Ceto W       TeđenaRa prUoga »Slovenca« (St. 176) x đne 5. VIH. 1928
Štev. 32
Oltar a čudodelno Ctryerfevo sltRo M€wife Pomočnice na Brexfaj^
Foto Vengar.
250
K tragediji severnem tečaju
Na levi: 
Znameniti norveški polarni raziskovalec, Roald Amundsen, v svoji polarni opremi, ki je takoj po katastrofi "Italije " odhitel na pomoč Lahom in ni od tedaj o njem nobenih sledov več.  - Na desni: General Nobile, voditelj italijanske ekspedicije na severni tečaj, kije osmešila in kompromitirala sebe in svojo domovino pred vsem civiliziranim svetom.
General Obregon
ki je bil izvoljen za novega predsedniku Mehike. a 17. p.m. tudi že umorjen. Verjetno je, da bo zato še nadalje vladal Calles.
Češkoslovaški legionarji
sa priredili dne in "n. junija v Prajli svoj II. koMjires, ki se fra jo udeležilo nad 'Vii.iKM) lefiionurjev. lo sluvilost so po^ebiH) |)o\zdijjnib» številne lejrionarske zastave, ki so vibrale |)o Trancoskih. ilalijanskili. ruskih in sibirskih bojišeih in |)o/dru\-Ijiile [)ra\e^.'a ustvarilelja le^'ij, se-(Janjejra prcds>(lnika Masarvka.
/.jrodovino svojih lefjij so ('"ehi popisali že jako podrobno. .Nastale so iz eeških izseljencev in vojnih ujetnikov po vseh aniaiiliiih državah in samo v Sibiriji je znašalo njih število poleti I. do :(l.(M)f)
inož, ninofTo lefrionarskiii polko\- se je pa borilo istoéasno tudi že v Italiji ir) v l'Vauciji. Vi's svet sta presenetila njih pof,'um in navdušenost in njim gre predvsem zasliipa. da so jih antantne velesile že poleti I. I<)18. priznale za zavezniško armado, a češki narodni svet v Parizu, ki mu je predsedoval .Masarvk, za vlado bodoče češkoslovaške države.
Slika nam kaže nianiiestaeijsko zborovanje legionarjev v Pragi.
Posnemajmo jih!
Nemci delajo za svoje tirolske rojake, ki so prišli pod italijanski jarem, stalno in nad vse intenzivno propaganilo. Bogato jih podpirajo denarno in moralno in opozorili so na njih zatiranje po Italijanih z živahno propagando že ves kulturni svet. O vseh nusilstvih izilajajo obširne spomenice in brošure v vseh jezikih, .Nemci gospodarsko bojkotirajo Italijane in ne zahajajo skoro nil- več v Italijo, kamor so znesli nekoč milijone. .Njih doslednost in naroilni ponos sta v()rav občudovanju v redna.
Nedavno so postavili Italijani tudi v Boznu svoj is[)omenik zma-ge<, a tirolski iSemci so jim odgovorili s tem, da so sklicali na goro Isel pri Iiioinostu k spomeniku tirolskega junaka .Andreja Hofra ogromno protestno zborovanje, ki je imelo namen vzdržati zanimanje vseh plasti ljudstva za njih zasužnjene rojake. Slika nam kaže govornika na tej nvanlfestaciji, ob-danega od zastopnikov številnih organizacij.
251
General Stevo Hdžič naš dolgoletni vojni minister, ki je poizkušal sestaviti nevtralno vlado, kar se nm je pa zaradi kratkovidnega odpora Hrvatov ponesrečilo.
Iz naših letovišč:
Sečnja kolača na cerkveni slavi na Petrov ihiii v Rogaški Slatini; cerkveni obred je izvi'šil sani patriarh srbske pravoslavne cerkve, ki se mudi letos \ Rogaški Slatini
na letovišču.        (Foto Pelikan. Rog. Slatina.)
