisnika »s pota« smo bili na »žegnovanji« pri Sv. Ani, kjer se nam je silno dopadlo, pa smo opazili na neki gostilni sliko zgornjo - štirskega kmeta z napisom: »M. P. Gollob, Gastbaus zum lustigen Steirer«. No, vidiš, prijatelj, da napis je krasen; ravno se nam je zdelo, kakor bi se v resnici nahajali kje v planinah na Zgornjem Štirskem, kamor bi lepi slovenski Golob vzletel in si postavil za »krofaste« Nemec »Gasthaus«. Sicer pa upamo, da bode slovenski Golob ostal, kar v resnici je, namreč Slovenec, ter odstranil oni napis in nadomestil s slovenskonemSkim. Lahko bi si tudi pridjal drugo ime n. p. »Gostilna k veselemu Slovencu«; ker tamkaj, kakor smo slišali, se večkrat veselijo Slovenci, ne pa Nemci. Sicer je oni napis tak6 ukoren, da ne sodi v pošteno slovensko župnijo Sv. Ane, nego na Zgornje Štirsko. Iz Slov. goric. (Ž e z o p e t) morem bralcem poročati o dejanju odpadnika pri Mariji Snežni. S kruto silo napada ondotno duhovščino, posebno gospoda kaplana, katerega župljani visoko čislajo, ker so na vse strani vestni gospod. Huduje se o šolskih rečeh ter mu ni po volji, da gospod katehet se mešajo v njegove reči n. pr. učijo otroke brati itd. itd. Ali brati so gospod kateket prisiljeni učiti otroke, ki Se komaj v III. razredu poznajo črke, o zlogili pa še niti pojma nimajo. Ni-li res, gospod dopisnik? Katekizem pa mora vsak znati brati, preden se ga lahko uči! Šolski nadzornik je bojda vse v lepem reda našel v ondotni šoli. Dobro, ako je to res, so si v prvi vrsli gospod kateket zaslužili to pohvalo, ker so tako dobro otroke brati naučili, saj gospodu nadučitelju itak malo časa preostaja vsled — germanizovanja! — Konono še raeee psovke tudi na slovensko Mater božjo pri Mariji Snežni in očita č. g. župniku in kateketu, da hočeta bojda vse posloveniti. Kak6 je to mogoče, ko so ondot saini Slovenci! On bi rad imel same Nemce, ker bojda ljubi Bog tudi nemški razume in ima več Nemcev v svojem kraljestvu! Vender mi mu rečemo, da Bog razume nemški, a nemščine tirja le od — Nemcev. Sicer pa naj pomisli možic na veliki slovanski svet in bodo se mu oči odprle, da je Nemcev v primeri Slovanov veliko manj. — Dopisnik pravi nadalje, da se je od Sv. Jakoba vsilil jeden odbornik v lanatiški odbor posojilniee pri Mariji Snežni. Kako si on to baš misli? Ali ni c. kr. vlada posojilnice dovolila? Ali ni osnovana na podlagi postav? V tem je pač gospodič pokazal svojo umetnost, menda ne ve, kaj pomeni izraz «fanatizem«. Fanatizem je, s kruto silo kaj hoteti n. pr. s turško, toraj je celo zveza posojilnic — kruta sila — fanatizfim; tudi vlada bi takorekoč podpirala fanatizem — kruto silo, ker dovoljuje posojilnice! Naj rajši ostane dopisnik pri svoji deci, dopisovanje pa pusti drugim! Dopisnik se je hotel pokazati umetnika in osmešiti tukajšnje rodoljube in posojilnico, a je pokazal svojo največjo nevednost in se osmešil sam pred svetom. Novi posojilnici pri Mariji Snežni in ondotnim rodoljubom kličem: na mnoga leta — živio! Dopisniku pa — na svidanje! —k— Iz Ptuja. (Slavnost.) Na Porcijunkulovo, kakor že tudi v predveeer tega dne, videl je Ptuj mnogo pobožnih Sloveneev. Minoritska cerkev bila je prenapolnjena ljudij, ki so prišli od vseh stranij, da si očistijo dušo, prejm6 sv. obhajilo ter Porcijunkolove odpustke. Bilo jih je letos ludi vee pričakovati, ker se lani radi prenavljanja cerkve ta lepa slavnost ni mogla vršiti. Lelošnjo slavnost poveličevala je lepota prenovljene cerkve, kakor tudi krasno cerkveno petje, kar še človeka tembolj k pobožnosti nagiblje. To še je dandanes več ali manj edina lolažba Slovencev, ako se v vseb stiskah pridno zatekajo k Bogu. Vlada nas prezira, naši sosedje in odpadniki nas sovražijo, naj si bodemo še tako pridni; kot tako pa nas ljubi Bog, ki nas ne bode zapustil, dokler se bodemo zaupno k njemu zatekali ter njega pomoči prosili proti notranjim in zunanjim sovražnikoin. Pomagaj si satn, in Bog ti bode poinagal! Iz Krčevine pri Ptuju. Da se je pri zadnjem ljudsketn štelju leta 1890. jako krivično postopalo proti Slovencein, pozna se tudi v naši občini. Vseh Ijudij je bilo takrat pri nas 976, od teh 760 Slovencev in 209 Nemcev. Razdele pa se tako-le: Krčevina ima 250 Slovencev in 67 Nernccv, Orešje 114 Slovencev in 17 Nemcev, Rabelčja ves 147 Slovencev in 15 Nemcev, Stuki 131 Slovencev in 44 Nemcev, Vičava 118 Slovencev in 66 Nemcev. Kako pridejo Krcevina, Štuki in Vičava do tako velikega števila Nemcev?! Sedaj pa poglejte Krčevinarji krog sebe, kateri so ti Nemci in kje jih je toliko število. Jaz som kar strmel, ko sem čital te številke. To še je menda zasluga vpokojenega župana Stalzerja in njegovih nemškutarskih pomagačev. Kdo bi še naj dalje trobil pri takih razmerah v rog ljudij, ki nas hočejo s silo prenarediti v Nemce, ki nam hočejo celo našo lastno zemljo vzeti ter na njej Nemce naseliti, kakor to delajo »Siidmarkovci?« — Še nekaj. Trgovec Kollenz v Ptuju ošlel je nekoč Slovenca gosp. K., zakaj je pristopil k slovenskemu bojnemu društvu, ne pa k nemškemu veteranskemu. Ta pa mu je odvrnil: »To vas čisto nič ne briga; kot Slovenec že vem, kaj nii je storiti. Grdo pa je zelo, da vi, ki živite od Slovencev, leh kar živih ne morete videti«. Zivela slovenska zavednost! Tak vam je torej g. Kollenz. Kedar nni Slovenci denar neso, kako tedaj sladko slovenski govori, a pri občinskib sejah slovenski niti noče razuraeti. Tako pa bi naj župan par možicljem na ljubo vse nemški uradoval. Slovenski odborniki, povejte g. Kollenzu, kar mu gre, bodite možje in ne pustite materinega jczika porivati v stran, ki bi slovenski občini vendar moral biti uradni jezik! Iz Gornje Radgone. (Bralno društvo.) V zadnji številki objavili smo veselo vest, da je visoko c. kr. namestništvo potrdilo pravila za »Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni«. 7. ustanovitvijo tega društva storili smo važen korak za narodno življenje v našeni okraju. S politiko se društvo ne bode pečalo; pač pa mu je namen vzbujati in utrjevati ljubezen do naše mile materinščine. V to svrho služili bodo časopisi in knjige podučne in zabavne vsebine. Dandanes mora pač vsak, kdor hoče kaj veljati in kdor hoče napredovati, čitati, in sicer mnogo čitati. To velja za vsaki stan. Kajti dandanes vrši se vse življenje iri ves napredek tako hitro, da vsakdo zaostane, ki pazljivo ne sledi temu napredku. To pa je le mogoče, ako se človek pridno podučuje iz časnikov in knjig. Posebno pa je to nam Slovencem potrebno. Našemu jeziku se v šolah ne privošči tista gojitev, kakor drugim jezikom. Zatorej si moramo sami pomagati in gojiti svoj jezik s tisto ljubeznijo, s katero nas ga je naša mila mati učila. A naše kmetijsko bralno društvo ne bode samo pospeševalo občno izobrazbe in vzbujalo Ijubezni do našega materinega jezika; ne, to društvo bode tudi skrbelo za gospodarsko omiko in blaginjo svojih udov: Naše društvo je kmetijsko društvo. Pri zborovanjih razpravljale se bodo tudi gospodarske zadeve, da se bode kmet podučil o vseh stvareh, ki se tičejo kmetijstva. Tudi v kmetijsivu ne ostane vse pri starem, nego se dan za dnevom opazuje napredek. Naše drušlvo bode dajalo torej Vam kmetom priliko, da bodete spoznavali, kako se drugod kmetijstvo razvija in kako se najboljše živina redi, polje obdeluje, trta sadi itd. Na tak način bode naše društvo za Vas kmete res postalo prava dobrota. Da postanele te dobrote deležni, pristopite vsi, kateri ljubite svoj materin jezik in katerim je za napredek kmetijstva mar, našemu društvu kol udje. Dne 2. septembra t. 1. vršil se bode v gostilni gospoda Skerleca v Gornje Radgoni prvi občni zbor. Tam seVam bode na drobno in natanko razložil namen našega društva; izvedeli bodete, kako polrebna so taka društva in kako vspešno in dobrotno delujejo. Pridite torej vsi, ki bočete pristopiti k društvu, v mnogem šlevilu dne 2. septembra k občnemu zboru. Po zborovanju vršila se bode prosta veselica na vrf.u g. Skerleca. Da bode ta veselica res vesela in prijelna, prosimo vse gg. pevce našega okraja mnogobrojne udeležbe. Iz Šaleške doline. (Ž a 1 o s t e n p r i z o r.) Ko je dne 7. avgusta t. 1. ob x/ž10. uri dopoldne dospel železniški vlak na postajo Šoštanj, izstopili so preč. gospod dekan braslovški in za njimi veliko število ljudstva. Na prvi pogled bi se bil človek vprašal, kaj da to pomeni V Napotili so se namreč veleč. g. dekan naravnost proti farni cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju in ljudje vsi kakor v procesiji za njirai. Od kod in kam ta množica s svojim duhovnim očetom? Mislim, da dragi čitatelj ugane. Bila je to plakajoča rodbina Čmakova in žalujoči Braslovčani, ki so prišli spremit k večnemu počitku rajnega g. Ivana Cmak-a, tesarskega mojstra in blagega rojaka braslovškega, kateri je v nedeljo dne 5. avgusta imel izvršiti preimenitno delo; namreč pri farni cerkvi v Šoštanju tri nove zvone spraviti in obesiti v stolp, ki naj bi oznanjevali božjo čast in hvalo, ali žal, predno ,je izvršil to imenitno delo, dovršil je sam tek svojega življenja. Ko' so vlekli prvi zvon v zvonik, stal je Janez Čmak na njem in že je bil tako visoko, da je ravno hotel stopiti v zvonik, kar glej, strašna nesreča: vreteno se je pokvarilo in spodletelo, padel je z zvonom vred na tla ter bil je pri priči mrtev. Zdrobilo mu je desno nogo in pa glavo. Zanesli so ga takoj v mrtvašnico in potem ga v torek dne 7. avgusta izročili črni gornili. Velč. g. dekan braslovški so na prošnjo č. g. župnika vodili kondukt v spremstvu petih duhovnikov ter so na grobu govorili tako ganljivo, da ni bilo očesa med navzočimi, Jri bi se ne topilo v solzah britke žalosti. Pevci iz Braslovč so s pomočjo organista g. J. Remic-a zapeli nagrobnici »Nad zvezdami« in »Blagor mu«, Braslovčani pa so poklonili krasen vcnec svojemu blagemu rojaku. Vsi pa, ki srno ga poznali, kličemo: Bog bodi mu mil in zemljica lahka! Fr. Sp.