srsa V Gorici, 14.avgusta 1890. „SoS*" ishaj* ntk peiek in velja popoitiPreiein*n* alivGorici ua dcm Vie leto Pel leta f. 4. Ceurt Icta ...... 1. Pri ozMuulih in tako tudi pri „po $]a»icah" se pladuje za navadpo tristop a& rrtto: 8 kr. ce se tiska 1 krat u tt n 3 Zavece 6rke po prostoru. SOČA Posamezne itevilke ae dobivajo po 8 kr. v tobak&rnicak na SUrem trgu in v Kanski ulici. Dopisi naj se po&iljajo vrodniStvu naroitoinapa uprovnistyii „SocertJ Hi-laryanskl tUkavnt v Gcrici. Rokopisi Be ne vraSsjo; dopiii oaj to blagovoljno frankujejo. — Delarcem in drugim nepremoinim to naroouina tuiia, ako le oglaie pri opramUKvn. Drftava in naroduost. te od nekdanjih gasov sem se opazuje v fcloveStvu, da nekatere idejc napravljajo vclike v&nke, in ti vsi viinki skupaj so prcdmct obene zgodovine. V prvotnih casih bo bili vzroki do-godbom malenkostni, pozoejc pa sc na malen-kostne vzroke niti oziralo ni, tako da so sc biljeiili le veliki vzroki in sent spadajoci do-godki. V tern casn so bili vzroki dogodbam od zacetka veej del le sebiinost, poznejc vera in v danaSnjem easn nadoraestuje narodnost imena sebfenosti in vere. S tint nodemo reLi, da je iz-ginila iz vrste vzrokov razoih dogodsCin sebi6-nost in vera. Ne, marveL ti dvo zadevi provzra* Snjett dandanas Se velike vfiinkc v za&ebnem, druiinsktii, druStvencm in obCnem zitljenji, am-pak dandanas se bijojo razni boji pod zastavo n a r o d n o s t i. Kakor so nekdaj bili hndi boji zarad scbic-nosti in vere, tako se dandauas bijejo cnaki boji zarad narodnosti in to no le v zascbnih, druzin-skih, drtiStvenih in obcuih zadevab, anipak tudi v zadevah, ki sc ttfcjo narodnosti in celo drzuv samtli. Kaj se tiikdo ne cudi, fc se tukaj pos-tavlja narodnost in drzava v nekako protislovje, ker pomen narodnosti ne pokriva pomena dria-ve, in se zamoreta celo obadva pomcua vsaj de-loma izkljucevati. Vcndar mi noCenio stvari dalje tako visoko razpravljati in imamo v mislih svoje obcinstvo, zaradi katerega moramo radi ali ne-radi nize segati, ja zlo nize, kakor smo sedanji sestavek zaCeli. Bandanas se tedaj bije boj o n a r o d-nosti. Lepa beseda narodnost, katera ima v sebi vse spomine vsakega cloveka od mladih nog :;Tt'^ij:x;>irigpi-'>m.,ai»^Bi do sivih las, od revue domacc koue do gladkib parketov visoke palace, od vroSega znoja vtru-jenega delavca do hladne sence v sloznib ko-peljih! Ali vsaka sladka stvar ima tudi'grenkobo v sebi, in narodnost, ki niraa pomena samo na jezikoslovnem, aicpak tudi na politic nem polji, prehaja na tem polji veSkrat v nas-protje z obstojem d r I a v e same, in ona gladi pot do nemirov, prepirov in celo veleizdajstva, Ce se v poitev jemlje naroduost le v jezi-koslovnem obziru, tedaj ni nevarnosti, da bi Llo» vek, ki goji naroduost, prestopit meje dovoljene njogovemu delovanju: on lahko pifie zgodovino, poje in mnozi doma(e slovslvo; on lahko nabira ze obstojeLe, po katermkoli cmitelju uamnolene duine proizvode; in Le se strogo drzi odmerjenih :mi mej, lahko tudi obdelava juviie zadeve. Tukaj pa preti nevarnost, da se duievni delavoc glede narodnosti poda na politiiko pnljo, in 6c ni dovolj previden, na tem polji trci velikokrat ali hoto ali nchoto v drzavne interese. Na tem (politicnem) polji mu drzava sama ncizprosljivo veli svoj »stoju! in de je du§evni delavec ze prestopil dovoljene mu meje, ga issrodi ino5i, ki varujc drzavni red (sodis6em). Koliko nadarjenih narodmh mo6i se ne ponesreft na tem polji, ali zaradi tcga, ker niso varovalc dovoljcmh inej, ali ker so brezvestni obrckovalci dajalt drug pomen delovanju dusevnib delavcev, ali ker drzav-ni 6initelji niso bili dovolj zmo^ni in previdni, ter so vnicili dobre in zveste mo5i v narodn in tako ob enem skodovali doticnem osebara, dru-zinani, obcinara, narodu pa tudi drzavi! Oe dalje obzir jemljemo na vse zadeve, ka-tere spadajo pod vpraianje narodno in dr-zavno, moramo sklepati, da se drzavni interest nikakor ne morejo vkljunjati narodnim in-teresom; vendar pa ima drzava odlo6no ozir je- MSTEK Crticc o popotovanji v sv. dezelc. Jehu, vojakovodja, je Ababi vbil in je vkazal bvetbo&uo Jezabelo m viaokega okoa o& cesfei rredij da |o bilo Djeiio teio od Tozaikov in kojnikov poho-jeno in msdiobljeno. Prehudobaa ieuska je Ababa, BYojega. m®M, ^ridno podpirala ˇ malfk0?anje in Ijud-at?» sitila maiikovati. Taki nasledki to iwstali tsled hudobne ieu'ke. Tu vidis, d.i ni pre ti ran pregovor ki pravi: „Baba jo hadit.* Prebiviiki so ps pe-klfiiskt-ni izgitdu budicevo babe v brezboiaosti vie naprcdoTaii, krira ?cte Jim ni zabramla ae spuntati zoptr n*pre| puatavijenp, zoper vlado. Bag jih sato kaznuj^. Prido astrtki kralj Salmane^ar, oblega Sura arijo, razdete mos»to in odpelje ljuddtvo r suinost. Namesto Izraehtov, ki ao porcdni poaialir posednjo deiele pogaoski &ibHor,ci. Sledil je Herod, ki jo ju-dovnki veri Se z?eat ostal^ je asaCel mesto popravljali elt oamesto pravemn Bogu je cesaurju v 6aat tamkaj ttmpelj sezida), ki ga je Sebaatic to jo Avguata ime-nova!. HvaJa Bogu, da se je fie zafieujala luL av. E-Tangeliia viigati. Bo te dobe je bilo vae ^flg- kac velikost mm tjfti, po&lopja drsgocene. Lepa iievilo mati na opravifiene interese narodnosti, da le niso ti njenemu obstojm nasproti. Tore] smelo trdimo, da so drzavni intorosi vifii od narodnih intercyov, in na tem stali&u ostanemo tudi v sluaaju, ko bi narod javno izrekol, da ni res in ne more biti res, kar prva dr^avna zapoved veli; Salus reipublicae suprema lex esto. Ce to pravilo velja, in da velja, ni dvoma, moramo ob2alovati, da so mod narodom fie na* hajajo zavedni ljudje, ki navajajo, da je pravil-no, da se proti drlavnim interesom (in te pozna nojbolje drlava sama in vcfiina drzavulkov njo-nih) ie zmeraj pojavljajo glasovi ljudi, ki zajemajo iz drzavnih jasol. Cebo treba jasneje govoriti, se zo najde so kdo, ki bo na primrnem mostu, ob pravem Lasu in pra-ve boiede govorll. M nam bi bilo, 3o bi narod moral larad nekoliko kricae'ev, ki so na sebi prav dobri do-lavci v svojem stroku, fikodo trpeti, kajtl mi vemo, koliko jasnih no6i je mlad 6lovek prebu-dil pri svojih knjigah, preden zamoro ro6i, da je svoje studije d«»vrdil, in koliko dolgih let mora hlapcevatf, preden pride h kruhti. Tudi mi imamo obfintek za narodno gospodarstvo, in to veli, naj bode narod varcen ne le se svojim ma* terjalnim ampak Se ve5 s& svojim duSevnim imetjem, in duSevnih delavcev ima na§ narod glede na svojo Stevilo sicer veliko, ali glede na Stevilo delavcev na duSevnem polju, ki jih imajo drugi narodi, prav malo. V* Kulturni boj v Ogrski. Dunajski in peitanski listi pieejo o kulturnem boju, ki preti Ogrski. Povod prepiru je r bistveaem ta; Postava is I . stobrov, ki dva moiix komaj obse^cta, ie stojo nage, dcloma po koncu, deloma zvernjeni in /lomljeai, ki pficajo nekdanje velicaBtvo onoga mesta. (Jez grob sv. Janeza so vie v prvem stoletju krietijani cerkov zidali. Ta ccrkov je aedaj podrtija. Neko dTori§L0 kale kaki je raorala ona cerkev biti. Kavno tako voliCasvno in kraaao iz trdega ka.n-na umotDO zdelane duri, ki aedaj osaraljene stoje, pricajo o velicnati tcga bozjega hrama. Le pod/e-meljski hrami6i se najdejo, ined temi je grobi36e 3V. Janeza> v ktero grea 21 afcypioj uavzdol v ozko vo-tlino. Z pomodjo svedio atopas uavzdol in 7idi§ 3 ce-Hce, eoa. je grob Elizeja precoka, druga Abdija, tre-tja sv. Jaueza krstoika. Od tega mesta, od razvalio nekdaj tako ime-oltoega svetiaca se pxlamo naprej proti Naplnsu z otoioim arcem 2diUovajo, o da bi mu kolikduj v Jem nekditj tako kraanem tompeijnu uokrvava daraev ev. maSe opravljala! — Grde in stcrme so btle atoze od nacetka. do-kler nastopiiuo koj dobro zdelaue cuuto blizo mosta Naplus. D.zela Saraartja s svojim glavniin mestcm Sa> marijo ali S.'bastie, kjer so vie popfej malikovalci ziveli, jo bvojo veiikost io slavuoat *svetuo zadobiio tako, da so podlo^oi jiidovskega kraljaz svojim pra« viinitn kialjem nezadovoljni bill io ae druzegu kralja zbirali. Koj ae oglasi moz po imenu Jerobisain z »vo-jimi puntatskimi nameni; tntioztna ljudstva so mu nodvr|e ter odtrga od pvaveg.i naeleda'k* ktalja S4° lamona. Srefnih so ae cutili, da so bolj prosti, meaj ubio2t!DL z delom, da jim ni treba davkov ptacerati, oblastnijain niti v etrabu niti pokoraim biti. All kiatki so bili njih dozdevani blagri. Priili so kcalji oa ktere je Bog pripustil, da jim ao bili grozanski b:5 za zadolieno kazen. Gospod oebeskih tram, kl ne placuje v aoboto, pusti zdaj Ahaba za kralja povzdig-niti. Ta ae poroCi z Jezabelo po ktori je grozuo in najsramnejii malikovalstvo v de&elo Samarianov iz de-2eIo Fenicije ptislo. Vsled take nemlo^aosti in hudobije je Bog grozaaske kazni fiez mesio poslal. Sycei so oblegli mesto, v kteceto je tolika lakot nastala, da &o os)ovsko ghvo po 8 srebernikov pla^ali in da je mnti Hvoje la&tno dete snedla. To ni se bilo vsp. Pravi^ni Bog pripusti da je asirski kralj Salinauasar mesto razrJjal in kar j€se)juiI4va bilo, je v suioost odpeljal, io kar jib je so osiaio .so bili vmorjeni. Kazen za grcb. Pozneje io to iic-neono de^elo Herod v vlast dobil. Nnjprvo se jo zacelo kr§&mstvo tu siriti in oznaaovati po apostelna sv. Filipu. Med prebivalci je bil tarn tudi nek. Simon Copernik, ki je veroval v Kvistusa, ter bo dai krstiti. V to dobo apada pwgaojonje av. Janeza kratnika, pa tudi razpad tega mesta. Prekrasna poslopja, ktere je Herod dai sezidati, so zginile, kakor je zginila vsa »l;iva tega nesramnega raorilca av. Janeza, po* slanc.a Oospodovega. V spomin mujieoika sv. Janeza kMtnika so daii kriatijani kraaao in veliko cerkev sezidati, kamor bo telesne ostaoke sv. muiienika (sv. Janeza) polo^ili. 5e dofgo notem io no^eki prcbi* leta 1868. qSsaaja, da as morajo od otrok » mefa-Bih kr&anskiu zakooor deSki odgojiti t ocetovi ra I dekliee * matorni veri. Dogodilo pa so jo veckrat v mnogih oWiaah, kjer je po en sam duhovmk, da je ta krstil otrckav ki bi po omeojeni pootavi moral biti j dragega TeroiapoTedaaja. Take je bilo tekom lot ne- I kenko pritofcb in pravd, t Icaterih jo katoMk* da-hovJoina vedno nagJaftala, da svetaa oblast o« *ne I premeoiti katoliaketmi otroku fero. L. 1879. pa jo I nancm minister Trefort akrbol aa postavno dolocoo, I po kateri ae duhovniki, ki delajo proti oai poatavi, I kasanjojo a globo da 300 gld. ia zaporom do dreh I meaooer. I Stvar pa ao at obraila aa boljse, ker katoliski I duhovniki ao oetaU na svojetn staltica, pretesUntje I pa ao at prkoiavali. T*ko je aaatalo oaaprotje, ki pa I ni deWo prabu toliko ˇ javnoati, kakor po uradih. I Naufiao mioiatersivo ogctko ae ai oajralo naka- I toliikf doloebt, oiti atopilo ? dogovor • Skofi ali I rhnako kurijo. Doe 26. febiavarija u I. je izila mi- I cistfrska. aaredba, da mora iopnik, ki krati otroka, I kattri Jo po poatavi 1868. leta drug* Tere, ees osem I dni aainaaiU kroitajt k. uipotootaemu iupniku. Kami I ao stiiiaU 3d 10 do 60 gld.; le oai duhovnik more j biti kunovau a ine*koJ 100 gld., kateri bi ae veL* I krat pregrolil proti poatavi. Tadi U aaredba mmistra I Csaky-ja si muogo koristita, ker vecina katoliskih I duhovoikor ao drii nacela, da v katoHiki veri krSeen I otrok mora oatati katoliiki. I Yalod toga tadi nokatori ograki skofje niso ho- I toli dopuatiti, da bi ae raagUaUa miniateraka aaredba. I Dae 12. april* t I. ao jo aoalo too ogrskih katoliSkih | ikofoT, ki ao « ieatirai proti petim glaaovom oklooili, I da w miuiitrova aaredba steer objavi, toda o item I Tpraia rimika karija aa svet. Nilja dahovscina pa je I V lirtik ia aa stadia oatro kritikovala miniatcrako I naredbo, ker jo bilo zoano, da bjde rinuka karija I odobrila njih postopaaje. Meseca maja je b.l posian I v Rim ogrski ikof Sama3aa, da vredi atvar. Sveta 1 atolioa ao jo prepritala o neugodusm psloiajn kato- I liike eerkve aa Ograkem ia izjavtla proti miaiateraki 1 oartdbi. JLakar ao je iajavil primaa Siraor, jo prepir mod corkvijo to driavo goto?. Dopisi. fat Trttft dne 11. avgaata. Vceraj ae po me-ata ni gOTorilo v dragim, kakor v raorilcu nesreftne M. Komaa, aluiabnice ritoza plem. Bon. Kedor je le samogel vdobiti jutranjo liste, nrAdriatt ali „il riccolo", brat jih je po ulicak, |na i»ragu, vstavil ae, da pokaie xoaoeu zagotovljeno rest, da morilec je ie v Tarstfu. Kakor ao neoire5 zagotovlja, v mo til je imenovano dekle neki Andrej Job, is Stare y&si pri VelikoTCi na Eoroikem doma, rojen 1846. 1., oienjen in ode 5 otrok —najstarejai 13. in aajmlajSi 2 letoo, Soatega otroka ma ima zeca pa dan na dan poviti. Bil je ze zendarmariski vodja, ali odpustili so ga rarad tatvine. Po prestani kazni r jeci vdobil je alaibo kot zendarm pri lajdovem araenala, pa so ga tadi tarn odpustili jsaradi aepostenoati, brez da bi ga sodniji iaroiili. Zi?el je ze tri leta v Trsta v najsiromasnejih razmerab. PoskaSal si je pomagati na vte mo2ne nadino in je tadi viteza plem. Bon >eckrat nadlegoval. da bi ma h kraha pom^gal. Stanoral je Job * ulici Broleitj &;. 12 (S. Oia-como in Monte) Ta ga je prejel nadzornik policije od av. Jakopa Fr. Porbriob. Proiakali so atanovanje valci ia soTraitva do kristijanov ono cerkev podrli. Tudi sretinje (relikvije) ar. Janeza so iz groba vrgli 2iTalnimi koatni pomeiali, aezgali in pepel v zrak metali. Iakrice so bile po zrako razneSene. Od tod pride neki, da so o ar. Janeia (meseca jntiija) kakor iskrce letati Tidijo merdesi, klero se po tej do-godbi kreacice jmenojejo. Neki ardni menihi ac se pomeaali rued oakrunovalce tempe'ijna ter pobtrali ko-adice, ter je t Rim prenesli, da so se do dandanes ohranile. Kad grobom sv. Janeza pa so biti krizarji (Jaoi zeici) zopot cerker napraviii, od ktere zalibcg ziaj koinaj mutfto najdtz kjei je bila sezidana. Sceb-i, ki v svoji vehkosti Se d^nes stoje, pricttjo lU'krfaitjo mogocnost kersaastra v 1'aU'stiui in koliko so si* po-boitii krizarji z krecanako edinostjo in Kln^nohtjo nu-rcditi zamogii, oni so biii pravi vojnkt (• riza (kii-2arji), pravi nssledniki Kristusovi, prav poboiiii ca-btilci M. Device. Pod Todatrom mobamedaneev, oboro2eiii z tunj-kirai vo&cetuuii aveLami so po vrt/i pudamu po 21 prav ozkib stopnie. Ko pridenio Uo nekega kakor urcdoje sobo velicegb. prostota, nam una d\a moha-medai.ta razlagata tri prazne celice ud-jb'jsito v skai-nati Bteni. Bna pravijo, je bila preroku Etizeja, sred-nju preroka Abaija in ua destii ba>j osamljena jo bila *v. Jam/.* ktfltnika. Zjavcev na meatu omeujene ter-bv» to jo zbxalo k*kjl» @U ojmj1>, liu, \U ktr *o w*- Jobo?o ia aaSli Tecino gotoTine, nkredeaa pL Bon-a. Obligaciji in drogih driavnih papirjev pa, ktere je morilee t ieleznea zaboja odnesel, niso atakmh. Frozen aaboj aaila je ie poprej neka Lacija Zorzet t nekem jarka bliza Skednja, ter ga redaratvu izro-6ila. Tadi se jo bilo io dozaalo, da je iati veier v prodajalnici Marijo Dolenc nekdo, ki je bil morilcu po popisa podoben, klobak zamoajal. Noail je tisti ilOTek aekaj pod pazdabom. Ko so Joba imeli ˇ Tarstva, odpeljali so ga t ulico BelTedere St. 4 in ta so izrekle osebe, ki so na ve8er, ko je bila M. Komaa Tmorjena, ˇ idele nekoga po stopnicah iti, da je ravno on tisti dlovek. Peljali ao ga potem v prodajaloico Marije Dolenc, ki zatr-daje, da je pri nj*»j ktebok xamOBJal. Spozna! ga je tadi bwee J. YeltakY ki ma je tisti veLer obril cmo brado, katera bi ga bila lahko izdala. Veo pa» kakor r*e .q na botje, Ijndje ostanpjo Qospodovn I dneva doma, ker je Xo v vs-iki vast knkt prodijaM I ca raznega blaga. Zeleti bi tadi bilo, tla bi bilo go-I stilaice po vaaeb vsaj ta easf ko se Sluiba Bozja v I cerkri opravlja, zaptto, kar se oavadno ne godu [ TrgoTci poanemajte Goricnae. Ker govorim ie a kupdiji, naj povem Se nekaj. I Le davno je v Avstriji vpoljana nova mera in vaga. Te2ko so se temu na&i Ijudje privadili, a f endar dto I je. Ylada je 7 to ailita in konfiscirala stare mera I ia vago, ako ao se javno kje rabile. Nova mera jo I toraj poV33d v veljavi, a ne povsem na GonSkem. Tergovci QoriSki in na de2ett urno su^ejo meter, a prodajajo ao vedno po bracu (68 cent.) in ratlu (78 I cent.) Pri vpcljavi nove mere ia vage godile ao sc j marsikje velike sleparije. B-ezvestni prodajalci ao na f rafiun nevedoezer polnili sroje zepe. Oodi ae to tu I in tain se zdsj, in god Jo se bo, dokler »e bo po atari I meri prodajalo in kupovalo. Tri brace, to jo ravno j dva motra, reCe trgov^c, kar pa ni res. Pred toraj I se staro raero; kakor ste se veo ali msnj privadili I litru in kilu, privadite se Se ractru in nihea vas ne j bo goljnfal. Kompetentni o-gani naj pa nazijo, da I se nova mera vvede posebno v Gorici in slo bo eamo j ob sebi tadi na dezeli. IZ Soske dOline 10. avgusta. Moj zadoji do-pis je dal povod, da nekdo v „Kovi rekte Gregorci Levi 8o6iu preobraca kozoloe. Vzrok jo men da fa, da ni mojega dopisa od za5etka do konca pray ni6 mzumel. Jaz s<; s takim clovekom se meniti noCem, ker tudi moj poduk bi ma dal lo povod, da bi naptsal celo visto v o d e n i b cUukov I Uni dan sem se peljal v Bo\cc in sem ctil mod homedanci na ostalih zidovjih neko streho naredtii prekrili in v stojo mosejn rab.Is. Se nismo preradi In mudili, kajti od ttstih ra- dovednih nismo besedice sii^ali govoriti, pa tudi mini \ ni bilo mogo2e vgnatt kaj so ti Ijndje mislili. Srao jih zamisljenih raj puatili in hitro konjc zaaedii ter | naprej po prav slabi poti navzdol Si:, dokler smo i dosegii se precej dobro zdelano in siroko ccsto, ki se imennje „Jaffa-NapIus.* Ta cesta pdje po If pi dolini med Ebel in G.incim. Tu in tarn vtd s veiiko grmovje kutin, granat. fig, oljk in travnike prektasne med kteritui se raziirnju ciste vodice. Meato Naplas vidis kakor na nekem srdlu med Ebal in Garicira. Nasi §otori so biii uekotiko oddit- | Ijeni od nicKa, bliza neke g.'scave \% raznoTratriib | tastliu, med kierimi jc kaktas, to je prav tolata rast j hua, pereaa ima do'g'jata, a;r«ika bolj kot najkrep- i kejsega juuaka voka, puina malih sceiinic, ki branijo i rase pot'pati ali vlomki, tz lopat se tinijo ttebrojue | cvetlicice i/, kterih niibiaiio sal. Sid kterega pobi rajo s posob'iitti urndjfin all prav za prav ga scip- tj(*jo da ao s aeetinl nu oborl«>jo. Sad sa zmca, ki so podubiia gi-ozdjii, one *o Madke iti prijetue, ua MH'jo tudi uuki.t m-1, ki upijani ali ontoii. (Dalje priii.) potom enega scpotovalca, ki je tolil, da je moral ze ve5 dni potcvati, ker ga je ueka zadeva v Trbizu tfe klicala. To2iI je, da posta po Soski dolini prezgo-daj odide iz Gorice in med potoma ava le maraikaj govorila o tern, ker imenovana po§ta nc sprejema ve§ potovalcev kakor tJiri, ter je moral en dan zgabiti v Gorici, kajti za tisti dan so biii ze ysi prostori oddaoi. Ko sem pa v Btireo prisel, sem moral cuti, da jo veS ljadi bilo v Bovca priLakovanib, ali da oni niso prisli, ker jih po§ta v Gorici ni mogla sprejati. To ao prav 2a)ostni oedostatki in treba bo, da se odpravijo s tim, da so vsaj v poletnem dasa aprejmo na poito v?ak potovalec. So eno nepriliko moram omentti. Ko sem se nazaj proti doma vozil, me je en Italijan, ki je imel v Kobarida izttopiti, da se po Nediski dolini pelje v (Jedad, opozarjal na na^e ceste, ceti; da ao italijan-ake eesto v veiiko boljsem atanu, kot avstrijske. In rea, nsie ceste se nabajajo v prav slabem stanu. To pa bi ne smelo biti pri driavnih eestah, najrnanj pa na ediiii cesti, ki ve2e Gorieko z Koroikom. Na tej cesti ne bi amelo biti rovov, ta cesta bi so niorala redno in vestno poatpatt, ne tako, kakor del a tu in tarn kak najeti dotoar. Ta eeata je res premenila svoje lice v Lasn od leta 1866 sem, all nekateri stari klanci ae bodo inorali ze ie poravnatt tudi na dozdaj poravnani crti. Haj te vratiee ne bodo glas rpijoce-ga v pusfiavi • _^fc—__ Politi6ni razgled. Notranje ileiele. Vsi dezelni zbori, tzimli dolenje-avstrijskcga, skliLejo se v septcmbru. Hajzani-mivejsc bo zborovanje Ce§kega de^elnega zbora, v katerem se ima doloLiti, kako bode a spravo mej Cehi in Nemci. Za zmeSnjave, ki so nastale zadnjo dobo na fekcm, odgovorna je vlada sa-ma. Ozirala se je namree- pri poravuarah proved na nepotrebne zahteva od nekdaj prote^i-ranih Nemcev. CcW se leta in leta bore* za naj-veznejga prava, za poiten obstanek, Vsled krt-voga tolma^cnja zakona glede na namelSenje uradnistva okrepili so se na deSkem radikalni zivlji, in s tern je oslabljcna vladi najudanej§a stranka — StarofieSkaj — nasprotno j© postal roofian neprijatelj StaroSehom in vladi, in se zdru&l v tesni boj. Vendar le zdrn^eni morejo Cehi odvrniti nevarnost, ki jim preti, namred usoda Lu^idanov na sosednjem Saskem. Lu^iSani, ostanek nekdaj mogofine slovauske rodbine, iz-rocenz so danes na miiost in nemilost Nemcev. — Vodja StaroSehov, dr. Bieger, priiel je na Danaj, da razlo^t vladnira krogom, da je nje-gova stranka se vedno za spravo, da pa sprava ni mogoca brez uvedenja 5e§kega notrajnega je-zika pri uradih r ceskih okrajih. Posvetovanja, ki jih ima dr. Bieger z grofom Taafijem, so ja-fco va^ua, kajti od njih je odvisno, se li do&me sprava, ali ne. Bode li dr. Jtteger vidol, da vlada nc misli prijenjati, umaknil se bode politic-nernu zivljenjn, in stem bode pa sprava poko-pana. Bazprave v dezelnem zboru bodo gotovo liude in nasprotniki sprave bodo skuSali z dol-gimi debatami stvari zavlefii. — Mnogo se go-vori tudi o oktrojiranji dunajskih dogovorov ^es-kemu naroda! Toda slabo bi pogodil, kdor bi vladi sveloval tako postopanje. Drzavnozborska desnica ima in bode iiaela tezko stanje. A temu niso krivi ne nemski konservativci, ne Staroceht, ne Poljaki, nc Slovenci, ki so vedno vcrno branili vlado proti lovicarjem. Kriva sedanjemu stanju je vlada, ki je vedno omahovala in se ni mogla do-lociti, da bi izvela program, kateri je razvijala v vec prestolnih govorih. Dezclnozborske volitve na Ko-roSkeni za konscrvativce nc bodo tako ugodne, kakor jc bil novih Vinogradov nasadilo. Prvotne de^elnozborske volit-ve na Gorenje-avstrijskem so izpadle za konservativce, kolikor je dozdaj znano, jako ngodno. V 72 obfiinah bilo je voljenih 142 kon-servativcev, 15 HberalCev, eden voljenih se ge ni odloCil za nobeno stranko. Madjarsko p r c t e n j e. Madjarom ne ogaja, da se vse narodnosti na Ogerskem se niso pomadjarile. Veliko ovir vidi madjarska vlada v avtonomiji nekaterih cerkva in zatorej jih ta avtonomija posebno bode v oci. To je naj bolj pokazal vladni list „Nemzet", ki je nedavno ob-javil oster elanek proti Slovakom. V" tern clan-ka pravi, da naj novi slovaski Skof Baltih in vsak narod v driavi si zapomni, da bode v slu-6aji, ko bi kako veroizpovedovanje ali kak narod hotel svoje avtonomije se posluievati proti madjarski vladi ali pa proti madjarskemu naro-du, da bode madjarska drzava in zakonodajstvo na kosce strgalo vse te avtonomije, naj se opi-rajo tudi na stoletne zakone in tisoSictno navade. AvBtrijsko brodovjc priplulo je dne 10. t. m. v Cowes. Angleska kraljica si je v spretostvu Clanov kraljevske rodovine na ladiji „AlbertB ogledala okraSeno brodovje. Godbajo zapored igrala anglesko bimno. Princ ValeSki s soprugo in danskim princom Valdemarjem je obiskal vse ladije, ki so pozdravljaie s strcli. Kadvojvoda Stefan, kontrc-admiral Hiukc in ostali castniki so se potero peljnli v dvornih vozoh v Osborne. Nadvojvoda je bil pri obcdu pri kra-Ijevski druzini, Castniki pa pod Sotorom na vr!n. Vnanje dcielc. V II i m n je mestno gospodarstvo silno za-lostno. Ko so leta 1870 zasedli Him Piemon-tezi, je bila mcstna blagajnica brez dolga in tlenarja je imela nad 300 tisuc g)d.; dancs ima Kim Cez 100 milijonov gid. dolga in vsakoletni grozni primanjkljaj. Pa saj so liberalci povsod enako slabi gospodarji; v Madrida so liberalni mestni ocetje « inalo letih zagospodarili 10 milijonov ondotncga denarja (pcset); na Dunaju so judje in liberalci prevzeli cez 10 milijanov mestnega premozenja, mnogo posestcv, dandancs ima mesto eez 60 milijonov gld. dolga in silno visoke davkc. To je sad liberalnega brezvcst-nega gosdodarstva povsod ondi, kjer liberalci dobijo v roke mestno ali drzavno premozenje. V Italijanskih vojaskih krogih so jako razborjeni, da avstrijsko brodovje, ki je odplulo na sever, da vrne nemskemu brodovju lansko obiskovanjc, — ni smelo ustaviti se pri nobencm italtjanskom pristaniscn. Sklepajo s te-ga, da morajo bitt razmere med Avstrijo in Ita-lijo precej uapcte in da se avstrijska vlada ne zanese prevec" na Crispia, ki ne more aii noce zapreeiti demonstracij proti AvstrijL Potovanje nemskega cesarja na Svedsko ni bilo po vol j i Itasom. Nek ruski list pise, da bo svcdskt kralj zgubil Norvesko dezelo, ako se zveze z Xemcijo. Helgoland. V saboto dne 9. t. in. prevzela je Nemcija otok Helgoland. Ukoz ce-sarjev doloca, da sc bode otok vladal v imenu cesarjevem po dosedaj veljavnih zakonih. Vr-hovno vodstvo bode imel drzavui kancelar, n-pravo bodeta vodiia eden pomorski castnik, „helgolandski guverner," in eden civilni uradnik „helgolandski cesarski komisar." Sedaj ziveci rod je vojaSiine prost. Carinski tarif ostanc celo vrsto let ncspremcnjcn. Vlada bode brani-teljtca cerkvi in soli. N e m 61 j a. Znani veliki nasprotnik sv. cerkve, pi. Lutz, sejc neki spravil z njo. Tako vsaj zagotavljajo poro&la, da je nedavno Lutz proti mouakovskcaiu skofu opomnil, da veruje vse, kar sv. cerkev vcrovati zapoveduje. Ko-necno je torej tudi temu zaslepljencu padla nirena z ocij. Iiusija. Nedavno.se je porofialo o ener« gicnem koraku ruskc vlade proti zidovstvu, toda ia\, da ni bilo oiuenjeno poro^ilo utemeljeuo. Ponnuti je, da 2ivi-v vsej .Busiji do 8 niilijoi nov 2idov in toliko ljudij ni tako lahko zapo-diti preko gej. Armensko vpraSauje. Armenci v Ardjaniji bliza Bajazida pristopili so k pravo-slavni ruski cerkvi, da se odtegnejo turSkemu preganjanju. Pa'trijarh Afiikian dal je svojo o-stako, 6e§, da je nejevolja mej prebivalstvom ze tako velika, da on nima vc6 nobenega upli* va, zatorej ne more izvrSevati nobene avtori-tete vec\ Grecija. Vrom'tev beratev bolgarskim skofom v Macedoniji provzrocila je mej grikimi politiSklmi krogi veliko nejcvoljo, ker se turfika vlada ni ozirala na interese gr§ke drzave, Afrika. Sultan sansibarski je izdal na-redbo, s katero namerava zatreti suzeujstvo. Ta naredba prepoveduje suinje kupovati, prodajnti ali jih zatuenjavati. Egipt. PoroCalo sc je ze listom, kako silno razsaja kolera v Dzedahu, kjer poniori vsaki dan na stotina ljudi. Zato je sklenila turSka vlada, kakor se pi§e \z Kaira 9. t. m. postaviti vojake na vseh onili pristanid5th llu-de5ega morja, kjer izstopajo romarji na suho. V sueSkem kanalu pa bodo posebni krizarji zabranjali romarjem izstopiti iz ladij. Argentinija. Vzrok argentinski ustaji bilo je shibo (inancno gospodarstvo. Vsi vladni pristaSi so hoteli obogateti, in zatorej ni 6uda, da je po blagajnicah zacelo primanjkovati denarja. Jeden dr. Gelmanna pristaScv prcd scd-mimi leti ni imcl Se groSa ne, sedaj pa ima ze vc6 milijonov ulozenih v angle§kih in severo-amerikanskih bankah. Nevoljnost zaradi sleparij je bila velika mej narodom. Dva v glavno me-sto poklicana polka pridru/ila sta se nozati, voljuc^cm in provzro6ila ustanek. — Prcdsod-uik republikc dr. Gelmann dal je svojo ostavko, Novi prodscduik Pellegrini imcl bo jako tezavno stalisce, ker so finance tako zavozenc, da se skoro ne bo mogoee izogniti drzavnemu ban-kcrotu. Domade novice. Cessirsko darilo. lluski oar je poslal nadvoj-vodiuji Mariji Valeriji povodom njene poroke drago-ceo losiCji kozuh v vrolnosti 60.009 frankov. Bukovinski de^elni pred.lednik bode men-da, kakor ue porofe z Duaaja, dvoroi avetovalec gOBp. grof Pace, zet kraojskega de2clnega predsed-nika g. barona Winklerja. Bosanska - ercegovska batalijoiia preko Ljubljane na Dunaj. Na casarjevo povelje vdele l\\* su bodeta lotoSnjth vojaSkih vaj tudi dva bata-lijona bosanfrko-ei-cogovako domafie vojske, in sicer prvi in Letrti bosaasko-orcegovuki pohotni batalijon iz Serajova, oziroma iz Mostara. Oba batalijoua ae ne Sopetjeta naravnost na Dunaj, temve6 odrineta pes o Neuma ob morja, ondi se ukreata na najeti pa-robrod, doapeta v Trst in odrineta po ielezaioi «kozi Ljubljano na Dunaj. V dan cesarjerega rojutra —18. avg. — ae bodeta vdelezjia oeiarake parade na Scbmelzu in bode vsak batalijon atal jedenkrat oa ptra^i pred cesarakeai dvoicem. Po dokonLauih vojaSkih vajab v Lambachu odrinojo nasi Boenjaki pioko Ljubljane in Trsta v svojo domovino. Kdor se spominja razprav v ograkt delegaciji, v kateri je grof Apponyi govoril roper to, da bi tuja vojska broz posebnega zbornijinega privoljenja ala po ogerskem ozemlji, temu se to potovanje po ovinkih ne bo zdeio cudno. Tatvina. Po no6i 9. t. m. vlomili bo tatovi v prodttjalnioo tobaka in kolekov v aemeniski ulici b. st. 1 ter odnesli kolekov zi 150 gld. in goto^no tudi za 150 gld. Iz Nabr8^ine so poroCa „Edinosti": Due 18. avgu^ta t. I. preteklo bode 40 let, odkar oputvlja cast. got*p. vikar Ivan M a r u s i 6 svojo duhovsko siuibo v tukajSnj'j obdtni. V tem iasu v6inil jo ta gospod miiogo dobrpgi v cerkvi in zunaj cerkve za vecuo in casno sre6o avoj'.b vernih. Nabrezuici pa bocejo tudi akazati svojo ljubezen do svojoga duhov-nega pastirja s tim, da nameravajo slovesuo pmzno-vati 40 lotuico njegovega bivunja v Nabre2ini dne 17. avgusta t. j. o godu sv. Roka. Res, malokatc-retuu je dano opravljati svojo elu2bo v cci o b t i n i 4 tt i e f. To ka^e* lepo vzajcujuost med oveioAwi in Daitirjeiu, ^ Iz^pwce^a 0orenjsLem Feremov^Bloi venca:- V nMeljo, one 10. t. m., je bila pri naa nova maia, katero je darovai o. Karol Kemperle. kapucm (iz GoriSkega aamostana), tukajfihji rojak* Pndigoval mu je pod milim nebom vprifio mnogo-brojae mnozice vernikov velecast. g. dr. Anton MahnU. Bi( je lep in vesel dan za Sorico; vender ni je skoro sre6e bvez nesrefie. Okoli 3. ure po-poldne nastane ogenj pri 2upanu Mat. Gasserju na vast, in lc nmnemu in stanovitaemu trudu ljudi in zla«ti dubovnikov, — za kar v«era in vsakema 6ast in hvala, — se je zahvaliti, da se je ogenj omeiil lo na zupanovo hiSo. 2 italijanske strani dobivamo skoro vsaki dan kak dopis. Iz jednega dopisa, doSlega nam pred par ducvi, pviobdimo v prevodu par raarkontuejSih Htavkov. V refienem dopisu fiitamo: Slavno ured-nifitvo! Mi vsi, koji srao vdomadeni t Trstu, oziroma njega okolici, strinjamo ee popolnoma a poBto-panjem elavnnga ministorntva proti druitvu ttPro Patria", kajti drnstvo to bilo jo zgolj politiCao in po tem takem Bkodljivo drgavi lamej. Oa dobiva mladina naSa evoj pouk v italljanSfiinl, nikakor ni treba, da io osnovljajo druSfcva ft la nPro Patrla", katere zavodi Jirili iole irredentizom. Oio-bito pa ni treba taeih zavodov ka okolioo, kjer iraajo piavo do obstrja lo tlovonske Iole, kajti tarn so otrooi slovensko narodnosti in imejo zahtevati, da se jim pouk dtli v materiaem Jeciku. Otrokam treba tudi vorBke VKgoje, katora pa jo po irredontizmn izkljuSeua, kakor izkljufiujo irre-dentizem za sloveusko otroke pouk v materinem je-ziku, Lm pa je, da bi bilo vse meSfianBtvo vzaljeno radi razpusta nPro Patrie", kakor fli domiSljojo in tt-dijo liberalni listi, temvefi io tega jSina veieli v«-6ina Trkjiauov, kateri io oituli dobri Avitrijcl. (Ed.) Za „Pro PatrioM karaktoristidno pismo piaal jo naimo pred 2 meseocma ntk Uorifian svo-jemu v Uimu ^ive^emu prijattdju. Pismo je prijavila tudi „Nouo Freie Pros so". Piieo pisma ie ponnSa, da ima druitvo ,,1'ro Patria", katerernu celo 11 o» v on ski duhovniki poliljajo ivoje priipevke, sfojo bogato obinkovane iole tudi v ilovoniklh va8cu in da nek alovonsk kanonikni mo-gel boljo slaviti cohuijov imoudan, nego da je poilal ttPro Patrij" primoron dnr. PriKnanjo OoriSkega Itn« lijana, da jo iuiela „Pro Patria" svoje Sole tudi po a 1 o v e u s k i h v a • e b, vzamomo aadovoljatvom naz* nanje, da-si nam jo to poznana, uotoriSka iitina. Kako pa ee s tem priznanjora stiinja iatega ,Gori-cana" trditev, da je bila lo narodna aamoohrana nPro Pstrijo" naraen?! Nikakor pa no moremo ver-jeti — ker je absolutuo neverjetao —, kar nam ta nGorican" ptipoveduje o duhovnikih in cold o sloven s k e in kanoaikul Celo to pismo ae nam vidi izlagauo in fie le aedaj ekrpano, da bi oprali zamorea, ki je pa tako era, da ga ni raOCi oprati. To nase menenje potrjuje tudi istina, da se „Gori-can" jezi in krega italijanske rogovileze & la Im* briani, in da je pismo prijavila „N. Fr. Presse". Fakta govore, gospoda, fakta; zastonj jo ves vai trud, da bi ee opravi&li! (Ed.) Starine. Pri sv. Luciji na Goriikem izkopujejo zdaj trije etariooslovoi tamoSnja prazgodovinska gro-bifi^a, in sicer za dvorni muzej na Dunaju kuatos Szo-maty, za triaski muzej ravnatelj dr. plera. Marcbodeti, ea goriski muzej prof. Maiouica. Ta ee bolj zanimiva za rimska grobisSa, prva dva pa za prazgodovinska, ki tudi dajejo bogate in dragooene zbirke onih na-rodov, ki bo Siveii pred 2000 in ve5 leti v tamoSojih krajib. nVe2bovniku. Noumorno delavni vojaJki naS pisatelj g. Androj Komel pi. SoCebran, o. in kr. major v pokoju, je poslovenil in zaloiil „Ve2bovnikK (Exercier-Reglomoot) za cesatke in kraljevske pei • Lete. NaMBnila tiskarna diuzbe sv. Mohorja. LitJaa in za slovenske vojako primerna knji2ica dobiva se pri g. pisatelju v Oradcu (Grazbachgaue 40) po 20, kr. To je ze 10. od e. in kr. drzavno-rojnega mini-atrstva potrjena in vojaSkim aolam dopuSfiena knjiga od tega piaatelja. Poslovenil je pa tudi Le wPou<5ilo o etreljanju" (Schism-Instruction) in „PnSka r**pe« tirka" (Ropetier-Gewehr), ki se natiauejo prej ko mogoce. mmmmmmmm Razne vesti, Slovesuo bil je vmeSSen dne .10. t. m. v Solnogradu knezonadskof dr. Janes Ev. Haller. Nav-zo6;i sta bila knezoskofa dr. Zwerger iz Gradea in dr. Napotnik iz Maribora in pa sosedni Skof dr. Dop-pelbauer iz Linra. Slavnosten govor imel jo knezo-Skof Zwerger, slovesno sv, mafia je pa sluzil papeiev nniicij mnsgr. Galimbei t', ki je izrofiil novemu kue-zouadskofu od sv. O&eta poslaai piasSek (pallium). Spiritualom o kaezoSkofovskem duhavniSkem semeniSCu v Ljuhljani je imenovan 6. g. Josip Erker, dosed^Dji stoiui \ikar in sakdstan. Njega pa bode . nadomefrtil d, g. Aodrej Kalao, tmovaki kapelau. Ptcji !. 1&84 Wpn^26 je peri stqj owdT^ni- kon-eert pred Swtlai leU v Mariborn y par poniiaih ¦kroffinik raraerab. SodeloTilo jo tataa le 25 pefce? in pert, a leto «a ietom naoitto te je itento cTaaoY ia Melojoclh pevsktti moSij. Drago l«to bil j« letai koucert v Celji, potent mko leto po j^dem ˇ SIoy. Gradci, na Krakem, xopet t Celji, n* Ptoji in letoa sopc* t Marlboro, — Cenwno letosnja aUraost, vsled prepovedi liberalnih mestnih o&toY Mariborakib, ni imela vnanjega sijaja, in je moral odpaati slaTnostni uhod doJlia draitaY in goeto? a raxtitimi mtw»mi in a godbo na Seta, bil jo rendar koaeert tako lep in hnpoianton (bliia 250 pork in dotcot in do 2000 adftMeeee?), 4ft je ta daa araanotaki petta alotan* ak» aijajea ptaaaik a* akrajoih mejaa jeaika slo-Yentkega. Rfttaic* o dogodWh Podkloitrom dne 94. iulij* 1380. Qotpodjo Gragor E.n.pider, iup-nik Podkloitrom, Jaat* Wackeror p. d. Oral, po-settaik Fodtarjeo, Matija Wuti p. d. Pajovoc, po-iMtaik a* Voetla is Gasper Trapo p. d. Matej, po* •oataik aft Vofiilu pojaanujejo r obairoora pisma do-godko ? PodkloJtra tor odloeao savraiujejo laaojivo, podlo ia prodrsno tamaieenje in obrekjYanje, a ka* torim obtipaYajo neajiko-liberalni luti koaservatirao Slovene* aa Koraikem aa?oljo aesreoe, ki se jo doo 24. julija t, I Podkloitrom pripotila. Vaine premembe na Koroskem trfile so bodo t kratkera. Okrajai glatar Krooig ˇ Celovcu bode umirovljen j dalje nameraYa, kakor ao poroca, aa vnirofljoajo prositi deieloi lolski nadsornik Gobaat. Pogreb Mainranide? y Sagreba bil je yo-likansk, Sana je zaatopal aokcijaki eacelaik StankoYic. Soialje to izrasili Stroaamayer, PoailoYiu, ban Khnea in drugi odlioojtki. Nagrobni govor je govoril pro* fetor dr. Vojoo?iL. Iz, Prage to posoea, da ao to na mnogih kra« jib na Ceikem oblaki utrgali io da to naatali nalivi. Pri Klttori aroiilo te je yc* kit in niottOT. 2elez-niiki naaipi to na ve5 mettih podrti, cotte in so mo-ttOTi polkodoTani. Obzor javlja, da je ? Subotici kotortki todnik kasnoval dva Sabotiftaoa, ki eta htela pridati pred todnijo t prrattkem jeziku. Za to drzoost pridrzal jiraa je znesek, ki ata ga imela dobiti od aodoije v povrnicot troSkov. Nearede na ielesnlcl Doe 3. t. m. dogodila to je na Tiro'skem nezgoda, da je h Inomoata odiSIi ˇlak a 14 vagoni, i katerih je bilo 120 popotnikov, blita pottaje Volt, tkodil iz tira ter so se priko-piooili trije Tagoni z nasipa v reko In. Dva izmej popotnikov sta bila tezko ranjens. nad 20 pa je lahko poikodoYanih. Od letexaiskega osobja ni nobedea poikodovaa. — Dne 5. t. m. je pa blizu PIznja sko-h\ zasebni vlak, dobajajod iz Dnnaja, a tira a atrojem ia 11 Tagoni, ki so vst padlt 6cz nasip. Ena zeaa in en otrok sta mrtva, nad 30 oseb raojonih. Kurilec j» todi mrtev, atrojevodja pa teiko ranjen. XJzrok nesre^e je, da je voda apodkopala obokan mostit, ki to je podrl. To ji bilo mej pottajetna Bhrice-Nez-vie»:ice. Bogat Grk. Demetrij Gani Silici je pod aril 2 miiijona frankor, da se tezida grako-pravoslavna ccr-kev v Parizn. Slldmark. To SJovencem jako nevarno druStvo Ttaja s?oje korenioe tadi na Kraojskem. Jedna podminica je y Tiiien, druga v Ljubijani ia tietjo snnjejo na Ko^ertkem. Trtna nS. Ta nesreda te je prikazala tndi ob reki Reau na NemSkem. Kakor ao preiakave poka-zale, razsirjena je ze po mnogih vinogradib. Ljudje so v teiikih skrbeb, in sicer tembolj, ker je aedaoje Yreme jako ugodao za razsirjenje te kvarljivke. Eolera V Meki- Kakor te bizojavlja iz Kaira, razsaja kolora v Meki od dne do doe bolj. Dne 2. t. m. je nmorila ta neizprotna iSrna iena do 300 ljudi. TuiSka vlada je poalala vojake y L1. Tor, da bodo zabranjali romarjera nadaljno pot proti Meki. N»si y!«»1». jo atoriSa neki pntrebne koraki*, da ne zanesejo boae^kt Tuicini iz Meke atrasne boli^zn*.— V proviocijah Valencija ia ToIc je zopet nova n^treca. PodrU se jo uoka galerij* m yuled tega uaatal |e po2ar. 120 dolavc«Y bilo je v j m:.b, 5 bilo je poakodoYauib, unk.Kect trifcko. St. 3553[90 t €rorici dne 8. avgnsta 1SS0. Sluzbeni razpis! Xfeielni odbor mzpisuje do 15. septembra t. 1. sioibo nCitcIjice izpmzeno t dezelni gln-honemici z leino placo 300 gld. brano in sta-novanje. ¦-..-. Prosilke naj prcdlozijo svojg prosnje v zmislu §.16 zavodovih pravil dezelnemu od* bora z dokazi, a. «6itcljske sposobuosti za ljudske Sole in za podndevanje glubonemov, b. da zna slovenski oziroma italijanski jczik, c. da je lepega nravnega vedeuja, d. trdnega zdravja. Deielni odbor, deielni glavar CORONINl m. p. F&bise SeMensfoffc von 60 kills: ft 7 Ufa P- Meter — 6*«tt uad ge-• WI» n# ftlftf mu9tert (eirca 150 feracfa, Qaal.) — reraendet roben-u. »tuckweisft porto- u. zollfrpi daa F«brik-D.'pot G. Henneaerg (K. a.K. lloittet) Zfirieb' Itriefa kosten 10 kr. Porto. Stev. 250 op. Oznanilo. Odlikovanje 2 svetavnih raistav: Y Londona 1862, Pariza 1887, na Daaaji 1873 ia spot t Pariza 1. 1878. S Klavirji za koncerte in za dorn, kakor tudi pianini iz nlavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer na Donaji prodajajo ae pa 880 gh, 400 gl., 450 gl., 500 gl., 550 gi., 600 gl. in 650 gl. Klavirji drugili firm po 280-350 gl.; pianini dingib firm od 350-COO gl. Dobijo te vrdno y A. Thierfelder-jevi prodajalnici in posojihuci klavirjev na Dunoji, VII, Burggasse 71. Ttf^mEnKn^imB Naznanja set da javna draiba zastavil II. cetrtleh t. j. mesecev apnla, maja in junija 1880. bo zafiela dne It SEPTEMBRA 1800. in se bode nadaljcvala naslednje pondeljkc in cetrtke. Bavnateljstvo zastavljavnice in z njo zdruzene hranilnice. V Gorici 1. Avpsta 1890, C kr priv. zavarovalno druStvo .ATstrilsKi FaniRs ia BMaji" ustanovljeno leta 1860. 1 Naznanja slavnemu obLiostvu da sprc-' jema zavaro?anja proti toLi. (Jlavni zastop v Gorici. Nunska ulica stv. 3. JPreselitev. Lekarnica Klirner prcseli se v sa-boto dne 2. avgnsta t 1. z Travnika v Franc-JoztfoYO ulico v iiste prostore kjer jc bila lekarnica Brannizer. Naznanjaje to preselitev, nadja se podpisani, da ga bode si. ob6instvo tudi nadalje podpiralo. Vdani H, IZurner. •HdkMatMMMViMpriBBnhaHHaaMhfta PRODAJA PAP1RJA \i Tiskarna Pallieh v Gorici — Travnik 6. Prodajam po najnizi ceni Yse, kar je po- treba za piaonje in solsko rabo. Tiakam knjige | in drogo. Imam f zalogi tiskoviuo za obiJin- ' ske vrade, golake, molitvene knjige, liste ilu-atrovano in za ntodo, alovatvena dela Yseh strok. fj, TiskoYine Ytake vrsto se oskrbujejo to6no wjj in nftjeenej§e. l#j Nadejaje se mtiogib naroci! ae priporocam yK z odiifinim tpo$toYaojem um JT. Fallich. m 8H88H8fr«8H8gS^( jako aattAsa ce«8 )^^^$H88Hgg5i m Coppag & Skert Priporoca slaTnetnn obdinstva svi»jo pomnozeno zalogo nraduega, listonega, tiskarskega in zarojnega papirja. Najveca zbirka Yradnflir Sofskili, risaliiih in slrkarakib porrcu§Liii. Miiogobrujua zbirka inasnib in molitveuih knjig. Trgovcem in prekupcem Se poseben edbitek ~%&& »JHI$H8^^^^^^^( TOtfrA POIKEZBA )j|^»gRg^^^^^^j kd»j«m » od^ovornj vrednik: li KOiiSiC. -r Hikrjjaugk* tiskfipi ? Gorici. r^^T^l * «*¦* tok isjfg, raba, urfUjj fr^^^f^^ g Glavna laloga g ' *. \z L Pudrtižniea 1 ..... i »» papirja tf .. a Semeniške ulico 12.5 r r K Na Travnika 14. M