Slovenci v Južni Ameriki Ker so Zdru/erie dr/ave po vojni skoro zaprte za slovenski- i/seljenee, so začeli zadnja leta odhajati v velikem številu v ju/no Ameriko, zlasti (loričani. Tam jih je že več tisoč. Lansko leto se je mudil med njimi več mesecev znani naš orir.ini/ator. župnik Anton Mrkun s Homca pri kaninikn ter organi/irai med njimi več društev, ki obetajo najlepše delo in uspehe.
Slika nam ka/e odbornike slov, »idrii/nice društva »Slavija« in od-)orniee Shiv. žetiskega dinštvat v Buenos .\iresu, V sprednji vrsti V srediid sedi |ios|i. župnik \lrknn. na njegovi levici g. ing. ( iril Jekovec. predsednik osrednjega odbora -Sla-vijet. na /npnik<i\i desnici pa sedi ga. Frančiška Keršcvati. pr(>dse<lriica Slov. žen.skega društva«, a na levo od nje je g. R. l.eban. predsecinik sl(i\. podružnice društva Sluvije« v Riienos .'Viresn.
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Justin Gabriel
{* iWi), slikar in grafik.
Justin Rajko   |
(* 1865), JKiianik.
Jeraj Karel (* 18:4). violinist.
252
253
Brezje najznamenitejša slo-venska božja pot
Brezje, najbolj obiskovana in sploh največja božja pot v Sloveniji, se odlikuje po svoji krasni legi, s kakršno se more ponašati malokateri kraj na Gorenjskem, l.eži na visoki a ne veliki ravnini z lepim razgledom na vse strani, posebno na Triglavsko pogorje, Karavanke s Stolom in Begunjščico, proti vzhodu pa na Storžic in sosednje planine. Vas Brezje šteje sedaj cirka 80 številk s približno 350 prebivalci, ki so večinoma kmetje in obrtniki.
Po zatrdilu starih ljudi so se Brezje
Ervotno imenovale Brež'ce, ker so prve iše ležale po bregu na jugovzhodni strani, ravnina je bila namreč prej še vsa zaraščena z gozdom. Ta star naziv je ohranjen še v tržiški okolici, toda s pridevkom JiNemške Brež'ce«, to pa odtod, ko je namreč razsajala kuga in pomorila večino Brezjanov, so se semkaj priselili Nemci. Kajti na Brezjah je velika večina rodbinskih imen nemških.
Razvijati so se začele Brezje s početkom božje poti. Kjer stoji sedaj veličastna romarska cerkev, je bila prvotno le majiina cerkvica sv. Vida, podružnica mošenjske župnije. L. 1800. pa je niošenj-ski župnik Ažbe sezidal še Marijino ka-jjelico in tedaj se je začela božja pot. Sprva so prihajali k »Pomočnici kristjanov« le bolj okoličani. L. 1814. pa je daroval kapelici svojo zaobljubljeno podobo .M. Pomagaj slikar Leopold Layer (katerega so Francozi vrgli v ječo radi ponarejanja bankovcev) ter poslikal notranjščino kapelice. Ko je dobila torej kapelica novo podobo, so se verniki bolj jogosto shajali na Brezjah. Začeli so pri-lajati tudi iz oddaljenejših krajev. L. 186'. so se že zaslišali glasovi o nenavadnih ozdravljenjih. Romanje se je vidno množilo. Kljub prepovedi okr. glavarstva v Radovljici 1. 1866., da se romanja radi preteče kolere ne smejo vršiti, .so ljudje trumoma hodili k .Mariji Pomočnici. Tedaj se je začelo misliti na zidanje večje cerkve. Načrt za novo cerkev je napravil sloveči stavbenik Robert Mi-kovicz v Gradcu. Z nasveti mu je pomagal kanonik Flis. Oba je vodila misel, da mora biti nova cerkev veličastna zgradba, spomenik, ki naj poznim potomcem priča o vernosti slovenskega ljudstva. Notranja oprava cerkve je delo domačega umetnika, rajnega Ivana Vur-nika iz Radovljice, nekaj oltarnih slik je pa tudi Groharjevih. Kapelo M. Božje so pustili nedotaknjeno ter so jo samo obdali z zidom nove cerkve in nad njo
zgradili lepo kupolo. !.. 1898. je bil sezidan frančiškanski samostan. Do takrat je opravljala službo božjo mošenjska duhovščina, ki pa ni bila kos tolikim navalom. Od 1. 1898. pa oskrbujejo svetišče oo. frančiškani. Zunaj cerkve so uredili velik lep prostor, kjer se prirejajo javni shodi. Poleg tega je lep senčnat drevored z vodovodom. Kna najlepših svečanosti na Brezjah je bila I. septembra 1907.1.. ko je ljubljanski knezoškof dr. A. Bonaventura Jeglič kronal podobo čudodelne M. Božje. Takrat se je zbralo na Brezjah do 50.()(H) ljudi. Vsako leto se vrše tudi še večjNshodi in romanja. Zveza slov. vojakov je priredila na Brezjah že več svojih zborovanj, s posebnimi vlaki se pripeljejo zlasti Štajerci in Dolenjci, posebna romanja so priredili Amerikanski Slovenci in .Slovenci iz Westfalije itd. Posebno radi so obiskovali Brezje Korošci, Goričani in Tržačani. katerim je pa sedaj to onemogočeno, ko ječe pod tujim robstvoiu. Kljub temu pa pridejo Korošci še v zelo obilnem številu. Vendar se računa, da obišče Brezje letno 150 do 200 tisoč ljudi, saj je bilo letos samo ob-hajancev 47.000. Pridejo ne samo ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delavnikih, ko ni tolikšnega navala. Zadnja sv. maša je vedno ob pol 10, tako, da jo lahko dobe še tisti, ki pridejo s prvim vlakom.
Tudi za oskrbo romarjev in tlrugih obiskovalcev je na Brezjah poskrbljeno. 5 gostiln nudi potrebno hrano in prenočišča. Poleg tega je poleg cerkve tik drevoreda na novo ustanovljen Romarski dom, v 'katerem se dobijo snažna in mirna prenočišča. Tudi letoviščarji dobe tu stanovanja. Dom je pod samostansko oskrbo.
Brezje so tudi priljubljeno letovišče, priporočeno od zdravnikov, kajti zrak je zelo umerjen in ne preveč oster; saj vsako leto pride vedno več letoviščarjev. Kajti ne samo po gostilnah ampak tudi po privatnih hišah so pripravljene sobe za daljše bivanje. Lepi izprehodi v bližnje gozdove ter krajši in daljši izleti kakor v Begunje, Kamnogorico, Radovljico, Tržič, Bled ter na bližnje planine!
Tudi za prevoz ljudi je poskrbljeno. Brezje imajo avtobus, ki poceni prevaža ljudi na vse kraje. V sezoni oskrbuje redno vožnjo Podnart (izstopna postaja za nadaljevanje vožnje z avtobusom) — Brezje—Bled. Sprejema tudi naročila za dal iše in krajše vožnje (Bohinj, Kranjska gora i. t. d.).
Stara cerlcev na Brexfa^
Na levi
Sotranfščtna cerRve
z velikim oltarjem.
Spodaj:
JEđen Ismeđ starinsJcl^ oltarfev
s K riže vi m potom.
CeloUupni pogled na Bresfe
Od leve na desno je videti najprej sedanji ..Romarski dom", nato frančiškanski samostan, v sredi je cerkev s kapelico' Marije Pomočnice, na desni so pa razne gostilne in romarska prenočišča, a v ozadju so Karavanke. (Slika je bila posneta, še preden se je zarastlo drevje pred cerkvijo). — Slika na levi: CerIcvenJ iCOT J orgl€iml na BrextoO' — Slika na desni: Ob posebnih slovesnostih je naval vernega ljudstva tolik, da se vrši služba božja na prostem pred cerkvijo.
I>rl3or s posvečenfa sedanfe cerkve
ki ga je izvršil kardinal Missia dne 7. X. 1. 1900.
¦ Na desni:
Kapelica fđarlfe Pomočnice
.Spodaj :
Glavni v^od
v cerkev na Brezjah.
254
"Državna strokovna šola za puškarstvo v Kranju
jO pravzaprav spomin na nosrični koroški |)|pl)iscit. Ustanovljena je lilla namreč I. tako. da so preselili tedanjo pil-
škarsko šolo v Borovljah na koroškem v Kranj, kjer je ostala tudi po pirhiscitu. To je edina o )rtnu šola te vrste v naši državi in je urejena po vzoren enake .šole  v   Borovljah   in   v   l.ieiie  (Belgija).
Zamišljena je kot nižja strokovna šola v štirih letnikih oz. razredih. Namen ima vzgajati strnkoviio-telinično i/vežl>an naraščaj za puškarsko obrt. trgovino in industrijo.
Učni načrt je urejen i)o zgledu boro-veljske šole. Vsakega gojenea v glavnem usposobi za samostojnega puškarja. Ker pa moderna pnškarska tehnika ne priznava stališča, fla bi en delavce izdeloval eel svoj izdelek sam. ampak temelji na principu deljenja dela, se poleg splošne
izobrazbe specijalizira vsak \ičenee za izdelovanje ))osanieznih delov puške. Vsled tega je šola razdeljena na sledeče oddelke: a) sprožilnrski, b) celinarski, c) baskilerski (izdelava zaklepa puške), d) kopitarski (je začasno ukinjen in učenci dodelieni (lo konca tekočega šol. leta sprožilarskeniu oddelku iti e) graverski in cizelerski kot poseben umetniško-obrtni oddelek, ki ima namen, da usposobi učence za izvršitev graverskih del na puški, na drugi strani jih pa izobrazi, da si zaslužijo svoj kruh tuili kot samostojni graverji, ali pa debijivjo kot graverai v klišarnali pri vcijih tiskarnah, grafičnih inštitutih in sploh raznih indii-strijsKin podjetjih.
Praktične delavnice naveiicniii oddelkov so v souterenu Narodne^'a doma, teoretični pouk |)a se vrši v prostoriji poslopja drž. realne gimnazije. .\n zavodu poučuje: 4 interni strokovni- in ? ekster-niii- honorarnih predmetnih učiteljev in profesorjev.
Učni uspehi so dosedaj prav zadovoljivi tako, (la se je mogla že po prvih štirih letih obstoja udeležiti z ilovršeniini izdelki mednarodne razstave dekorativne umetnosti v Parizu I. 19J). in s tem pokazati širnemu svetu, zlasti Francozom, da se naš narod lepo razvija in napreduje tndi na polju piiškarske tehnike. Na omenjeni razstavi je bilo pušknrski šoli priznano odlikovanje z zlato svetinjo in diplomo. O svojem napredku polaga šola vsako leto javno račun. Koncem vsakega leta namreč, priredi razstavo izdelkov svojih učencev, ki najde vselej občo pohvalo in priznanje. Njen ravnatelj je g. Janko Ravnik.
Svoje iz<lelke prmlaja šola pnškarjem po vsej naši državi.
Pogled v delavnico sprožilarskega in ce-linarskega  ođđelka
spodaj:
"Pogled v delavnico graverskega oddelka
Pogled v de-lavnlco baskl-lerskega oddelka
Spodaj ;
Pogled v del razstave, ki fo /e priredila šola konec preteklega solnega leta
255
Čast. kanonik Iv. Lenart
lutdžupnik in dekan i/ šniartna pri Slo-venjgradeu. ki je oiiliujal 1'). p. m. svojo biserno mašo; juliilunt j<> staromu duliov-lu \ uutiukku bkulijc.
K slovesni otvoritvi novega postajališča Jevnica
med I azaini in kresnicami, ki se izvrši (bines po|k>ldne. Slika nam ka/e pogled z novega postajališča na dolino Save. vas Seno/eti in \ rli Sv. Miklavža v ozadj\i na dcMii. Nova »ostaja bo tvorila pripravno izhodišče za najlepše izlete v okolico (Jauče, Liinbarska gora, š-tanga itd.).
Be§e<le k današnji križaljki SLS. Vodoravno: 1. orn/jt', :>. je poilolieii fižohi, S. ino-ktecb v llii«iii, m. luo.iko ime, 12. lioli'Uki ui-lužl>eiiii\ 14. vi-diiik. 15. (irhkul'eii kamen, 17. muško ime, 19. znam-kii tovarne /a eevlje, 'iii. izra/. nevolje, «'2. om?bni zaiifiek, ¦J.l. zlalo (francosko), H. beiieranski i)oitlavur, 26. hlu>l, 27. prohlor, kjer poiiravljajo luilje, 29. itora na tioriftlieni, ;tn. kratica i)ii iiodpisili, II2. kljnka, ,14. izraz pri kartah, :t.'i. karta, 117. plohu, 41. del pohištva, 46. kraiiia tiri poil-t>isih, 47. rim. (I(*n.'ir, 49. mi*>iti» v ,hr?.. Frutieiji, .M. v(Uik Slovenec, M. eiiu (aiiifl.), :>7. poilobno najemu, ,1». nihče, Tttt. hivsa nemška kolonija v Afriki, 62. plemič if<met.i, lij. lirv. vprašalnl zaimek, 66. inSlimciJa, 69. ravan južno oil Ljnbljane, 71. moško ime, 72. Hreilišče vrtenja, 73. oblika iionnižneira Blatrola, 74. poi-em, 7."). bo« ljubezni, 7S. eKItovhko l)0/an»lvo, 79. tatarski poclavar, SO. kraj znan iz vojne 1S71I-71, si. tla, s2. irrško boianstvo. S4. eKip-tovsko Ijo/.anstvo, S5. kratica za zadruBo, 87. grška črka, SH. keni. znak za kovino, !m. hrvaška črka, 91. konj kraljeviča .Marka, 9:1. Krška črka. 94. kem. znak za kovino, 96. rn^ki Jaliač, 101. volnena ol)veza, 103. žhlovhko lastno ime, 1()S, moč, 110. tropična žival, 112. čistilno i>red(itvo, 113. plii~kov. mera, 114. iirvi človek, 115. glavna hrana živine, 117. viliar, 119. nota, 121. grško božanstvo, 124. vstavi: a>p, 125. del oči, 126. dvoživka, 127. Mevnik, 129, nota, 130, vstavi: rj. 1.11. kanton v Svici, IM. pol kače, 13.5. kdo (hrvaško), 136. naš sosed, 13". cerkveni nslnž-lienec, 1.19. žensko ime, 141. tirolski prelaz, 144. zajedalec, 148. grški liog, 149. slov. tednik s prilogo, 1.59. ime jnnaka v prestavi Fr. 1'rešerna, 160. kratica za fimrtski klub, 161. kratila, 163. akrobatska vaja, 164. gozilna žival, 165. število, 166. veznik, 176. v/klik, 169. naila, 171 reka v Ho-innniji, 172. divja žival. 17.5. «lavar drnžine (fonetično), 177. šiportsko orodje, 179. grška črka, IsO. keni. znak za kovino, Isl. Sti'vnik, 1*3. priprava za sušenje sadja, ls5. nauk o lepem življenju, 1k7. vodna rastlina, li>9. razum, 190. žensko iim;, 192. moško ime, 193. velikan, 195. število, 196. mesec.
Navpična: 1. časovni prislov, 2. reka v Srbiji, 3. plo-alf^ixjut uuira. 4. uoi MtBed ua Jiutu, ». drevo, 6. Kriki
I. nagrada: Humek, Praktični sadjar: II. nagrada: Erjavec, Slovenci.
dunar, '. kem, znak za kovino, S. pritrdilna členica, 9. srd, 10, Severno amerUke državo, 11. podzemlje (grško), 12. reka na Poljskem, 13. kralj (italijonsko), 14, grika črka, 16. praktična utež, 17. ol-Jo, 1«. grška črka, 19. bedro, 'il, ploskovna mera (liratica), 22. žensko ime, 23. ima kolo, 2.5, moiko Ime, 26. kaiidelaber, 2S. vodja tolpe, 29. škodljivec na travnikih, .11. rtič, 83, čoln divjakov, 34. predlog, 36. mestece v Srbiji, 3S. samo, 99, prmilog, 4(1, dragocen kamen, 42. grška črka, 43. igralna karta, 4.5. mesto ob .^drljl, 4M. sanje, ,50. spori, kratica, 52. slovenski pegnik, .53. vstavi: gito, 54. vstavi: od, .5,5. pijača, .56. zlalo (francosko), 5». sprehajališče, 61, niBll, 82, angletka beseda za gospa, 63. rimski pozdrav, 64. pokolenjo, 66, del obraza. 67, iensko Ime, 6S. šahovski Izraz, 69. zabaviJSče, 70. rimsko božanstvo, 73. posoda. 76, opravilo, 77. reka (Špansko), 8,1. lastnost vseh živih bttlj, S6. žensko ime, 89. francoska filenica, 92. ima železnica, 95. kraj n« frimorskein, 97. antoznamka, 9S. del stavbe, 99. angleško žensko ime, UK(, kmetski delavec, 102. je na glavi, 104. vstavi: ka, 105, žensko ime.
106. narod na Španskem, 107. adverzativna členica, 109. avtor Ijudsko-šolske računice, 110. jed, 111. vzpodliudilna beseda, 116. pou'ojna členica, lis. brez Števila, 120. mesto v Sloveniji, 122. [iri vozu je, 123. sovražniku odvzeto oro/.Je, 12S. predlog, 131. potrebno mladini, 132. vstavi: iv, 134. plakat, i:)7. oblika vode, 140. rastlina, 141. staro slovansko božanstvo, 142. del telesa, 143. španska členica, 145. predlog, 146. egiptovsko božanstvo, 147. zvok, 1.50. orodje, ki se rabi pri košnji, 151, del kla>u, 152. vstavi: JI, 153. latinski: da, 154. osebni zniuick, l,"i5. isto kol 154, 1.56. kratica, 1.57. stavben materijal, 1.5S. izumrli Indijanski rod, 162. prislov kraja, 165. reka 17S. zemlja, 179, turški krščanski podložnik, ISO. antoznamka, ls2. predlog, v Italiji, 168. oblika jiomožnega glagola, 17«. naropano blago, 171. insiskt, 173. dvoglusnik, 174. Število, 175. del glave, 176. kaj v srb.-hrv. narečju, 184. žensko ime, 186. zobna pasla, 188. vas pri Novem mestu, 189. isto kot 131 navzdol, 191. nota. 194. vzklik.
Sergej Minclov:
Car Berendej.
' -     (Povest iz -sibirskega pragozda,) V. poglavje.
Menda so bile zverine site: nobena se ni premaknila. Ko se je Grigorij ozrl, ni bilo ničesar videti zadaj med grmovjem, volkovi niso brusili za potniki,
— No prišli smo skozi prvo zasedo! — je rekel voznik, — Bog ve, kaj bo vse zdaj v logu?
Predgozdje je medtem davno izginilo. Potnike je obkolila nedotaknjena, pristna tajga. Pričele so se neobsežne. nedogledne cedre. Zbrali ,so se kakor pravljični kralji in kraljeviči, da čuva.io zimsko .vjianje svojih kraljev in kraljičcn. jelk. ki so dremale nepremično na belih ko.šatih preprogah, zavite v hermelinove plašče. Kraljeviči s kralji so si pori-
nili bele kučme na sinjkaste kodre in tudi spali, Čuječe so prisluškovali skozi spanec, ali je vse v redu v njih kraljestvu. Okoli jelk pa so čepeli majhni otroci in vsakovrstno pisana služinčad: jelše, breze, pa v.sakovrstno grmovje... vsi so bili opravljeni v čipke in srebro! Če pa stopi človek naprej v gozdno globino, ga popade strah. Ali ne spava sladko poleg v drevesni votlini škrat? si bo mislil. Ali ne sesa tik za mojim hrbtom mast iz .<vo. ih šap v brlogu na toplem mahu kosmatinec-medved in nestrpno pričakuje .pomladno, vabeče šumenje?
Kdo more popisati, kdo si more predstavljati tajgo pozimi! Naj jo le enkrat človek zagleda: odide morebiti pozneje na toplo morje, v vrtovih bo živel in najsijajnejših mestih. A še v belih kamenitih palačah bo sanjal o tajgi. Videla se mu bo j)ovsod skozi veje cvetočih vrtnic, kakor je sanjal Ivan Carjevič o začarani carjevni...
256
Naš modni kotiček
Vsak klobuk svojo fasono.
Slednjič je moda ženskega pokrivala dospela tje, kjer je zanjo edino pravo mesto: do tiste velikopoteznosti, ki se odreka diktatu ene same oblike za vse in pušča posameznici svobodo, da si izbere obliko, ki ji najbolj pristoja. Saj so mali klobučki brez krajcev ali s čisto ozkim krajcem, ki so veljali doslej skoraj kot edino zveličavni, praktični in elegantni, a vsakemu obrazu ne [»ristojajo in vrhu tega so postali vsled svoje enoličnosti že tudi dolgočasni.
.Sedaj tedaj se je moda slednjič odločila, da prepusti vsakemu okusu in fantaziji dovolj široko polje za udejstvo-vanje. Poleg sedanjega malega klobučka, ki bo za šport in podobne prilike še vedno najlepše služil, so dovoljene vse mogoče druge oblike do najširših, ki dopolnjujejo popoldansko obleko na zelo učinkovit način.
Na splošno velja, da morata biti klobuk in obleka v nekakem soglasju; seveda ne na vsakdanji način, da bi bila enake barve ali enako okrašena, marveč po značaju modelov.
Široki klobuki so navadno iz inostranske slame ali žime; florentinci so manj porabni, ker so za lahne, zračne poletne obleke premasivni. V nasproiju z živopisanimi oblekami prevladujejo pri klobukih skoraj izključno nevtralne vmesne barve, tako, da se skladajo skoraj z vsako otenjavo. ¦
Poleg polvelikih, malih in turbanskih oblik se vidijo tudi ¦ raznovrstni tipi kappe, ki so za ozke glave jako primerni in učinkoviti, nikakor pa ne za široke obraze.
Za sport velja slejkoprej v prvi vrsti pullniann-kappe, enako za avto iu motorno kolo (vzorec na levi). Za športni kostim ali plašč pa se prilega klubučevina nevtralne barve s polširokim krajcem; edino okrasje usnjat trak s kovinasto zapono (prva slika levo zgoraj).
Z rožasto poletno obleko je v zvezi širok klobuk iz žime, ki se zadaj zoži; za okras nwic služiti velika cvetica, ki mora soglašati z vzorcem obleke (levo spodaj).
Zelo eleganten je fantazijski slamnik s čipkastim robom (srednja slika zgoraj). Zadnja slika v zgornji vrsti in spodnja srednja slika kažeta dva lepa vzorca za večerni klobuk. Zad-vzorec na desni predstavlja klobuk za obal v obliki siidwester; široki krajec je nad čelom zavihan, drugače pa brez vsakega okrasja.
Šal,
dolg in širok, pritrjen na rami, je zadnja novost. Nadomestiti more večerni plašč. Kot materijal prihajajo v poštev svetle svile; za rob pa služi ponarejena kožuhovina, (glej sliko).
Za veslaški šport
je primerna oprema: pli-sirano ali ob straneh v gube položeno krilo, pullover brez rokavov in čepica puUmann.
Slov. religifoxna UrUca
Zbirka najlepših slov. religijoznih pesmi, ki je izšla pred kratkim v založbi »Križa«. Uredil jo je Fr. Vodnik, načrt za opremo je pa izdelal akademski slikar prof. G. P.
Sani polzijo in letijo naprej, .srebrna goščava drvi nazaj.
Zdaj so srečali nešteto ruševcev: čepeli so kakor purani po drevesih tik poleg ceste. Povesi glavo neumni ptič, gleda z rdečim očesom potnike, ne pomisli, da ga kar s kučmo lahko pobijejo na tla!
Zopet se je spustil somrak. Kakor listje jeseni so pričele krožiti in gosto padati bele cunje.
— No, nemara je bolj toplo postalo? — je rekel Nilka: Glej ga no, sneg je že skoro moker! Grigo-rij je zagrabil s pestjo sneg z odeje in ga stisnil. — Pa res bi bil dober za kepanje: držal se je kakor žoga!
— Zgodnjo pomlad bomo letos imeli! — je pripomnil voznik. — Južni veter piha!
Tudi tajga je zaslutila sapo. Cedre so pričele stresati sneg in prisluškovati: oddaleč je naletavalo votlo šumenje, kakor da se je rešilo tam ledenih spon studeno morje, pa zdaj zaganja valove v breg. Ena cedra je nekaj zamrmrala, za njo se je oglasila še druga, — najbrž jim je veter prinesel katerokoli veselo novico: vsa tajga se je pričela pogovarjati!
Voznik je zmajal z glavo. »Nič ne bo prida!« mu je ušlo.
— Kaj pa naj bo slabega? — je vprašal Nilka.
— Samo da nas metež ne zasači v stepi! Zdaj ne bomo dolgo ostali v tajgi, samo en klin nje sega tukaj v stepo!
Sprednji konj je smuknil navzdol in izginil, ko da se je strgal v prepad. Za njim se je ponoril drugi in tretji. Sani so zdrvele strmo navzdol: cesta je zavila pod klanec, v log.
Sneg pa se je valil vedno bolj gosto .. . Komaj je bilo videti, da so se dvignile levo in desno od ceste jelke kakor bel, ometan zid. Potem so se pričele z grmovjem zaraščene jase, priljubljeno volčje zavetišče. Potniki so pazno gledali, a zveri ni bilo videti: malokdaj se zadržujejo med neurjem na odprtem kraju, rajši se skrijejo noter v goščavo.
Jarek sc je vlekel kaki dve versti, tu in tam so tavali konji do trebuha v snegu skozi zamete. Naposled so se prerili do klanca, navkreber se je pričela že boljša pot. Kraguljčki so zažvenketali in zamrmrali. Trojki sta zleteli na vso moč naprej. Veter je pihal skozi preseko kakor skozi dimnik, zasul je s snegom oči. Na mah je nestalo tajge, kakor da je padla pod velikansko koso. Ostala je zadaj, vse naokrog se je videlo samo kakor dlan gladko polje — stepa. Kak ples, kaka zmešnjava je vladala po stepi! Človek bi mislil, da .so zmešali in zgnetli tisoči lopat nebo z zemljo vred. Še pet korakov naprej ni bilo mogoče nič razločiti: vse je letelo, vse se je krožilo. Sploh je bilo težko razumeti: ali je tulil in žvižgal veter, ali pa frfotala in stokala jata belih orja.ških ptic! V trenutku se je nakopičil v saneh nad potniki velik hrib snega. (Dalje prih.)
Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani