Volivci so oddali glasove V zgodnjih odbornike 1 jutranjih urah je judskih odborov. bila po vseh voliščih slika enaka: Dolge vrste volivcev so čakale, da oddajo svoj glas za nove Na sliki: Nedelja ob 7.30. Na volišču št. 11 na Zlatem polju v Kranju je velika gneča. GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ŠT. 82 — CENA DIN 10.— Kranj, 21. oktobri-, 1957 Na 648 voliščih v .kranjskem okraju so volivci včeraj izbrali lizmed 625 kandidatov 298 cdbor-niikov enajstih občinskih zborov. Gorenjska industrijska središča in vasd iso bila v zastavah, volišča okrašena. Med najlepše •urej enimi volišči so bila na Golniku, v središču Jesenic, v Begunj a h~ Poljčah, v Radovljici in še drugod. Bolj kot te in podobne oblike zunanje manifestacije državljanske zavesti ob tem pomembnem dogodku pa je bilo za včerajšnje volitve značilno to, da so se volivci vsebinsko nanjo mnogo bolje pripravili*kot na katerekoli prejšnje ter da 'ni šlo toliko za formalnost, zgolj za manifestacijo, aimpak za mnogo več. V predvolilnih dneh so namreč na izborih volivcev povedali mnenja o dosedanjem delu občin, poudarili pa so tudi to, katerega dela naj se novi ljudski odbori najbolj skrbno lotijo. Opozorili so zlasti na komunalne zadeve, na krepitev trgovine, Obrti, na skrb za šolstvo, na hitrejšo stanovanjsko graditev in še na številna druga vprašanja, k\ vplivajo na loka4-ni iim osebni standard, pa jih morda v iposameznih občinah doslej še niso urejali toliko, kolikor so žci dopuščali pogoji. To bo zdaj ena glavnih nalog novih občinskih ljiudskih odborov in — brez njihovega aktivnega sodelovanja ne bo šlo — vseh volivcev. Za zavestjo, da so se na vo-. litvo vsebinsko dokaj pripravili v predvolilnih dneh, so volivci včeraj še pri volilnih skrinjicah opravili svojo državljansko dolžnost. Zanimivo je bilo zasledovati gibanje odstotka volilno udeležbe v posameznih občinah. Ob pol devetih je volilo v vsem okraju 16,3% volilnih upravičencev. Na prvem mestu je bila občina Ziri (27,6%), na drugem Tržič (25,1%) itd., na zadnjem mestu pa Cerklje (10,2%). Poročila ob pol dvanajstih pa so to sliko spremenila. V vsem okraju je dotlej volilo 60% volivcev. Občima Tržič (74,8%) je prehitela Ziri (72,1%), Radovljica (64,5%) je prišla na tretje mesto, Jesenice (61,2%) na četrto, cerkljanjska občina pa je še ostajala na zadnjem mestu. Toda tudi v tej občini so, denimo, na volišču v Vapolju ob pol enajstih že dosegli 100% udeležbo; žal pa so precej izaostajali nekatera drugi kraji v občini. V Seničnem v tržiškj občini pa do opoldne samo še štirje volivci niso volili. V občini Železniki so po poročilih do pol dvanajstih 100% volili v Podpo-reznu in Lajšah. V mestu Tržiču so je sukala volilna udeležba opoldne med 85 in 90%. V kranjski občini pa so prvi dosegli 100% udeležbo v Pševem, že ob enajstih dopoldne. Seveda to še niso bila popolna poročila, ker so opoldne še ponekod drugod nn Gorenjskem praktično že končali volitve, na katerih, so volivci tudi v našem okraju ponovno pokazali svojo odločnost, da nadaljujejo pot graditve komunalnega sistema in socialističnega razvoja. M. Z. r Volilna udeležba v kranjskem okraju več kot 89 /o Po nepopolnih podatkih okrajne volilne komisije je v kranjskem okraju včeraj do 17.30 ure volilo 82,6%. Od 89.572 volilnih upravičencev jeN volilo 73.982. Poudariti je treba, da je bilo 6.174 volivcev upravičeno odsotnih in se torej odstotek volilne udeležbe zviša na nekaj več kot 89 %. Ob tem času je bila udeležba po občinah naslednja: Bled 83 %, Cerklje 62,6%, Bohinj 87,4%, Jesenice 85,1 %, Kranj 82,4%, Radovljica 86,1%, Gorenja vas 76,8 %, Železniki 77,6%, Škofja Loka 82,8%, Tržič 86,3%, Ziri 84,9 %. Kot rečeno so podatki še nepopolni. Ob zaključku lista nam dokončnih olilnih izidov še ni bilo moč dobiti, ker okrajna volilna komisija še ni končala z delom. Kraj — volišča po gorenjskih občinah. ,Vreme — oblačno, tu in tam so bili kratki nalivi. Razpoloženje — po vseh krajih na Gorenjskem je bilo v nedeljo dopoldan vse živo."Ljudje so prihajali na volišča in spet odhajali. Volilni odbori in volilne komisije so zapisovale in zbirale podatke. Kjerkoli smo se ustavili, so imele volilne komisije polne roke dela. Ponekod sd si komaj utrgali nekaj minut časa, da so nam odgovarjali. Kako ne, vsako uro so morali oddajati poročila o volilni udeležbi okrajni volilni komisiji. In poročevalska služba? Ponekod je šlo kar dobro, marsikje pa se je zataknilo. Težko je bilo predvsem tam, kjer so vasi raztresene daleč naokoli in ni telefonskih zvez. Tam so morali vsa poročila prenašati kurirji. V nedeljo dopoldne smo skoro po vseh cestah opazili skupine ljudi, ki so se po volitvah zbirali na cestah, se pogovarjali in razpravljali. »Si že volil?« »Sedajle grem.« »Le pohiti, da se boš potem pridružil nam in še ti prispeval za volilni golaž.« Take šaljive pogovore smo slišali mnogokrat, ko smo šli mimo skupin ljudi. Bojazni, da volivci ne bi našli volišč, ni bilo. Povsod so bile stavbe in vhodi v volišča lepo okrašeni. Seveda kot pač vedno — nekje lepše, drugje slabše. Po nekaterih krajih so se prav dobro odrezali. Na Bregu v cerkljanski občini so postavili tri visoke in mogočne mlaje. »Kar 20 metrov so visoki,« nam je pripovedoval cerkljanski " občan. Na enem visi 16 metrov dolga zastava. Pri vseh teh delih je levji delež razen članov volilnih komisij opravila mladina. »Ti mlaji bodo za spomenik,« se je brž hotel zagotoviti odbornik občine. Odgovora ni dobil. Kdo ve, če bodo ti mlaji res namenjeni za postavitev spomenika v cerkljanskem parku? Tudi Brničani so postavili tri visoke mlaje. Sploh je opaziti, da so vasi po Gorenjskem precej lepše okrašene kot nekatera mesta. Zanimalo me je, kako so urejeni volilni spiski. Kljub tolikemu delu, ne moremo reči, da so bili povsod v redu. Skoro povsod smo srečali ljudi, ki so hodili od volilnega odbora do volilne komisije in spraševali, zakaj tudi oni ne morejo voliti. »Niste v volilnem imeniku. Danes je prepozno.« Taki so bili odgovori. Ze res, danes je bilo res prepozno. Njihovo današnje razburjanje je bilo brezsmiselno in večkrat tudi neupravičeno. Se niso mogli že prej zanimati, če so tudi oni v volilnem imeniku? Na občinskem ljudskem odb. v Kranju se je danes zjutraj oglasil, skoro bi lahko rekli že star Kranjčan, saj v Kranju prebiva že kar pet let. Toda, šele danes je ugotovil, da še sedaj ni prijavljen v Kranju oziroma da ni v volilnem imeniku. Verjetno je bilo takih ljudi, ki tako rekoč niti ne vedo, kje stanujejo, na Gorenjskem prav danes precej. Na volitve je vplivala tudi gripa. Po vseh voliščih so mi dejali, da je precej volivcev opravičenih — zaradi gripe. Samo v tovarni »Runo« v Tržiču je 31 delavcev in delavk zbolelo za gripo. Nekako od enajstih naprej pa se je članov volilnih odborov lotila nestrpnost. Kot bi na tihem sami med seboj tekmovali. Na drugem volišču v Radovljici so mi zadovoljno dejali: »Samo še 19 jih čakamo.« Tedaj je bila ura poldan. Okoli pol enih pa so v jeseniški občini tri volišča že za- ključila volitve. To so bila volišča Kotna, Plavški rovt in Zgornja Radovna. Na volišču Podljubelj pa je volilo do 10.30 ure 84 % volilnih upravičencev. »Do sedaj smo najboljši mi,« je ponosno dejal svojim tovarišem odbornik tržiške občine. Prav zanimivo jih je bilo opazovati, kako so si na tihem želeli, da bi bila njihova enota najboljša, da bi bile volitve v njihovi enoti najprej zaključene... Lj. Na volišču št. 1 v 5. volilni enoti v Škofji Loki so volili tudi slepi. Oni so med prvimi oddali svoje glasove za nove občinske odbornike. Jožovčeva mama — stara mati popularnih Avsenikovih godcev iz Begunj — ki ji je sedaj 86 let, je volila na 1. volišču 5 volilne enote. Iz blejske občine: v 10. volilni enoti v Sp. Gorjah je ob 9. uri volila tretjina volivcev. V trenutku, ko smo se mudili tam je železarski delavec Anton Kobilica prvič volil. naš razgovor 1 1 I 1 1 PRVIČ STA VOLILA Mlade volivce, take ki prvič volijo, včeraj na voliščih ni bilo težko najti. Marka Turuha, študenta gradbene fakultete, sem našla na šestem volišču, Franca Jurgeleta, študenta fakultete za kemijo, pa na petem volišču v Kranju. Stara sta 19 let in sta letos prvič volila. »V najini volilni enoti kandidira 6 ljudi, izvolili pa bomo 3.« »In katere sta volila?« »Najboljše seveda. Med kandidati je tudi ena mladinka. Želela bi, da bi bila ta izvoljena, ker je zmožna in pridna, čeprav je še mlada.« Mlada komunista Marko Turuh in Franc Jur-gele sta pomagala lepo okrasiti peto in šesto volišče v Kranju. Prvi je predsednik šestega, drugi pa Han petega volilnega odbora. »In kako potekajo volitve?« , »Dobro. Ze prvo uro, ko je bilo volišče odprto, je volilo precej ljudi.« Na volišče so prihajali vsi, od najmlajših do najstarejših. Prihajali so in bili najrazličnejše razpoloženi. »Nekaterim se moramo celo nasmejati -humoristi so,« sta mi pripovedovala. »In vidva?« »Vesela in ponosna vsa bila, da sva lahko volila.« »Kaj je storila mladinska organizacija za mlade volivce, ki prvič letos volijo?« »Ponekod so sklicah' sestanke, drugje pa tudi ne. Ponekod so se mladi prav dobro pripravili na volitve, drugje pa ni bilo čutiti prav nobenih priprav. Mladinci Gumarske šole iz Kranja so vso noč stražili naše volišče.« Ljudje so prihajali in odhajali. Na voliščih je bilo vse živo, zato sta se morala Marko in France vrniti k svojemu delu. Zadovoljna sta sedla za mizo v prepričanju, da bo tudi njuna volilna enota kmalu zaključila volitve s 100% udeležbo. Lj. 337709 2^5723452^16 Pred dnevi je naša država navezala diplomatske odnose z Demokratično republiko Nemčijo. Navezava teh stikov je posledica aktivne koeksistence, ki je eno najpomembnejših načel jugoslovanske zunanje politike. Državi sta se tudi sporazumeli, da bosta v Pankovu in Beogradu ustanovili poslaništva in izmenjali poslanika. Ta ukrep jugoslovanske vlade ,in prav tako vlade Demokratične republike Nemčije pa je povzročil veliko negodovanje v Zahodni Nemčiji, ne sicer toliko med ljudstvom, pač pa v Bundestagu. Prekinitev diplomatskih odnosov, ki so jo predlagali nekateri je visela v zraku, dokler ni v soboto za-hodnonemški zunanji minister von Brentano predal našemu veleposlaniku v Bonnu Dušanu Kvedru noto o prekinitvi diplomatskih odnosov med obema državama. * V državnem sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ so v zvezi s tem dogodkom dali posebno izjavo iz katere povzemamo najznačilnejše podrobnosti: »... Tako enostransko in samovoljno dejanje vlade Zvezne republike Nemčije, ki ni običajno v odnosih med državami v dobi miru, sprejemata vlada in javnost FLRJ ne samo s skrajnim nezadovoljstvom, ampak ga smatrata tudi za sovražno. Taka politika vlade Zvezne republike Nemčije ne more biti in ni v skladu s koristmi miru in mednarodnega sodelovanja in načeli Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Težina tega dejanja je še večja glede na dejstvo, da je bilo podvzeto proti taki državi, kol je Jugoslavija, ki je s celotno svojo aktivnostjo bolj kot katerakoli druga država po vojni dala dokaze o svoji neodvisni in konstruktivni politiki razvijanja demokratičnih mednarodnih odnosov, v skladu z interesi miru na načelih miroljubne aktivne koeksistence. To dejanje podvzema vlada Zvezne republike proti državi, ki je bila najtežja žrtev agresije v dveh svetovnih vojnah ...« UJUDJE IN DOGODKI DVE NEMČIJI lim! IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV »Danes hočeš nočeš obstojata dve Nemčiji z različno družbeno ureditvijo,« tako jo zapisal predsednik Tito v članku za ameriško revijo »Foreign Affairs«, nato pa pristavil: »Omogočiti je treba, da bi prišlo do postopnega medsebojnega, zbližanj?, med ljudstvom Vzhodne in Zahodne Nemčije, da bosta našli neko obliko skupnega življenja.« Takšno je že dalj časa jugoslovansko stališče. V skladu z njim je Jugoslavija, dosledna, svoji politiki miroljubnega in aktivnega sodelovanja z vsako državo, sklenila priznati vzhod-lonemško vlado. Ta sklep je v Vzhodnem Berlinu naletel na neprikrito zadovoljstvo, medtem ko so nanj v Bonnu zelo ostro reagirali. Zahodnonemška vlada ni hotela doslej za nobeno ceno priznati vzhodnega dela Nemčije. Njeni najvidnejši predstavniki pa so zagrozili vsakomur, kdor bi to storil, da bodo prekinili diplomatske odnose z njim. Zaradi tega nimajo stikov z vzhodnoevropskimi deželami, razen s Sovjetsko zvezo, ki ima edina posebno pravico do dveh nemških veleposlanikov v svoji prestolnici in do posebnega diplomatskega predstavništva v vsaki nemški polovici. Jugoslavija je zdaj torej prva država izven vzhodnega bloka, ki je priznala Vzhodno Nemčijo. Upravičenosti lega koraka trezni opazovalci ne morejo očitati ničesar. Za vsakogar postaja čedalje očitneje, da ni mogoče več zanikati obstoja dveh različnih nemških držav. To seveda ne pomeni, da se je treba tudi pomiriti z vsemi vzroki blokovskih nasprotij in hladne vojne, ki so uzakonili takšno razdelitev vse Nemčije. Toda če danes že imamo takšno stanje, potem je treba realno pogledati, kaj lahko storimo, da ga čimprej odpravimo. Da bi lahkoverno nasedli stališčem nekaterih agresivnih krogov o nasilni pripojitvi v/hodnega dela k zahodnemu, ali morda tudi narobe, je vsekakor nesmiselno. Vsak tak poskus ne bi rodil drugega kot novi svetovni požar. Preostane torej le druga možnost: miroljubno sporazumevanje med obema deloma in neposredni razgovori med predstavniki obeh nemških vlad. To spoznanje si čedalje močneje utira pot v politično stvarnost večine držav. Na to je namignil tudi nemški časopis »Frankfurter Rundschau«, ko je zapisal, da je »Tito jasno rekel samo to, kar vsi ostali mislijo«. Lc enostranska, z blokovskimi predsodki obremenjena politika lahko zapira oči pred temi več ko očitnimi dejstvi. Takšna pa je žal bila Adcnauerjeva politika vso do danes. Toda Jugoslavija ni nikdar kratila nikomur in tudi Adcnaucrju ne pravice, da si po svoje kroji zunanjo politiko. Zato pa tudi lahko upravičeno zahteva, da si sama ustvarja svoj pogled na mednarodne dogodke in se po njem tudi ravna. Adenauerju nihče pri nas ne brani, da vztrajno obrača hrbet Vzhodni N*emčiji, pa čeprav se vsi dobro zavedamo, kako nespametna je takšna politika. To pa spet ne daje pravico bonnski vladi, da zahteva od drugih, da kot noji vtaknejo glavo v pesek in ne vidijo očitnih dejstev tik pred nosom. V stvarni politiki pa je treba računati z realnimi dejstvi in no z željami in prividi. Tudi v Bonnu se že poskušajo sprijazniti s to preprosto resnico. Čutiti je znamenja, da se taja doslej ledeno stališče do evropskega vzhoda, predvsem od Poljske. Do Vzhodne Nemčije sicer še ni čutiti spremembe, vendar pa je jasno, da bo na tej poti vzhodnonemška vlada pač zadnja postaja. Potreba po novi »vzhodni politiki« postaja iz dneva v dan močnejša, spodbujajo jo pa vsi trezni politični, zlasti pa industrijski krogi. Prav ti so tudi izkoristili sedanjo priložnost ob jugoslovanskem priznanju, da so znova opozorili na počasnost bonnske diplomacije pri tej nujni preusmeritvi uradne zunanje politike. V teh krogih so mnenja, da je tudi Ade-nauerjeva vlada žc zdavnaj spoznala potrebo po novi »vzhodni politiki«, vendar jo rajši izbrala pasivno stališče »čakati in videti«, kar pa je — po mnenju teh krogov — v sedanjem položaju najslabše. Prav ti krogi zato izražajo upanje, da bo jugoslovansko priznanje vzhodnonem-ške vlade pognalo v tek okorno kolesje bonnske diplomacije. Ali bodo v Bonnu zdaj spoznali to več ko potrebno resni-, co, bo pokazal žc sam odgovor jugoslovanski vladi na njen korak. Ne glede na vsebino tega odgovora pa je že zdaj jasno, da bo bonnska vlada morala slej-kopre] prilagoditi svojo politiko stvarnosti, saj je jasno, da stvarnosti ne bo mogla prikrojiti svojim čedalje bolj nerealnim načrtom in željam. MARTIN TOMAZIC Gorenjci smo volili GORENJSKA VOLIŠČA OB 13. URI Po udeležbi na volitvah v našem okraju so do 13. ure vodili občani Tržiča, kjer je volilo že 82 % vseh upravičencev, v Zireh 77 %, Kranju 70,3 odstotkov, Jesenicah 68,1 % itd. Skupaj je v kranjskem okraju volilo do 13. ure 62.178 volivcev ali 69.4 %. Slabšo udeležbo so zabeležili v občini Cerklje. Do 13. ure je volilo okrog 40 odstotkov volivcev. Čeprav je bil v občini zunanji videz volitev precej slavnosten — postavili so vrsto mlajev in lepo okrasili volišča — volilna udeležba temu ne ustreza. V vasi Štefanja gora je do 13. ure volilo komaj 7 odstotkov volilnih upravičencev, Šentur-ški gori 10% .Stiški vasi 12%. J. P. REŠITEV ŠTEVILNIH PEREČIH VPRAŠANJ Cerklje. V prostorih občinske volilne komisije v Cerkljah sem srečal tova- POMANJKLJIVOST V VOLILNIH IMENIKIH Vobčinah Skofja Loka, Radovljica, Kranj in Cerklje smo slišali včeraj nekaj pritožb zoper pomanjkljive volilne imenike. Deloma so bili tega krivi prizadeti volivci, ki se niso pravočasno in pravilno prijavili, deloma pa tudi uslužbenci, ki zaupanega jim dela niso dovolj vestno opravili. NAJSTAREJŠI VOLIVCI MED PRVIMI Na volišču številka 54 v Predosljah je prva volila najstarejša volivka, 83-letna Marija Likozar. Na volišču »Iskre« v Kranju je med prvimi volila 89-letna Lozarjeva mama iz Gorenje Save. V Davči pa je prvi volil 84-letni očanec, ki ima uro hoda do volišča. Pa tudi mladi niso hoteli zaostajati, saj smo zvedeli, recimo, v Radovljici in Tržiču, da je mladina bila takoj zjutraj že na volišču . GRIPA IN VOLITVE Epidemija gripe je v marsikaterem kraju vplivala tudi na volilno udeležbo. Tako smo po telefonu zvedeli, da je v Kropi izmed 650 prebivalcev bolnih kar okrog 130. Izmed približno 800 zaposlenih v Tovarni verig Lesce ima gripo okrog 140 ljudi. Član občinske volilne komisije v Tržiču pa je včeraj opoldne v telefonskem razgovoru z našim sodelavcem izjavil, da računajo s približno 8 % manjšo udeležbo na volitvah zaradi gripe. riša Janeza Rezarja iz Grada. Volivci četrte volilne enote so ga izbrali za svojega kandidata. Vprašal sem ga za nekaj mnenj o delu novega ljudskega odbora: »Novi ljudski odbor bo moral predvsem rešiti številna pereča vprašanja v občini, med katere spada ureditev kmetijskega posestva. Le-to je za sedaj zaradi slabega poslovanja na -izredno slabem glasu. Prav tako bo moral bodoči ljudski odbor bolj skrbeti za zboljšanje in dvig kmetijske proizvodnje, kajti naša občina je pretežno kmetijska.« Jesenice. Godba na pihala je že na vse zgodaj ustvarila med jeseniškimi volivci praznično razpoloženje. Vsa volišča so bila lepo okrašena in volitve so potekale redno, brez zapet-ljajev. V prostorih ObLO je ves dan brnel telefon s posameznih volišč. Vsako uro so poročali rezultate. Ob devetih dopoldne je volilo v občini 538G volivcev od 16.053 upravičencev ali 33,5 odstotkov. Med najboljšimi so bili Hru-šičani, kjer je godba skoraj vse dopoldne vzpodbujala Volivce. Ob devetih dopoldne so na Hrušici zabeležili 62% udeležbo. Zelo so bili zadovoljni, da so bili med prvimi. Dve uri kasneje je volilo v občini Jesenice žc 9.831 volivcev, ali 61.2 %. Tudi tokrat so obdržali vodstvo Hruši-čani z rezultatom 80.8 %. Ob 14. uri je volilo v občini 75.7% volivcev. -ey Bohinjska Bistrica. V bohinjski občini potekajo volitve mirno. Na vseh voliščih je svečano in veselo razpoloženje, kar dokazuje, da so bile volitve dobrO pripravljene. V soboto so se na zborovanju zbrali vsi mladi volivci, ki bodo letos prvič volili. Volili so že v prvih jutranjih urah, dobro razpoloženi. Ob 15.30 je volilo v bohinjski občini že 81 % volilnih upravičencev. • Prvi so zaključili z volitvami na Kamnjah in Ravnah. Prav tako pa so računali tudi na Koprivniku, kjer so čakali samo še 3 volivce. Ljudje z velikim zanimanjem pričakujejo izid volitev. Prepričani smo, da so volivci danes izvolili v ljudski odbor ljudi, ki bodo skupno z vsemi prebivalci dvignili Bohinj na višjo stopnjo razvoja. Kamnik. — V Kamniku so volitve zelo razgibale mesto. Vsa volišča so bila okusno okrašena že na predvečer. Tudi vasi, ki so dokazale v začetku volilne borbe precej brezbriž- ndsti, je zajelo živahno volilno razpoloženje in je bila prav na deželi udeležba v prvih urah največja. Tudi v Kamniku so že v prvi uri volivci v gostih vrstah stali pred volišči. Na volišču v Zapričah je tudi do 70 ljudi stalo v vrsti. V Novem trgu je prvi volil najstarejši volivec 80-letni Franc Cvetko. Ze ob 8. uri je prvo doseglo 50 % udeležbo volišče Smart- Na Jesenicah je ujel naš fotoreporter 21-letno gospodinjsko pomočnico Milko Pogačarjevo z Jesenic. Ko je volila, je Milka povedala, da sicer ni bila na zboru volivcev, da pa je že vnaprej vedela, kdo kandidira in je zato imela čas dobro premisliti, koga bo prvič volila. no v Tuhinjski dolini, v Kamniku pa Godič in Mekinje — šola. Ob 10. uri je glasovalo na volišču Hrib v Tuhinjski dolini že 83 % volivcev, na Pero-vem pa 71 %. Na celem območju kam-niške občine je od 5837 volivcev glasovalo do 10. ure že okrog 50%. Ob 15. uri je bil po volilni udeležbi s 98 odstotki prvi Novi trg, na ostalih voliščih v mestu pa je udeležba med 80 in 90%. PRVA NA VOLIŠČU Kamna gorica. — Frančiška 'Pogač-nikova iz Kamne gorice, kljub visokim letom — sedaj ima 82 let — doslej ni zamudila nobenih volitev. Še več! Vedno' je volila prva. Tudi to nedeljo je bila že dvajset minut pred sedmo uro na volišču in je spet volila — prva. -ik Prcdoslje. Tudi v Predosljah so se za letošnje občinske volitve zelo dobro pripravili. Volišča so lepo okrasili v prostorih osnovne šole. Volilna komisija je pričela z delom ob sedmi uri, na volišče pa je že pol ure pred začetkom prišla 83-letna Marija Likozar iz Predoselj, da bi oddala svoj glas. Do devetih je volilo v Predosljah več kot polovica volivcev. -č Britof. Volišče v Britofu je bilo v gasilnem domu. Tudi v Britofu je do devetih zjutraj volilo 52 % volilnih upravičencev. C. Orehek. — Na Orehku je volilo do enajste ure 65 % vseh volivcev. Stražišče. — V 25. volilni enoti v Stražišču je do enajste ure volilo 71 odstotkov volivcev. Preddvor. — Dom onemoglih v Preddvoru je zaključil z volitvami s 100 % udeležbo ob 15.30 uri. Zg., Sr., SP. Bela in Hraše je do 15.30 ure volilo od 419 volilnih upravičencev 352. V Tupaličah, Možjanci in Bregu je do 15.30 ure od 298 volilo 235 volivcev. V Javorniku, Pševem in Zabukovju so z volitvami zaključili že ob enajsti uri. > V Srednji vasi pri Šenčurju so ob 15.30 uri čakali zgolj še na enega volivca. V Šenčurju pa so do 15. ure volili 75 %. Na Bregu ob Savi so se bolj slabo odrezali, saj je do 15.30 ure volilo od 153 volivcev le 62. V Podreči je do 16. ure volilo 56 % volilnih upravičencev. Kranjska gora. — Volivci zgornje-savske doline so bili med najboljšimi v jeseniški občini. Ob 15. uri so volili v Ratečah 87 %, v Kranjski gori 80,8%, v Gozd Martuljku 79.5%, 'v Dovju - Mojstrani 70 %. V celoti so v jeseniški občini ob 15. uri volili 80,1 %, :J:::&ij.::.:'N::;;:^^ SINDIKALNE PODRUŽNICE SE PRIPRAVLJAJO NA OBČNE ZBORE Po enodnevnem seminarju za sindikalni aktiv Gorenjske, ki je bil v četrtek, 17. t. m., je bila naslednji dan še konferenca vsega alktiva. Udeleženci so na njej razpravljaj: o pripravah na bližnje občno zbere sindikalnih organizacij, o volitvah v zibore proizvajalcev, o zakonskem osnutku za delitev dohodka, o pripravah za proslavo Oktobrsko revolucijo itd. Na občne zbore se pripravljajo žo številne sindikalno podružnice V Zireh je sindikalna podružnica učiteljev in profesorjev občni zbor že imela, ponekod jiih bodo imeli prihodnji teden, največ pa jih bo v novembru. —■ Meseca decembra bedo', občni zbori občinskih sindikalnih svetov, v .začetku januarja pa obični zbor Okrajnega sindikalnega sveta. Na petkovi konferenci so .precej govorili o problemih sindikalnih organizacij, o katerih bodo razpravljali tudi na občnih zborih. Težko je zlasti v nekaterih manjših podjetjih in ustanovah, kjer so vodstva sindikalnih podružnic izgubila vse stike s članstvom. Na občnih zborih se bodo pomenili ttuH o volitvah, novih odborov in izbiri odbornikov. Poj. TOV. STANE KAVClC PREDAVAL V KRANJU V četrtek, 17. t. m., je podpredsednik Izvršnega sveta J..RS •tov. Stane Kaivčič predaval v klubu gospodarstvenikov v Kranju o vlogi direktorjev v sistemu delavskega upravljanja. Po predavanju jo tov. Kavčič odgovarjal. So na številna vprašanja s področja te zanimive in pomemlbne tematike. Z. NOVINARSKI VEČER V SELCAH V petek zvečer so novinarji »Glasu Gorenjske« priredili v okviru predvolilnih priprav novinarski večer v Seleah v občini Železniki. Sodelovala so tudi člani Ahačičevega kvarteta ter popularni LJpe Revšo iz Kranja. SEDEMDESET LET ESPERANTA Letos slavijo esperantiisti pomemben jubilej. Dne 27. jul. 1887 je namreč izšla prva vadnica esperantskoga jezika, ki Jo je izdal dr. Zemonhof ped psevdonimom dr. Esperanto. Zaradi tega je jezik kasneje dobil tudi to ime. Od takrat se je vse do danes razvijal ifc preprostega mednarodnega jezika v jezik s pravim mednarodnim duhom. Do leta 1056 je 'bilo izdanih ckoli 2000 raizKČnih učnih knjig za več kot 50 narodov. Okoli sto revij in časopisov, predvsem literarnih, znanstvenih in strokovnih, izhaja dames v estpe-rantskem jeziku v najrazličnejših deželah. Tudi okoli 30 radijskih postatj že oddaja tudi v tem jeziku. Samo v letu 1956 je več kot 10.000 ljudi uporabljalo esperanto na mednarodnih kongresih, konferencah, zborovanjih in sestankih. Sodobni splošni esperantski slovarji imajo okoli 8000 besedniiih kolenov, to je približno 80,000 besed. Tudi Esperantske društvo v Kranju bo proslavilo jubilej tako, da ibo poživilo svoje delo. — Organiziralo je tečaj, esperant-skega jezika za začetnike, prav tako pa pripravlja tudi nadaljevalni tečaj. S SLIKARSKE RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU Pretekli četrtek je bila v mestnem muzeju v Kranju odprta razstava akademskega slikarja Izidorja Urbančiča. — Ustvarjalec, ki pripada mlajši generaciji naših likovnikov, je študiral ha slikarski akademiji v Ljubljani in na specialki pri prof. Stupici. — Prvikrat se je predstavil javnosti pred 3 leti, in sicer na društveni razstavi v Jakopičevem paviljonu, nato je sledila razstava Slovenske umetnosti po osvoboditvi 1955 v Moderni galeriji in še isto leto razstava v Zagorju. Leta 1956 je razstavljal z Marjanom Dovja-kom v Jakopičevem paviljonu in Moderni galeriji. Hkrati sta bili odprti tudi razstavi reprodukcij sodobnega kitajskega slikarstva in italijanskega slikarstva od Caravaggia do Modiglianija. Kranj, 21. oktobra J057 Cm* Gorenjske 3 Mali rokomet MLADOST : TVDP KRIM 19:32 (7:17) Stražišče, 19. oktobra. Danes popoldan je bila na igrišču »Mladosti« odigrana prvenstvena tekma republiške lige V malem rokometu med domačo »Mladostjo« in TVDP Krimom iz Ljubljane. Igra je bila dokaj zanimiva, zlasti v drugem polčasu, v katerem sta bili moštvi enakopravni. Zaradi učinkovitejše igre pa so gostje zasluženo zmagali, čeprav je razlika v golih — 32:19 — po prikazani igri obeh moštev prevelika. FaBo SE DVE TEKMI Kranj, 19. oktobra. Danes sta bili na Golniku in v Kranju dve tekmi gorenjske lige v malem rokometu. Na Golniku so domači izgubili srečanje s tržiškimi rokometaši z rezultatom 17:22 (4:13) medtem ko je v Kranju ekipa Save izgubila z ekipo Planike 16:22 (11:11). Sava je po tekmi vložila protest. M. Pomlajeni „Triglav" drugi Kranj, 19. oktobra. Danes je bilo končano tekmovanje prvega dela ii. zvezne lige v namiz. tenisu. Tekmovanja se je udeležilo le devet ekip od dvanajstih prijavljenih. Čeprav zmagovalec nima pravice nastopa v i. zvezni ligi, so bila tekmovanja zanimiva in borbena. Zagrebški Tekstilac je pokazal že v prvih kolih, da bo favorit in mu je prvo mesto ogrozila le ekipa Sente, ki je z njim izgubila tesno 5:4. Senta je nato v nadaljevanju močno popustila in je ob koncu ostala šele na četrtem mestu. Triglav je tokrat zaigral z zelo pomlajeno postavo. 'Od standardne ekipe je nastopil samo Teran medtem ko sta ostala srečanja odigrala Tome in Dolenc, enkrat pa je nastopil tudi Plut. Uvrstitev na drugo mesto je za tako ekipo uspeh. Ostala dva slovenska predstavnika sta imela manj sreče. Odred je obtičal na petem mestu, ravenski Fužinar pa na .sedmem. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Biščan in Teran. Prvi je član Tekstilca in ni izgubil nobenega srečanja na turnirju, Teran pa je bil enkrat poražen. Rezultati: Tekstilac : Vojvodina 5:0, Tekstilac : Odred 5:2, Tekstilac : Triglav 5:1, Tekstilac : Gradjevinar 5:0, Tekstilac : Slavija 5:2, Tekstilac : Me- talac 5:0, Tekstilac : Fužinar 5:0, Tekstilac : Senta 5:4, Triglav : Vojvodina 5:3, Triglav : Odred 5:1, Triglav : Gradjevinar 5:0, Triglav : Slavija 5:0, Triglav : Metalac 5:0, Triglav : Fužinar 5:1, Triglav : Senta 5:0, Vojvodina : Odred 5:4, Vojvodina : Gradjevinar 5:0, Vojvodina : Slavija 5:1, Vojvodina : Metalac 5:1, Vojvodina : Fužinar 5:2, Vojvodina : Senta 5:3, Senta : Odred 1:5, Senta : Gradjevinar 5:0, Senta : Slavija ' 5:2, Senta : Metalac 5:0, Senta : Fužinar 5:0, Odred : Gradjevinar 5:0, Odred : Slavija 3:5, Odred : Metalac 5:2, Odred : Fužinar 5:2, Slavija : Gradjevinar 5:0, Slavija : Metalac 5:0, Slavija : Fužinar 2:5, Fužinar . Metalac 5:4, Česen tokrat ni igral, ker je izven forme. mSSBBSŠ Natakarica za priučitev ali že kvalificirana dobi službo takoj. Hrana in stanovanje v hd-ši. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Vestna«. Dobro poznani tovariš, kateri si jo pred 19. uri. »RADIO«, Jesenice: 21. in 22. oktobra nemški film »SE NI PREPOZNO« ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ«, Jesenice: 21. oktobra amer. film »KOGAR SONCE GREJE«. 24. oktobra nemški film »SE NI PREPOZNO« ob 18. in 2C. uri. ŽIROVNICA: 23. oktobra ameriški film »KOGAR SONCE GREJE«. DOVJE MOJSTRANA: 23. oktobra nemški film »SE NI PREPOZNO«. BLED: 21. oktobra angleški film — drama »RAZDVOJENO SRCE« ob 2C. uri. Od 22. do 24. oktobra francoski film — satira »EDVARD IN KAROLINA«. — V torek in četrtek ob 20. uri, v sredo ob 17. in 20. uri. RADOVLJICA: 22. in 23. oktobra japonski film »ATOMSKA BOMBA NAD HIROSlMO«. — V torek ob 20. uri. V sredo ob 17.30 in 20. uri. PRODAMO VEČ TRI TONSKIH KAMIONOV generalno popravljenih, v dobrem stanju, z novimi inozemskimi gumami, zaradi tipizacije. »AVTOPROMET« KRANJ Huje 51, telefon 276 TRZNi PREGLED NA JESENICAH V petek je bil jeseniški trg le slabo založen. Cene so bile v primerjavi s cenami v Kranju precej visoke. Krompir je bil naprodaj ipo 15, zelje po 25, en-dlviija 'po 60 in paradižniki po 40, 50 in 60 din kg.-Od sadja je bdtlo največ smokev po 80 din kg. Grozdja ,po 110 din kg je hitro zmanjkalo, jabolka pa so bila po 30 in 70 din kg. V zelenjavnih trgovinah so biile cene nekoliko nižje. Krompir iza zimo so potrošniški lahko kupih po 12 din kilogram, zeljo pa po 15 din kg. V KAMNIKU Na živilskem trgu v Kamniku smo zabeležili naslednje cene: zelje 10 din kg, krompir 11 din kg, endivija 50 din kg, solata 60 din kg, cvetača 56 din kg, paradižniki 40 do 54 din kg, paprika 48 din kg, čebula 50 din kg, češenj 140 din kg, črna redkev 40 din kg, korenček prav tako 40 din kg, zelena 50 din kg, kolera-bice 30 din kg, kislo zelje 48 din kg, kostanj 48, jabolka 62 din kg, hruške 80 din kg, grozdje 100 din kg, jajca so bila po 24 in 25 din komad. V SKOFJI LOKI V soboto so bile na živilskem trgu v Skofji Loki naslednje cene: krompir 12 din kg, zelje 20 din kg, rdeče zelje 30, cvetača 60 din kg, ohrpvt 20 din kg, čebula 50 din kg in jabolka prav tako, solata 40 din kg, merica kisle repe in špinače 20 dinarjev, korenje 5 din komad, zavitek peterši-lja 10 dinarjev, komad cele repe 5 din, jajca so bila po 23 din, sirček 12 dinarjev komad, liter smetane 150 dinarjev, surovo maslo zavitek 120 dinarjev, piščanci pa so bili po 300 din komad. »4 L L . _____ V Dupljah sla bili dve volišči. Na obeh je do 11. ure volilo več* kot tri četrtine volivcev. Na sliki: Prizor iz 2. volišča v Osnovni šoli. . „ GLEDALIŠČE V KRANJU Sreda, 23. oktobra 1957, ob 16. in 20. uri »Družina BLO« — Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Četrtek, 24. oktobra 1957 ob 16. in 20. uri »Družina BLO« — Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Fužinar : Gradjevinar 5:0, Metalac : Gradjevinar 5:0. Končni vrstni red: Tekstilac, Triglav, Vojvodina, Senta, Odred, Slavija, Fužinar, Metalac, Gradjevinar. M. MLADOST : GRAFIČAR 3:2 V četrtek sta se v Stražišču pomerili odbojkarski ekipi Mladosti in Grafičarja iz Ljubljane. Gostje so bili poraženi šele v zadnjem setu. Mladost si je s to zmago priborila tretje mesto na lestvici. M. DVAKRAT ZMAGOVALCI Gumarska šola je pretekli teden v prijateljski tekmi premagala gimnazijo s 3:2. Se isti teden je bil povratni dvoboj, ko je gumarska šola ponovno zmagala 'z 2:0. Gumarji so bili v obeh tekmah boljši. Aco Na 2. volišču 6. volilne enote v Tržiču, ni bilo ob pol enajstih dopoldne nobenega volivca več. Dotlej je namreč volilo že 93 odstotkov volivcev in so čakali le še 19 »zamudnikov«. Ko smo sc ob pol dvanajstih spet oglasili na volišču št. 1 5. volilne enote v Školji Loki, je glasovalo žc preko 80 odstotkov volivcev ali nekaj čez 400. Na sliki: Jerca Hafnarjeva v. Hribarjev »hat-trick« Nogomet TEKMA TRIGLAV : TRZlC PRELOŽENA Kranj, 20. oktobra. Tekma Ljubljansko - primorske lige med Triglavom iz Kranja in Tržičem, ki bi jo morali odigrati danes popoldne v Kranju je bila odpovedana zaradi obolelosti posameznih igralcev. Tekmo bodo odigrali v četrtek 24. oktobra. Zadnji športni rezultati I. ZVEZNA LIGA SPLIT : VOJVODINA 1:0 (0:0) PARTIZAN : DINAMO 4:1 (3:1) VARDAR : BUDUĆNOST 2:0 (1:0) RADNIČKI : BSK 3<0 (1:0) ŽELJEZNIČAR : HAJDUK 2:5 (2:3) ZAGREB : VELEZ 2:1 (2:1) SPARTIK : CRVENA ZVEZDA 0:0 I. CONSKA LIGA RIJEKA : LJUBLJANA 4:1 (4:0) TRESNJEVKA : LOKOMOTIVA PRELOŽENA JADRAN : ULJANIK 1:0 (0:0) ŠIBENIK : ORIJENT 5:0 (3:0) TEKSTILAC : SEGESTA 1:0 (1:0) ELEKTROSTROJ : BRANIK 4:2 (2:2) ODRED : METALAC 2:1 (1:0) LJUBLJANSKO - PRIMORSKA LIGA IZOLA : RUDAR 1:1 SLOVAN : GRAFIČAR 3:2 NOVA GORICA : KRIM 1:1 (1:0) JESENICE : ILIRIJA 3.0 (1:0) Jesenke, 20. oktobra. — Tekma ljubljansko - primorske lige. Vreme oblačno in še kar ugodno za igro. Danes je jeseniško moštvo beležilo še eno zmago, odkar tekmuje v ljubljansko - primorski ligi. Z lepim rezultatom je premagalo Ilirijo iz Ljubljane. Domači nogometaši so bili ves čas v premoči, vendar napadalci niso znali izkoristiti nekaj zelo zrelih priložnosti za dosego gola. Sele tik pred zaključkom prvega polčasa je Hribar uka- PLANIKA : VSV VILLACH 0:3 (0:2) Kranj, 19. oktobra. Danes se je na igrišču Triglava srečala ekipa »Planike« z moštvom Beljaške športne zveze. Tekma je privabila na igri-8ce okrog 500 gledalcev, ki so videli nekoliko boljšo igro gostov, kakor so jo le-ti prikazali ob nedavnem gostovanju v Kranju. Moštvo Planike je igralo grobo pri čemer sta prednjačila Perkovič in Cebulj, ki ju tudi sodnikovo opombe niso zresnile. Sodnik Kraljic bi moral vsekakor ostreje postopati, še posebno, ker je bila to mednarodna tekma. KAMNIK : LOGATEC 6:1 (1:1) Kamnik je z zamudo odigral prvo prvenstveno tekmo v jesenski sezoni in zmagal na svojem terenu proti Logatcu s 6:1 (1:1). Pionirji Kamnika so igrali s pionirji Svobode iz Duplica 1:1, mladinci Kamnik : Mengeš 3:0 in Kamnik B : Domžale B 1:5. Z. nil vratarja in dosegel za svoje moštvo prednost enega gola. V drugem polčasu so domači igrali ves čas na nasprotnikovi polovici, na kateri so se gostje nadvse krčevito branili. Terensko premoč je izkoristil Hribar in dosegel drugi gol. Zahvaljujoč njegovi razpoloženosti pa so domačini dosegli še tretji gol. Tako je Hribar na tej tekmi slavil tako imenovani »hat-trick«. Z mnogimi napakami v obojestransko škodo je sodil sodnik Uranič. U. TRIGLAV : MLADOST 5:0 (0:0) Kranj, 20. oktobra. Na igrišču Triglava sta se danes v prijateljski tekmi srečaili nogometni moštvi Triglava in Mladosti iiz Sfcražišča. Prvi 'polčas je bila igra enakovredna, medtem ko se je v drugem polčasu Triglav bolj znašel pred golom in petkrat zatresel mrežo, dvakrat po zaslugi obrambe Mladosti. Oba polčasa pa sta bila zelo nezanimiva. Gole za Triglav so dosegli: Mihelčič enega, Hribernik dva, ter vratar Zun in levi branilec Mladosti avtogola. M. NAKLO : MLADOST (K) 1:6 (C:2) Naklo, 20. oktobra. V prvenstveni nogometni tekmi gorenjske lige sta se v Naklem pomerili moštvi Mladosti iiz Kranj a ter Naklo. Gostje so bili vse-Efico&i v premoči in visoko zmagali. Aco BRATSTVO (Skofja Loka) : SVOBODA (Šenčur) 3:2 (1:0) Izpregla sta in Ana je vprašala, ali naj zapelje voz pod šupo, saj stric gotovo ne namerava že danes oditi. Stric je odvrnil da ne, dolžnost ga kliče nazaj v Železnike, zato naj voz počaka kar sredi dvorišča. Ana je privezala konja v hlev in mu vrgla povesmo najboljšega sena, potem pa sta šla v zgornjo hišo. Pustila je strica samega in stekla v kuhinjo, da bi mu pripravila malico. Vrtela se je pred ognjiščem, jezno pihala v žerjavico in nestrpno lomila trske, da se je opraskala, bila je vsa nemirna, da bi že skoro izvedela, kaj je strica tako nenadoma prineslo. Njegov suhoparni način govorjenja jo je zbegal, nič dobrega ni pričakovala. Naložila je jed na krožnik, si je odvezala delovni predpasnik, odvihala rokave in stekla v zgornjo hišo. Postavila je krožnik pred strica, ki je razmišljeno segel po nožu in vilicah, odrezal kos v naglici pripravljenega pečenj aka, ga počasi žvečil, kakor bi ne vedel prav, kaj je, in pri tem ves čas gledal "mimo Ane v ckno, skozi katero je vrel v sobo šum vode in joka kladiv. Njegov oibraiz se jI je zdel zelo truden in zaskrbljen. Dolgo je" čakala, preden je odložil nož im vilice in jo s svojimi sivimi, ibiistriimi očmi preidrno pogledal. , „V vgencih pa pridno delajo," je rekel in mignil proti oknu. „0 da, pridno delajo." Duhovnik je prikimal. Ani se je zdelo, da je uganila, čemu je prišel in ga je sklenila prehiteti. „Pismo ste prejeli, kajne?" je začela zgovorno. „Tisto pismo, v katerem sem vam sporočila, da je Dominka . . . bratranec . . vzel oba vigenca v najem?" Gospod Filip je zamahnil z roko, kakor bi odganjal nadležno muho. „Nisem prišel izaradi vigencev. Gospod Globočnik jih je bil voljan vzeti, toda Zgane ga je prehitel. Ravnala si po svoji glavi in mene nisi vprašala za svet, čeprav sem iti varuh in ž stric povrh." „Mudi.lo se je," se je opravičevala Ana. „Mudilo. Zakaj, a?" se je začudil stric. „Saj sem že povedala. Dominik je dobili veliko naročilo, moral ga je izvršiti do postavljenega roka, velika škoda bi bila, če bi izpustil tako priliko iz rdk." Gospod Fillip je pomaknil stol nazaj in prekrižal noge. Na obrazu se mu je kazala dolgo zadrževana jeza. Srdito je pogledal nečakinjo in začel s tihim glasom, ki se mu je poznalo, da bi ob najmanjšem povodu vzkipel: „Slišal sem, da zelo skrbiš za tega bratranca." Ana je začela skubsti rob kvačkanega namiznega prta in si ni upala pogledati starcu v oči. „Cesa vsega ljudje ne govore!" je rekla negotovo, ker je čutila, da stric ve vse, morebiti celo več, kot je res. Čakala je, da jo 'bo strogo obsodil, da ji bo bral levite, kakor včasih, ko je bila še majhna in je kaj malega iziagrešila, ko je bila pri njem na počitnicah. Toda zdaj gre seveda za vse večje stvari in pripravila se je, da bo slišala veliko strogih, pridigarsko resnih besed. „Česa vsega ljudje ne govore?" je ponovil župnik za njo. „Iz izkušnje vem, da si ljudje le redko vse izmislijo! Radi malce pretiravajo, Bog jim grehe odpusti, toda za vsako govorico se skriva zrno resnice." Jeizmo je vstal in hodil gor in dol po sobi. Ana ga je skrivaj opazovala, kako mrši sive, košate obrvi, da so mu oči kar izginile pod njimi Hodil je itn hodil, da je postala nestrpna, pot eni se je ustavil pred njo. „Ti, pa zanikaj, v obraz mi zanikaj, če upaš, da je ta bratranec tvoj ljubček!" Duhovnikov strogi nastop jo je zbegal. V njegovih sivih očeh je gorela taka jeza, da se ga je izlbala dn se je poskusila izmuzniti. ( »Kakšen ljubček? Rada, res rada bi izvedela, kdo vam je to natvezil!" iromet in televizija V New Yorku in drugih večjih mestih ZDA so šc pred kratkim imeli velike prohleme i urejevanjem in nadzorovanjem cestnega prometa. Daner. jo pr«. njih to vprašanje mnogo manj pereče. Promet urejajo s pomočjo televizije. Tudi v Evropi so žc ukvarjajo s podobnimi poizkusi. Predvsem so začeli Nemci, s pomočjo televizije nadzorovati nepremišljenost šoferjev. Kako ;>e kaže televizijskemu objektivu pogled na cestno križišče od zgoraj navzdol, kaže naša prva slika. Na drugi sliki pa je kontrolni prostor s televizijskimi sprejemniki, ki jim snemalna kamera posreduje sliko prometa. MAVROVSKO JEZERO desetkrat večje od Blejskega Gorenjci smo so že od nekdaj postavljali z Blejskim. Bohinjskim in Triglavskimi jezeri. Te bisere nam je dala narava. Dvojo jezer pa je po vojni ustvaril delovni človek, ko je gradil hidroelektrarni v Medvodah in v Mostah; za tamkajšnjimi visokimi jezovi jo Sava natekl;*, Zbiljsko jezero pri Medvodah ter jezero, ki sega od Most do Javornika. Takih umetnih jezer pa smo v povojni Jugoslaviji ustvarili še nekaj. Največjo jo Mavrovsko jezero v Makedoniji, ki jo 10 krat večje kot Blejsko in 4 krat večje kot Bohinjsko. — V jezeru jo kakih 150 milijonov kubičnih metrov vode; le-ta jo globoka do 10 m. tako dr. bi tudi največje prekooceansko ladjo lahko plulo po jeze- r + r e d a k c 7* j a ... »Oblikovna plat »Glasu Gorenjske-mii jo všeč, ker so sestavki dobro razporejeni in strani niso monotone. Edina sprememba, ki bi tA jo želel, je ta, da bi spremenili glavo. Zdi se mii, da je malo premajhna... Zelo bi bilo dobrodošlo povečanje ponedeljkove izdaje za en list... Dalje h; pripomnil, da vaše »Aktualno vprašanje« ni vedno aktualno, pa tudi »Naš razgovor« mi vedno zanimiv... Zelo mi"je všeč rubrika »Kaj sodimo o«, posebno če vprašate več ljudi za mnenje o določeni stvari. Tudi ponedeljkove zgodbe vedno preberem in so mi všeč. Prav tako moram pohvaliti Bodice... Zadnjo stran, ki je namenjena razvedrilu in zabavi, bi bilo moč popestriti s slikami, ki jih imate sploh bolj malo. Objavljati bi morali .bolj domačo sestavke, a prav tako zanimive. Morda bi to stran napravili .zanimivejšo s slikovno reportažo iz doma- čega življenja in z domauimij šalami... Pogrešam šale. Včasih site objavljali v vsaki številki po eno, sedaj ste \o opustili, Tudi reportaž naj bo več...« F. S., Klane, Kranj »Počakajmo še nekoliko, kaj bodo gledo glavo časopisa rekli še drugi bralci. Nekaterim jc sedanja glava bolj všeč, drugi pa spet pravijo tako koj VI. Tudi redakcija si beli glavo s tem, kako čimprej povečati ponedeljkovo izdajo šo za en list. Prav tako v glavnem kar soglašamo z drugimi Vašimi predlogi in mnenji. Slikovnega gradiva priobčujemo sicer letos precej ved kakor prej, vendar dostikrat še >remaIo. Bralci pogrešate domačih šal, redakcija pa sodelavcev, ki bi jo z njimi zalagali. Ker pa ste nas podrezali, bomo skušali postati bolj duhoviti.« »Zdi se mir, da »Glas Gorenjske« od vseh enajstih občin piše najmanj o naši... Skušaj to pod.robneje analizirati uspehe ,in neuspehe kmetijstva in iposkuso industrializacije v naš! občini... Lagal bi, če bi napisal, da pišete preveč v čemerkoli. Povečajte list, toda ne na 'škodo doseda- njo pestrosti...« F. P., Javorje nad Šk. Loko »Vašo pobudo glede pisanja o Vaši občini bomo čimprej skušali uresničiti. Gledo povečanjp, obsega lista pa veljr, to, kar smo odgovorili že tovarišu F. S.<: »Pred nedavnim ste pisali o uspehih na-fega podjetja. Danes pa so bile razdeljene nagrade za lansko leto, in sicer tako, da jo delavstvo resniJčno izgubilo moralo: direktor 139.000 din, njegoiv pomočnik 100 tisoč d.in, nekdo drug 100.000 d-in in tako dalje, delavstvo« pa nič. Prosim Vas, tovariš, ako se nekoliko pozanimate za ta »socijalni« ukrep. Napišite o tem kak članek. S tov. pozdravom.« R. M. »Čudimo se, kako sta delavski svet in upravni odbor, ki. sta za to pristojna, dopustila izplačati nagrade, če so le-to po mnenju kolektiva neupravičene. Vendar pa — oprostite — o stvari, ki sto jo navedli v svojem dopisu, zr, zdaj še dvomimo. Dvom se nam vzbuja zato, ke,? svojega dopisa niste razločno podpisali ter je torej napol anonimen. Prav zato smo tudi izpustili ime podjetja.« ru. Jezerska voda jo pokrila več vasi, odkoder so prej hodili pečalbari (zdo-marji) a trebuhom za kruhom širom po svetu. Zanimivo je, da leži morje 1250 m nad morsko gladino; njegove obalo so postalo prijetne izletne točke številnih prebivalcev Skopja. Poletj, ko se Skopje duši v pripeki, je izlet v svežo višinsko krajo Mavrova vedno mikaven. SATELIT BO KROZlL LETO DNI? Strokovnjaki astronomskega observatorija v Armagu (Severna Irska) menijo, dr. bo umetni satelit, ki kroži zadnje dni okoli našeg-*, planeta, krožil okoli zemljo leto dni. Slika pa vam prikazuje satelit V času, ko je letel preko Aljaske. Posnetek so zabeležili v ameriški zračni bazi 8. oktobra. Zanimivosti LEPŠE SREDIŠČE Cerkljani skrbijo tudd za zunanje lice svojo vasi. V središču Cerkelj urejujejo park. Meutom ko bo park v kratkem urejen, nameravajo prihMnjo leto ti a postaviti tudi spomenik padlim borcem. Prav gotovo bo ta del lahko v ponos Cerkljanom. VNET IGRALEC Ko so se novinarji »Glasa Gorenjske« pred nedavnim mudili v Cerkljah, kjer so priredili novinarski večer, so v cerkljanski gostilni srečali tudi vnetega cerkljanskega igralca. Temu možu, ki ga kaže slika, ura ni bila gospodar. 2e zjutraj, ko so novinarji prišli v Cerklje, so ga videli pri biljardu, ko pa so se popoldan vrnili, je mož še vedno igral. Pravijo, da je igral več kot osem ur. Medtem se je seveda, da bi pustil prostor svojim tovarišem, lotil tudi drugih iger. NOVA TOVARNA V Železnikih rastejo novi prostori tovarne »Niko«. Nova moderna tovarna bo prav gobovo lahko občanom v penes. V teh svetlih tovarniških prostorih bo našlo mnogo občanov zaposlitev ob sodobnih pogojih dela, ELEKTRIČNI PISALNI STROJ Neko francosko podjetje je izdelalo model električnega pisalnega stroja, ki opiše povprečno po 12 besed na sekundo. Tastatura nima le poedinih črk, ampak tudi zloge in cele fraze, ki se uporabljajo pri vsakdanjem dopisovanju. ALI JE RADAR IZGUBIL SVOJ POMEN? V Angliji so iznašli prvino, ki more napraviti za radar »nevidne« vse tiste predmete, ki jih z njo prevlečejo. Ta tvarina lahko naredi za radar »nevidne« tudi letala in ladje. Kakor vemo, deluje radar tako, da prejema valove, ki se odbijajo od predmetov, ki jih zazna v določeni smeri. Nova tvarina pa vpija radarske valove, namesto da bi jih odbijala. NOVA VRSTA BARVE V Angliji so dali v prodajo novo vrsto barve za stanovanja v vseh barvnih odtenkih, ki je bres duha. Zadošča, da z njo samo enkrat premažemo stene in dobimo enakomerno pobarvano površino. Po treh urah je barva povsem suha. — Ta nova barv,*, so ne lušči, po potrebi pa jo lahko odstranimo z navadnim milom in vodo. POSNETKI V GLOBINI 8000 m Sovjetski znanstveniki so prvi na svetu uspeli napraviti fotografsko posnetke 5180 metrov pod morsko gladino. Pravijo, da razpolaga ladja »Vitjaz«, ki je naredila prvo fotografske poizkuse na Tihem oceanu s fotografsko kamero, ki omogoča snemanje v barvah celo v globini 8000 metrov.