*t. 112.
V Gorici,   v soboto dne 30. »eptembra 1911.
Jifcifa trikrat aa tettei. in sicer v torti, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti piejemana ali v Oorici na dom pošiljati*:
V.      »     .   .     5 „ Posamične številke stanejo 10 vin.
V Oorici se prodaja BSočau'v vseh tobakarnah.
ima nasiednje izredne priloge: Ob novem lefu »fcailffot bo GŽriSkem In GraliičaBSkea* in dvakrat v letu „?orai red le* lejnic, paraikof in »ottaih »ras*.
Ha wro6Ua br« dojaihue ai-rolilsft se ie otiraao.
Tedaj XLI
t Vsa sa narod, svobodo in napredek!« Dt. K.
Lovni,
Ure.Ui.We  _;\'u ! nahaja v Oosposki ulici št. 7 ' Oorici v I. nadstr, na dtlBO. Upraviiištvo :se nahaja v Oosposki uliti št. 7 v I. nadstr. ha Icto v tiskf ni. Naročnino in oglase je plačati loco Oorici'^
Oglasi ia poslanice se računijd po Petit-vrstah, če tiskano Inkret 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« vsako odgovornost
Odgovora! urednik m izdajatelj Ivan KavMfc v Gorici.
Telefon it. 83. —
»Gor. Tiakarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska i« mL
V Ciorici, dne 30. sept. 1911.
Dt»e 5 oktobra se sestane državni zbor na novo zasedanje. Ha dnevnem redu je kot prva točka - reform poslovnika. Nt prav jasno, zakaj je vlada postavila ravno to točko za prvo; saj je celo zasedanje namenjeno v prvi vrsti dra-giujskemu vprašanju, ki tare vedno huje ne le avstrijske, ampak vse srednjeevropske narode. Morda hoče vlada s tem do-biti časa za svoja pogajanja z Ogrsko radi zvišanja uvoza srbskegir mesa in dovoljenja uvoza argentinskega mesa v Avstrijo.
Stvar sama na sebi je sicer docela protiustavna. Država sploh ni vezana na dovoljenje Ogrske, Ogrska se tudi ne more sklicevali radi svoje prepovedi na nohen v parlamenti! odobren zakon, marveč le na poljubno raztegljivo interpretacijo zakona o živinskih boleznih in zakona o uvozu zdravih živi!. A stvar je že ta, du s:) pr: nas še vedno merodajni interesi veleposestniških baronov, ki vidijo v svobodnem uvozu /ivil nevarnost zase ter natve/aJo take nevarnosti tudi malemu kmetu, dasj bi mati kmet. n. pr. slovenski, imel le koristi od svobodnega uvažanja mesa in krme. Slovenska ljudska stranka, ki ima pri nas absolutno večino in Ki jo tudi zadene vsa odgovornost za vse gospodarske in politične uspehe in neuspehe slovenskih državnih poslancev, se je postavila načeloma na stališče baron-skib vdvagrarcevvS tem je izbrala dema-KoSiko sredstvo, s katerim zelo lahko agi-tira zase pri nepoučenem kmečkem prebivalstvu, čeprav škoduje njemu in meščanu. SUer je pa tudi njen ostali nastop enak; Lastersie bi rad zasedel minister-ski stoleo in ie zato lani navdušeni pritrjeval novim težkim izdatkom za oboro-zeuje. Tudi v prihodnjem zasedanju državnega zhara bo večina slovenske de-fe^ucijc najbrže igrala vlogo vlaJnega hlapca. Ne vemo še. kako stališče zavzamejo 1'rhnorei. čo pride na razgovor na-ČcSno vprašanje n svelvidni trgovini ali zaščitni jarini.
A. S. PUŠKIN.
Fikova dama.
(Dalje.)
Starka je molče zrla nanj, in zdelo se je. da ga ne sliši. Ker je Herman mislil, da je gluha. se. ji ie skloni! prav na uho in ponovil prejšnje besede. Starka je molčala kakor prej.
»V vaši moči je,* je nadaljeval Herman, »storiti me srečnega, kar vas nič ne stane; vem, da morete vi uganiti tri karte zaporedoma.«
Herman je prendial. Zdelo se je, da je grofica razumela zahtevo in da išče primernih besedij, da odgovori.
»To je bila šala,« reče naposled, »verujte mi, to je bila šala!«
»To naj bi bila šala!' odvrne Herman srdito. »Spomnite se ČapUckega, kateremu ste pomagali, da se •     itgral.«
Videl je, da se je g, '.. zmedla. Njene poteze so razodevale silen dušni nemir; vendar je kmalu padla v prejšnjo neobčutnost.
»Mi H morete, razodeti,« je nadaljeval Herman, »te tri prave, karte?«
Grofica je molčala kakor grob, Herman pa Je nadaljeval:
K desolatnemu notranjepolitičnemu položaju prihajajo vznemirljive ves.t: od zunaj. Komaj se je pomirila javnost radi rriaročanskega vprašanja, jo je začela razburjati Italija s tripolitanskim. Ce Italija definitivno zasede Tripolis, bo s tem razmerje med močmi trozveznih držav pomaknjeno na jug. Za Avstrijo postane kmalu akutno vprašanje o trozvezi, o dvozvezi ali o kaki drugačni konstelaciji, ki bi osvobodila zunanjo politiko Berolu;-skega diktata. Se je čas, popraviti na pameten in pred vsem Jugoslovanom prijazen modus, kar je pred leti tako nerodno pokvaril Aercnthal. Avstrije bodočnost je na Balkanu. V to pa je treba prijaznosti balkanskih narodov, -— in v notranji in gospodarski politiki močnejšega pokreta na ievo. Tudi tak pokret bi moral pričeti z odprtjem mej v gospodarskem, z demokratiziranjem Ogrske potom splošne \olilnc pravice v političnem oziru.
K.
Srečen Kras!
Iz Mavhinj.
Cenjene čitatelje »Soče« utegne zanimati tako lepo doneč naslov.
Evo vam! Kras dobi državno in deželno denarno podporo; ubogi KraŠevci mnogo različnega dela in seveda zaslužka. To je nov program naše vlade, seveda ne radi nas Kraševeev, ampak v druge namene proti dobri Svoji zaveznici, ker smo ravno mi tako srečni, da smo blizu meje.
Oa bode od tjga vsaj nekaj resničnega, verjamemo, ker se nam zdj nemogoče, da bi vse ustne in pismene obljube šle v vil-ce. kakor jih je šlo že sto in sto. Tolaži nas tadi to, da je že skrajni čas začeti kaj s Krasom, ali pa počakati še prihodnje vroče, suho poletje in ga zažgati. to bo apna!
Toda rešitev se bliža! Gotovo je, da hojo gradili po Krasu v doglednem času
»Za koga hočete ohraniti svojo tajnost? Anti ne za vnuke? Ti so bogati tudi brez tega, saj že sedaj ne znajo ceniti denarja. Zapravljivcu ne pomorejo na noge vaše tri karte. Kdor ne zna varovati očetove dedščine, ta gotovo umre v be*di, ne glede na vse demonske moči. Jaz nisem zapravljivec in znam -ceniti denar. Vaše tri karte zame ne propadejo. Torej...!«
Prenehal je in trepetaje pričakoval odgovora. Grofica je molčala. Herman se je spustil na kolena.
»Če je sploh kdaj,* pravi, »vaše srce poznalo čustvo ljubavi, če se še spominjate njenih slastij, če ste se le kdaj nasmehnili pri joku novorojenega sina, če je bilo kdaj kaj človeškega v vaših grudi«, tedaj vas prosim pri čustvih soproge, ljubimke, matere, pri vsem, kar je svetega na svetu, ne odbijte mi prošnje, razodenite mi svojo tajnost! Kaj" vam je do nje? — Mogoče je v zvezi s strašnim grehom, z izgubo večne blaženosti, s hudičevim dogovorom... Pomislite na svojo Starost; živeli ne bodete več dolgo — jaz sem pri-' pravljen vzeti vaš greh na svojo dušo. Samo svojo tajnost mi odkrijte! Pomislite, da je moja sreča odvisna od vas in da se nahaja v vaših rokah; da ne bodem samo jaz, ampak tudi moji otroci, vnuki JrV pra^ vnuki blagoslavljali vaš spomin in'ga hranili kakor svetinjo...«                    ;-v "r
več cest in mogoče 'tudi železnico Šta-njel-Tržiž. Kakor se govori, nameruje vlada seveda radi vojaštva napeljati po vseh kraških vaseh vodovod iz Nanosa — sploh se misli Kras spremeniti v kras!     I
Kraševei smo prepričani, da se vse navedeno izvrši in najbrž, kakor zatrjujejo ljudje, bodo to v zgodovini Krasa neizbrisne zasluge velemodrega narodnega poslanca, kmeta Hinka Stepaučiča iz Temnice. Le KraŠevec zatnore rešiti Kras iz sedanjega tožnega položaja.
Da. da, dragi gospod Hinko, motili smo se mi Mavhenjci in naši okoličani, da nismo glasovali za vas. Pa prihodnjič.
Niso bile prazne vaše obljube za časa volitev o cestah iz vasi v vas in vsako njivo. Kmalu se nam prerokbe pokažejo v dejanju.
Kakor smo izvedeli, se razdeli v sežanskem okr. glavarstvu 40 »tavžent« K. Tako se je sklenilo na c. kr. namestništvu v Trstu, kjer je bil navzoč tudi poslanec Stepančič. Vemo menda tudi, kdo je bil navzoč, ko seje podporo delilo ali pisalo na posamezne občine. Naj bo že kdorkoli, smelo rečemo, da se ni delilo povsem korektno. Na komenski sodni okraj, kjer je veliko pomanjkanje cest, se je dalo polovico; a drugo v. sežanski sodni okraj, kjer imajo skoro povsod ceste.
Delilo se je res po potrebi. Tako je dobila občina Mavhinje, ki nima uiti korak dobre poti, celih 700 K z nalogo, da popravi pot proti Brestovici, proti Gorjar-skemu in proti Sempoiaju. Do meje vsakega navedenega kraja imamo pol ure.
Kaj naj se popravi?                      t-
Občina Komen, ki ima skladovne ce-. ste na vse strani, je dobila pa 3500 K. Dovolj jasen dokaz, kako se gleda na potrebo pri delitvah podpor.
Škandal, da so take cestne razmere fpo Krasu, kjer se ceste vzdržujejo dve tretjini ceneje, kakor po Vipavi in Furla-niji. Mi se ne moremo ganiti niti do 20 miimt oddaljene vasi Slivno in sploh nikamor. Posebno lepa je pot proti Komnu, •kamor hodijo naši ljudje k c. kr. uradom
¦¦ "'  "j 'i-r11*™1..........'!";¦¦¦jj-Li4i-u.j!mw. l:..m.u j^MamijMsasft
Starka ni.črhnila niti besedice. Herman je vstal.
»Stara čarovnica!« reče in stisne zobe, »te že naučim, da mi odgovoriš!«
Pri teh besedah je potegnil iz žepa samokres.
Pri pogledu nanj je grofica v drugič pokazala silen nemir. Pokimala je z glavo, dvignila roko, kakor bi se liotela zaslonki proti strelu — — potem se zvrnila vznak in obležala nepremično.
»Nehajte biti otročji!«,deje Herman in jo prime za roko. »Prašam vas posled-njič, mi li hočete razodeti svoje tri karte? Da ali ne?«
Grofica ni odgovorila. Herman je zapazil, da je mrtva.               • IV.
Lizaveta Ivanovna je sedela v svoji sobici še v plesni obleki, zatopljena v globoko premišljevanje. JKo se je pripeljala, je hitro odpravila zaspano postrež-nico, ki ji je le nerada delala uslugo, dejala, da se sleče sama in trepe-taje šla v svojo sobico v nadi, da ga ni in zahvaljevala usodo, da je preprečila njun sestanek. Sedla je oblečena in jela ssL.\Sp.o.minjati vseh okoliščiri, ki so jo v tako kratkem času, a tako daleč'zapeljale; ^Se tiiso pretekli trije'tedni od tedaj, ko Je-prvič zagledala skozi okno mladeniča, in^že si ž njjm dopisuje in že je   zahtevalv od nje
— srečen, kdor prinese cel nos domov. To nam lahka potrdi tudi , sobje uradov.
Da so poti v naši občini in okolici v takem stanu, se moramo prav toplo za-hvaliti našemu cestnemu odboru, ki nam ni menda kar obstoja vrgel do lani (par kupov grušča) niti par drobtinic, čpprav toliko plačujemo.
Pri plačilu smo v ospredju menda tretji, a pri podporah in napravaih daleč za vsako drugo vasico na Krasu. Izdali smo že lepih tisočakov tako, da bi si lahko napravili ž njimi ceste na vse strani.
Omenjamo, da naša potrpežljivost je pri kraju. Skoro bi se zahvalili za vsak dar. Mislimo, ker smo v skrajni cestni stiski, nabaviti letalne stroje, kateri ne rabijo več. cest. To se zgodi v kratkem, ker ne moremo več izpred praga. Slednjič bi morali prijeti za ušesa naše županstvo in ljudi, ki so zastopali občino pri cestnem odboru. »<Kd6r nič ne vpraša — ni potreben«, tako je pri nas.
Gospodu Stepančiču pa izrekamo ob sklepu na pridobitvi te velike denarne podpore za povždigo kraških cest prav zares zahvalo, Ter ga želimo videti med nami, ko se bodo izpremenili omenjeni trije razdrti kolovozi v ceste s čudodelno močjo 700 K.
Hvaležni Mavhenjci.
w.
)V
i . »^Gorica« se je v dveih noticah. za-gnala'* v.'me xiradi sbtrudnišfva pri. »S6--: ,či«; dasiravno ne ve zagotovo, kdo je K., domneva in... napade.
No, nap?:- sam me je pustil tako hladnega, da se mi ni zdelo vredno spuščati se v 'kakor&nosibodi polemiko s svojim častttu.' sobesednikom. A glej, — dobil sem zadoščenje, kjer sem ga; najmanj'pirir čakoval.      t......       .t           .,
»Slovenec* pi iobčuje mojo^ gloso. iz torkove »Soče« in pristavlja: »Ta m6ž sploh pametno in pošteno »pjše«'.   .
nočnega sestanka. Zvedej.aje za njegovo ime samo na ta način,,ker je podpisal ž njim nekoliko pisem. Nikdar še nI ž njim govorila, niti. slišala njegovega glasu, nikdar še nV^mČesaFo^^iii^fiši^a^^^^pfav do tega večera; Čudno, ravno ta večer je Toniski na balu;:ailduie:.serna.;'nilado kne-ginjo Pavlino***, ker ni po navadi koke-tovala ž njim* ljptč se masčevaft'kažoč ji-ravnodušne, izvolil! Lfzavetb Ivahovno za plesalko in plesal ž njo dolgotrajne ma-zurko. Med tem je zbijal Šale z njenim nagnjenjem k častnikom-inženirjem, zago-tavljaje, da ve mnogo več nego št ona misli, in nekateri njegovi dovtipi so bili tako srečno naperjeni, da je mislila Lizaveta Ivanovna nekolikokrat, da mu ie znana njena tajnost.
»Kdo.vam je vse to povedal?« gaje vprašala s smeliom.
»Prijatelj osebe, ki vam je znana,« je odvrnil Tomski,   »zelo   nenavaden   človek«.                                                . »Kdo je ta nenavadni človek?« »Ime.mu je Herman.«.     .    / Lizaveta Tvanovna ni; odgovorila, ničesar. , Roke in   noge so ji poledenele '... »Ta Herman,« je. nadaljeval, T.omski, »je zares romantična, oseba.. Profil   ima Napoleonov, a',dušo Mefištofeljevo. ..Menim,., da ima,na svoji vest)..najmanj, tri. zločine, če ne več.   Kako ste pobledeli!«
12
; * IŽeni Wsicer vseeno, ali misli »Slovenec« o 'meni tako *H drugače, --ne. bil bi prav nič razburjen, 'če "bi bil tudi ponatisnil notici v »Ooriciv^- a pribil sem to na tem mestu, da; pokažem, kake vrste -dopisniki sodelujejo pri »Gotici« in kake vrste »žurn&tfstika4"'je plod njihovih duševnih zmožnosti. Sicer pa to ni zadnjič, da »Gorica« zinerja, saj ječama zadnjič obljubila»glose'krepke jšega kalibra«. Meni piav, — '                   '   .   .
/; Samo nekaj k ' »Sloveričevemu« do-stavku glede Masarvka.
»Slpvenee« pravi: *G. K« naj se v Zagrebu, informira,, kakšni so prišli hrvaški dijaki nazaj iz Prage! Naj jih kvari,' kdor jih hoče, a vPiragi.je atmosfera strupena!«           '. •   •      ...
No,- to je že nekoliko drugače, kakor prejšnje otepanje »Slovenca^ po »očetu Masarvku«, kakor ga imenuje,
A' glede Hrvatov: Ravnotako, kakor ' se povsod najdejo poštenjaki,, ima vsak narod tudi svoje propalice. Ni čuda, daje mnogo teli propalic ravno med Hrvati, — saf jih je dosti dolgo tlačila in j iti se tlači najhujša pravaško- magjaronsko- čifutska reakcija. Ti akademiki so prišli že v Prago »takšni«, da so se jih Čehi, kakorhitro so jih spoznali, začeli braniti na vse kri-plje, celo tako, da je pod tem moral trpeti nedolžni del Hrvatov, pa tudi Slovenci. »Slovenec« naj se- le informira pri »Vinohradskfli Listih«, ki so uprizorili proti vsem Jugoslovanom tako gonjo, da se je ravno Masa<ryk moral v »Času« zanje zavzeti, Češ, da kar je gnilega, naj se m-žge, drugi, pošteni Jugoslovani pa da so Čehom Vedno dobrodošli. Tako je torej v »pokvarjeni« in »strupeni« Pragi.
'Kar se pa tiče prave moralne, zlasti seksualne propalcsti, opozarjam, da je ravno pod češkim vplivonf narodnoradi-kalna struja pred 30 leti postavila med svoje zahteve pivsko in spolno vzdržnost. In Končno naj »Slovenec« primerja dunajsko, berlinsko, krakovsko, varšavsko, zagrebško, tržaško in dr. nravno pro-palost s pražko, pa bo videl, kako nesmiselno je, govoriti o »večji propalosti« »Prage in o »strupeni atmosferi«.
Več nravne propalosti, kakor v drugih takih mestih, tudi v Pragi ni. Njeni vzroki pa so socialni, in ravno češki realizem opozarja na to narodno nevarnost.
¦¦¦.":                                                                K.
Moll-ov Seidlifz-prašBk
je. za n» Želodca trjgfip neprekosljivo sredstv«
katero ima predooit pred rsemi dragimi dra
•tiSnhni Kstil. kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2-—
Poaar^anje se sodntjsko usledoje.
BoIIb-vb Franc. 2§anje in nI
m ribanje ii?ota. — Bolečine    ,       mmix elPUnJoCe in okreptojoCe sta-    . romano sredstvo proti trganja,    ! in    prehlajenjn vsake   mte.     j Orle. steklenica K 2r—  n .
Na prodaj po vseh lekarnah ¦] In altodilnicah. Glavna lekarna L ittil, c. in kr. drorni taloinik, Dan*},
'  TttcMaohen 9. _ Z»tt§** Gorici t lekarni:  A. Giroaeoli.
PomoD Forlamji
Laški liberalni deželni - -poslanci so imeli pred kratkim dolgo posvetovanje. Namen posvetovanja je bil: dobiti primerna sredstva za pomoč prebivalstvu, ki je letos po suši tako hudo prizadeto.
V tej seji so povdarjali, da je nujna potreba in dolžnost deželnega zastopa olajšati hude posledice bede, ki teži-deželo (seveda mislijo le Funlanijo) vsled škode na pridelkih, ki sta jo vzročila suša in toča.
Akcija ima obstati v glavnem v tem, da se preskrbi prebivalstvu priložnost za zaslužek v zimskem času; izvrševati naj se začno javna dela' splošne koristi v zimslkem času tam, kjer je beda najhujša.
Akcija mora preskrbeti'tudi odpomoč proti strašnim posledicam draginje* vzro-čene vsled škodljive carinske politike, vsled česar nastajajo umetno na trgu glede* prvih potrebščin situacije, škodljive vseni.                                                ''' j
Akcija mora preprečiti tudi prodajo j iijiitodne živine.                        ;  ¦
Laški liberalni poslanci razglašajo v svojern glasilu, da so hotehV v Jem smislu utuovati v aezelnem zboru, ako bi bil sklican, kakor jim je bila osrednja viada končno že zagotovila (!), koncem .septembra ter bi bil z&oroval do otvoritve državnega zbora.
Ker pa deželni zbor nt bil sklican in torej niso mogli izvršiti tam svojih namenov, so pa sklenili obrniti se na v|adti> naj da,, ker je še čas za to, deželnemu zastopu .priipko, da izvrši svoj program.
Oledš javnžh del naj bi se vršile grad-be in poprave Cest, reguIacifc>Loaa, osuševanje močvirji okoli Ogleja? s Terea in Cervinjana, gradba vodovodov Ttd:
Zahtevajo sodelovanje vlade, katera <pa naj začne takoj z izvrševanjem del, Katera ima država' sama napraviti; zahtevajo takojšnjo gradbo mostu',pri Za-«raju.. ,     ,           ",-.... \«,'r^h
Zahtevajo.otvoritev mej za uvoz mesa in drugih živil ter znižanje železnišr kili in pomorskih tarifov.        *;,"i".
..Pričakujejo od vlade pomoč za pov~ •zdigo govedoreje in svinoreje.
* Oledč krme zahtevajo pomoč od vlade in deželni odbor naj se tej akciji prj-druži.
Končno se obračajo do vlade za podelitev izrednih podpor iz draginjskega zaklada, ki naj se dajo naši deželi, ki je pomoči tako potrebna.
Ti laški poslanci nič posebno ne tožijo, ker ni sklican deželni zbor, marveč računajo s položajem ter se hočejo prav pošteno okoristiti ž njim..Ti poslanci in , deželni odbor, kjer oni gospodarijo, kakor hočejo, se obrnejo s svojimi sklepi na vlado, od katere bodo zahtevali pomoči. Pcmoč je nujno potrebna, to vlada vidi; zato se utegne zgoditi, da priskoči vlada na pomoč v tej ali oni reči, kakor bo predlagal deželni odbor, v katerem pa gospodarijo, kakor že rečeno, laški liberalci, kakor hočejo in v katerem — kakor znano — - slovenska odbornika ne veljata pravnic.....
Zato pa so slovenski   klerikalci tako resignirano. nastopili v svoji listih. Pisali so, da če bi zboroval deželni zbor, potem bi se dalo kaj napraviti. Ker pa deželnega zbora ni, se po njihovi sodbi ne da nič storiti v prid ljudstvu.   Na takem stališču j stojijo slovenski klerikalci — laški libe-] ralni poslanci, njihovi zavezniki, pa pravijo, da mora priti pomoč deželi vsejed-no, četudi ni deželnozborskega zasedanja! : Vlada in deželni odbor naj delata, pa se bo pomagalo bednemu ljudstvu. Tak zaključek so napravili. V takem smislu bodo i delovali in utegnejo tudi kaj   doseči   za j Furlanijo — za Slovence se deželni od-) bor ne bo potegoval; slovenska dež. od-; bornika sta v »Gorici« že povedala, da ne bo nič, ker pač ni deželnega zbora!
Slovenski volilci! Le volite še tako vrle in sposobne može v deželni zastop!
Družba sv. Cirila m Metoda.
Podružnica družbe sv. C. in M. v Ri-hembergu je priredila v nedeljo tombolo, ki je vspela dobro. Podružnica se zahvaljuje v prvi vrsti si. 'županstvu, ker je nakupilo za učence 60 srečk in sicer za ri-henerško in brejsko šolo in vsem onim, ki so šli društvu na roko hi. s tem pripomogli, da se je doseglo povoljen uspeh.
Nadalje se zahvaljuje' fc. Fr. Cinku* čevljarskemu mojstru v Trstu; ki jq daroval 2 K, g. Rud. Brajniku/^i jgdarovai 2 K in gospodični Mariji Mre^lje/lci je prepustila od tombole 4 K.
1 Čistega dobička od.tombole je 129 K 14 v. Od te svote dobi rrhenberška šola K 64*57 v,   s kojkn   se nakupi   šolske
, knjige za uboge otroke. Drugo polovico
. dobi družba.
l        Cinkvino je dobil Anton Ličen,   žel.
, delavec, tombolo pa Marija M revije, oba
j iz Rihemberga. Odbor.
j       Četrtoletniki moškega učiteljišča po-
i klanjajo 5 kronic za prvo božičnicb narodne'rese valnice na Blanči ,z željo, da bi jim sledilo dosti posnemovalcev.
Domače vesti.
P. n. gg. naročnike opozarjamo, da skončujemo s to številko Že mesec sep*» temoer. Vse, ki niso še plačali.naročnine, prosimo, da nam -jo pošljejo v- kratkem času.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Ign. Griintar, notar v Ribnici, je poslal 104 kg iižola. Gospa Milka za napitnino 0'40 K. Bizjak iz Kobarida i'20 K. Na račun me-sečnine je prišlo 33 K in 100 kg krompirja. Opozarjamo na vinsko trgatev, ki jo priredi jutri v hotelu »zlati jelen« Narodna Delavska Organizacija. Začetek ob 4, uri pop.
»Dijaška kuhinja« ima letos 79 dijakov v oskrbi. To veliko število je gotovo Častno za društveni odbor in za uredbo kuhinje, ker s tem skažejo Slovenci svoje popolno zaupanje odboru. Društvo pa si je naložilo z oskrbo tolikega števila dijakov tako breme, da ga z lastno močjo in z lastnimi sredstvi ne bo moglo vzdrževati. Zato se obrača odbor na vse prijatelje slovenske mladine, da pristopajo v obilnem številu k društvu bodisi kot člani aH podporniki. Skupna pomoč je nujno potrebna. Za denarne prispevke so najbolj pripravni poštni Čeki »Dijaške kuhinje«, Zelo, zelo dobrodošli pa so tudi darovi v živilih.
Pevsko in glasbeno društvo naznanja, da je končalo redno vpisovanje v društveno šolo dne 23. t. m. Ker je pa na-razpolago še nekaj prostorov, se sprejemajo še nadalje učenci do 5. oktobra t. 1. Kdor se torej misli zglasiti, naj se požuri s prijavo. Odbor. Umri je v Gorici znani trgovec Ernest Bozzini. Pokopali so ga včeraj, Od leta 1878. do 1887. je bil mestni starešina.
Afera radi kraških trt končno rešena. — Včeraj se je vršita pred kasacijsko so-dnijo na Dunaju razprava vsled ničnostne pritožbe državnega pravdništva v Trstu glede kraških vinogradnikov radi razaeje-vanja trt. Po triurni razpravi je kasacijski dvor odbil ničnostno pritožbo državnega pravdništva. Generalno prokuro je zastopal prokurator Okretič, obtožence pa dr. Rvbaf. — Klerikalcem so s tem zavezani jeziki.
Za godbo Zveze jugoslovanskih   železničarjev v Gorici so darovali kot podporo sledeči gg. pa 10 kron: Draščik Karo!, Koren Ani; 8 kron: Breščak Ant; 6 kron: Kuštrin Ant., Petrovčič Maks;    S kron: Grof Coronini Karol, dr, E. Dereuni. A. Gabršček,   Oberdank Fr.,   Zajec, dr. Franko, dr. Treo, Hedžet-Koritnik, Maz-zoli Ant., Kopač J.; 4 krone: Kerševani-Cuk Kravos Iv.; 3 krone: Medved, Sau-nig, Jrzari, Ant. Fon; 2 kroni: Vuga, Dru-fovka, Al.    Pinter-Lenart,   Gleščič    Iv., Pavlin Fr., CasagranUe Hugo, Gorjup, Pi-j sarna Trg. obrt. zadr., Pregrad-Černctič, j N. N. iz Mirna, Drufdvka Iv., Andervald i A, F.» Cigoj-Nemec, Gorjanc Iv.. Misuhou, ' Bolaffia, Steiner; I krono:   Šuligoj   Iv., Podgornik Luka, Tušar. Batjel, Weis, Ru-dihna iz Mirna, Cernič IV., Černigoj Ant., ; Živic, Feigl, Kamenšek,   Čebule.   Figelj, Jamšek, dr. Olip. N. N. ul. Formica, Šti-ligoj Jak. !        Vsem darovalcem srčna hvala za pomoč. Godba in člani Z. J. Ž. se bodo udeleževali z veseljem narodnih   prireditev, j Zveza jugoslovanskih železničarjev,   no-i družnica Gorica.
l- Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev |e izdala poziv, v katerem pravi, da neznosni materialni položaj, ki pritiska na slovensko uCtteljstvo s tako morečo močjo, da je prikipela naša sila in potreba do vrhunca, je prisilil • zvezino vodstvo, da sklicuje s tem javno zborovanje delegacije, ki se bo vršilo v sredo, dne 4. oktobra 1911, v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani, ob 4. uri popoldne. Edina točka dnevnega reda: Draginja in učiteljstvo. Poročajo tovariši: I. Za Koroško: Zdravko Kovač, učitelj na Strmcu; 2. za Kranjsko: Fran Črnagoj, nadučitelj v Ljubljani-Barju; 3. za Primorsko: a) Goriško: Franc Mer-Ijak, nadučitelj v Batujali, b) Istra: Anton UrbančiČ. nadučitelj v Bol juncu, c) Trst: Ferdo pl. Klemmavr, učrtelj v Trstu; 4. za Štajersko: Fran Brinar, nadučitelj v Go-tovijah; 5. skupni poročevalec: Engelbert GangI, učitelj v Idriji.'
Pevsko in glasebno društvo vabi vse p. n. pevke in pevce, kateri imajo resno voljo sodelovati v društvenem pevskem zboru m pri društvenih prireditvah, da se prijavijo osebno in sicer za ženski zbor V ponedeljek, dne 2. oktobra ob 6. uri, za možki zbor pa v torek, dne 3. oktobra ob &7< v društvenih prostorih ul. Sv. Ivana št. 7. I. nadstropje. Kdor bi bil slučajno te dni zadržan, naj prijavi pravočasno pismeno svoj pristop. — Odbor.
Na prlpravljatnlci tuk.; gimnazije je letos 48 slovenskih učencev. Ta priprav-Ijalnica 'služi v to, da pripravlja slovenske dečke za vsprejem v — nemški prvi razred na gimnaziji! Kakor kaže število, bo pohajalo nemško gimnazijo v Gorici še vedno obilo slovenskih dijakov! Klerikalci se strinjajo s tem, da ta pri-pravljalnica obstoji še dalje; zato so celo vabili slovenske otroke v to pripravnico za nemško gimnazijo! Dasi smo Jih radi tega Rfijeli — vendar -molčijo. Pač ne morejo drugače kot molče potrditi v »Soči« zapisano resnico.
Dolžnost slovenskih zavednih stari-še v pa je, da opišejo svoje otroke na gimnaziji le v slovenske paralelke!
V laške ljudske šote v Gorici se je upisalo tudi letos precej slovenskih otrok. Kakor vsako leto, ker ni v mestu slovenskih šol. Srce zaboli človeka, ko sljši iz ust takega otroka, da hodi v »čitadinsko« šolo! — Tam okoli »Šolskega Doma« je bilo tudi letos —- kakor vSako leto! -slišati slovensko mater, ki je žalostna vsklrkhila: Ker ga niso vzeli v slovensko šolo, ga dam pa v laSko!
Slovenci v Gorici bomo morali začeti nov energični boj za slovenske ljudske Scle v Gorici. Potrebujemo jih precej!
Znižanje cen mesa v Gorici. — Mesarji so znižali ceno mesa za sprednje dele od K 1,96 na K 1,76. Pričakuje se znižanje tudi za zadnje dele; sedaj stanejo zadnji deli K 2'08 do K 116. Posredoval je župan.
Klerikalne hijene. V Gregorčičevi »Gorici* 26. t, m, so se spravile klerikalne fci.ienc na ratijkega D. V., ki je bival svoj čas v Gorici. Brezmejno podel mora biti človek, ki se drzne zaganjati se v grob ter ranjkemu metati v grob očitanje o pustolovstvu. Izprijeno bitje pri »Gorici* je za-giešilo s svojim hijenstvom čin, radi katerega zasluži, da se mu v obraz pljune. Naj vpraša izprijenec znanega dobrega pomagača klerikalcev na Goriškem, če m« kaj vest očita gledč onega ranjkega! Mrtvega pa naj pusti v miru! Spravljen i Bogom je umrl v ljubljanski bolnišnici -lumpje v »Gorici«, glasilu mašnika, pa mu odpirajo grob in pljujejo vanj! Fej, ostudne hijene! —•¦ Pustolovce naj išče kak oče okrog »Gorice* v svoji družini, ne pa da brska po tujem grobu. - Škandal, da kaj takega dopušča masni k dr. Gregorčič v svojem listu!
Shod železničarjev v Trstu. Vrši! sq,]c uobro obiskan shod »Zveze jugosl. železničarjev« in »Društva jug. žel. uradnikov*,.     Sprejeli so tako.le resolucijo:
Dne 2$. septembra v Trstu v ogromni množini zbrani železničarji vseh kategorij izjavljajo enoglasno, da jim je zaradi vladajočih draginjskih razmer ob-sedanjih dohodkih urejeno gospodarsko življenje popolnoma nemogoče.
Četudi so zborujoči železničarji prepričani, da tiči temeljno zlo vladajoče draginje v zgrešeni, enostranski gospodarski politiki, in bi se sicer moral voditi boj proti tej gospodarski politiki, so zaradi obupne draginje prisiljeni zahtevati, da se Hm *••»-koj in izdatno poatag«.
Zato zahtevajo z vso odločnostjo, da se dovolijo brezpogojno in kar najhitreje mogoče vse tiste glavne zahteve, ki so jih železničarske organizacije predložile c. kr. železniškemu ministerstvu, obenem pa izražajo svoje neomajeno zaupanje želez-mčarskim organizacijam in se izjavljajo solidarne z vsem avstrijskim železniškim os-oblem za vse slučaje«.
Mednarodni šahovski turnir se je vršil v Karlovih varili na Češkem. Sedmo darilo 600 X je dobil Slovenec dr. Vidmar. Prvo. darilo «3000 K je dobil Teichman.
Fridolinstvo še širi med »čukarijo«. — Poročajo nam, da se govori po znani klerikalni vasi po zapadnih Brdih, kako je neki 18 letni »čukee« vabil k sebi dečke in uganjal ž njimi kaznive reči. Tako pač. kakor je slišal, da se godi po Slikariji kje drugodi! —- Poročajo nam tudi, da so dobivali tam s Hrvaškega naravnost »tui-gravžna« pisma, ki kažejo moralno vrednost po klerikalcih zapeljane mladine. — »Prim. list« to je moralna kuga, to!
Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 1. do 8. oktobra t. I.
Laški kaznenci v kaznilnici v Gradišču ob Soči. — Laški listi v kraljestvu so pisali, da delajo v kaznilnici v Gradi-
B5D
šču ob Soči grdo z laškimi kaznenci, da jili mučijo itd. Radi tega je uvedlo državno pravdništvo v Gorici preiskavo; preiskavo* vodi sam državni pravdnik g. .A. Jeglič.
List »Hospltal   Gazette« iz Londona poroča: Naravna Franc Jožef-ova gren-
čic&.je bogatejša na odvajalnih soleh, kot ..-~-**L:*:. ,*iTL:L:>...-/a'^.«..:'   ¦*sati.»«-•«=*.-.
še tif&ge' 6^rekeiVo&3itttt liiSfek^T *p »^pteovanie-*argovski   tečaj se   bo
vseh »lučajih zelo zadovoljiv in se mnogo prijetneje zavživa, kot pa je tp sicer navadno pri zdravilih sploh.                '23
Socialni demokratje v Vrtojbi nastopijo pri bližnjih občinstehV volitvah samostojno. V Dol. in Gornji Vrtojbi postavijo skupne kandidate.
Kdor se med klerikalce meša, ga zadene sramota. — Na oni strani, pod Sveto goro živi mladenič, ki je vzročil kot klerikalec obilo nemirov. Mislil je, kdo ve kaj je. Celo breme knjig je nosil pod pazduho kot kak velik študent. Ali sedaj ga ni več v katoliškem drlištvu. Vse je popustil. Spojninja se včasih katoliške veselice v Dornbergu! Kaj se je takrat zgodilo. Posledica katoliške, veselice je tu. V Kanalu je razlagal nekomu pred letom dni: da visoko leta, zato pade nizko. Propast mu je obljubljal. Oni mu je čisto mirno odgovoril, da mu ni storil nič zalega, vedno mu je šel ua r::kc, zakaj mu torej za plačilo obeta propast? Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. — Zgodilo se je tako. Padel je in ob ves vpliv je prišel. Stara je resnica, da kdor se med klerikalce meša, ga zadene sramota.
Molčijo. •— »Gorica« je bila dvignila pest in jezno vzkliknila, da že odgovori na članke o trgovski šoli v »Seči«, ko skonča »Heroslrat«. -~ »Herostrat* je že zdavnaj končal, odgovor pa je »Gorica« še vedno dolžna. Se pač ne da utajiti Gregorčičeve kravje kupčije, ki je spravila Slovence ob slov. trgovsko šolo!
Pri zaprtih durih se je imela vršiti razprava pred okrožno sodnijo v Gorici proti nekemu 42 letnemu Arturju Chiade-su. ki je obtožen, daje hotel početi na državnem kolodvoru v Gorici nad nekim vojakom kaznive reči. Ker vojaka ni bilo k razpravi, je preložena.
Izpred sodofle. — Pred okrožno sod-ni jo v Gorici so sodili Ljubo Vasilikoviča iz Srbije, ker je pokradel razne reči: denar, tobak, bicikeij itd. Dominiku in Angelu Tomažinčiču. Obtoženec je deloma pripo/.nai tatvino, deloma tajil. Obsojen je na *l mesece težke ječe. - Na 8 dni zapora ie bil obsojen Dominik Zumiii iz Medejc, ker ie nekaj »popravil* tehtnico v svoji prodajalni. - Radi javnega nasilstva in žaijenja redarjev je bil obsojen na 2 meseca str;>gcga zapora R. Girotti iz Tržiča. Listnic;; uredništva: V S.: Poslani dopis pnobčimo prihodnjič. C. g. drjp. > iz mesta«: Oprostite, ne moremo priobčiti, ker se ne splača prerekati se s pretepaš-kini dopisnikom iz Gonve v »Jutru«. Vi se čudite tudi, da priobčuje »Jutro« takole vrste dopise z nizkotnim zaletavanjem v osebo, ki ni nikomur nič zalega storila. Čudil se je temu marsikdo pa se ne bo nihče več! Honetni listi ne delajo tako. Prav omenjate tudi. da je šlo Jutro* med policijske liste. Gor. dopisnik je *J.« n:»-farbal. O drugem, ako Vam drago, o priliki ustmeno!
Položnice »Dijaške kuhinje« smo priložili današnji številki. Gg. naročniki naj vpoštevajo, da je letos velika draginja in da je vodstvo kljub temu sprejelo nad 70 dijakov v oskrbo. Za te mlade želodce je treba vsak dan mnogo jedi. Vsak naj po svoji moči podpre to.-prekoristno ustanovo.
rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Trgovski tečaj. — V trgovski tečaj, ki ga otvori tukajšnje »Trgovsfco-obrtno društvo«, • se je priglasilo do danes 60 obiskovalcev, Prosi se vse one, ki hočejo pristopiti, da se čim preje priglasijo, ker pozneje bo pristop nemogoč.
Telovadno društvo »Sokol« v Št. An-drežu priredi v nedeljo, dne 1. oktobra 1.1. društveni ples. Prijatelji plesa, veselja in sokolstva so uljudno vabljeni, da pridejo v nedeljo. 1. oktobra t. 1. v St. Andrež. Pri plesu bo sviral vojaški orkester iz Gorice. Začetek ob 4. uri pop. Na zdar! Tel. dr. »Sokol« v Št. Andrežu.
vršilo tudi jutri in'sicer od 10. do 12. ure dop.
Trgatev pričenja. Po nekaterih krajih že trgajo ter so porabili v to lepe dneve tega tedna-do včeraj, drugodi prično drugi teden. Solnce zadnjih dni je storilo ja-ko dobro vinogradom. Vina bo dosti in dobro bo. K-rčmarji in vinotržci naj se po-žurijo z nakupom dobrega vina.
Potovalni pouk za mizarje. — Podpisano vodstvo naznanja, da prične potovalni pouk za mizarje dne 5. oktobra t. I., ta pa le, ako se prijavi zadostno število obiskovalcev. Tečaj bi imel isti vspbred kakor preteklo leto in bi trajal do 30. aprila 1912. Delovodja J os. Mercina bodd poučeval vsako nedeljo od I0~-12.predpo-Judiic in vsak četrtek od 6—8 zvečer strokovno risanje v risarski dvorani tamoš-nje ljudske šole; vsak četrtek in petek od S—12. predpoludne pa bo na razpolago mizarjem v posvetovalni sobi. Popoludne zadnjih dveh dni pa j' določen za obisk interesiranih delavnic. Vpisovanje bo dne L oktobra t. 1. ob 10 predpoludne v ljudski šoli. Vodstvo c. k. Ekspoziture za obrtni pouk.
Izvozni trg v Gorici bo zatvorjen z Jutrišnjim dnem. Lep dobiček so imeli tudi letos od njega -    tujci!
75-letnica avstrijskega Llovda. — Dne 28. t. in. je poteklo 75 let, odkar je bil ustanovljen avstrijski L!oyd. Prvi Lloy-dov parnik »Avstrijski nadvojvoda Ludo-vik« so spustili v morje na Angleškem 12. aprila 1837.
Upeljava zimskega voznega reda J9I1-1912. — Na vseh progah v področju c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu stopi v veljavo zimski vozni red ob 12. uri po noči od 30. septembra na 1. oktobra 1911. V prometu osebnih vlakov so sledeče bistvene premembe:
Proga: Jesenlce-Gorlca d. k. - Trst c. kr. d. ž.
Kakor v lani se opustita vlaka štev. 501 in 502 na progi Črte Št. Vid ob Glini-Celovec-Podrožica in vozi vsa garnitura teh vlakov čez Linc-Solnograd-Badga-stein-Beljak-Podrožico. Nadalje izostane ločena "ožnja po dnevnih brzovlakih in bosta vozila vlaka štev. 707 (prihod v Trst o b7. uri 57 minut zvečer in 708 (iz Trsta odhod ob 7> uri 30 min. zjutraj) v lanski zimski legi. v tem ko izostaneta vlaka št. 7« )3 (prihod v Trst ob 12. uri opoHne) in 704 (odhod iz Trsta ob 6. uri 25.min. zvečer) z imenom »Turški ekspres«, ki bosta vozila v svrlio ugotovitve v direktni zvezi na Llovdove parnike v in iz Aleksan-drije, Carigrada in Dalmacije stoječe, trikratne zveze na teden med Parizom in "l rstom. Vlak štev. 703 pride v Trst c. kr. drž. žel. vsako nedeljo, torek in petek, vlak št. 704 odhaja iz Trsta c. kr. drž. žel. vsak torek, četrtek in sobota. Vlaka štev. 25 in 48 izostaneta v zimski službi na progi Jesenice-Bled. Drugi osebni vlaki ostanejo razen malenkostnih prememb v svoji legi. i Vozni red ostane nespremenjen na j progah Herpelje-^Kozina-Trst c. kr. drž.
žel., Divača-Pulj in Karifanar-Rovinj. j,      Na progi Trbiž-Ljubljanaj. k. izostaneta vlaka štev. 1722 in 1729. J        Na lokalni železnici Gorica j, k. - Aj-! dovščina bo vlak štev. 1156 (iz Ajdovšči-j ne ob 5. uri 51 min. pop.) na progi Ajdov-, ščina-Prvačina za 13 minut in vlak štev. 1155 (iz Gorice j. k. ob 8. uri 36 min. zvečer) za 7 minut prej nastavljen. Nedeljska in prazniška vlaka štev. 1157 in 1158 izostaneta.
Vozni red na furlanski železnici Tr-žič-Cervinjan ostane nespremenjen. ' Na progi Červinjan4?elvedere-Gradež osta-' ne sedanji vozni red v mesecih oktober 1911 in april 1912 v veljavi; v mesecih november do vklučno marca vozita vlaka štev; 1855 (iz Cervinjana ob 2. uri 30 min.
pop.) in 1856 (prihod v Červinjan ob 11. uri 58 min. popoldne) le ob četrtkih kot semanjin dneh v Červinjan,
V- Mg lokalni železnici Trst-Poreč ostane vozni red nespremenjen. Vlaka štev. 911 (iz Trsta c. kr. d. ž. ob 5. uri 7 min. popoldne) in 912 (prihod c. kr. d. ž. ob 9. uri 20 min. po noči) bosta vozila ob ugodnem vremenu* v*'ftktobru ob nedeljah in praznikih.
Na dalmatinskih progah ostane do preklica sedanji vozni red v veljavi in vrh tega bosta vozila kakor v lanski zimi vla-' ka štev. 22 in 23 na progi' Kastel-Stari-Splet <šb ponedeljkih in četrtkih.
Politični pregled.
Še nove zahteve za vojni proračun!
— Nekateri listi so'poročali, da bo novi vojni mmister Auffenberg stavil v delegacijah nove zahteve za vojni proračun. Drugi so na to Odgovorili, da ni misliti na kaj takega.'
. , Bosanski sabor je sklican dan 2. oktobra, N Predsednik sabora je srbski poslanec Šola.
C. in ^r. vojno ministerštvo. — Ar-madni uaredbeni list priobčuje to-le odredbo : Državno vojno ministerštvo se t>o odslej naprej imenovalo »c. in kr. vojno ministerštvo«.
Vojna mi Turčijo in Italijo.
Ultimatum.
Italija je bila poslala turški vladi ultimatum. v katerem je zahtevala od nje prepustitev uprave v Tripolisu.
Italija je zahtevala:
Formalno priznanje politične in gospodarske nadvlade Italije v Tripolisu; 2. da y? (prizna Italiji, prednost pri vseh konc/jan gospodarske naravi in dobavah za Tripolitanijo; 3. da se spusti iz zaporov neke Italijane, ki so bili baje po nedolžnem zaprti. Italija zahteva od Turčije, da ne sme zgraditi v Tripolisu uikakih trdnjav in ne imeti tam nikake garnizije.
Nota omenja, da je italijanska vlada izjavila Turčiji, da bo smatrala za sovražen čin, ako bi Turčija izkrcala v Tripolisu čete ali municijo; navaja vse incidente med Turčijo in Italijo, v katerih je prva dokazala sovražnost nasproti Italiji; pravi, da je Turčija zanemarjala Tripolis; dokazuje potrebo za Italijo, da posreduje; zahteva cd Turčije, da se jej pripusti uprava Tripolisa; opominja Turčijo, naj od svoje strani pozove oblasti v Tripolisu, da izročijo to deželo Italiji.
Vojna.
Včerajšnje brzojavke iz Rima pa naznanjajo:
Ker ni otomanska vlada vsprejela zahtev vsebovanih v italijanskem ultimatu-mu, se nahajati Italija in Turčija od danes dne 29. septembra 2.30 popoludne v vojnem stanju.
Italijanska vlada bo z vsemi sredstvi ki so jej na razpolago, skrbela za varstvo Italijanov ter inozemcev vsake narodnosti v Tripolisu in v Cirenaiki. Blokada vse tripoliianske in cirenejske obale se nemudoma naznani nevtralnim vlastim.
Turčija izjavlja, da je pripravljena 'pogajati se o gospodarskih koncesijah Italiji v prilog in o posebnih interesih Italije v Tripolisu pod pogojem, da ostane dosedanji status quo in da Italija ne zasede Tripolisa.    ;'
Italijanske vojne ladije pred Tripoll-spnf. ;
'»Tribuna«, »Giornale d' italia«, »Cor-riere.d'ltalia in »Messagero« so v izrednih izdajali priobčili brzojavke iz Tripolisa, ki pravijo, da mečejo italijanske vojne ladije, nahajajoče se na visokem morju, svoje reflektorje na tripoliški pristan.
Glasom brzojavke je prišla 29. t. m. ob 2. uri popoludne italijanska torpedovka z belo zastavo pred Tripolis, bržkone da pozove mesto, naj se uda.
Turčija se baje ne bo protivila izkr-cavanjit italijanskega vojaštva v Tripolis. — Poveljstvo turške armade   prevzame
Turgutpaša. Ob Tešalski meji zbira Turčija vojake. — Italija se oborožuje ž vso silo. — Kralj Bmanuel pofde v Neapejj prisostvovat odhodu IfaJBanskl 'cetf ~ Italijanski podaniki v Turčiji zapirajo svoje trgovine in bežijo. — Italijanske vojne ladje pred Tripolisom so močno razburile Turke in Arabce. Italijansko konzuiatna poslopje-v Tripolisu so utrdili. Konztil svetuje Italijanom, naj zapušte mesto.'
Italijanski vojaki so se hoteli izkrcati v Tripolisu. 2 čolna z italijanskimi četami sta bila pogreznena.
Turški kabinet-je demisioniral. V Tri-" nolis je baje prispel Feti paša ter prevzel poveljstvo.
Tripolis so zapustili vsi Evropejci. — Vojaštva je. odšlo doslej iz Italije proti Tripolisu 36.000 mož..
Zadnja poročila.
Zadnja poročila naznanjajo, da je neka italijanska križarka v luki Preveva (Alba-nija-Janina) uničila neko turško .torpedov-ko ter izkrcala vojake. — Italijani so izkrcali vojaštvo v Tripolisu in Bengasi... -•¦ Turčija- se ne uda, marveč bo nadaljevala vojno. — Italijo utegne Tripolis stati dosti ljudi in novcev, kajti boji z domačini bodo najbrže težki'in hudi. — Turško brodovje »hočejo Italijani zajeti. — Turčija se boji žapletajev na Balkanu! Grčija mogoče anektira Kreto.
Razne vesti
Pred poroto v Trstu so sodili morilca svoje svakinje Josipa in Emila Rivolta; zločin je bil izvršen 5. julija ietos v 3ar-kovljah. Oba sta obtožena tudi poskusa za vratnega umora na bratu Henriku,
Josip Rivolt je obsojen na 12 let, E. Rivolt na 15 let težke ječe.
Krvav boj s kaznenci. — V deželni jetnišnici v Oseku je hotelo pobegniti 6 kaznencev. Trije pazniki, ki so jHi lovili, so težko ranjeni. Jetniška straža je ubila jednega kaznenea, dva sta ušla.
Otok Lokrum. — Po drugih listih smo poročali tudi ir»i, da so dominiKanci prodali'krasni otok Lo.krum v Dalmaciji. Vest pa je neresnična. Otok ostane še nadalje last dominikancev.
Avtomobil padel v reko. — Neki avtomobilski omnibus s 15 potniki, je padel v Parizu pri Notre 'Dame v Seino. En potnik je utonil, več je težko ranjenih.'
Kako varstvo ima ruski car. — Glede varnostnih odredeb v Kijevu povodom carjevega obiska je po umoru Stolvpina prišlo na dan, da je carja varovalo 70 redarjev; med slavnostmi je bilo v službi 500 tajnih agentov.
Razmesarjeno žensko truplo so našli blizu železniškega tira pri Sinčivasi na Koroškem. Desna roka je bila odtrgana, lobanja zmečkana. Ne vedo, kateri vlak jo je povozil. Ženske ne poznajo.
Najstarejši novinarski mučenik. — V cerkveni državi v Rimu z okolico.v kateri so vladali papeži, se je vedno jako ostro postopalo z novinarji. Papeži so menili, da storijo še dobro delo novinarju, ki se je pregrešil proti avtoriteti uprave v papeževi državi, ako ga obsodijo na smrt, lepo izpovedo in obhajajo nato pa sežgo ali obesijo. Prvi mučenik žurnalistike je bil Nikolaj Franco, ki je pstro kritikoval upravo ter zbadal v satirah papeža, kardinale, prelate. Papež Pij V. ga je postavil leta 1570, pred inkvizicijo, ki ga je obsodila na smrt., Strahovito soga muČUii potem pa obesili! Tako je bilo bogoljubno delo okoli papeža v tistih letih. Po takih časih se kolče današnji politikujoči duhovščini.
dozori-"
. Kdor trpi na rovmatizmu ga ozdravim v-24 dneh in .sicer polom masiranja. Ozdravila sem.že mnogo ljudi.
Fani Jelinek - Gorica
Y Raštaljn $n lr lil, nad"
Gospodinje, zahteoajte   KOLiNSKO  CIKORiJO
Pil USeh trgovinah                                            iz EDINE slovenske tovarne v Uubljani.
Kdor hoče kupiti 'dobro, trpežno in po ceni jesensko in ziru>ko blago naj si ogleda zalogo domače tordke
loančič $ Kurinčič
GORICH - Gosposka ulica štev. II - GORICH
(Ifia Glosnft Cardnccl) nasproti Hotela treh Kron.
Velika zaloga različnih okraskov in drobnarije za šivilje in krojače. Uzorcl se poSlliaio na zatiteoo osakotimr proti ornttol poltnlne prosto na dom.
Mali oglasi.
NaJiaiiaJS-v o^stojbina stane 6 0 vin. Akcr Je oglas obseŠuejSi st računa za Vsako besedo 3 vin. Rajpvivravn^e mserlranje sa trgovce tn obrtnike.
KcUVo^emiinjšfb trgovcev in obrtnikov t Gorici, kat8\it> na d^ijJi (in oelo v maptu) nilifie uo poznn, ter nikjer ao trsarirajo. Skoda ni majhna.
Lepa, zračna, pieblovana soba •&LL j
v sredini   mesta: se odda  takoj   v rajem. -Naslov pove naše upravništvo.
ftlfllfa' fcita   7-   obsežnim   vrtom   in   velikim Sili I d   lllCtt   dvoriščem, s plinovo in el« ktrično peljav«> --   se proda.  —   Naslov pove naše | pravuišttu                                                       J

BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumlleui PODJETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in. odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
nitiuinarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
korakaj moderno tiigijeno.!

Dobro krepilo za želodčno slabost
in za one, ki so se prehladilt ali prenajeli ali si nakopali z zaažitjcm slabih, za preBavo težkih, prevroCih ali premrzlih jedi, neprijetnosti v želode«, kakor katar, krče, bolečine, *;                       napihnjenosb Itd.
je dr. Engel-nov „BALDRIANUM".
„Baldrianamu še izkaže   pri   takih   neprijetnostih,   dokler  niso  §e razvite,-kot dobro želodčno vino z izvrstnim. vspehom in zabranjnje tudi  slabe  posledice, kakor uOFVOzltetO,
nespečnost, omotico, stisko Itd.
Vsled njegovih sestavin, ki so samošfco vino z m«tfrviICnimi kapljicami, malinovec in črešnjevec, vpliva „BaldrIanum" tudi pospeSujoče pri zaprtju in zajedno krepilno na cel človeški organizem
Dr. Engel-nov „BA.LDRIANUMU ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanja. NajboljSe je, ce so ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zveCer predno se gre spat eno Casico kakor za likerje. Za. otroke in slabotne osebe se razredči
^BALDRIANHM"
z   vročo vodo ter  še  mu   pridene  nekaj   sladkorja.                     3
Dr. Engel-nov „Baldrianum"
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših
prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Kormmu,   Gradišču, Romaosu, Ajeln,  Campolongo, E nkah,  Tržiču, Ajdovčoini, Gor. Idriji, Tolminu,     analu, Čedadu,  Vidmu,   i »umi,   Červiojauu,
Gglflju itd. se dobia v lekaruab.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Eugel-nOV   »Baldrianom"   po  uviraih cenah
v vse Kraje Avsiro-Ogrske.
g
¦*™*™*^ Svari se pred ponarejanjem!   -T-——......
Zahtevajte izrecno
Dr. Engel-nov „Baldrianum".
Naznanilo.   A. vd. Beri ni
Gorica, Šolska uiiea št. 2.
oelika zaloga = = oljkinega olja
Josip Bregnnt, večletni odvetniški uradnik n'jml::o   iijiziiati;^   p. n. občinstvu,   da
ofuori si, oktobrom 1.1.
informacijsko pisarno
v Gorici,
v Rastelju št. 32.
Za obilen obisk se toplo priporoča
Josip Bregant.
prve vrste najbsl šib tvrik ii Istre, Datiasije, Slilf efft. Bart ia Mit
b prodajo na drobno in debelo. .
Prodaja na drobno; Kron —'96,1-04, 112 1-20, 1'23„ 1-36, 1"44, 1"60, 180, 2'~   2:40,
za Mi po n% wk, ------    Na debelo cene ugodne.     ——
Pošilja  poštnino  prosto na  dom. Posodo s pušča kupcu  do   popolne   vporabe1 olja;  pa
^  _                     vporabi se spet zameni s polno.
if^SS!'!'Pravi   vinski   kis   in   navaden.   Zaloga
Houa trgoirina z žeieznino
Pinter & Isenard
% gorici tf Riištclju št. ?.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov*' in vseh v to stroko spadajoč i h predmetov.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočata
'   •'     '   ._______________Pinter ft Lenard.
~Mr.
s^©@@@g@ssssssis
mila in sveč.
z;
Cene zmerne,
§-----—-———
eicdč,.e hplj ce lekiraarja 6. 8rady, prej IHarijacelj ke kapljice imenivane — z liateibrfla iz Haria-le'l kot varst. zram.
fso najboljše sredstvo proti otež-^kočenemu prenavljanju vsake Arste, proti zgagi želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstvo se je obneslo že več kot 30 let.
Varovati s<> je tivba |>a'd podubniiiii jjjp snetki in ponarejanji iti paziti na var-ijstveno znamko s podpisom.
Dobiva si* v iekat n:ili; nsi thv.elo )>o-Jailja lukarnur V. liiadv, Uunaj I. b'!ciseb-limarkt 2. 0 sti/kk-uic Iv b'—, 3 dvojno ste-kleniee K 4'50 franke.
Kauarna
ležeča na glavnem trgu v Rudolf o vem se proda /, vso opravo
radi  smrti  soproga. Več se   izve   od   lastni«e
Anice Žgur. lite se pridno, vestno in starejšo
kuharico,
ki sme bfii tudi odooa brez olrok, za boljšo, manjšo družino blizu Gorice.
Zahteva, se nekoliko omikanosti, znanje gospodinjstva, sna/.nosli, ličnosti in nekoliko, šivanja. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudim pod šifro : »KUHAl-HCA«  na upravništvo   »Soče«.
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
60RICH
Jos. Uerdl tetealllCe iteo. 37,
Umetne zobe, zlato zobovja, zlate krone,
zlate mostove, zobena kau<!ukove plošče,.
uravnavanje krivo doječih zob, Plomb.
vsak« vrsle.
OrdStUra o soolem ateljeln
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Radi opuslilue
vinske trgovine
proda 5e več vinske   posode od 1—70 hI po nizki ceni.
Ljubljana Prisojna ulica št 5.
Grajzerjevi nasledniki.
- - Lepoto In nežno polt - -
se   pridobi/ ako   se uporablja
Aahensko termalno milo
najboljše sredsloo proti kožnim boIe?nfm.
»Ljubljanske kreditne banke"
— se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočiml posli. —     ¦¦
na knjižice obrestuje po 4V|«, vloge v tekočem V
DelnlSka glavnica S 5,000.000. -
računa po dogovoru.
Centrala o L]ubl|ani.
¦<mM%it
m
•«s.*v.
~Beifier|ni zaklad K 450.000; -
PODRUŽNICE 1  Celovec, Gorica,- Sarajevo, Spllg,WBff^lži:';,i':> "=*=
4
34