DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN . IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 216.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 30th, 1929.
LETO XXXI,—VOL. XXXI
Predsednik Hoover oblju-buje senatorju Borah boljšo prohibicijo
Washington, 28. dec. Ameriška vlada, kateri načeljuje predsednik Hoover je zadnje tedne mnogo delovala, da ustvari stroj, s pomočjo katerega bo laglje spolnovati prohibicijo. Hoover je že odpustil iz urada enega prohibicij-skega administratorja, dočim je bilo pet drugih prestavljenih. Senator Borah je trdil, da vsi prohibicijski uradniki, od prvega do zadnjega, niso nič vredni. Zato je Hoover obljubil, da bo izvršil še na-daljne spremembe v prohibicijski službi. In kot se nadalje poroča, bo tudi predsednikova prohibicijska komisija imela v kratkem pripravljeno svoje poročilo glede prohibi-c,ije. Omenja se že sedaj, da bo ta komisija priporočila, da se obstoječe prohibicijske postave spremenijo, oziroma iz-boljšajo, da se pomnožijo straže ob ameriško-kanadski in mehikanski-ameriški meji. To zahtevajo tudi suhači. Senator Borah, ki je na božični dan tako silovito grmel proti predsedniku Hooverju, češ, da slednjemu ni mar za prohibicijo, je bil povabljen k Hooverju na kosilo, in senator Borah je sedaj utihnil. Zagrinjalo je padlo.
—-O"-.--
Ogromno zanimanje za aretacijo mučilca
St. Louis, Mo., 28. decembra. — Policija je prišla vče-raj na sled nekemu moškemu, ki je na surov način mučil svojega psa. Toda možu se je posrečilo pobegniti. Su-rovež je zašil svojemu psu gobec, tako da žival ni mogla niti jesti niti piti. V pol kre-Panem stanju so našli danes Psa, ki je bil že tako na koncu, da so ga morali ustreliti. Surovo dejanje se je moralo Ugoditi pred petimi dnevi. Nevolja med ljudstvom nad surovežem je ogromna, in tekom par minut je bilo že zbranih skoro $3000.00, kateri denar se bo izplačal onemu, ki Prime suroveža in ga pripelje pred sodišče.
Mestne politične kroge te dni najbolj zanima vprašanje, kako in zakaj se bo spremenila mestna vlada po Novem letu. Politikarji mislijo, da bo Mr. Hopkins po Novem letu se odpovedal svojemu uradu, in ako se ne bo, tedaj ga bodo začeli republikanski council-mani v zvezi s starim coun-cilmanom Walzom, ki je bil nekdaj demokrat, tako napadati, da se bo raje odpovedal, kot da bi še nadalje poslušal neumestne napade. Sicer pa vlada še velika mešanica v političnih krogih mesta. Republikanski bos Maurice Masch-ke želi, da bi bil imenovan za urad mestnega managerja John A. Cline, odvetnik v Clevelandu, ki je bil svoje dni državni pravdnik. In kot se č u j e, je celo demokratični councilman James McGinty izjavil, da bo volil, da se odstavi Hopkinsa in imenuje odvetnika Cline, kar je seveda malo verjetno, toda v teh dnevih najbolj čudne politične kombinacije v Clevelandu se lahko zgodi vse. Dosedaj je bil med demokrati in republikanci v mestni hiši in pri mestni vladi nekak sporazum, toda republikanski bos Maschke bi rad zavrgel ta sporazum, in bo skušal sam voditi mestno vlado potom svojih satelitov. Gotovo je to, da se bo vnel tekom prihodnjih štirinajst dni hud boj glede Hopkinsa. Ali bo resig-niral, ali bo odstavljen? Komaj bomo pisali 2. januarija, bo ta boj že z vso silo izbruhnil na dan.
Prvi regrat. . Rojak Ludvik Gustinčič, ki Je grocedist in farmer ob-eneJn, nam je v soboto pri-nesel v urad prvi regrat. Pra-Vl» da ga je na farmah izko-Pak Presneto mora imeti "ločne roke! Vseeno, prav le-Pa hvala!
škoda mladeniča.
V nedeljo je umrl 21 let stari Frank Merhar, od družine Merhar, ki stanuje na "0 E. 63rd St. Bil je/ jako Priljubljen pri svojih tovari-•^n, ki so ga zvali "Lindy." Podrobneje poročamo jutri.
NOVO LETO!
Naš urad in tiskarna Ameriška Domovine" bo v sredo, 1. januarija, ko praznujemo Novo leto, ves dan zaprta. V sredo ne izide časopis, pač Pa izide takoj prihodnji dan. Prosimo, da cenjeni naročniki to vpošteva-jo.
Slovenski radio program v Jolietu, Detroitu
Iz pisem, ki smo jih prejeli te dni, se doznava, da se je zadnji slovenski program, ki je bil oddan po radio postaji WJAY v Clevelandu, dobro slišal po sledečih naselbinah: Joliet, 111., Detroit, Mich., in Aliquippa, Pa. A. Habich, Box 77, Aliquippa, Pa., piše: Slovenski program na radio se je pri nas jako dobro slišal, | čeprav smo tako daleč. Iskrena hvala! — Iz Detroitoa pišeta John Cotman in Mike Bombač: Ne moreva kaj, da se vam ne bi zahvalila za krasne božične pozdrave, katere sva prejela po radio postaji WJAY dne 22. decembra. Slovenski glas se je zelo lepo slišal v Detroitu. Želim vam veliko uspeha in naročiti se želimo na "Ameriško Domovino."
Avto Licence
Nad 50.000 avtomobilistov v Clevelandu se ni oglasilo še po nove avto licence. In vendar imajo samo dva dni časa še.
*	Trgovec J. Rude, v Dallas, Texas, je podaril 5000 otrokom nove obleke za Božič.
*	Bolgarski parnik Varna se je potopil v,Sredozemskem morju z 22 potniki.
*	Bessie Love, znana igralka, se poroči danes z igralcem Wm. Hawks v Hollywoodu.
*	Kralj Aleksander je podelil Mrs. Alli Ellinger, Chica-
| go, red sv. Save.
Ku Kkix Klan se je potegnil za senatorja Heflina
Pravijo, da je Judež Iškarijot skušal Kristusa rešiti, ne pa izdati ga
Pariz, 28. dec. Svet je danes ves narobe. Prišel je in se oglasil v javnosti H. E. Von Kalinovvski, znani nemški "izvedenec" v svetem pismu, ki trdi, da Judež Iškarijot ni izdal Kristusa za 30 srebrnikov, pač pa je zahteval, da se Krist krona kot kralj vseh Judov. Kalinowski piše v svoji najnovejši knjigi, ki nosi naslov "Judež Iškarijot," da je slednji mož eden izmed učencev iKrista, katerega svet nikdar ni razumel. Baje je bil Judež tako pošten med učenci Krista, da so ga slednji izvolili za svojega blagajnika. Judež je baje izdal Krista rimskim oblastem le v pričakovanju, da bo Krist v tem slučaju naredil čudež in se bo proglasil za kralja Judov. In nemški teolog nadalje pripoveduje, da če Judež ne bi bil odkritosrčen v tej svoji nameri, da se ne bi šel obesit takoj potem, ko je bil Krist pribit na križ. Judež je bil mnenja, da če bi se Krist proglasil za kralja, da bi se dvignilo vse ljudstvo v Palestini in se rešilo rimskega jarma. Končno pa pisatelj vseeno kritizira Judeža, ker ni razumel besed Kristusa, ko je dejal, da "moje kraljestvo ni od tega sveta."
Popravljanje pohištva.
V današnjem listu ima naš rojak Mr. John Lukanc oglas, v katerem naznanja, da popravlja staro pohištvo po zelo I zmernih cenah ali pa vam naredi tudi novo. Nahaja se na |686 E. 152nd St. Rojakom 1 ga vljudno priporočamo.
Državni pravdnik Miller napada porotnike, ki so oprostili Potterja
Državni pravdnik Miller je v soboto se izjavil, da sta se nahajala med porotniki, ki so imeli v rokah slučaj council-mana Potterja, dva, ki sta bila osebno zainteresirana v slučaj Potterja, in ki sta takoj potem, ko so se začeli porotniki posvetovati, zahtevala, da se Potter oprosti, ker je nedolžen. Miller je podal to izjavo pred sodnikom Sar-žent, ki je vodil obravnavo proti Potterju, ki je bil obdol-žen, da je bil deležen $33.000 g r a f t a pri prodaji mestnih zemljišče. Dočim je bil prijatelj Potterja, Bunowitz, spoznan krivim, je bil pa Potter spoznam nekrivim, ker je imel baje prijatelje med porotniki, kot je izjavil državni pravdnik, ki je tudi obljubil, da bo zadevo začel nemudoma preiskovati. Zagovorniki Buno-witza, ki je bil v petek obsojen v ječo od 1 do 7 let, so predlagali novo obravnavo, katero je pa sodnik Saržent odklonil.
Zahteva $50.000.
Mrs. Sophie Konopa, 6811 Fleet Ave., Cleveland, je vlo-, žila na Common Pleas sodni-ji v Clevelandu tožbo za 50 tisoč dolarjev odškodnine, katero naj plača Mrs. Fran-jces Bonn. Mrs. Konopa dol-! ži žensko, da ji je odtujila ljubezen njenega moža, kar je j vredno $50.000.
Na pošti kradejo
Prijet je bil poštni uradnik Hans Busse, ki je priznal, da je izmaknil na clevelandski pošti samopojno pero, vredno I $5.00.
Slovenka in tri druge osebe ubite na železniškem križišču v Euclidu
Štiri osebe so bile ubite v nedeljo, ko so se vozile v avtomobilu preko železniškega križišča. Med ubitimi je Magdalena Eržen, stara 35 let, stanujoča na 834 E. 239th St. Euclid Village. Mrs. Eržen se je peljala po Babbitt Rd., ko je zavozila preko križišča, kjer vodijo štiri proge. Prevozila je prvo, in se nahajala na drugi, ko je pribrzel najhitrejši vlak N. Y. Central železnice — "20th Century limited" ter zadel avto. Bilo je nekako ob 9. uri zvečer. Njeno truplo je bilo vrženo 100 čevljev naprej in avto popolnoma razbit. Na lice mesta je prišel v par minutah Tomaž Eržen, soprog ubite žene, ki je takoj spoznal truplo. Ostale tri osebe so bile ubite na križišču v Wooster, Ohio.
En Mix Klan prihaja na dan v obrambo fanatičnega senatorja Heflina
Birmingham, Ala., 28. decembra. — Nedavno tega je eksekutivni odbor demokratične stranke v državi Alaba-mi izbrisal iz imenika demokratov zveznega senatorja Heflina in governerskega kandidaata Locke-a, ker sta lansko leto tekom predsedniške kampanje kot demokrata podpirala republikanca Hoo-verja. Sedaj pa je prišlo na dan vodstvo Ku Klux Klan organizacije, ki je jako močna v državi Alabami, in se izjavilo za Heflina. Heflin bo letos kandidat za ponovno izvolitev, in Ku Klux Klan je izdal okrožnico, v kateri poziva vse člane organizacije, da delujejo z vsemi silami za izvolitev Heflina. Slednji pričakuje, da bo s pomočjo Ku Klux organizacije brez težave izvoljen na neodvisnem tiketu.
Predavanje v četrtek.
V Cleveland pride te dni in bo imel predavanje dr. Fra-njo Kavčič, ki je dospel iz Ljubljane. Predavanje se vrši v četrtek, 2. januarja na St. Clair Ave. , pod pokroviteljstvom Slovenske Narodne Čitalnice. Predmet predavanju bo: "Zakaj obolevamo." Ker je predavanje jako zanimivo in poučno, so vabljeni vsi, da se ga udeleže. Vstop je prost.
Rev. Jager doma
Poroča se nam, da se je vrnil Rev. M. Jager iz bolnice in se zopet nahaja na domu na Norwood Rd.
O Cena jajcem je padla za 5 centov pri ducatu.
Smrt rojakinje.
Po kratki bolezni je preminula Elizabeta Novinc, roj. Padovic, stara 26 let. Bila je članica dr. sv. Cirila in Metoda št. 191 K. S. K. J. in Slovenske Ženske Zveze št. 14. Tu zapušča žalujočega soproga, dva sinčka, očeta, tri brate, Karl, Steve in John ter dve sestri. Julijo Sukač in Mary Padovic. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 19111 Kewanee Ave. pod vodstvom A. F. Svetek Co. Prizadeti družini naše globoko sožalje!
Silvestrov večer.
Društvo Slovenski Dom št. 6, SDZ, priredi veliko slav-host in sprejem Novega leta na Silvestrov večer 31. dec. Ob 7. uri zvečer prične 'ljubljanska aritilerija' s topniškimi vajami, potem se pa vrši pristna domača starokrajska zabava z jako izvrstnim programom. Zabava se vrši v Slovenskem Domu v Euclid Village. Za izvrstno postrežbo vsem bo točno preskrbljeno. Vstopnina samo 25 centov.
Vedeževalke
Oscar Whistler iz Cleve-landa je dal svojemu prijatelju $1200, da jih investira. Prijatelj je zginil. In lahkoverni Oscar je šel in poiskal neko vedeževalko, da mu na-svetuje, kaj storiti, oziroma kako poiskati prijatelja. Ve-deževalka je zahtevala $350 za nasvet, in ko je Oscar v resnici dal denar, je tudi bab-nica zginila. In sedaj še njo iščejo, Oscar pa išče svoj denar in svojo — pamet!
Še nekaj o radiu.
Iz Blaine, Ohio, piše Roza-lija Vidmar: V nedeljo smo slišali lepo petje in govor Mr. Grdine na radio. Slišalo se je prav tako, kot če bi bili v naši hiši, čeprav smo tako daleč od vas. Kako lepa je bila pesem: "Je pa davi slanca pa-la" in "Pod okence." Dobro smo vas razumeli. Bomo še poslušali.
Vreme
Storili boste prav, ako se podaste na varno in vložite svoj denar na slovenski banki — The North American Trust Co.
Tamkiraši in božične pesmi na petem slovenskem radio programu
Poljaki v Clevelandu, katerih je skoro še enkrat toliko kot Slovencev, so sedaj tudi upeljali svoj radio program, in sicer se bo vršil vsako nedeljo od 1. do 2. ure. Prvo ne-^ deljo je oznanjeval za poljski* radio program sodnik Sa-wicki. Toda poljski program ni bil pol toliko uspešen kot slovenski. V nedeljo smo imeli prvikrat priliko slišati slovenske tamburaše na radio, in reči moramo, da so imenitno igrali. To so tam-buraši od društva "Orel," ki sc igrali pod vodstvom Mr. Kushlana. Tudi točke, katere so igrali, razni venčki in zbirke slovenskih in hrvatskih narodnih pesmic, so bile izvrstne. Slišali smo, da so dobro izvežbani, in je gotovo, da jih bomo še slišali na programu. Jako lepo in ubrano je pel cerkveni pevski zbor "Ilirija" iz Collinwooda pod vodstvom g. Martina Rakar-ja. Dočim so tamburaši za-igrali "Sveta noč, blažena noč," so tudi pevci zbora zapeli pozneje isto pesčm, ki je " krasno odmevala. Najbolj pa nam je ugajala solo v pesmi "Raduj se o človek!" Radi bi vedeli, kdo je to solo pel, da se pevca oziroma pevki da priznanje; Dotična oseba ima imeniten radio glas. Oznanjevanje je bilo dobro, nekoliko ga je bilo preveč, a končno so tamburaši še vseeno navrgli dve točki, ki niste bili na programu. Prihodnji koncert je v nedeljo 5. jan. in bo nekaj izvanrednega. Program priobčimo jutri.
V boinico.
V bolnico sv. Aleša je bil odpeljan Mr. Koželj, 1154 E. 61 st St. Želimo mu, da se čimprej zdrav vrne domov.
"Dial sistem."
Vsi naročniki telefonov, ki imajo besede "Henderson" in "Endicott" pred svojimi številkami, imajo sedaj telefon po novem sistemu. Vi ne morete več klicati številke, pač pa morate obračati kolesce pri telefonskem aparatu, nakar s£r vam takoj oglasi zaže-ljena številka. Navodila dobite v novi telefonski knjigi. Ako kličete številko, se vam ne bo nihče oglasil. Vzelo bo par dni, da se boste dobro navadili, kajti novi sistem je zelo priročen.
Maša zadušnica.
Preteklo soboto ob 9. uri se je brala v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojnim John Grdinom.
Do treh zjutraj.
Policijski načelnik v Clevelandu je odredil, da morajo vse novoletne zabave prenehati ob 3. uri zjutraj na novoletni dan. Vsakdo ima dovolj časa do tretje ure, da se do mere navžije dobrega časa.
Himen.
V soboto se je poročil Mr. Vatro Grill, urednik 'Enakopravnosti,' z Miss Anne Bergoč. Mlademu paru želimo srečno, zdravo in dolgo življenje!

k*
^ J. ^^^^^^^^^^^
Ali ostane Hopkins kot ^ mestni ravnatelj, ali bo resigniral?
Republikanec o republikancih.
Pred kratkim je časopisje v Ameriki poročalo, da je izstopil iz republikanske stranke eden njenih najbolj odličnih čla-nov, Henry B. Joy iz Detroita.
Ko je naznanil svoj odstop iz stranke, je izjavil, da je republikanska stranka v Zedinjenih državah kriva, da vlada taka hinavščina radi prohibicije.
Rekel je, da se čudi, kako more nositi predsednik Hoo ver, kot glavar in zastavonoša republikanske stranke, svojo glavo tako pokoncu, ko mu je znano, da se pod krinko prohibicije uganjajo največji zločini v Ameriki.
Tem povodom je prinesel največji republikanski časopis v Ameriki, The Chicago Tribune, skrajno zanimiv članek glede razmer v republikanski stranki.
Pomniti je treba, da je časopis "The Chicago Tribune' najbolj upoštevan časopis republikanske stranke v Ameriki, in če se je ta časopis sedaj vrgel na očitanja napram lastni stranki, tedaj mora biti že nekaj gnjilega v njej.
Tribuna se silno zadira v sedanje vodstvo republikanske stranke. In ta članek je toliko bolj pomemben, ker ga prinaša časopis na vodilnem mestu na prvi strani, in kot republikanski časopis bere strašne litanije voditeljem stranke.
Iz tega članka je razvidno, da se je v republikanski stranki razvila močna liberalna struja, ki bo Skušala z vsemi mogočimi sredstvi izviti vodstvo republikanske stranke iz rok nazadnjakov, ki so povzročili prohibicijo v Ameriki, in ki jo na umeten način vzdržujejo še naprej.
Henry B. Joy iz Detroita, ki je zlasti dobro poznan republikanskih krogih, in je po poklicu avtomobilski industrialist, je izjavil, da izstopa iz republikanske stranke, ker ne more dalje prenašati hinavščine stranke v prohibicijskem vprašanju.
Izjavil je, da je zadržanje stranke glede prohibicije hinavsko in nevzdržno. Posamezni republikanci, je izjavil Mr. Joy, ne veruje v prohibicijo, in najmanj 90 članov republikanske stranke krsi prohibicijo enkrat ali večkrat vsak dan.
Toda kako je potem mogoče, trdi Mr. Joy, da se voditelji republikancev z vso vnemo potegujejo za prohibicijo, da predlagajo strahovite kazni za kršitev prohibicije, katera kršitev v očeh povprečnega človeka sploh ni zločin ali greh. pač pa nekaj popolnoma navadnega in razumljivega.
Zakaj, pravi Mr. Joy, so republikanski kongresmani upeljali kazen $10.000 globe in 5 let ječe za kršitev prohibicije, ko je Krist pred 1900 leti sam naredil vino in ga dal piti žejnim gostom, dočim bi bil danes, ako bi isto naredil, zaprt za 5 let in kaznovan z $10.000 globe!
In kakor Mr. Joy tako misli najbrž tudi milijone republikancev, le da nimajo toliko poguma, da bi o tem se javno izjavili.
Prohibicija je bila narejena leta 1918, ko so republikanci imeli večino v kongresu, in sicer v obeh zbornicah. Demokrati so tedaj protestirali, predsednik Wilson je prohibicijo vetiral, toda bilo je zaman. Republikanska večina je izsilila prohibicijo za Ameriko.
Dočim republikanci trdijo, da je pravilno, da je enaka prohibicijska postava za vse Zedinjene države, pa demokrati temu nasprotujejo, češ, da naj vsako mesto, vsaka država za sebe odloči, ali želi prohibicijo ali ne.
In to je pravilno stališče. Tudi republikanci bodo enkrat spoznali isto dejstvo, toda do tedaj bo radi prohibicije še dosti nedolžnih ljudi aretiranih, kaznovanih in ustreljenih od strani prohibicijskih stražnikov.
Ker je prohibicijska postava tiranska postava, ne more dolgo trajati, kot nobena tiranija ne. Prejalislej jo bo vrag vzel.
* .......... ....— t
DOPISI
-——-—■—----—- - ■■ ■ ——-—-—-—---—-—.. ....... -.....
Cleveland, Ohio. — Kdo ne
bi bil vesel, če se snide z veselim, odkritosrčnim človekom?
Prijazna Mrs. Tončka z Glass Ave., je ena takih. Potreben siromak ni šel še nikoli od nje brez okrepčila.
Zadnjič je prinesla meni račje bedro, katero sem jedel prvič v svojem življenju. To bederce sem seveda žalil s pristno novo kapljo; malo ie manjkalo, pa bi ga dobil preveč pod kapo. Še bolj sem se pa čudil, ko mi je povedala, da je tisto stegno iz Parv, O Bili so namreč na "party" ori Filipu Raztresenu. Mary Zo-rich je obhajala svojo 24-let-nico. Zelo je bila ginjena, ker jo je obiskalo toliko prijateljev in prijateljic iz Cleve-landa, in farmerjev iz okolice. .. Slavljenka je upihnila
vseh 24 sveč hkrati, in to je že nekaj. — Pot pa so ime-i skrajno slabo; snežilo je in veter je nagajal tja in nazaj, pa se vendar niso kesalj in se ne bodo, ker je bilo res nekaj veselega na dotični zabavi. — Tako mi je pripovedovala Tončka, ko sem se mastil z račjim bedrom in mislil na "Javi jen ko, kateri želim, da bi dočakala še mnogo enakih ^H-ov. Vam, Tončka, pa a hvala za prijazno gosto-,;ubnost. T. J. naročnik.
Cleveland, O. — Dovolite mi, da tudi jaz izrazim svoje mnenje o slovenskem radio programu. To je nekaj posebnega, pomenljivega, ki iz-premeni uro v minuto — tako se vsaj meni zdi. Da, slovenska pesem je res ganljiva, člo-
veku se prikrade solza v oči, ko jo posluša.
Četrti radio program je bil popolen uspeh, lepši in boljši, kot smo jih do sedaj imeli. G. Banovec je pel nadvse krasno, prav iz dna duše. Vem, da so njegove pesmi segle v srce vsakemu, ki ga je slišal.
Pri nas sicer še nimamo radia, toda slišali smo pa vse štiri programe pri sosedu Mr. in Mrs. Petrovich in pri Mr. in Mrs. Japel. Malo težko grem in malo me je sram, ker pri nas nimamo še radia. Toda vsega človek ne more imeti naenkrat. Sčasoma pa pride to v hišo. No, pa saj me sosedje vsakokrat radi pokličejo, da grem poslušat slovenski radio program.
Oh, če bi mogli gospoda Banovca slišati vsako nedeljo! Nikdar ne bom pozabila pesmi: Zora vstaja, dan se dela ... in pa: Pod okence pridem. In prav vse nam je ugajalo, petje in godba.
Pozdravljam in zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri radio programu. Tebi pa, Ameriška Domovina, želimo mnogo novih naročnikov v letu 1930. Srečno in veselo Novo leto želim vsem Slovencem širom Amerike.
Mrs. Unetič, 1134 E. 76th St.
Cleveland, O. — Neki naši clevelandski Hrvati če se mo-žebit začudit, kada doznadu, da se je o s n o v a o pjevaški zbor. Drugi se opet čude to-mu, što ga tako dugo nijesmo imali.
Da! Zbilja sada imademo zbor, ali ga n i j e s u čudesa stvorila, nego rad. Radilo je dosta ljudi na tome, ali nitko ne mari da radi za stvar, kada se vidi, da stvar uspjeva. A da če biti p j e v a č k i zbor uspjeh, nema sumnje.
Na prvom sastanku u Hr-vatskom Domu upisali su se 22 člana a na drugom sastanku 23 tako, da u zboru imamo sada 45 miješovita člana.
Za zbor članstvo je izabra-'o ime "Lira." Predsjednik Lire je Mr. John Badovinac, potpredsjednik Miss Sophie Prtenge, tajnik i blagajnik Mr. Steve Lučič, 14602 Lake Shore Blvd., pevovodja je Miss Josephine Rogula.
U članstvu je nekoliko Dal-matinca, par Slovenaca, ali največi broj ih je iz Žumber-ka. Svaki dobar Jugoslaven može da postane članom Lire. Pristuonina je 50 centi, a mje-sečna uplata 25c.
Pjevačko društvo Lira drži pokuse svaki ponedjelak večer od 8 do 10 sati u Hrvat-skom Domu, 6314 St. Clair Ave. Ako još nijeste član. dodjite i vi, treba vas.
Svaki pravi Hrvat je dužan. da podupira ili pristupi u pje vački zbor "Lira."
Neka nam dugo živi "Li ra!"
N. Malovic,
odb. javnosti.
Cleveland, O. — V nedeljo smo slišali četrti radio pro gram, petje in godbo. Bil je to prav lep spomin na našo staro domovino. Z veseljem pričakujem vašega prihodnjega slovenskega radio programa. Čestitam vsem članom radio kluba, ter se zahvaljujem vsem, ki sodelujejo pri teh radio programih. Vsem želimo zdravo in srečno novo leto.
Mr. in Mrs. Joe Zidanic, Mr. in Mrs. Ziberna, Mrs. Zupan.
NAŠA PESEM ZMAGALA
Francoski listi obširno in z izredno toplino poročajo o gostovanju naše Glasbene Matice na francoskih tleh in nepričakovano visoko ocenju-ejo njeno pevsko umetnost. Nancyjski "L'Est Republican" prinaša obširno poroči-*o o sprejemu in navaja iz
podrobnega govora mestnega župana g. Malvala med drugim naslednji stavek:
"Društvo, ki ga danes sprejemamo v našem mestu, ni zgolj glasbeno društvo, slavno po svojih uspehih, ki si jih je zaslužilo z dovršenim podajanjem svojih pesmi. To je marveč oficielna delegacija plemenitega slovenskega naroda, ki prihaja počastit Francijo, prinašajoč ji izraz svoje hvaležnosti v najvišji umetniški obliki."
O izvajanju Matičnega zbora piše med drugim: "Gibki in čudovito zedinjeni se pevci z neverjetno vnemo pokore vodstvu svojega šefa, g. Poliča, glasbenika velike veljave, ter v sijajnih ocenah podajajo vse, karkoli more sploh uresničiti zborno petje. Glasovi so jasni in lepi, dasi očividno niso bili odbrani. Edini cilj je skupno podajanje. In Glasbena Matica je s podajanjem svojega programa elektrizirala dvorano. V Nancyju smo slišali veličastne zbore: Sikstinskega, češkega, ukrajinske zbore in Bakulejevega. Vsi so zapustili nepozabljive vtise. Vsak je imel svojo slavno posebnost, zaradi katere je zaslužil v prvi vrsti pozornost. Najboljša kakovost Glasbene Matice pa je, tako se nam zdi, v popolni umetniški muzikalno-sti njene ga podajanja." — Glasbena Matica je nedvomno slavila zmagoslavje. Vzbudila je brezmejno navdušenje. — Dosegla je s svojim lepim prednašanjem v tem delu Evrope nepoznano višino. — Vse prezgodaj je minila prireditev za občinstvo, ki bi bile rado še dolgo in dolgo posla šalo petje take umetniške višine. Iz najglobljega srca se zahvaljujemo Glasbeni Matici za dragocene trenutke, k; nam jih je podarila snoči. Ohranili ji bomo vsikdar ne izbrisen spomin."
Podobno toplo poroča "L'Eclar de L'Est," ki pravi, da takega navala na slično prireditev Nancy še ni videl Slavi nenadkriljivo lahkoto, točnost in gotovost podajanja in lepoto naše pesmi. Ob za ključku pravi poročevalec:
"Pevce in njihovega vodjo so obilo obsipali s cvetjem, in to po vsej pravici. Ta vrsta pevske glasbe, časih rafinira-na v tehniki, priprosta in jasna v svojem izrazu — ali ni podobna tistemu, kar se je imenovalo večglasna "chanson francaise" — francoska pesem Claude-a mlajšega in Clementa Jeannequina?
Toda to je pozemski paradiž, do katerega smo po koncu 16. stoletja izgubili ključ . .. Hvala Glasbeni Matici, da nam ga je za en sam dan vrnila, obogatenega s številnimi dragocenimi odsevi Vzhoda!"
GROZNA NAJDBA V VODNJAKU
Kampanja je v polnem teku
Pastirji iz vasi Mirkovci pri Vinkovcih so te dni pri vodnjaku na polju napajali živino. Ko se je eden izmed njih sklonil nad vodnjak, da bi potegnil iz njega vodo, se mu je zazdelo, da plava po vodi nekaj takega, kakor človeška roka. Poklical je tovariše in ko so bolje pogledali, so natančno razločili človeške, roke. Preplašeni so pastirji tekli v vas, od koder je takoj odšla komisija. Kmalu so izvlekli iz vodnjaka truplo mladega fanta z razbito črepinjo. V truplu je spoznala neka kmetica s v o jega svinjskega pastirja, 13-letnega R a d e ta Korica iz Bos. Dubice. Deček je bil šel služit zato, da bi mogel zaslužiti za obleko svojemu bratu, ki je ostal doma. Pri raztelesenju so dognali da je dobil ubogi deček sedem udarcev s sekiro po glavi, nato pa ga je morilec vrgel v vodnjak. Zločin še ni pojasnjen.
Kot vsako leto, tako je tudi letos odprla naša slovenska banka, The North American Trust banka, kampanjo za nove vloge. Kampanja se zaključi v pondeljek, 13. januarja 1930. Vse nove vloge, ki pridejo do tega dne na banko, bodo obrestovane od 1. januarja. Torej vsak, ki naloži ali prinese svoj denar iz kake druge banke po Novem letu in istega prenese na našo banko, ne bo izgubil nobenega centa na obrestih.
Kot se je že poročalo, vodita to kampanjo dve močni stranki: Direktorji banke na eni, novi delničarji pa na drugi strani. Kot se sliši od stra ni, so direktorji z vso enerži jo v kampanji. Meni tega si cer nočejo povedati naravnost, toda zvedel sem, da bo do obrnili svet narobe, samo da premagajo nove delničarje.
Stranka novih delničarjev ki jih vodi Jaka Debevec z generaloma Frank Verbičem in Toni Lučičem na St. Clair-ju, John Brusom in vso nje govo brigado v Collinwoodu z močnim krilom v Newbur gu, pa ne pravijo nič, samo delajo.
Razumljivo je, da so naši bančni direktorji že stari mački v kampanjah, pa le naj bodo. Jim Šepic, John Sreskvar, Tone Grdina, ki so na čelu direktorjev, so prišli ob spanje, izgubili so tek do jedi, Jim celo marjašat ne more več. Vse to je povzročila kampanja in pa stranka novih delničarjev. Vem, da bo do napeli vse strune, da bo kampanja žvižgala, kar se da In veste, kaj to pomeni? Nič drugega, kot to, da se silno boje novih delničarjev. Di rektorji dobro vedo. s kom imajo opravka, vedo, da je naša stranka nova sila pri na ši slovenski banki, ki neka lahko naredi. In naredila bo, da se bodo direktorji praskali, ko se bodo od koncu kampanje primerjale številke novih vlog.
Kajti stranka novih delničarjev ima prijatelje, in sicer prijatelje, ki jim bodo šli na roke, kolikor se bo le dalo. Nas je 30, ki se borimo proti direktorjem. In teh 30 bi ne moglo napraviti veliko,, .če ne bi imel vsak izmed nas še 30 orijateljev, ki bodo pomagali.
In te naše prijatelje bomo obiskali takoj oo Novem letu. Nekaj smo jih že sedaj in nikjer nismo brez uspeha po trkali. Toda glavno pride po Novem letu. Takrat pa ni treba hoditi zgodaj spat, kajti prišli bomo malo "v vas." Pa vem, da ne bomo šli iz nobene hiše prazni. Če že ne bo drugega, bo pa prijazna beseda in morda en kvort. . .
Vsak Slovenec in Hrvat pozna našo slovensko banko, North American Trust banko. Devet let že posluje med vami, devet plodonosnih let. Res je, da se je pričela razvijati z malim kapitalom, bila je mala bančica, ki ni mogla v začetku tako postre-či svojim rojakom, kot bi bila rada. Toda danes, ko gre bančno premoženže na šest milijonov, pa lahko vsakemu ustreže, kar se tiče posojila. Naša banka je ravno tako varna kot vsaka ameriška banka. Je pod državno kontrolo, vsakemu garantira z vsem svojim oremoženjem, da bodo njegove vloge varne pri nji. Ampak eno ima, kar nimajo ameriške banke, to je, — slovenska je. Vi poznate vse njene direktorje, poznate vse njene uslužbence, vi veste, da so možje, kateremu vsakemu posebej bi lahko in z mirno vestjo zaupali vse svoje premoženje.
In vsak Slovenec in Sloven-
ka, vsak Hrvat in Hrvatica, bi morala poslovati z domačo, slovensko banko.
Mnogo je še našega denarja po drugih bankah. Zelo mnogo! In zakaj? Jaz ne morem povedati in imenovati vzroka. Ali je kaka druga banka varnejša, ali je boljša, ali daje boljšo postrežbo? To ne more biti vzrok, da ne bi vi imeli svojega denarja na naši banki, ker vam daje naša banka isto varnost, isto, če ne boljšo postrežbo.
Resnica je, in nikdo ji ne more oporekati, da je po današnjem sistemu, ko država nadzoruje vsako banko, vsaka, banka dobra in varna. Toda če imamo Slovenci in Hrvatje svoj bančni zavod, ki se lahko kosa z vsakim ameriškim, zakaj ne bi potem gledali, da rajše dvignemo svoje, domače podjetje, kot pa tujčevo. Od tujca ni imel še noben naš rojak kake koristi. V slučaju potrebe, se pa vedno lahko obrnete na domačina, pa naj bo to vaš sosed, vaš slovenski trgovec, ali pa vaša slovenska banka.
Če stopimo vsi kot en mož na plan za našo slovensko banko, potem je gotovo, da se bo ta dvignila in se bo merila z marsikatero ameriško banko in bo v ponos Slovencem in Hrvatom, ki smo si v tujini, v svoji novi domovini, s pridnostjo in žilavostjo ustvarili sveja ognjišča, postavili si svoje hiše in postavili svojo banko, North American Trust banko, katera je na taki podlagi že sedaj, da je njen obstoj zasiguran, ne samo, dokler bomo mi gibali, ampak tudi še potem, ko bodo to našo banko vzeli v roke vaši nasledniki, vaši otroci.
Jaka Debevec.
DNEVNE VESTI
Dva brata ubita radi stru
penih plinov
V garaži na 13404 Blenheim Rd. so dobili preteklo soboto dva brata, ki sta mrtva sedela v avtomobilu. Trup li sta bili odpeljani v okrajno mrtvašnico, kjer so pozneje dognali, da sta to dva brata Zeliah in Harry Burson. Oba >ta bila uslužbena pri Wil-lard Storage Co. Ležati sta morala v avtomobilu mrtva že najmanj dva dni. Zadušena sta bila od strupenih plinov v garaži. Ženska ustrelila policista na cesti
New Castle, Pa., 28. decembra. — Na cesti med New Castle in Butler sta dva državna policista, korporal Bra dy Paul in patrolman Ernst Moore ustavila neki avtomo bil, v katerem je sedela neka ženska, en moški ter petletni otrok. Ko sta se policista približala avtomobilu, je ženska potegnila revolver ter začela streljati. Korporal Brady je bil na mestu ubit, dočim je policist Moore dobil težke poškodbe. Po tem činu se je morilski par peljal naravnost v New Castle, kjer je ustavil neki drugi avto, prisilil lastnika, da je stopil iz avtomobila, nakar se je ž njegovim avtom odpeljal naprej. Težko je, da bi dvojica pobegnila, kajti po radio so razširili novico o tem po vsej državi Pennsylvaniji in Ohio. Ukradeni avto je Chrysler tipa, modre barve in nosi licenčno številko 154-142. Ameriška vlada opravičuje Italijane Washington, D. C., 28. decembra. — Trditve raznih časopisov, d a Italijani v Ameriki širijo flašistično propagando, katero direktno podpira laška vlada v Rimu, niso resnične, je izjavil danes, državni tajnik Stimson. Povedal je, da je tozadevno upe-'jal preiskavo, ki pa ni prine-slaj ničesar konkretnega na dan.'
+——
Ce verjamete, aP pa ne...
Katehek: "Jožek; zakaj se je treba svojemu angelu var-hu priporočiti posebno zvečer, predno gremo spat,"
Jožek: "Zato, ker se včasih zgodi, da gre človek zvečer zdrav spat, zjutraj pa mrtev ustane."
A
Pred sodnikom je stal dela- . vec, češ, da je apotekarju ukradel posteljo. Sodnik: "Zakaj ste mu ukradli poste-ljo?"
Obtoženec: "Zdravnik mi je rekel, ker je moja žena bolna, naj grem k apotekarju in naj vzamem sredstvo za spanje, sem pa vzel njegovo posteljo."
A
Učiteljica: "Povejte mi kako žival, ki je pri vas domača?"
Oglasi se Jerica, najmlajša od 12 bratcev in sestric." "Štorklja."
A
Na hišna vrata potrka policist, in ko pride hišna gospodinja odpret, vpraša policist:
"Ali imate pri vas "bor-darja," ki se piše John Žejen?"
Gospodinja: "Ja, imamo. Kar notri ga pripeljite, da se prespi."
A
Gospa je obolela in je šla k zdravniku. Zdravnik jo preišče in ji reče: "Vaši živci so nekoliko utrujeni. Priporočam vam mrzle kopeli, gospa, oblačite se udobno in lahko ter uživajte mnogo svežega zraka."
"Možiček," je pripovedovala vesela ženka doma, "veš kaj mi je naročil doktor ? Da moram takoj oditi v Florido V kopališče, da potrebujem takoj par novih poletnih oblek in da se moram zelo mnogo voziti v avtomobilu."
A
"Tako, gospodična, ta-le zdravila jemljite redno in natančno. Pred vsem pa ne smete več igrati na klavir.'' Tako se je poslavljal zdrav nik od pacijentke, ter že sprejemal drugega pacijenta sko-zivrata. .
"Gospod doktor,' je spraše 'val novo došli pacijent zdravnika, "kako bolezen pa ima gospodična, da ne sme več igrati na klavir?"
"Nad menoj stanuje."
A
Rebeka Finkler iz Milwaukee je vložila tožbo za ločitev zakona. Sodnik je dovolil razporoko s pripombo in strogim naročilom, da mora gospa Rebecca plačevati svojemu bivšemu možu po deset dolarjev na teden. Srečni človek, ta gospod Finkler! Bo imel vsaj za tobak in. za karo, ter mu ne bo treba vsako jutro posebej "koledvat" tiste cente.
A
Gostilničarka je slišala, da se gost jezi, ker je dobil staro pečenko. Vsa jezna priteče iz kuhinje: "Kaj? Pečenka je stara? Jaz sem pekla pečenko, ko vas še na svetu ni bilo."
A
Upnik: "Kedaj mi boste vrnili tistih 500 dolarjev?"
"Dolžnik: "Čim bo mogoče."
Upnik: "Glejte, da bo to kmalu, sicer vas bom tožil."
Dolžnik: "če je pa tako, mi posodite še 500 dolarjev in me tožite za tisoč dolarjev."
A
Prosjak potrka na vrata in prosi, če bi dobil kaj jesti.
"Zakaj pa ne delate, če ste tako lačni?" vpraša gospodinja.
"Saj sem poskusil, pa sem bil potem še bolj lačen."
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays _NAROČNINA:_
Zrn Ameriko, celo leto----15.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
C* Ameriko, pol lete___$1.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland do ramašalcih: celo leto $5.50; Dol leta $3.00
Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0C28._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o 1 March 3rd. 1879.
HO> 83	No. 216. Mon. Dec. 30th, '29.

KOLEDAR
FOOT BUILDER c
| SUPEB-ABCH |
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Želim vsem rojakom srečno in zdravo novo leto
na St. Clair Ave.
na Silvestrov večer, 31. decembra 1929
v obeh dvoranah. Začetek točno ob 7:30 zvečer.
Občinstvo je vabljeno, da nas possti, ker ho pripravljenega za vsakega ljubitelja dobre zabave zadosti, ft jedili in najboljšo kapljico za suha grla vam postrežemo kot to zamorejo le izkušeni Klubcvci.
Za vse ljubitelje plesa pa bo igral najlepše komade priljubljeni Sovereign orkester in sicer v zgornji dvorani, v spodnji dvorani pa poznani Sadar kvartet. Vsem udeležencem se bo nudila pozorna postrežba in izvrstna zabava. Ob polnoči predstava: STARO IN NOVO LETO!
Vas vljudno vabi
ODBOR.

V SL. DOMU NA HOLMES AVE.
Na programu je šaljiva pošta in več druge domače zabave, kar boste sami videli.
Svirala bo dobra godba pod vodstvom Rudy Kožel in Co.
Vstopnina je samo 25c. člani so prosti.
Vas vabi
LILIJA
Glasom pravil se sklicuje delniško sejo Slov. Del. Zadružne Zveze v nedeljo, 19. januarja, 1930, ob 2, uri popoldne v Slov. Del. Domu.
Ker je seja izredno važna, je dolžnost vseh delni carjev, da ge te seje polnoštevilno udeleže.
Veliko delničarjev je, ki nimajo pravega naslova v tajniški knjigi, naj vsem tem služi ta oglas kot uradno obvestilo.
Za direktorij Slov. Del. Zadružne Zveze
FRANK HAYNY, tajnik
||1930 JAN. 1930 1						
[SnfMo		Tu	|We	Th	Fr|	Sa|
d 22 P 1	H fl3j 20 m	T 14 21 28	JJ H i 22i E	2 ® 1 23 30|	3 10 m 24 31!	A\ rn 1 □
DECEMBER
31. — Društvo Lilija priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave.
31. — Klub društev S. N. D., novoletna veselica v obeh dvoranah S. N. D.
31. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu.
^ 31. — Društvo Euclid št. 29 S. D. Z., maškeradna veselica v Špelkotovih prostorih v Noble, Ohio.
JANUAR
4.	— Društvo 'Spartans,' št. 198, SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND.
5.	— Liga skupnih društev K. S. K. J. priredi zabavo popoldne in zvečer v Slov. Domu na Holmes Ave.
5. — Debata md urednikom "Radničke Borbe" in loranskim župnikom Srbske pravoslavne cerkve. Avditorij SND.
11. — King's Jolly Pals, K. S. K. J., plesna veselica v Grdino-vi dvorani.
11. — Slovenska Zadružna Zveza priredi veselico v Slov. Domu na Holmes Ave.
11.	— Društvo Napredne Slovenke, št. 137, S. N. P. J. — ples v spodnji dvorani SND.
12.	— Euclid Rifle and Hunting Club, srnjakova večerja v Slov. Domu na Holmes Ave.
12. — Skupna društva fare ( sv- Vida. Avditorij SND.
12—Dekliška Marijina družba v Euclid Village, ples v ( dvorani sv. Kristine.
12. — Dramatično "društvo Krka, predstava v S. N. Domu | na 80. cesti, ob 8. zvečer, v korist cerkvi sv. Lovrenca.
18. — Društvo Eastern Star 1 Priredi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave.
18.	— Skupna društva SSPZ. 1 PJes v spodnji dvorani SND.
19—Društvo Zorislava, igra v šolskih prostorih na Bliss Rd. 1
19.	— Društvo Slovenski So- ' kol, telovadba in ples v SND. ]
21. — Cleveland Broadcasters št. 42 Z. S. Z., plesna vese- 1 hca v Grdinovi dvorani.
25. — ženski Klub Slov. Do-tta priredi zabavo v Slov. Do- 1 mu na Holmes Ave.
25.	— Društvo "Jugoslav £ Camp," št. 293, W. of W. ples ( v spodnji dvorani SND.
26.	— Društvo Balkan priredi igro v Slov. Del. Dvorani ' na Prince Ave.
28. — Društvo Loyalites, S. J P- J., priredi "Snow Dance" 1 v Slov. Domu na Holmes Ave.
26. —; Dramsko društvo Ivan , Cankar, predstava v avdito- , "JU SND.	,
--Slov. Ženska Zveza št.
v maškeradna veselica v šolskih prostorih na Bliss Rd. "
i
FEBRUAR
. — Društvo Marije Magda- I ne št. 162 K. S. K. J. priredi J Ples v Grdinovi dvorani.
—	Društvo Svobodimiselne 1 Slovenke, št. 2, SDZ, ples v sPodnji dvorani SND.	]
—	"Silvester Mask Club," ( Ples v avditoriju SND.
2. —. Društvo Lilija priredi i igro v Slov. Domu na Holmes £ Ave.
2. — Dramsko društvo "Ab- 1 raševič," predstava v avditori- I JU SND.
8. — Društvo sv. Katarine št. Z. S. Z., maškeradna veseli- « ca v Grdinovi dvorani.	*
8-— Društvo sv. Katarine št. t. 2 Z. S. Z., maškeradna vese- g l'ca v Grdinovi dvorani.	(
... 8. — Društvo "Comrades," j »t. 566, SNPJ, ples v avditoriju SND.
--8. — Društvo "St. Clair Growe," št. 98 W. of W. Ples v 1 spodnji dvorani SND.	t
9. — Slov. Soc. Klub, št. 27, JSZ. Predstava v avditoriju S. N. D.
1 13. — Društvo George Wash-a ingtoin, št. 180, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
15. — Društvo Vipavski Raj št. 312 S. N. P. J. priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15. — Društvo Lunder Adamič, št. 20č SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND. 1 16. — Dramsko društvo Tri-' glav. Predstava v avditoriju SND.
22. — Društvo "Cleveland," št. 126, SNPJ. Zabava v avditoriju SND.
MARC
1.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ. Ples v spodnji dvorani SND.
2.	— Dramatično društvo Krka, predstava v S. N. Domu na 80 .cesti, ob 8. zvečer, v ko- 1 rist Narodnega Doma.
2. — SDZ. Obe dvorani SND. 1 Predstava in ples.	1
8.	— Društvo sv. Janeza ' Krstnika, št. 37, JSKJ. Ples v 1 spodnji dvorani SND.	J
9.	— Bavarsko pevsko dru- 1 štvo. Avditorij SND. Koncert. '
15.	— Društvo Vodnikov Ve- s nec, št. 147, SNPJ. Ples v spodnji dvorani SND.
16.	— Društvo "Comrades", št. 566, SNPJ. Predstava v avditoriju SND.
22. — Društvo Napredne , Slovenke, št.1 137, SNPJ. Ples na čast vsem Pepetom in Pep- r cam v spodnji dvorani SND, * 23. — Slov. Kat. Izob. društ- S vo "Orel." Predstava v avditoriju SND.
29.	— Pevsko društvo Zarja. Zabava s petjem v spodnji dvorani SND.	S
30.	— Dramsko društvo Ivan s Cankar. Predstava v avdito- t riju SND.	t
APRIL	j
6. — Dramsko društvo Ab- s raševič. Predstava v avditori- r ju SND.	1/
13. — Društvo Kristusa Kra- j lja št. 226 K. S. K. J. priredi S pasijonsko igro v avditoriju S. r N. D.	t
20. — Glorija Strnič, koncert v v avditoriju SND.	j
26.	— Društvo Lipa, št. 129, j SNPJ. Zabava in ples v spodnji S dvorani SND.	C
-27. — Hrvatsko Gospojinsko p društvo priredi predstavo in ples v Grdinovi dvorani. '	a
27.	— Slovenska Mladinska r šola, SND. Otroška pomlad- r na predstava v avditoriju SND. i
MAJ	ii
4. — Dramatično društvo g Krka, zaključna predstava v S. n N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri r zvečer.	p
3.	— Društvo sv. Cecilije, št. d 38, SDZ. Ples v spodnji dvo- b rani SND.	n
4.	— Pevsko društvo "Blau n Donau." Koncert v Avditoriju ji SND. b
11. — Slov. kat. društvo Orel. Predstava v avditoriju SND. ]\
11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Green Rd.
18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju n SND.	p
25. — Društvo Kristusa Kra- n lja. Predstava v avditoriju S. n N. D.	1;
JUNIJ	§
15. — Društvo Bled št. 20	v
S. D. Z., piknik na Goriškovih	z
prostorih na Green Rd.	r
22. — Društvo Warrensville	n
št. 31 S. D. Z. priredi piknik na	n
Goriškovih prostorih na Green	r
Road.	ii
L
JULIJ	lj
13. — Piknik'S. N. Doma v	n Maple Heights, v Maple Gardens.	g
Za naše gospodinje
ZA KUHINJO
Kolači. Na desko deni 8 unč moke, 4 unče sirovega masla in 4 unče sladkorja. — Maslo zdrobi z moko in sladkorjem, tako kakor delaš ~ svaljke za močnik. Nato do-l' daj sok in naribano lupino ene limone in 4 rumenjake in ugneti v testo, nakar ra.zva-ljaj testo za pol prsta debelo. v Razreži z obodcem za krofe, . Odrezke ugneti ter zvaljaj z lJ dlanjo dolge palčice, ki jih na-to ovij okoli v obliki venca, na sredino pa položi krhlje kuhanega sadja. Čez sadje J" pa napravi iz testa še mrežico. ■ Nato pomaži še vsak ko-. lač z raztepenim jajcem, položi kolače na pekačo (pleh) in a speci. Za praznik je zelo pri-„ merno in dobro pecivo.
Orehova torta. V skledi mešaj pol ure 8 unč sirovega ma- < sla, 4 rumenjake in osem unč I sladkorja. Nato primesi 6 j unč stolčenih orehov in dve unči moke. Naredi sneg iz 5 štirih beljakov in ga narahlo } primešaj zraven. Tortni mo-. del namaži .z mastjo, ga posuj 1 z moko in zlij noter testo. Po- < čakaj malo, da se testo enakomerno razleze po modelu; na- i l kar ga deni peči v pečico. Pe-, ci ga tričetrt do ene ure. Ko je torta pečena in se je ohla-. dila, jo prereži in namaži z mezgo, povrh pa jo posuj ? s sladkorjem.	1
- 1
PRAKTIČNI NASVETI k
Proti ozeblinam pomagajo	j obkladki z alkoholom. Namo-	j či vato ali pa večkrat zloženo	c krpo v čist špirit in jo položi	t na srbečo in bolečo ozeblino, povrhu- pa obveži še s kakih suhim ovojem. To napraviš najbolje zvečer, preden ležeš spat, ponavljaj pa to vsakih 14 dni.	J, Posode iz pločevine ali ko-	p sitra ne smeš nikoli snažiti s	j( sodo in peskom, ker od tega	r trpi posoda in rada zarjavi.	g Ako je posoda zelo zanemar-	j jena in nesnažna, jo očisti s	p solno kislino, pri čemer pa moraš paziti na roke in ob-	j( leko, ker je solna kislina zelo	j jedka. Kuhinjske posode pa	' sploh ne snaži s solno kisli-	v no, ampak jo dobro odrgni s	v trdo krpo in pomij z milom in	0 vročo vodo. Pri posodi, ki	j, jo rabimo za kuhanje perila,	n je posebno važno, da je ne či-	a stimo s sodo, ker se sicer ra-	g di pojavijo temni madeži na	3 perilu.	§ Kotranove madeže s perila	1, ali obleke odstraniš, ako jih	p najprej pomočiš s terpenti-	v nom, dobro zdrgneš s krpico	j.; in nato izpereš z vročo vodo	r in milom. Če madeži niso iz-	r ginili, oziroma so ostali od	p njih še robovi, tedaj zdrgni te	b robove z bencinom. Kakšen	v posebno umazan oljnat ma-	k dež na obleki pa odpraviš z	r bencinom, ki si mu primešala	e magnezije. To zmes namaži	o na madež, pusti jo nekaj ur in nato jo dobro izkrtači iz	r blaga.	p -o--n
MATERINŠČINA OSTANE p V PRIHODNJEM LJUDSKEM ŠTETJU v
- Š;
Foreign Language Infor- p mation Service je z uspehom s predvodil kampanjo proti na- v meravani odpravi narodnost- p n i h statistik v prihodnjem v ljudskem štetju. To je vpra- n šanje, ki je velike važnosti za d vse činitelje, ki se zanimajo š za imigracijo, in za vse na- r rodnostne skupine v Združe- d nih Državah. V svoji kampa- s nji je F. L. I. S. imel podporo raznih drugih organizacij n in tujejezičnega č a s o pisja. 1; Uspeh je bil popolen in v lj ljudskem štetju leta 1930 osta- g ne vprašanje o materinščini, s Posvetovalni odbor za ljud- z sko štetje (census), ki se ima
vršiti leta 1930, je vsled vključitve mnogih novih vprašanj, ki jih popisovalci imajo staviti na ljudi, sklenil priporočati, da se topot izpusti vprašanje e o materinščini. ^ Da so sprejeli to priporoči-7 Io, bi bili tujerodci, naseljeni C v Združenih Državah, nave-s deni le po rojstni deželi. Do-bili bi sicer statistike, koliko
0	tujerodcev je prišlo iz Nem-
1	čije, Poljske, Italije, Jugoslavije itd., ali ne bi imeli nika-kih natančnih podatkih o šte-vilu Nemcev, Poljakov, Itali-
z janov, Slovencev, Hrvatov, Srbov itd. Nemški priselje-j nec iz Čehoslovakije bi bil na-l veden le kot "Čehoslovak" po
-	državnem izviru, Jugoslovan po narodnosti iz Italije bi bil
' le naveden kot "Italijan" itd.
Skratka narodne manjšine v ! raznih državah bi bilo povsem ignorirane, kolikor se tiče njihovih pripadnikov v
-	Združenih Državah. Census ; sploh ne bi navedel mnogošte-; vilnih narodnostnih skupin, 1 ki nimajo svoje lastne države.
Na pr. Ukrajincev sploh ne bi bilo v ameriških statistikah, kajti oni bi bili navedeni kot "Rus i," "Poljaki" oziroma "Rumunci" po državi, od koder prihajajo.
Foreign Language Information Service je zavzel stališče, da je mnogo bolj važno znati, koliko tujerodcev češke, slovaške, slovenske, nemške, italijanske itd. narodnosti je v Ameriki, kot koliko Ifudi, rojenih v Čehoslovakiji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Jugoslaviji itd. živi tukaj. Svoje ugovore je F. L. I. S. pred-1 o ž i 1 trgovinskemu tajniku Lamont in ravnatelju cenzu-sovega urada Stewart. Istočasno je F. L. I. S. poskrbel za potrebno publiciteto o tem vprašanju. Veliko število ameriških in tujerodnih organizacij in poedincev je podpiralo to kampanjo, potom pisem na trgovinskega tajnika. ' Ameriški in tujejezični tisk je v uvodnih člankih tudi izrazil svoje mnenje. Končno ! so se činitelji, ki imajo oprav- ] Ijati z ljudskim štetjem, dali prepričati, da je umestno pri- 1 držati materinščine kot kaza- 5 lo narodnosti v prihodnjem ' ljudskem štetju.	1
Človek si lahko predstavlja : veliko nalogo uradnih popiso-v a 1 c e v prebivalstva, ako si ' ogleda vprašalne pole, ki se imajo rabiti pri cenzusu. To najtančnejše ljudsko štetje v ameriški zgodovini se bo vršilo v prihodnjem aprilu. Le 30 dni bo posvečenih za dovr1 5 šitev ljudskega štetja. Ta na- f loga bi bila nemogoča brez 1 pripomočka čudežnih popiso- ' valnih strojev, iznajdenih in izpopolnjenih od Census Bureau. Ti stroji lahko tabuli-rajo karte, vsebujoče do 60 podatkov, tako hitro, da se ta-bulacija 25,000 kart lahko do- * vrši v eni uri. Stroji izbirajo ' karte po starosti, spolu, narodnosti itd. in seštevajo po-edino podatke v hitrosti 125, 000 kart na dan.
Prvič v zgodovini se nabe- ( rejo podatki o številu hišnih 1 posestnikov in ugotovi se te- c meljni podatki o ameriškem [ poljedelstvu.	1
Vsak poedinec mora odgo- ] voriti na približno 30 vpra- 5 šanj, kar se tiče statistike o ; prebivalstvu. V poljedelskem ' seznamu pa bo kakih 240 ( vprašanj. Seznam vprašanj o \ prebivalstvu bo vseboval ' vprašanja o stanovanju, ime- 1 nu, družinskih pripadnikov, ' dolgosti bivanja v dotični hi- ' ši, osebnem popisu, vzgoji, : rojstnem kraju, materinščini, 1 državljanstvu, poklicu, zaposlenosti itd.
Poljedelski s e z n am je še mnogo bolj kompliciran. Zalagal bo z informacijami o velikosti farme, vrednosti, dolgovih, kakovosti farme in prsti, živini, pridelkih stroških, | zadrugarstvu itd. Vsako podjetje v deželi, od '
i- največje korporacije do naj-j, manjše štacune, pride v ljud-i- sko štetje. Prvič, bo ljudsko-i, štetje obelodanilo dejanske e podatke glede zaposlenosti in nezaposlenosti v tej deželi.
I; MALI OGLASI
Pozor!
Spodaj podpisani naznanjam,
0	da nisem več plačnik za svojo ženo Ano Skulj za morebitne dolgove.
Karol Skulj, 709 E. 93rd St. I
'" .--------——..... I
NAZNANILO
Pred kratkim se je poročalo j
-	v naših listih, da se vrši seja | _ delničarjev Slovenskega Doma | D na Holmes Ave., dne 29. janu- l
1	arja. Ker je pa nemogoče, da j
1	bi se seja vršila omenjenega \ .	dne, je direktorij na svoji iz- f / vanredni seji izpremenil datum I
-	in sicer se bo vršila delničarska f
2	seja dne 26. januarja, točno ob	l 1	1. uri popoldne. Cenjene del-	f
3	ničarje in delničarke se vljudno	\
-	vabi, da se udeležijo v polnem	i ,	številu. — Tajnik.
(Jan. 4. 11. 18. 25) j
' NAZNANILO I
; Cenjenemu občinstvu nazna- | [ njam, da izdelujem pohištvo za 1 . stanovanjske sobe, ali "living '' room sets." Ako pa želite, da bi ' . dali popraviti vaše staro pohišt-. vo, ki je obrabljeno in želite, da.
bi zopet zgledalo kot novo, vam . tudi to naredim in prenaredim . v vašo zadovoljnost s prav ma-. limi stroški. Izvršujem vsakovrstna popravila na pohištvu. Vzame se tudi stari set kot na račun za novega. Pokličite telefon EDdy 2407-J, ali pa se zglasite v delavnici na 686 E. 152nd St. Prinesem vam tudi vzorce na vaš dom, ne da bi vas kaj veljalo.
JOHN LUKANC Popravi j alnica in izdelovalnica pohištva.
686 E. 152nd St.
POZOR! članice društva sv. Marije Magdalene, št. 162, KSKJ,
Danes in jutri zvečer, od 6. do 9. ure bom pobirala društveni asesment na mojem domu. Katera ni še poravnala, naj to takoj stori, da zamorem podati popolne račune. Ako katera ostane društvu na dolgu, se ni potem treba znašati nad menoj, ^ ako sledi suspendacija.
želim vsem srečno in veselo
Novo leto!	.1
iff
Pozdrav!	$
Marija Hochevar, tajnica, p!
1206 E. 74th St. j
Se priporočam	i
za izvrsten piano tuning ali ugla-	||
sevanje glasovirjev. Poučujem	|f«
tudi na piano in violino. Cene	fij so jako zmerne.
M. Blaskovich
6603 St. Clair Ave. Tel. Rand. 8540	(2) |
Opremljena soba
se da v najem za enega fanta. §| 5914 Bonna Ave.	(216) g
Naznanilo	§f
članicam društva Carniola % Hive, št. 493, T. M. se naznanja, M da se naša redna mesečna seja §jf ne bo vršila prvo sredo, ker pri- % de ravno na Novega leta dan, to je 1. januarja. Seja je pre- ~ ložena na tretjo sredo, dne 15. januarja, in sicer se bo vršila v spodnjih prostorih S. N. D. Po seji se pa vrši prosta zabava za članice. Vljudno ste vabljene, da pridete Vse. Brata Simon-čič bosta skrbela, da nam bosta igrala lepe polke, valčke in tudi povštertanc bomo plesale, še nekaj bi rada zapisala, pa je bolje, da ostane tajno do 15. januarja. Začenši s februarjem se pa seje zopet vršijo redno ob navadnem času, vsako prvo sredo v mesecu, želim vsem članom veselo in srečno Novo leto!
Julija Brezovar, tajnica.
(216)
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave.
FINI, TRPEŽNI ČEVLJI ZA VSO DRUŽINO
VABILO
na
PLESNO VESELICO
ki jo priredi
KLUB DRUŠTEV S. N. DOMA
SILVESTROV VEČER
priredi
DRAMATIČNO DRUŠTVO LILIJA
POZOR DELNIČARJI SLOVENSKE DEL. ZADRUŽNE ZVEZE!

mišljeval, so se odprla vrata in vstopil je Aramis, približal se menihu ter se pokrižal.
Visokočastiti gospod general, — je nagovoril meniha ter s tem dokazal, da je prvi, ki pozna visoko dostojanstvo skromnega meniha, ne da bi bil preje videl njegov prstan, — oprostite, da stopam nepoklican pred vas. Toda vaše stanje me je skrbelo, zakaj utegnili bi prej umreti, kakor pridem jaz na vrsto, kajti moje ime je zadnje na vašem seznamu.
—	Vi ste vitez d'Herblay, imenovan tudi Aramis, škof iz Vannesa ?
—	Da, prečastiti oče.
—	Ali nastopate tudi vi kot kandidat? Nu, tak kaj mi imate povedati?
—	Jaz vem tajnost, ki je tako velike važnosti, da je ne morem ustmeno povedati, — je odvrnil Aramis. — Midva sva sicer sama, toda vendar bi utegnilo slišati prisluškujoče fino uho, in tajnost, ki je enkrat v posesti drugih, ni več tajnost. Zato sem svojo tajno zapisal.
—	Toda meni se zdi, — je rekel redovnik, da je pisava še nevarnejša od govorjenja.
—	Prečastiti gospod, — je odvrnil Aramis, — v tej ko-verti boste našli pisanje, ki je samo nama na svetu razumljivo. Pisano je namreč v onih šifrah, ki jih je rabil vaš pokojni tajnik Juan.
—	In te šifre so vam znane? — je vprašal jezuitski general začudeno.
—	Da, kajti vaš tajnik je dobil te šifre od mene, — je odvrnil Aramis ter se priklonil.
"Ecce homo," ("glej, človek!", toda v sedanjem smislu: "to je pravi mož!" Op. prelagatelja), je zamrmral menih ter odpr kuverto, ki mu jo je dal Aramis. Naglo je prebral listino, nato pa prijel Aramisa za roko.
—	Kdo vam je zaupal to tajno? — je vprašal redovnik.
—	Neka gotova gospa pl. Chevreuse, prijateljica kralj ice-matere.
—	In ta gospa Chevreuse?
—	Je mrtva.
—	Ali ve še kdo drug za to ?
—	Samo neki mož in neka žena iz ljudstva, ki sta ga vzgojila. Toda tudi tadva sta že mrtva.
—	Torej ste vi sedaj edini, ki ve za to? In koliko časa veste že za to tajno?
—	Petnajst let.
(Dalje prihodnjič)
llllli
SVETLOBA IN SENCA
Povest Spisal dr. Fr. Detela
"Preveč na vlažnem ležite."
"Oh, Bric, če bi tebe tako mučila putika, bi ne bril norcev. — Mica, prinesi mi še malo suhega mesa ali pa eno klobaso, kar je, in malo kruha! — Ali boste vi kaj jedli ?"
Naši' znanci so bili samo žejni, in ko so si bili pogasili žejo, so plačali in šli; ostal je samo Bric, kateremu se je zdelo, da je še žejen.
Komaj je bila ta družba odšla, so privriskali in prirjuli fantje z Gašperjem na vozičku kakor nametani; od vseh strani so mahale noge z voza. Konj je prskal in praskal iz-pehan in spenjen po klancu, da so se mu šibile noge; Gaš-oer pa je vihtel bič in kričal: "Hi. kobila, da te ne bo noč lovila!"
Stari Rožman se je kar izgubil; mlada gospodinja pa ie pritekla na prag pogledat, kaj da je.
"Ves voz je poln," je dejala.
"Fantie pa t u d i," je pripomnil Bric.
Voz se je ustavil, in fantje so skakali in kobacali doli.
"Tvojemu konju, Gašper,'' je deial Bric, ko so sedali fantje za mizo, "se bo nocoj o konjedercu sanjalo. Pa saj si ti tudi tak, kakor da bi prišel iz turške vojske."
"Češnjičane naj bi ti videl. Bric, Češnjičane," je dejal Gašper. "Zakaj nisi šel z nami? Se preveč bojiš za svojo kožo, kaj?"
"Kaj pa! Moja koža je še zelo cela; tvoja je pa razbita, da še za strojbo ne bo."
"Bric. ti me hočeš še vedno sukati, ker si bil pri vojakih moi šarž. \mpak tukaj nisi več."
"Tvoja škoda. Kot voiak si bil vsaj komu podoben."
"Brhek vojak je moral biti Gašper," je dejala krčmarica in postavila vino na mizo.
"Brhek," je dejal Bric. "Stopal je, kakor da bi .zelje tlačil; po bluzi so mu pa bing-11 ali čopki, češ, da je strelec. Zadel pa ni nikoli nič."
"He, Bric," je dejal Gašper, "saj si mi ti priskrbel tiste čopke. Jaz sem bil temu sleparju samo namignil, da bi jih rad imel, ker sem se hotel
Vabilo iz Ljubljane
SPREJEM NOVEGA LETA
DRUŠTVO SLOVENSKI DOM
št. 6 SDZ priredi
'Veliko fla&noft
in sprejem Novega leta na Silvestrov večer, dne 31. decembra.
NEKAJ NOVEGA! Program :
Ob 7:00 uri: Ljubljanska artilerija prične kanonske vaje.
Ob 7:30 uri: Prične ljubljanska godba igrati "Veseli
hočemo ostati." Ob 8:00 uri: Kanoni zabobne bom-bom-bom. Ob 9:00 uri: Bodo leteli šrapneli na Rim. Ob 10. uri: Bodo leteli šrapneli na Paris. Ob 11. uri: Bodo leteli šrapneli na Carigrad. Ob 12. uri: Bodo leteli šrapneli na vse strani do leta 1930.
Sprejelo se bo Novo leto z izvrstnim programom, da se boste vsi veselili.
Za jesti in piti bo domača postrežba.
VSI V SLOVENSKI DOM V EUCLID, O., NA 31. DECEMBRA!
Začoiek ob 7. uri zvečer — konec? 1930
Vstopnina 25 centov.
VABI ODBOR
malo postaviti. Bric je pa rekel: "Za en liter vina boš dal, Gašper, in počakaj, da bomo še enkrat streljali; potlej streljaj, kakor češ! Ali ni bilo res tako?"
"O res. Ali tega pa ne poveš, kolikokrat si bil kaznovan, ker si se pretepal po Ljubljani?"
"Ali se v Ljubljani tudi te-po?" se je čudila krčmarica, ki je bila prinesla svetilko na mizo.
"V Ljubljani? Pa še kako!" je dejal Gašper. "Tam imajo rešilni voz, ki vozi ob nedeljah in praznikih zvečer od gostilne do gostilne in pobira ranjence. V bolnici pa čakajo doktorji z zavihanimi rokavi in obvezujejo ranjence in uravnavajo kosti. Ampak Bric, saj si tudi ti hodil k raportu:"
"Jaz se nič ne spominjam," je dejal Bric.
"Počakaj, da ti jaz pripre-žem! Ali še veš, kako je prišlo enkrat povelje, da naj vsak mož pove, koliko patron da je postreljal prejšnje leto? Seveda ni nihče vedel in vsi smo trdili, da nič ne vemo. To meni nič mar, je dejal nadporoč-nik; "jutri mora to vsak mož natančno povedati. Ali smo mendrali! Ti, Bric, si pa rekel: Gašper, pojdi pogledat, katere številke so na Trst ven prišle! Te bomo zapisali. — Tristo hudirjev, kakšnega vraga smo potlej imeli! Ti bi bil kmalu šaržo izgubil." „
Bric je plačal, svoj račun, češ, da ga doma večerja čaka.
"Ali se je zbal, da bom jaz še kaj povedal?" se je rogal Gašper.
"Zastran mene, Gašper, le govori, dokler te hoče kdo poslušati. Jaz pa imam za en teden dosti."
"Ho, kako ga je ugnala žena!" je dejal Gašper, ko je bil Bric odšel.
"Saj bo tebe tudi kmalu," je dejal Miha. "Mana je huda in Toneta ši se ti že danes zbal."
"Jaz zbal, Miha? Ne govori tako neumno! 'Kaj briga mene Mana! Jaz dobim, katero hočem, in če bo Tone kakšne sitnosti iztresal, mu še pri vas razderem."
"Gašper, jaz te imam iz srca rad," je dejal Miha in ga objel; ampak toliko ti rečem, da si čvekač in bahač. Ti bi rad razdrl! To pojdi drugim pravit!"
— Koliko staviš?".
"Dva litra vina," je dejal Miha.
"Velja," je dejal Gašper; "in jaz jih plačam deset, če ne ostanem mož beseda."
Svetilka na mizi je začela pojemati; razgovor je zastajal, ker so nekateri fantje že dremali in krčmarica je opomnila, da je že pozno in koliko da znaša račun, in si zakrila z roko zehajoča usta.
Fantje so vlekli počasi mo-šnjičke iz žepov, razen Mihe, ki je ob takih prilikah rad zadremal. Ko pa je rekel Gašper, da vzame račun nase, so zlezli mošnjički zopet v žepe. in Miha se je predramil.
III.
Kmalu po teh dogodkih je pritekla Jerica, ko Brica ni bilo doma, k svoji prijateljici Rozali, ki je v nizki, snažni sobici slamo pletla. Sedla je tesno k njej in jo objela. Ro-zala se je zavzela in jo vpra-
šala, kaj da je tako rdeča in da se ji oči tako svetijo.
"Nič hudega," je dejala Jerica, umolknila in pogledala v tla. "Ugeni, kdo me je prišel snoči pod okno klicat!"
'Tone."
"Oh, Tone! Ta spi vso noč kakor polh. Jaz stavim, da ne uganeš."
"Čemu bi potem ugibala?"
"Ali mi obljubiš, da ne boš nikomur povedala, tudi Jane-zu ne r
"Oh, rajši nikar ne pravi!"
"Jaz se zanesem na tebe, Rozala; torej molči! Gašper je bil!"
"Gašper?" je ostrmela Rozala in čudno pogledala Jerico. "In ti si se oglasila?"
"Kaj sem hotela!"
"Dekle, ti noriš! Naj zve Tone to tvojo neumnost! Kaj vendar misliš! Gašper te bo raznesel po vsej vasi
(Dalje sledi)
R. C. Arnold, star 56 let, iz Kansas City, je zvabil 14-letno Dorothy Van Camp v svoj dom, kjer jo je napadel in pretepel, nakar jo je priklenil z verigo v posebni sobi, ki jo je napravil pod garažo. Slika kaže sedečega obtoženca, zgoraj na levi je dekle, na desni je pa detektiv, ki ima v roki verigo in jermenje, s katerim je bila deklica priklenjena.
NEW YEARS GREETINGS.'
Kmalu je vstopil krčmar.
—	V vaši hiši je sedem oseb s katerimi moram govoriti. Prosim vas, privedite mi najprej nemškega barona, gospoda Wostpurja. Recite mu, da je pričakovani prispel.
V naslednjem trenotku so se začuli na hodniku nagli koraki in vstopil je nemški baron. Ogledal se je po mali sobi, nato pa začudeno vprašal:
—	Kdo me je klical?
—	Jaz, — je odvrnil redovnik.
Baron se je približal redovniku ter hotel nekaj reči, toda starec je zamahnil z roko. — Prišli ste sem, — je rekel menih, — ker je bilo tako domenjeno. Vi upate, da boste imenovani generalom jezuitskega reda.
—	Da, to upam.
—	Pa veste, kaj se zahteva od moža, ki se hoče povzpeti do te visoke časti, od moža, ki postane potom tega svojega visokega dostojanstva gospod nad kralji in papežev brat?
—	In kdo ste vi ? — je vprašal baron in zaničljivo pogledal siromašnega redovnika.
—	Kako pridete do tega, da podvzemate to zaslišanje z menoj ?
Mesto odgovora je neznatni redovnik zavrtel svoj prstan na roki tako, da je bil viden v prstan vdelan znak, ki je bil dotlej skrit, ker je bil obrnjen v notranjo stran dlani. Ta prstan in kamen je pokazal zdaj redovnik Nemeu, ki je prebledel in odstopil za korak. V tem prstanu je spoznal namreč znak jezuitskega generala, glavarja po vse, zemlji razširjenega, takrat zelo mogočnega reda.
—	Vi ste, visokočastiti go j spod? — je vprašal Nemec.
—	In stanujete v tako siromašni sobici? In prišli ste sem, da sami določite svojega naslednika?
—	Nobenih nepotrebnih besed, zakaj moj čas je dragocen, — je odvrnil general.
—	Izpolnite hitro glavni pogoj: razodenite redu tajnost, ki je tolike važnosti, da si naš red na podlagi te tajnosti podjarmi za vse čase enega največjih dvorov Evrope. V svoji pismeni prošnji ste zagotav Ijali, da posedujete tako taj nost. Tak govorite!
—	Jaz razpolagam s četo 50.000 mož, ki tabori ob Do navi; častniki so na moji strani. V osmih dneh morem str moglaviti avstrijskega cesarja, ki deluje, kakor vam je znano, proti jezuitskemu redu.
—	Ali je to vse?
—	če se uresniči moj načrt se bo popolnoma preuredila Evropa, — je odgovoril Ne mec.
—	Gospod baron, prejeli boste moj odgovor, za zdaj vam pa nimam reči drugeg? kot to, da tekom četrt ure od potujte iz Fontainebleau-a.
Baron se je poklonil ter od šel.
—	To je zarota, ne oa taj nost, — je zamrmral stari redovnik. — In bodočnost Evrope ni več odvisna od avstrijske vladarske hiše. — Ob teh besedah je vzel rdeč svinčnik ter prečrtal na listini baronovo ime. Nato je spet poklical krčmarja.
—	Govoril bi rad s kardinalom Herrebio, — je rekel bolnik.
Krčmar je odšel in poklical Španca, ki je vstopil bled in se tresoč.
—	Bil sem poklican sem.
—	je rekel kardinal ter pri tem stisnil k sebi svoj pur-purni plašč, da se ne bi dotaknil uborrie redovnikove kute. — Kaj morem storiti za vas, ubogi brat,
Tudi pri kardinalu je ime! generalov prstan svoj učinek.
—	Torej izpolnite pogoj.
—	je rekel redovnik. — Ampak hitro, zakaj moje minute so štete; na smrt sem bolan. Torej vašo skrivnost, hitro!
—	Vi veste, prečastiti gospod, — je povzel kardinal v najčistejšem kastilijanskem narečju, — da ko se je francoski kralj oženil s špansko infantinjo, sta se morala Marija Terezija in njen soprog odpovedati svoji apanaži od strani Španije. Iz tega sledi, da sta mir in prijateljsko sožitje obeh držav odvisna od te klavzule ženitbene pogodbe. Mož, ki ima bister pogled v bodočnost, bi lahko preprečil veliko katastrofo in bi lahko bodoče dogodke izkoristil v prid jezuitskemu redu. Meni, na primer, je natančno znano, da bo francoski kralj pri najmanjšem povodu, recimo, ob smrti španskega kralja, z orožjem v roki zahteval dedščino Marije Terezije. Bojni načrt Ludvika XIV., se nahaja v mojih rokah.
—	In čigava roka ga je pisala, — je vprašal jezuitski general.
" — Moja, — je odvrnil kardinal.
—	Ali imate še kaj povedati, — je vprašal dalje redovnik.
—	Mislim, da sem vendar dovolj povedal, — je odvrnil kardinal.
—	Gotovo; redu ste storili veliko uslugo, — je rekel menih. — Kako pa ste prišli v posest omenjene listine?
—	Nižje služabništvo Ludvika XIV., je v moji službi, — je odgovoril Kastilijanec.
—	Zelo duhovito, — je rekel general. — Prejeli boste odgovor. Zdaj pa tekom četrt ure odpotujte od tu.
Ko je kardinal odšel, je naredil menih križ pred njegovim imenom, nakar je ukazal krčmarju, naj mu pošlje beneškega trgovca. Njegova tajna je bila sledeča: papež se boji, da bi postal jezuiski red, ki Se vedno bolj razširja, premogočen ter se namerava vsled tega obrniti na vse evropske dvore s tajno prošnjo, da se red izžene iz njihovih držav. Benečan je nato imenoval menihu tudi imena onih politikov, ki papeža najbolj goreče podpirajo v tej njegovi nameri, in končno je označil celo otok, ki je določen, da sprejme izgnanega glavarja jezuitskega reda. Benečano-va izjava je bila dokaj važna, vendar se je zdelo, da menih tudi nji ne pripisuje posebno velikega pomena.
—	Ti ljudje, — je dejal redovnik sam sebi, ko je Benečan odšel, — so sicer vsi dobri špijoni, niti eden izmed njih pa nima sposobnosti, ki so potrebne generalu reda. Vsak izmed njih je odkril kako spletko, nihče pa ne nobene tajne. Nam pa ni za vojno in j uničevanje; mi hočemo z znanostjo in duševnim nadkri-ljevanjem vzdržati našo moč. Ne, ni še najden mož, ki naj vlada po moji smrti. In moj konec se naglo bliža — dve uri sta kmalu pri kraju.
Dočim je menih tako pre-
0200000200020200020000000200100200020001020000020200020200010002310001001001000501
025301020100010053010202532353000102914823484823534853
DESET LET POZNEJE
Nadaljevanje romana
"DVAJSET LET POZNEJE."
Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠABEC.