ZBOR DELAVCEV
4.	novembra je bil zbor delavcev, in sicer za delavce obrata Preska in Rakovnik je bil zbor delavcev v jedilnici obrata Preska, za delavce obrata Medvode pa je bil zbor delavcev v sejni dvorani v Medvodah. Po ugotovitvi sklepčnosti so prisotni na obeh mestih obravnavali naslednji dnevni red:
1.	Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja SOZD "Polikem”, združenega podjetja kemije, gume in plastike Ljubljana za razdobje 1976 — 1980.
2.	Samoupravni sporazum o finansiranju regulacije Prešnice in Vašanskega potoka.
Ad 1)
Prvo točko dnevnega reda je tolmačil ing. Pevec Rihard na zboru delavcev v Preski, v Medvodah pa predsednik zbora tov. Tribušon Janko. Omenjeni sporazum smo delavci OZD Color načeloma že sprejeli, vendar smo imeli nekatere pripombe glede finansiranja objektov skupnega pomena (člen 63). Med tem časom so na sporazum dale pripombe tudi ostale članice Polike-ma, predvsem Helios. Celoten samoupravni sporazum določa temeljne interese, ureja medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za uresničevanje skupnih ciljev in interesov.
Sprejet je bil naslednji
SKLEP: Zbor delavcev OZD Color soglasno potrjuje in sprejema samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja SOZD "Polikem”, združenega podjetja kemije, gume in plastike Ljubljana za razdobje 1976 — 1980.
Ad 2)
Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana Šiška in Vodna gospodarska skupnost Ljubljana Šiška v sodelovanju s Standard invest Ljubljana so izdelali programe in projekte za prestavitev Prešnice in Vašanskega potoka. Preložitev oz. regulacija Prešnice in Vašanskega potoka bo izvedena na ta način, da se oba potoka združita v zgornjem delu struge in bosta potekala proti Sori tako, da prečka kanal cesto Medvode—Goričane, poteka po meji med tovarno Color (10 m od ograje) in Tekstilno, prečka železniško progo in se izliva v Soro.
Za uresničitev gornjega je potrebno imeti na razpolago 900 milj. s. dinarjev, za kar naj bi 2/7 prispevala Vodna skupnost Ljubljanica Sava, 3/7 Podjetje za komunalno urejanje zemljišč in 2/7 delovne organizacije na območju Medvode.
Podjetja naj bi prispevek plačala procentualno na hektar zemljišča, katerega že uporablja na industrijski coni in za planirano oz. rezervirano zemljišče na tem območju (7 starih milj. na ha). Delovna organizacija Color bi tako po tem sporazumu plačala 11 % oz. 53 milijonov s. din.
2
Tovarna Color je neposredno zainteresirana za gornjo prestavitev (čiščenje in urejanje Vašanskega potoka bi odpadlo, na razpolago bomo imeli več vode za gasilske potrebe).
Sprejet je bil
SKLEP: Zbor delavcev OZD Color Medvode potrjuje in sprejema samoupravni sporazum o finansiranju regulacije Prešnice in Vašanskega potoka, vendar samo v primeru, da bodo istega podpisale vse delovne organizacije na območju Medvod. Omenjena sredstva je potrebno rezervirati ob zaključnem računu leta 1976 iz sklada skupne porabe.
En delavec se je glasovanja vzdržal, eden pa je bil proti.
Tov. Matijevec vprašuje, kaj spada v komunalno ureditev okolice novih blokov. Odgovor bomo iskali pri merodajnih krajevnih oz. občinskih forumih.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA
Na 11. seji delavskega sveta so delegati najprej pregledali sklepe prejšnjih sej, razpravljali o finančnem in analitsko-planskem poročilu za razdobje od 1.1. do 30.9.1976, razpravljali o poročilu o poteku formiranja TOZD-ov ter o finančnih vprašanjih. V nadaljevanju navajamo samo gradivo, ki ni obdelano v posebnih člankih:
ŽTP nam dostavlja v sprejem samoupravni sporazum o združevanju sredstev v letih 1976 — 1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana. DS je sprejem gornjega sporazuma zavrnil.
SKLEP ŠT. 123 Delavski svet sprejema sklep, da se samoupravni sporazum ne sprejme in se ga ne da v razpravo zboru delavcev.
Gospodarski odbor je na 11. seji 28. 10. 1976 sprejel sklep za odobritev podpisa pogodbe o poslovno-teh-ničnem sodelovanju s "Slovenijalesom” Idrija. Isto predlaga gospodarski odbor v potrditev DS-u.
SKLEP ŠT. 124 DS potrjuje sklep Gospodarskega odbora, da se podpiše pogodba o poslovno-tehničnem sodelovanju s "Slovenijales” Idrija. Za podpis pogodbe se pooblasti gen. dir. Miloša Gabrijela.
Na isti seji je Gospodarski odbor sprejel sklep o podaljšanju pogodbe za mornariške barve IPC. Licenčnina se plača za konvencionalne ladijske barve po spisku A 3%, te so v prometu zastopane 70%-no, za novejše barve po spisku B 4% licenčnina. Le-te so zastopane 30%-no. Za novogradnje v Jugoslaviji za inozemske lastnike ladij se plača licenčnina 5%, če je bil posel sklenjen s posredovanjem IPC London. V tem primeru je v 5% vračunana licenca po 3% in 4%. Isto predlaga Gospodarski odbor, da sprejme DS.
SKLEP ŠT. 125 O podaljšanju pogodbe za mornariške barve z IPC. Licenčnina se plača za konvencionalne ladijske barve po spisku H 3%, te so v spisku zastopane 70%-no, za novejše barve po spisku B 4% licenčnina. Le-te so zastopane 30%-no. Za novogradnje v Jugoslaviji za inozemske lastnike ladij se plača licenčnina 5%, če je bil posel sklenjen s posredovanjem IPC London. V tem primeru je v 5% vračunana licenca po
3% in 4%.
Odbor za spasavanje i obnovu broda "Bakar” nas naproša, da jim priskočimo na pomoč pri restavriranju ladje "Bakar”. Omenjena ladja predstavlja znamenitost iz NOV. Gospodarski odbor je sprejel odločitev, da jim ob priliki posredujemo naše barve in sicer v vrednosti 10.000,00 din. Isto predlaga v sprejem DS-u.
SKLEP ŠT. 126 DS potrjuje sklep Gospodarskega odbora, da se dodeli pomoč pri restavriranju ladje "Bakar” ne v denarju, pač pa jim bomo za vsoto 10.000,00 din dostavili naše barve.
Ker te pomoči letos ne bodo rabili, je potrebno, da kadr. spl. sektor navedeni znesek upošteva pri planiranju sredstev skupne porabe.
En član se je glasovanja vzdržal.
Uredništvo lista napredne slovanske mladine na Koroškem nas naproša, da jih finančno podpremo pri izdajanju njihovega glasila "Kladivo". Gospodarski odbor je sprejel sklep, da se jim dodeli finančna pomoč v višini 5.000,00 din iz sklada skupne porabe. Sprejem istega sklepa Gospodarski odbor predlaga DS-u.
DS je bil soglasen s sklepom Gospodarskega odbora, kar je potrdil s
SKLEP ŠT. 127 DS potrjuje sklep Gospodarskega od bora, da se dodeli finančna pomoč Koroški mladini pri izdajanju njihovega glasila "Kladivo”.
Komercialni sektor predlaga, da naj se odobri inozemskemu partnerju iz Ljvova brezplačna dostava 1.000 kg Colofasa v vrednosti Cl. S 1.250 oziroma 19.800,00 din.
Gospodarski odbor je vlogo pozitivno rešil, ter isto predlaga DS-u.
Delavski svet je sprejel sledeči
SKLEP ŠT. 128 Inopartnerju iz Ljvova se dostavi brezplačna pošiljka 1000 kg Colofasa v vrednosti Cl S 1.250 oziroma din 19.800,00.
V	isti vlogi kom. sektor predlaga, da zavodu Minsk dostavimo brezplačni vzorec 50 kg dodatka za razlivanje. Vrednost brezplačnega vzorca znaša 1.100,00 din. Predlog komercialnega sektorja je Gospodarski odbor pozitivno rešil, kar predlaga tudi DS-u.
SKLEP ŠT. 128 DS odobrava predlog gospodarskega odbora, da se zavodu Minsk dostavi brezplačni vzorec 50 kg dodatka za razlivanje v vrednosti 1.100,00 din.
V	dneh od 8. do 13. 11. bo v Sarajevu sejem plastike, gume in sintetičnega kavčuka. Komercialni sektor naproša, da se odobrijo sredstva v višini 3699,00 za nakup 6 kom cvetličnih korit, ki so izdelani iz naše poliestrske smole in bi jih uporabili za eksponate na omenjenem sejmu. Gospodarski odbor je sprejel sklep, da se sredstva odobrijo iz investicijskih sredstev. Isto predlaga v sprejem DS-u.
SKLEP ŠT. 129 DS odobrava sredstva v višini 3.699,00 din za nakup 6 kom cvetličnih korit. Navedena vsota se odobri iz investicijskih sredstev.
S SEJE GOSPODARSKEGA ODBORA
Na 11. seji gospodarskega odbora je tekla beseda o finančnem in analitsko-planskem poročilu za razdobje od 1.1. do 30.9.1976.
Podatke o uspešnosti poslovanja za razdobje sta podala tov. Vavpotič Aleksander, finančni direktor in vodja analitsko planske službe tov. Sorjan Alfred.
Mesec september je bil eden izmed najboljših v letošnjem letu. Tako smo zabeležili realizacijo 55.943.000 din. Od tega je 22.634.000 din izvoza in 33.308.000 din domače prodaje. Celotni dohodek je znašal 57.525.000 din. Potrošek na 100 din je znašal 75,61 din, kar je izredno veliko. Iz navedenega pa ustvarjeni dohodek ni nič večji kot je bil v najboljših prejšnjih mesecih.
PRIMERJALNI PREGLED CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA ZA RAZDOBJE JANUAR — SEPTEMBER 1976
	19 7 5		19 7 6				lndex 1975 Plan	
	Doseženo	Strukt.%	Plan	Strukt.%	Dejansko	Strukt.%	= 100	= 100
Real. proiz. in uslug	319.104.533,97	96,10	342.009.954,-	96,35	359.661.047,06	96,81	112,71	105,16
Real. mater.	8.260.556,10	2,49	10.125.000.-	2,85	8.447.371,65	2,27	102,26	83,43
Ostali dohodki	4.705.164,78	1,41	2.849.994,-	0,80	3.401.195,74	0,92	72,29	119,34
CELOTNI DOH.	332.070.254,85	100	354.984.048.-	100	371.509.614,45	100	111,88	104,66
Porab. mat. — sur. in emb. Porab. mat. —	225.768.414,04	67,55	249.660.280,-	70,33	254.481.522,42	67,36	111,55	100,23
razi. v c.	(1.445.642,09)				(4.245.176,08)			
Porab. mat.-ost.	6.618.702,12	1,99	5.182,766.-	1,46	8.791.750,85	2,37	132,83	169,63
Vred. prod. mat.	9.173.116,21	2,76	9.052,091,-	2,55	9.324.424,74	2,51	101,65	103,01
Material.stroški	7.529.053,42	2,27	5.431.254,-	1,53	8.291.311,30	2,23	110,12	152,66
Amortizacija	7.798.130,65	2,35	7.738.653.-	2,18	6.259.938,32	1,68	80,28	80,89
Izredni stroški	11.280.265,62	3,40	2.875.371.-	0,81	1.229.627,67	0,33	10,90	42,76
DOHODEK	65.348.214,88	19,68	75.043.633,-	21,14	87.376.215,23	23,52	133,71	116,43
Obvez.po pogod.	7.500.230,75	2,26	5.587.449,-	1,57	5.703.027,45	1,54	76,04	102,07
Obvez.po zakonu	9.160.484,65	2,76	4.898.780.-	1,38	5.035.400,62	1,35	54,97	102,79
Vkalk. OD in prej.	24.415.330,95	7,35	34.678.391.-	9,77	28.576.930,30	7,69	117,05	82,41
DOBIČEK	24.272.168,53	7,31	29.879.013,-	8,42	48.060.856,86	12,94	198,01	160,85
Zak. obvez, iz dobička			5.218.265,-	1,47	5.446.288,86	1,47		104,38
OD iz dobička	3.854.355,45	1,16	—		7.690.964,60	2,07	199,54	—
Obvez. pos. iz dob.	3.608.953,50	1,08	5.182.767,-	1,46	5.420.461,30	1,46	150,20	104,59
Nagrade, min. delo in EU	3.854.355,45	1,16	_		7.690.964,60			
Izplač. OD iz								
dobička Za izplač. ek.	3.192.842,45				5.612.769,60			
usp.	661.513,-				2.078.195.-	—	—	—
NETTO SKLADI	16.808.859,58	5,06	19.477.981,-	5,49	29.503.142,10	7,94	175,52	151,47
Skup. oseb. doh. Neto skl. z amort.	27.967.709,75	56,51	34.678.391,-	64,03	34.657.475,45	54,02	123,92	99,94
nad pred p. stop.	21.526.584,63	43,49	19.477.981,-	35,97	29.503.142,10	45,98	137,05	151,47
SKUPAJ	49.494.294,38	100	54.156.372,-	100	64.160.617,55	100	129,63	118,47
Celot. doh.								
na uro	363,86		363,76		400,44		110,05	110,08
Dohodek na uro Neto skl.in amort.	71,61		76,94		94,17		131,50	122,39
nad predp.stop.	23,59		19,96		31,80		134,80	159,32
Skupni OD na uro	30,65		35,53		37,36		121,89	105,15
Ure v realiz. izd.	912.619,-		975.861.-		927.765,-		101,66	95,07
V obdobju januar — september smo prvič uporabili za izračun celotnega dohodka določbe zakona o ugotavljanju celotnega dohodka in zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Ur. list SFRJ št. 60/75).
Tehnika izračunavanja celotnega dohodka o t.i. plačani realizaciji pa se je spreminjala in smo morali za poročano obdobje uporabiti določbe 3. a) čl. uredbe o obračunavanju vrednosti nedovršene proizvodnje določenih proizvodov in storitev in o ugotavljanju terjatev od zunanjih dolžnikov, vsebovanih v instrumentih za zavarovanje plačil Ur. list 32/76 in 42/76 in na osnovi te uredbe pravilnika o listinah, s katerimi se zagotavlja znesek izdatkov, vsebovanih v neplačani realizaciji Ur. list SFRJ št. 43/76.
Upoštevajoč navedene določbe predpisov je ugotovljeni celotni dohodek in dohodek po fakturirani in plačani realizaciji naslednji:
Struktura	Fakturirana	Plačana	Neplačana
	realizacija	realizacija	realizacija
Izdelkov in storitev Materiala Ostali dohodki
359.661.047,06	330.757.022,70	28.904.024,36
8.447.371,65	8.086.561,80	360.809,85
3.401.195,74	3.401.195,74	—
CELOTNI DOHODEK	371.509.614,45	342.244.780,24	29.264.834,21
Porabljena sredstva	284.133.399,22	269.684.479,62	14.448.919,60
DOHODEK
87.376.215,23	72.560.300,62	14.815.914,61
Iz navedenih podatkov lahko napravimo sledeče zaključke:
1.	) Realizacija proizvodov in storitev je večja za 12,71% v primerjavi s preteklim letom in za 5,16% večja z gospo-
darskim načrtom.
2.	) Zaradi tako povečane prodaje smo tudi celotni dohodek presegli za 11,88% in gospodarski načrt za 4,66%.
3.	) Zaradi večje prodaje pri enaki porabi substance na 100 din prodaje smo dosegli za 33,71% večji dohodek v pri-
merjavi z istim razdobjem preteklega leta in za 16,43% kot smo ga načrtovali.
Na dohodek je še posebej vplival nižji znesek obračunane amortizacije za 20% in nižji izredni izdatki za 89%.
4.	) Če od izkazanega dobička po fakturirani realizaciji odštejemo še zakonske obveznosti iz dohodka in obvezna
posojila iz dohodka lahko ugotovimo, da znašajo neto skladi po fakturirani realizaciji 29.503.142,- in so večji za 75,52% kot v istem obdobju preteklega leta In za 51,47% večji od načrtovanih.
5.	) Osebni dohodki so analizirani v posebnem poglavju, vendar lahko ugotovimo, da smo upoštevali vse določbe
samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka In osebnih dohodkov kemičnih in sorodnih panog in družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976. Upoštevajoč izplačilo ekonomskega uspeha za mesec september v znesku 2.078.195,- smo v masi osebne dohodke povečali za 23,92% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta oz. jih izračunali na nivo gospodarskega načrta.
Delitev osebnih dohodkov iz dohodka pa je 54,02 : 45,97 v korist osebnih dohodkov. Pri tem posebej opozarjamo, da so neto skladi hitreje naraščali kot osebni dohodki, saj so se povečali za 37,05% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in za 51,47% v primerjavi z gospodarskim načrtom.
Povprečni neto mesečni osebni dohodek iz rednega delovnega razmerja pa smo povečali za 16,5% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in za 9,1 % v primerjavi s celim letom 1975.
6.	) Posebna uspešnost poslovanja pa se vidi iz rasti celotnega dohodka na uro za 10%, dohodek na uro za 31,50%,
neto skladov na uro za 34,80% in osebni dohodek na uro za 21,89% v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pri 1,66% večji zaposlenosti, izračunani iz opravljenih ur, v primerjavi z gospodarskim načrtom pa smo povečali celotni dohodek za 10%, dohodek za 22%, neto sklade za 59% in osebni dohodek za 5% na 1 uro pri zmanjšani zaposlitvi za 5%.
Glede izkoriščenosti sklada skupne porabe od 1.1. do 30. 9.1976 je stanje sledeče:
Plan din	Izkoriščeno din	%
2.586.207,-	2.243.603,70	87
OSEBNI DOHODKI
Gibanje neto osebnih dohodkov v rednem delovnem razmerju v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je naslednje:
Mesec	1975	1976	lndex
I.	3.206,78	3.808,52	119
II.	3.497,20	3.809,06	109
III.	3.844,21	3.749,63	98
IV.	4.019,57	4.940,78	123
V.	3.781,81	4.284,22	113
VI.	3.815,08	4.321,66	113
VII.	4.119,26	5.236,21	127
Vlil.	4.049,98	4.435,74	110
IX.	4.169,38	5.690,52	135
Povprečje			
I,—IX.	3.837,77	4.471,73	116,5
Povprečje 1975	4.100,46	4.471,73	109,1
iz navedene analize je razvidno, da smo povečali osebne dohodke v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta za 16,5% pri 10% povečanju življenjskih stroškov, ugotovljenih po komisiji za spremljanje samoupravnih sporazumov in za 9,1% v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom v letu 1975.
Finančni direktor tov. Vavpotič Aleksander je informiral Gospodarski odbor z vsebino navodila za polletni obračun in za 9-mesečni obračun OD, ki ga je skupna komisija za samoupravni sporazum kemijske in sorodnih panog posredovala v vednost udeležencem samoupravnega sporazuma.
a.	) Navodilo za polletni obračun
Skupna komisija je na svoji seji dne 9/7-1976 obravnavala in sprejela naslednje navodilo za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu:
Dogovorjena sredstva za osebne dohodke za I. polletje 1976 se izračunavajo po določbah veljavnega samoupravnega sporazuma kemijske in sorodnih panog in po metodologiji, ki je sestavni del sporazuma.
V skladu s stališči komisije za presojo in da se zagotovi z družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v
I.	1976 usklajeno delovanje samoupravnega sporazuma je skupna komisija sklenila, da se za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke upošteva porast življenjskih stroškov v višini 6,5% (z uporabo faktorja K2 znaša F2 x K2 — 4,94%).
Za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke se uporabi dohodek, kot je ugotovljen po veljavnih predpisih za I. polletje 1976 (zap. št. 49) in obrazca poslovni uspeh med letom.
Po tem navodilu se izračunajo sredstva za osebne dohodke na tabeli III., ki jo v potrebnem številu izvodov pošiljamo in vpišejo v obrazec poslovnega uspeha med letom.
To navodilo velja samo za I. polletje 1976. Na osnovi podatkov o delovanju samoupravnega sporazuma v I. polletju bo skupna komisija izdelala nova navodila za 9-mesečni obračun in kasneje za zaključni račun.
b.	) Navodilo za 9-mesečni obračun
Skupna komisija se je dne 12/10-1976 dogovorila, da se za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu za 9 mesecev 1976 upošteva porast življenjskih stroškov v višini 10% (z uporabo faktorja K2 znaša FjxK2 — 7,90%). Prav tako se za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke uporabi dohodek, kot je ugotovljen po veljavnih
predpisih (zap. št. 17 iz obrazca poslovni uspeh med potrebnega števila delavcev in čakanje kontrole v letom).	OE—71.
Vse udeležence sporazuma opozarjamo, da pri razporejanju dohodka na osebne dohodke in pri izplačilih osebnih dohodkov upoštevajo, da pomeni vsako preseganje dogovorjenih sredstev za osebne dohodke kršitev samoupravnega sporazuma. Na to posebej opozarjamo zato, ker so vsi udeleženci sporazuma kot celota presegli dogovorjene osebne dohodke v prvem polletju za 4,9% pri čemer so bili dogovorjeni osebni dohodki za 18% večji kot v prvem polletju 1975.
Dogovorjena sredstva za osebne dohodke vplivalo nekaj faktorjev kot so restriktivna navodila skupne komisije glede življenjskih stroškov, nižja prodaja zaradi prehoda s fakturirane na plačano realizacijo, nižji dohodek zaradi novih predpisov, ki jih udeleženci pri vnaprej dogovorjeni politiki osebnih dohodkov niso mogli upoštevati. Na to kažejo tudi podatki, da so se razporejena sredstva za osebne dohodke povečala za 20% ob znižanju bruto dohodka za 5%, kar je povzročilo zmanjšanje ostanka dohodka z amortizacijo za 33% (vse v primerjavi s prvim polletjem 1975).
Tov. Sorjan, vodja analitsko-planske službe je nanizal sledeče podatke:
1.) Količinsko
lndex
Mesec september izv. 76 pl. 76
lndex izv. 76 izv. 75
Realizacija prodaje	121
Domači trg	102
Izvoz	194
147
112
374
Kumulativa	lndex	lndex
I. — IX.
Realizacija prodaje	96	114
Domači trg	92	101
Izvoz	115	198
2.) Vrednostno
lndex
lndex
September Realizacija	izv. 76 pl. 76
proizvodnje	140
Domači trg	104
Izvoz	281
izv. 76 izv. 75
157
110
415
Kumulativa
I. — IX.	Index	lndex
Realizacija	
proizvodnje	105
Domači trg	97
Izvoz	136
112
98
194
Iz poročil, ki so jih posamezni obrati posredovali je razvidno, da bi bila lahko prodaja še večja, vendar ni bilo nalogov, prav tako navajajo nekateri obrati, da ni
Iz problematike posameznih služb je razvidno:
—	domača nabava je potekala normalno;
—	poročilo uvozne službe navaja, da je naša devizna kvota že močno izčrpana, tako da je perspektiva našega uvoza negotova;
—	prodajna služba navaja, da so imeli občasne probleme glede pomanjkanja določenih surovin;
—	glede oskrbe s surovinami in pri proizvodnji sami ni bilo večjih problemov. V mesecu septembru je bil izvoz na konvertibilno področje uspešen.
OBRAČUN SREDSTEV ZA OD I. — IX. 1976
I. Po plačani realizaciji:
I	I.—IX.1975	I. —IX.1976	lndex
1.	Eksterna realizacija v tonah 2.	Vrednost proda-	14.969	17.051	113,93
nih količin po DP v 000/din	36.326	39.337	108,29
3.	Realiz.ostalih dejav. v 000/din 4.	Dohodek od	1.163	2.486	213,76
obresti in skup. nal. v 000/din	651	750	115,21
6. Povpreč. štev.			
zaposl. po stanju na kon. mes.	568	578,8	101,90
7. Vred n. DP na za-			
posl. v dinarjih 67.147,97		73.554,10	109,54
8.	% vredn. DP na zaposl.76/75 9.	K-| (degresij.		9,54	
faktor)		0,90	
10. Upoštev. fpxKi			
pri izrač.SOD-a		8,59	
11. Povpr.meseč.izpl			
BOD v letu 1975 na zaposl.	5.711,33		
12. I. skupna vred-			
nost SOD (6x11 x 9 mes.)		29.751,460	
II. OD na osnovi Fp
13.	OD na osnovi Fp
v din (12x 10)	2.555.650
III. OD na osnovi življ. str.
14.	Porast življ. str.
I.—IX.76 : leto 75	10.-
15.	Fakt. K2
(degres. fakt.)	0,79
16.	Porast življ. str.
za izrač. SOD	7,90
17.	OD na osnovi življ.
str. v din (12x16)	2,350.365
IV. OD na osnovi K3
18.	Celovit dohodek
nazaposl. 123.356	1 25.362
19.	% celovit, doh.	1,62
20.	Seštevek % prod. in življ. str.
(8 + 14)	19,54
21.	Razlika (19—20)	— 17,92
22.	Faktor K3 v %
(čl. 19)	4,-%
23.	Faktor K3 v din
(12 + 13 + 17)x22	— 1,386.430
101,62
Skupaj obračun SOD za tekoče obdobje po SS na osnovi produktivnosti, rasti življenjskih stroškov in celovitega dohodka
I.—IX.1975 I,—IX.1976 lndex
3.	Realiz.ost.dejav.
v 000/din	1.163	2.486	213,76
4.	Doh.od obresti in skup. nal.
v 000/din	651	750	115,21
5. Skupaj	38.140	42.573	111,62
6. Povpr.št.zaposl. po stanju na koncu mes.	568	578,8	101,90
7. Vredn. DP na zaposl. v din	67.147,97	73.554,10	109,54
8. % vredn. DP na zaposl. 76/75	9,54	
9. Ki (degres.fakt.)	0,90	
10. Upošt.FpxK-| pri izrač. SOD-a	8,59	
11.	Povpr.mes.izplač. BOD v letu 1975 nazaposl.	5.711,33 12.	I. Skupna vredn. SOD (6x11x9 mes.)	29.751.460	
24.	Možno izplač. BOD po SS
25.	Izplač.vkalk.BOD
26.	Razlika v din
33.271.045 32.579.280 691.765
II. OD na osnovi Fp
13. OD na osnovi Fp v din (12x1 Oš
2,555.650
Po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 moramo uresničiti stališče, da je stopnja rasti dela dohodka za OD največ 90% rasti doseženega btto dohodka
27.	Btto dohodek
v din	73,146.346 78.820.000 107,75
28.	% rasti btto doh.	7,75
29.	90% rasti btto
dohodka	6,975
30.	Izplač.OD v din 27,968.000
31.	Poveč. OD v din za I, — IX.75 za 6,975%
32.	Izplačani vkalk.
BOD v din
33.	Možno izplač. na osnovi rasti btto dohod, v din
34.	Razlika — preveč izplačano
II.	Po fakturirani realizaciji
OBRAČUN SREDSTEV ZA OD ZA OBDOBJE I. — IX. 1976.
(po metodologiji komisije za samoupravni sporazum in družbenem dogovoru za leto 1976)
I,—IX.1975 I. —IX.1975 lndex 1 2
1.	Eksterna realizacija v tonah 14.969	17.051	113,93
2.	Vred.prod.količ.
po DP v 000/din 36.326	39.337	108,29
lil. OD na osnovi življenjskih	
stroškov	
14. Porast življ.strošk.	
I.—IX.76 : leto 75	10.-
15. Faktor «2	
(degres. fakt.)	0,79
16. Porast življenj.str.	
za izrač. SOD	7,90
17. OD na osnovi živ.	
str.v din (12x16š	2,350.365
IV. OD na osnovi «2	
18. Celovit doh. na	
zaposl.	123.356	150.961
19. % celovitega doh.	22,38
20. Sešt.% produkt.in	
življ.str.(8 + 14)	19,54
21. Razlika (19—20š	2,84
22. Faktor K3 v %	
(čl. 19)	O
23. Kg v dinarjih	
Skupaj obračunana SOD za tekoče obdobje po SS na osnovi produktivnosti, rasti življenjskih stroškov in celovitega dohodka
24.	Možno izplačani BOD po SS (12 + 13 + 17 + 23)
25.	Izplač. vkalk.BOD
26.	Razlika v din
29.918.768 32,579.280
29.918.768
(	2,660.512 )
32.657.475
32.579.280
2.078.195
I,—IX.1975 I,—IX.1976 lndex
Po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v letu 1976 moramo uresničiti stališče, da je stopnja rasti dela dohodka za največ 90% dejanske rasti doseženega brutto dohodka:
27.	Brutto dohodek 73,146.346 93.636.153 1 28,01
28.	% rasti btto dohod.	28,01
29.	90% rasti btto
dohodka	25,21
30.	Izplačani OD
v din	27,967.000
31.	Poveč. OD v din za I,—IX.1975
za 25,21 %	35.017.480
32.	Izplačani vkalk.
BODvdin	32.579.280
33.	Možno izplač. na osnovi rasti btto
dohodka v din	35.017.480
34.	Razlika za izplač.	2.438.200
Tov. Trinkaus Ernest, dipl. ing. je dal v razpravo obe poročili ter predlog glede izplačila EU.
Na podani poročili člani Gospodarskega odbora niso imeli pripomb, glede izplačila EU pa je predlagano, da naj bi se 40% EU izplačal pri izplačilu OD za mesec oktober, 33% pa se zadrži do zaključnega računa, ker je pričakovati v naslednjih mesecih slabše finančne rezultate.
Gospodarski odbor predlaga, da se ista odločitev glede izplačila EU predlaga v potrditev Delavskemu svetu, na zboru delavcev pa se delavcem poda ustrezna obrazložitev.
SKLEP št. 50 Gospodarski odbor sprejema finančno in analitsko plansko poročilo za razdobje od 1.1. do 30.9.1976.
Obenem se predlaga Delavskemu svetu v potrditev sledeč predlog:
40% EU se izplača pri izplačilu OD za mesec oktober, 33% pa se zadrži do zaključnega računa.
POROČILO O POTEKU FORMIRANJA TOZD
Samoupravna komisija za formiranje TOZD, l<i je bila izvoljena na zborih delavcev po ključu, kakor je voljen DS (iz vseh delov OZD) in šteje 21 članov, je imela prvi sestanek 4.9.1976. Za predsednika je bil izvoljen tov. Tribušon Janko, nam. predsednika ing. Petek Franc. Na prvi seji smo v grobih obrisih razpravljali o bodoči organizacijski shemi TOZD-ov.
22. 9.1976 je komisija skupno s strokovnim kolegijem ponovno pregledala in dopolnila prvotni predlog organizacijske sheme bodočih TOZD-ov. Da bi olajšali delo samoupravni komisiji je generalni direktor 5. 10. 1976 imenoval strokovno komisijo v sestavu:
ing. Koprol Mario, Kuret Jurij, ing. Gortnar Jože, ing. Svoljšak Janez, ing. Petek Franc, ing. Pevec Rihard, Vavpotič Aleksander, Sorjan Alfred, Aleksič Jolanda in Izlakar Alojz. Predsednik strokovne komisije je ing. Svoljšak Janez. Komisija ima nalogo, da pripravi samoupravni komisiji sledeče naloge:
a)	določitev kriterija za delitev premoženja in obveznosti med TOZD-i,
b)	pripraviti makro organizacijsko shemo bodočih TOZD-ov in skupnih služb,
c)	določiti poslovni predmet posameznih TOZD-ov,
d)	komisija mora dajati smernice pri izdelavi planov za leto 1977,
e)	proučiti dosedanje dogovore o žiro računu, neomejeni solidarnosti, odgovornosti in nazivu TOZD-ov,
f)	izdelati predlog bodoče samoupravne organiziranosti.
12.	10. 1976 se je strokovna komisija prvič sestala. Seznanjena je bila z zadolžitvami, obravnavala je kriterije za delitev premoženja in obveznosti med TOZD in dopolnjevala organizacijsko shemo organiziranosti TOZD. 1
Zaradi učinkovitejšega dela se je komisija razdelila v tri skupine po treh delovnih področjih.
V	prvi skupini so ing. Koprol Mario, ing. Gortnar Jože in Kuret Jurij.
Drugo skupino sestavljajo ing. Svoljšak Janez, ing. Petek Franc in Izlakar Alojz.
V	tretji skupini so ing. Pevec Rihard, Vavpotič Aleksander, Sorjan Alfred in Aleksič Jolanda.
Prva delovna skupina mora predvsem delovati na strokovnem področju pri organiziranju temeljnih organizacij v okviru bodočega TOZD-a "Smole”, druga na področju TOZD-a "Premazi” in tretja skupina na področju delovne skupnosti skupnih služb.
Glede na razdelitev premoženja in obveznosti je komisija smatrala, da se je potrebno pri razdelitvi premoženja in obveznosti držati smernic in osnutka zakona o združenem delu.
14.10. 1976 se je ponovno sestala samoupravna komisija, na kateri je strokovna komisija poročala o delu in navedla konkretne predloge.
Sprejeti so bili sledeči sklepi:
1.	Finančni sektor izdela preciznejši osnutek kriterijev za delitev premoženja in obveznosti do 30.10.1976.
2.	Sporazum o združitvi TOZD se da v javno razpravo.
3.	Določil se je predmet poslovanja za TOZD-e in OZD.
4.	Oblikovala se je groba organizacijska shema, na podlagi katere se dela makro organizacijska shema.
Tako bi tozd "Smole” štela	101 zaposlenih
TOZD "Premazi”	321 zaposlenih
Delovna skupnost skup. služb	161 zaposlenih
14. 10. 1976 smo sklicali dva zbora delavcev obratov Medvode, Preska in Rakovnik, na katerih smo sprejeli ukrepe, ki so potrebni za organizacijo TOZD-ov in sicer:
—	zbor delavcev daje soglasje na pričetek postopka za ustanovitev TOZD-ov,
—	zbor delavcev potrjuje, da se za predsednika zbora delavcev TOZD "Smole” imenuje tov. Kuret Jurija, za predsednika zbora delavcev TOZD "Premazi” pa tov. Izlakar Alojza,
—	oba zbora delavcev sta potrdila, da se pooblašča za podpisnike za registracijo TOZD-ov pri okrožnem gospodarskem sodišču za TOZD "Smole” ing. Koprol Mario, za TOZD "Premazi” pa ing. Svoljšak Janez,
—	zbora soglašata, da se dš osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v OZD v javno razpravo.
20.10. 1976 je bil dan osnutek v javno razpravo.
POMOČ POSOČJU
Organizacija Color je izročila področju na Tolminskem, ki gaje prizadejal potres 4 prikolice. Dve prikolici sta bili izročeni po potresu 6. maja 1976 in dve po septembrskem potresu.
Prvi dve prikolici sta bili predani občinskemu štabu CZ Tolmin, na našo željo pa izročene delavcem Helios — TOZD Srpenica. Tretja prikolica je bila predana občinskemu štabu CZ Tolmin, ki jo je štab razporedil neznanemu uporabniku v Srpenici. Četrta prikolica je bila na prošnjo Heliosa izročena njihovemu TOZD-u Srpenica.
V vseh primerih smo prejeli uradno potrdilo o izročitvi. ki ga je izdala občinska skupščina Tolmin.
GARANCIJA JUGOTANINU
Zbor delavcev je dne 2. 9. 1976 sprejel sklep, da organizacija združenega dela Jugotanin Sevnica postane pridruženi član SOZD "Polikema”.
Ker je Jugotanin Sevnica delovna organizacija z zastarelo mehanizacijo, je sestavila sanacijski program in zaprosila upravni odbor sklada skupnih rezerv SRS za sanacijski kredit, s katerim bi moderniziral obrat za proizvodnjo tanina in furfurala. Investicijske naložbe so izredno velike, zato je potrebno, da kot člani SOZD "Polikem” damo garancijo na sanacijski kredit. Iz obrazložitve, ki nam je bila posredovana j^ razvidno, da na našo delovno organizacijo odpade obveznost po garanciji od skupne višine 13,000.000,00, to je 11,93% v znesku 1,550.900,00 za čas odplačevanja kreditov po delovni organizaciji Jugotanin Sevnica.
Glede na to, da je najetje investicijskega kredita edini način, da se Jugotanin modernizira in ker dejansko upravljamo z družbenimi sredstvi, pomeni dajanje garancije pomoč družbi, je bil DS mnenja, da ni ovire glede na izdajo garancije.
SKLEP: DS soglaša s tem, da se izda pooblastilo za izdajo garancije v okviru "Polikema”. Za podpisnika pooblastila za izstavitev garancije se določi gen. dir. tov. Gabrijel Miloša.
ZAKON O BLAGOVNEM PROMETU IN STORITVAH ŽE VELJA
Od 1. novembra 1976 dalje morajo vsi prodajalci kakršnegakoli blaga, ki ga potrošniki kupujejo in vplačujejo denar vnaprej, obračunati kupcu obresti za vplačano vsoto. To je posledica uvedbe novega zakona o osnovah poslovanja OZD na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu, s čimer se želi preprečiti rušenje enotnosti jugoslovanskega tržišča v tej panogi. Takšno urejanje odnosov bo še posebej razveselilo kupce osebnih avtomobilov, saj so prav ti kupci leta in leta brezobrestno podpirali trgovino, proizvajalce in banke. Predpisi, ki so veljali do 1. novembra letos, so obvezovali prodajalce osebnih avtomobilov in drugega blaga, da so obračunavali obresti samo od dneva izteka pogodbenega roka dobave. Člen 16, odstavek 4, pa v novem zakonu izrecno poudarja, da obresti tečejo od dneva, ko je kupec vplačal ali nakazal denar. Nespoštovanje teh predpisov ima za posledico visoke kazni, zato je težko verjetno, da bi trgovci tvegali neobračunavanje obresti, ker bodo kaznovani od 20.000 do 1,000.000 novih dinarjev. S tem zakonom je kupec dobil pravico, da lahko za nov izdelek z napako (tovarniška napaka) zahteva novi oz. drugi izdelek ali denar nazaj, lahko pa se tudi strinja s popravilom. Takšno zahtevo lahko postavi vsak kupec, tudi tisti, ki kupuje avtomobil. V tem primeru je postopek tak: zahtevo postavi kupec prodajalcu v prisotnosti dveh prič ali pa pismeno. Če prodajalec zavrne zahtevo, ki je bila dana v roku šestih mesecev od dneva prevzema določenega artikla, ima kupec pravico zahtevati od tržne inšpekcije, da posreduje v kupčevem interesu.
Tudi v primerih, ko prodajalec zavlačuje izpolnitev kupčevih zahtev, so predvidene visoke kazni, in sicer od 2.000 do 30.000 dinarjev, za TOZD pa med 10.000 in 200.000 dinarjev.
KAKO VISOKE OBRESTI
Po prejšnjih predpisih so prodajalci obračunavali od 2% do 8% obresti za prejeti denar. Po novem zakonu pa morajo biti obresti "normalne”, kar pomeni, da so enake, kot jih dajejo banke za hranilne vloge, to je 7% ali 8%. Vsi tisti kupci osebnih avtomobilov, ki so jih sprejeli pred 1. novembrom, lahko dodatno zahtevajo obresti (seveda pod pogojem, da jim še niso priznane), vendar samo za obdobje po roku, ki je naveden v pcgodbi o kupčiji. Če je rok nedoločen ali ,.orientacijski”, kot je primer z vozili volksvvagen iz TAS Sarajevo, nimajo pravice na obresti do 1. 11. 1976, po tem datumu pa tudi njim pripadajo 7% ali 8% obresti.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
Odbor za medsebojna razmerja je na 11. redni seji obravnaval kršitve delovnih dolžnosti ter sprejel naslednje sklepe:
—	Tov. Kljupič Ludvik je kriv, da je neopravičeno izostal z dela 23., 24. in 25.9.1976 in s tem kršil delovno dolžnost po drugem odstavku točke 9., 164. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in izreka na podlagi 184. člena točke e, "pogojni ukrep prenehanja lastnosti delavcev v OZD Color za dobo 6 mesecev.”
—	Tov. Oven Franc je kriv, da je 23.9.1976 prišel na delo v vinjenem stanju in ni bil sposoben opravljati svojega dela. S tem je kršil delovno dolžnost po
13.	točki 164. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in se mu izreče na podlagi 184. člena "javni opomin”.
—	Tov. Radič Vladimir je kriv, da je samovoljno zapustil delo in sicer 12. 10. 1976 od 12. ure naprej. S tem je kršil delovno dolžnost po 1. točki 164. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in se mu izreka na podlagi 184. člena, drugega odstavka — točke a, "Opomin”.
V zapisniku OMR z 10. seje je prišlo do pomote in se
popravlja:
—	tov. Pičman Alojzija se premesti na delovno mesto Knjigovodja — mehanograf;
—	na prosto delovno mesto ”55 — KT — Kurjač II” se sprejme za nedoločen čas tov. Hribernik Janeza;
—	OMR imenuje komisijo za spremljanje poskusnega dela za razvojni sektor: Juvan Ida — dipl. ing., Meglič Vilma in Vod lan Marjanca;
—	tehnični sektor je dal predlog, da se tov. Bezjak Ana in Mirovič Mirjana, zaposleni v obratu I, premestita iz delovnega mesta "polnjenje” na delovno mesto "pomožna dela v obratu”. OMR prošnji ni mogel ugoditi, ker na SM 529 ni sistemizirano omenjeno delovno mesto;
—	OMR odobrava tov. Sušnik Francu njegovo prošnjo za povračilo stroškov šolanja na šoli za voznike C kategorije. Šolnina se mu povrne po uspešno opravljenem šolanju;
—	OMR premešča tov. Mihovec Marijo iz delovnega mesta "referent za terjatve” na delovno mesto "knjigovodja—saldakonti”.
POGOVOR V LJUBLJANSKI BANKI
Ob mednarodnem dnevu varčevanja je Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana, pripravila pogovor s časnikarji, katerega se je udeležil tudi naš urednik.
Beseda ni tekla o simboličnem dnevu, Dnevu varčevanja, zato je bilo moč izvedeti vrsto zanimivosti o poslovanju banke, o vzrokih stiske pred bančnimi okenci, o naporih za posodobitev poslovanja in razširitvi mreže poslovnih enot, skratka o naporih, da bi bila banka ljudem čimbolj pri roki.
Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana, deluje na področju desetih občin ter je po prometu največja
bančna enota v državi, saj vodi blizu 700.000 različnih računov. Kar 124.000 delavcev prejme prek te banke osebni dohodek na hranilne knjižice ali tekoče račune. Na poslih s prebivalstvom dela 600 bančnih delavcev, delo pa je posodobljeno z elektronsko tehniko. Hranilne vloge vidno naraščajo ter so že skoraj dosegle 4 milijarde dinarjev.
Prizadevanja banke so usmerjena predvsem v brezgotovinsko poslovanje — s tekočimi računi — kar 116 organizacij združenega dela je preneslo Izplačila osebnih dohodkov na tekoče račune. O prednostih tekočih računov, oziroma čekovnih knjižic bomo še pisali.
TRISUL 76
NADALJEVANJE
5.	5. 1976 — sreda
Ves včerajšnji dan smo preživeli ob pripravljanju opreme in vsega potrebnega za naslednje dni, saj tokrat ostanemo na hribu dalj časa. Jože, Jeglič in Kem-Singh so dosegli dvojko in vanjo prinesli gorilnik, plin in nekaj hrane ter vrvi za nadelavo smeri nad dvojko. Z njimi je šel tudi Ahuja, naš zvezni oficir, vendar ga je višina zdelala tako, da ga je moral na povratku Jože ves čas varovati. Tisto malo, kar je nesel, je seveda pustil tam, do koder je piri šel in zdaj bomo imeli spet akcijo čiščenja ledenika med obema taboroma.
Okrog poldneva smo posedli na skale v bližini enice Štefan, Janez in jaz. Na dvojki sta ta hip Andrej in Zvone, ki bosta poskušala najti prehod čez ledeni odlom na raz. Časa imamo dovolj, saj gremo šele jutri zjutraj na Alpino (tabor 2), zato kar malo polenarimo na toplih skalah. Ob štirih se oglasita po radiu Zvone in Andrej in pravita, da bosta zaradi slabega počutja sestopila. Nič nimamo proti in čez dobro uro sta že pri nas. Zvone pravi, da ga boli glava, zato se kar hitro spravimo v šotore in nad kuhanje. Pozno v noč še prekladamo posodo in talimo sneg.
6.	5. 1976 — četrtek
Mrzlo jutro nam omogoča lahko napredovanje po trdi skorji ledenika Ronti. Šele ko nas sonce dohiti visoko nad taborom ena, postane hoja počasnejša in napor večji. Kljub vsemu smo v štirih urah na dvojki in privoščimo si počitek, nato pa se spravimo nad urejanje tabora. Odkopljemo skoraj popolnoma zasute šotore, popravimo vrvice in uredimo notranjost. Tu bo zdaj naše glavno oporišče za delo na razu. Komaj je vse lepo urejeno, se doslej lepo vreme sprevrže. V hinavskem brezvetrju se vsujejo snežinke, nato pa zarjove veter visoko po grebenih in se kot ptica roparica spusti nad delo ubogih malih človečkov. Brez moči sedimo v šotoru in poslušamo udarce vetra, ki uničuje vse, kar smo s takim trudom naredili v zadnjih treh urah. Divje rjovenje ne poneha niti za hip. V manj kot pol ure so šotori spet popolnoma zasuti in moramo v vihar, da jih osvobodimo snežnega oklepa. Napnemo dodatne vrvice in se premraženi spet zatečemo v zavetje. Popoldne in večer minevata v zaskrbljenem pri-
čakovanju izboljšanja, ki ga noče biti. Z nočjo se moč vetra še stopnjuje. Šotorsko platno divje poka pod udarci orkanskega vetra in ves čas se bojimo najhujšega, da se bo pretrgalo. Le počasi utonemo v nemiren sen, prekinjen z vstajanjem in otrkavanjem šotorov, ki ječe pod težo novozapadlega snega.
7.	5. 1976, petek
O izboljšanju niti sledu. Sneg sicer ne pada več tako na gosto, veter pa še vedno razsaja. Radijske zveze z enko ni, verjetno vsi skupaj še spe pod novim snežnim pokrivalom in se jim ne da ven, v to pasje zavijanje vetra. Zjutraj moramo najprej odkopati do vrha zasut vhod v šotor. Pri tem se nam vsuje v notranjost lepa zaloga snega, ki ga pri priči porabiva za pripravo zajtrka. Okrog desete ure sneženje nekoliko poneha. S Štefanom se napraviva, da bova šla napet vrvi, če se bo le dalo, Janez pa bo ostal v šotoru, ker ga rahlo načenja višinska. Medtem, ko Štefan še ureja nahrbtnik, zakoračim v veter proti razu. Dvesto ali tristo korakov skozi metež in nad menoj se pokažejo obrisi razpoke, nad njo pa zeleni led raza.
Počasi se strmina povečuje. Veter, ki besni po razu me hoče prevrniti in v zadnjem hipu zasadim oklo cepina v led in se ga oklenem. V divjih sunkih vetra, ki nosi s seboj oblake ledenih kristalov, komajda ujamem kak premor, da lahko zajamem nekaj zraka. V takem je napredovanje neumnost. Previdno, korak za korakom, zabijam dereze v led in sestopam po strmini, ki jo pometa žvižgajoči element. Ob šotoru stoji Štefan, ki ni niti poskušal iti za menoj, ko je videl, kakšno je vreme na razu. Spraviva se v mirno zavetje šotora in spet pričneva taliti sneg. Nekaj človek mora delati, drugače bi od prisluškovanja vetru lahko še zblaznel. Janez leži v sosednjem šotoru, kot kaže ga pošteno zdeluje višina. Niti za kekse in kavo ne kaže nobenega zanimanja. Okrog petih se mu stanje poslabša in bruha. Odločitev je na dlani — takoj v dolino. S Štefanom ga naveževa medse, popraviva še šotore in jih dobro zapreva, nato pa se skozi meglo spustimo proti enici. Markirne zastavice, ki smo jih zabodli v spodnjem delu poti nam zelo olajšajo iskanje smeri, saj gazi že zdavnaj ni nikjer več. V taboru I je prostora le za enega od nas, zato z Janezom sestopiva v bazo, ki jo je neurje popolnoma razdejalo. Od skladišča in jedilnice so ostali le še sneženi zidovi, nosa-ško zavetje je veter popolnoma podrl, oba bazna šotora sta pretrgana od vrha do tal in se v njih komajda še da živeti, le dva tunelska šotora še služita svojemu namenu. Marko, ki je pred tremi dnevi z ostalimi tovori in nekaj nosači prišel v bazo, vzame k sebi Janeza, ki je brez spalne vreče, sam pa se zavlečem v prazen šotor, iz katerega sem odšel pred 3 dnevi. Utrujen sem dovolj, da ne morem piti niti Viomalta, ki ga je pripravil Borut. Samo zaspal bi rad, da ne bi slišal vetra, ki še vedno rohni okrog šotorov.
8.	5. 1976, sobota
V čudovitem jutru tečejo slapovi svežega snega, ki ga veter pometa z grebenov, čez steno. V bazi se ukvarjamo z odstranjevanjem škode, ki jo je naredilo neurje, na hribu pa pet ljudi s teškimi tovori spet gazi proti taboru 2. Več kot osem ur je bilo potrebno, da so preho-
dili gornje pobočje ledenika Ronti na ramo, kjer stoji Alpina. Popoldne greva z Markom na enico, z nama pa še dva nosača, ki naj bi jutri nesla na dvojko. V to kljub prepričevanju Ahuje ne verjamem, še posebej ne, ker se nosačema ne ljubi iti niti iz baze. Šele na fizično posredovanje zveznega oficirja, ki dobesedno pretepe enega od nosačev, si naložita tovore in kreneta z nama. Strahotno počasi se vzpenjata, javkanju ni ne konca ne kraja. V enki jima skuham čaj in obljubita mi, da bosta šla naslednji dan naprej. Si kar mislim, kako bosta šla!
9.	5. 1976, nedelja
Že ob pol šestih zbudim nosača, a ko jima čez pol ure prinesem čaj, spet spita zvita v dve gubi. Dokdj besed je treba, da se spravita iz šotora in spet so tu novi problemi. Enemu so zmrznili čevlji in zdaj se na vse pre-tega trudi, da bi dokazal, kako jih ne more obuti. Dve dolgi uri mineta, preden jih toliko omehča, da jih končno natakne. Z izrazi neskončnega trpljenja nato vzameta tovore, ki sem jih olajšal za več kot polovico. Počasi zagazimo v spihano površino ledenika. Kot včeraj, tudi danes uporabita vse mogoče trike, da bi čimvečkrat počivala. Ker sem ju zjutraj navezal, si prav dolgih premorov ne moreta privoščiti, saj ju vedno po največ petih minutah že kar malo sadistično potegnem z vrvjo za seboj in se morata spet prestopiti. Približno na četrtini poti zahtevata daljši počitek in preden se uspem strinjati, že ležita v snegu. Po četrt ure še vedno ne kažeta nobene volje, da bi se dvignila in ko čez naslednjih petnajst minut zahtevam, naj vstaneta, eden le zamahne z roko, medtem ko se drugemu še to ne ljubi. Zdaj ju imam pa zadosti! Stopim do prvega, ga brez besed odvežem in mu iztrgam iz rok tovor. Precej jasno in grobo mu pokažem pot proti dolini in preden uspe drugi protestirati, naredim isto tudi njemu. Zadrževati moram naval jeze, drugače bom katerega še mahnil. Ko opazita, da je hudič vzel šalo, je že prepozno. Marko jima s sočnimi kranjskimi izrazi pove, da zaradi naju lahko crkneta v prvi razpoki, na katero bosta naletela in da se izogneta pretepu, jo ucvreta po pobočju navzdol. Z Markom si naloživa še njune tovore in s trmo, ki je posledica jeze, zagrizeva v hrib. Napihani sneg se predira in gaziva do kolen ali pa še čez. Divje se otepava s strmino in z mislimi na topel šotor in kompot na dvojki odganjava utrujenost. V zadnji strmini pod Alpino nama prične počasi zmanjkovati moči. Po radiu kličem dvojko, vendar se ne oglasi, dobim pa zvezo z enico, kamor je medtem prispel Janez. Naročim mu, naj prebuta nosača, če ju bo srečal in pove mi, da se sončita na skalnem grebenu nad enico. Prasca! Za Tonača mu naročim, naj ga pošlje k hudiču. Vodja, ki ga prav nič ne briga, kje se dva člana odprave matrata do izčrpanosti zame ni noben vodja! Danes kot.kaže imam prav poseben dar za bentenje in ne zdi se m, prav nič čudno. Garava kot idiota, gaziva že pet ur, v dvojki pa trije ljudje mirno sede in morda pijejo čaj, ko bi lahko prišli naproti in naredili vsaj gaz. Ko Janez dobesedno ponovi moje zabavljanje Tonaču, je seveda ogenj v strehi, kar sem hotel pa le dosežem, saj se čez kake pol ure pokažejo nad nama tri postave, ki sestopajo. Jože in Štefan nama odvzameta težka nahrbtnika in kar hitro smo pri šotorih, kjer se nato razvije burna debata o upravičenosti mojega razgrajanja malo prej. Končamo
jo z ugotovitvijo, da pravzaprav brez potrebe zaostrujemo stvari in da tako hudo spet ni bilo, da ne bi moglo biti še huje. Lepa tolažba, ni kaj! Duhovi se le pomirijo in proti večeru odideta Tonač in Marko v dolino z obljubo, da bosta uredila z nosačema in zveznim oficirjem naše neporavnane račune, jaz pa ostanem v Alpini in naj bi jutri skupaj s Štefanom in Jožetom nadaljeval napenjanje vrvi skozi ledeni odlom.
10.	5.1976, ponedeljek
Noč je minila ob razgrajanju vetra, ki nam je hotel scefrati šotore, vendar my to tokrat ni uspelo. Z jutrom se je besnenje poleglo in okrog devetih sem že pri pritrjeni vrvi, ki stajo včeraj napela Zvone in Andrej. Pod nevarno nagnjenimi ledenimi stolpi vodi v žleb in pod navpični odlom, ki odpira vrata na vesine v razu. Hitro sem na koncu vrvi in iz snega odkopljem zvitek, ki je še preostal od včeraj. Konec si privežem za pas in zaplezam v strmo ledeno prečnico, ki me privede tik pod zadnji navpični skok v odlomu. Cepin le slabo prijemlje v vodnem ledu in ob vsakem udarcu odlete veliki kosi ledenega obzidja in treščijo kakih dvajset metrov pod menoj v sneg. Jože in Štefan sta se previdno umaknila na rob in čakata. Ko le malo predolgo motovilim, jima je čakanja, kot kaže dovolj in zajedljivo me sprašujeta, če se mi le ne zdi, da sem se malce zaj...?l Da bi odnehal tu, dva metra pod robom?! Jok! ”Če bi kdo od gospodov hotel varovati, bi bil že zdavnaj čez!" jima zabrusim in Štefan nato počasi pripleza na stojišče pod menoj. V dveh tveganih prestopih sem čez navpično mesto, ne da bi uporabil klin. Kaj vse ne naredi trma in jeza! Hitro splezam še nekaj metrov po ledeni vesini, ki ni bolj strma od 45° in izkopljem jamo, v katero nabijem kline in pritrdim vrvi. Zdaj lahko tudi tovariša prideta gor. Ko sta na stojišču rade volje prepustim Jožetu, da gre naprej. Po napetosti in tveganju v odlomu, se mi počitek prileže. Jože odpleza po ledišču, ki se mu strmina počasi povečuje, za celo dolžino vrvi za pritrjevanje in jo pritrdi ob ustnici razpoke, ki prereže raz. Štefan ima težave z derezami, ki se mu kar naprej snemajo in preden je na gornjem stojišču se na razu spet prične divji ples. Najprej zarohni veter, nato se iz nič naredi megla in že pada sneg, gnan z vetrom. Ne zmenim se za nič, hitro splezam do obeh tovarišev in v izkopano luknjo treščim vrv iz nahrbtnika. Ko tudi onadva olajšata nahrbtnike, zdrvimo ob pritrjenih vrveh spet do skoka, se zapeljemo čezenj in komaj še najdemo šotora na dvojki. V pol ure sta sneg in veter popolnoma zabrisala sledi. Divjanje vetra se stopnjuje in zvečer doseže že moč orkana. Čepimo po šotorih in upamo, da bomo zjutraj še vedno tu. Da se le šotori ne bi strgali! Le stežka spanec premaga bobnenje viharja in stresanje krhkih bivališč, ki nam nudijo edino zavetje, nas vedno znova prebuja iz nemirnega sna.
11.5. 1976, torek
Mrzlo, vetrovno jutro pozdravi navezi, ki se vzpenjata po pritrjenih vrveh čez ledeni odlom. Spet sta za delo na hribu na vrsti Andrej in Zvone, sledita pa jima še Janez in Slave, vsak s po enim šotorom za zgornja taborišča. Z grebena vihrajo dolge snežene zastave, ki nemo pričajo o moči vetra. Okrog poldneva pride do nas vesela novica, da je dosežena rama, na kateri bo stalo
taborišče tri. Tonač v bazi že kuje načrte za vrh, vendar jih ne jemljemo preveč resno. Prej je treba še opremiti trojko in napeti vrvi do konca raza, nato se bomo šele lahko menili o naskoku na vrh. Vse skupaj je še pod velikim vprašajem, še sploh, ker se vreme znova sprevrača v nevihto. Smučarske palice pred šotori brne in ostrine cepinov se svetijo v modrikasti svetlobi. Ozračje je nabito z elektriko in veter je vse močnejši. Fantje dobesedno beže z raza v varno zavetje tabora dve. Pravzaprav ne vemo, koliko je varno, a upamo, da ne bo treščilo ravno v šotore, ko je toliko primernih mest še zgoraj na razu. Komaj se poskrijemo v šotore, se že začne spet divji ples. Zemlja — pravzaprav led — pod nami drhti v divjih naletih viharja, ki se v nepomirljivih sunkih zaganja v to malo oazo življenja visoko nad dolino. V šotoru imaš občutek, kot bi tik mimo tebe ali celo čezte divjale neskončno dolge kompozicije tovornih vlakov v polni brzini. Dan za dnem ista pesem, ne vem kako dolgo bomo še zdržali. Spoznavamo resničnost naslova knjige, ki so jo napisali udeleženci prve odprave na Trisul — Noči in viharji. Zdaj bi lahko dodali še popoldneve, saj je pravi praznik, če se peklenski ples ne prične že v zgodnjih popoldanskih urah. Noč spet mineva v prisluškovanju viharju in stresanju sten in streh šotorov, ki jih vedno znova zasipavajo neznanske količine snega, gnanega v vetru. Šele proti jutru se besnenje poleže in za nekaj kratkih hipov, se mi zdi, zaspim.
12. 5. 1976, sreda
Takoj pod dvojko se pričenja megleno morje, ki ga predirajo levrhovi, višji od 6000 m. Nebo nad nami je sivo in ne obeta nič dobrega. Štefan in Jože se odločita, da v takem ne gresta na raz, zatorej se odpravim sam. Vzamem dva zavitka vrvi, nekaj hrane in se počasi odpravim ob pritrjenih vrveh. Že po nekaj metrih mi je pošteno vroče, sleči moram puhovko, da se ne skuham. Vražje soparno je. Tolažim se, da bom šel pač samo do konca pritrjenih vrvi in tam pustil tovor, nato pa se vrnem. Megleno morje se dviga za menoj kot ob plimi in ko dosežem po skoraj štirih urah višino tabora tri, me zajame nepredirna sivina. Vsedem se na nahrbtnik in si odprem konzervo kompota. Kako se prileže! Tonač se oglasi po radiu in sprašuje, kaj počnem sam tam gori in če ni malo preveč tvegano tako početje. Pomirim ga, da sem varno pripet na pritrjeno vrv in nato se spravi na oštevanje onih, ki so ostali v dvojki. Počitek mi je dal novih moči in pričnem razmišljati, da bi pravzaprav lahko še kaj postoril. Šotora se mi ne ljubi postavljati, zato izkoristim premor, ko se megla malce razkadi in se zapodim v strmo ledišče nad trojko. Spominja me na težje plezarije v ledu Centralnih Alp, saj strmina dosega tudi 60°, povrhu pa ni še nikogar, ki bi varoval. Dvakrat previden moram biti. Vsak klin, ki ga zabijem in nanj privežem vrv, prej pošteno preizkusim. Cez nekaj v led zalitih skal dosežem raz, ki se strmo pne proti skalni glavi kakih tristo metrov nad menoj. Plezam po njem in pogled neovirano pada čez strmino zahodne stene do doline, po kateri smo prišli v bazo. Več kot dvatisoč metrov strahotne strmine zija pod menoj in o tem, kako bi se končal padec v to brezno, nočem niti razmišljati. Ko se stometrska vrv izteče, zabijem v zeleni led poseben profilni klin in nanj privežem vrv. Vse kline, kladivo in cepin pustim tu pripete na vrv. Tisti, ki bo prišel za
menoj, bo tu dobil kompletno opremo za napredovanje. Ozrem se. Več kot 6500 m visoko sem in verjetno je to zadnja višina, ki sem jo dosegel na tem hribu. Medtem ko bom jaz na vrsti za počitek, bo ostalih šest fantov lahko že jurišalo na vrh, saj nas od njega loči le še kakih dvesto metrov strmega raza, nato pa se prične vršni greben, ki na pogled ni težak. Ne verjamem, da bom prišel na vrsto za sam naskok na vrh. Skorajda žalostno se spuščam proti taboru tri. Nenadoma mi noga zdrsne in že letim po strmi ledeni vesini. Vrv se napne in kot nihalo na stenski uri drsim povprek čez strmino, se ustavim in spet zaniham nazaj. Ko se nihanje umiri, prislonim čelo na mrzli led. Srce mi razbija, kot bi hotelo skočiti iz prsi, roke krčevito drže rešilno vrv, medtem ko noga brezmočno zdrsuje po gladkem ledu. Snela se mi je dereza na eni nogi, to je vzrok neprostovoljnih akrobacij. S težavo si spet namestim nagajivo derezo in z vso previdnostjo nadaljujem sestop. Globoko si oddahnem šele, ko stopim na položnejša tla rame, kjer sem gor grede počival.
Počitek brez misli in želja, prekine dobro znano brnenje v zraku. Zdi se mi, da mi lasje rastejo, zdi se, da jih je že polna kapa. Spet elektrika! Kot bi me kdo oplazil z bičem, planem pokonci, se vpnem na vrv in že drvim po vesini. Čim hitreje proč od grebena! V divjem žvižganju vetra, ki se je spet prebudil, pridrvim do odloma in se spustim čezenj. Še padec v dve razpoki, k sreči le do pasu in pod mano se iz megle pokažejo obrisi šotorov na dvojki. Kar padem v prvega. Srečen sem, da sem ušel živ in zdrav in prav nič si ne želim več v to norični-co na razu. Zdaj je vrsta na drugih, jaz sem svoje opravil. Divjanje viharja ponoči mi nič več ne krati spanca.
13. 5. 1976, četrtek
Preden obsveti sonce vrh Nanda Ghunti, ki se bohoti na drugi strani doline, šest mož že premaguje ledeni odlom pod trojko. Hitro napredujejo v popolnem brezvetrju ranega jutra. Včeraj smo se dogovorili in danes bodo poskušali dogovor uresničiti. Štefan in Andrej gresta z opremo za tabor štiri do grebena, postavita šotor in naslednji dan poskusita proti vrhu. Jože in Zvone ter Janez in Slave bodo uredili tabor tri in napeli manjkajočih dvesto metrov vrvi na razu za varen povratek vršne naveze. Jaz ostanem na dvojki za zvezo z dolino oz. enico, kjer so vsi ostali.
Ko sonce okrog devetih obsije ostrino raza, je prva naveza že na koncu pritrjenih vrvi, medtem ko Jože in Zvone že kopljeta polico za tabor SMELT, kot bo ime šotorčku na višini 6400 m. Janez in Slave še nista dosegla rame. Kot je videti, Slave še ni popolnoma okreval po bolezni, ki ga je pestila nekaj dni in ga višina spet zdeluje.
Želodec me opomni, da nisem danes še nič pojedel, zato si pred šotor postavim kuhalnik in pričnem s pripravljanjem zajtrka. Priredim si pravi mali piknik iz sicer borne izbire hrane. Pire zamešam v juho, dodam še hrenovko, ki je po naključju ostala tu in vse skupaj po-mlatim v nekaj sekundah. Toplo sonce in po dolgem času dan brez vetra me polenita. Udobno sedim pred šotorom ter spremljam napredovanje tovarišev kot na televizijskem zaslonu. Šotorček na trojki že stoji in Janez se s Slavcem, ki se ne počuti najbolje, vrača v dvoj-
ko. Štefan in Andrej sta že tako visoko, da ju komaj še opazim. Javljata, da sta že mimo zadnje skalne glave in da gresta proti grebenu. Raz je preplezan! Še danes se bo smer, ki jo bomo imenovali po pokrovitelju odprave "Salonit”, dotaknila grebena in potrdila še en uspeh slovenskih alpinistov. Če bo vreme dovoljevalo in če bo volja fantov dovolj močna, bosta jutri stala tudi na vrhu in s tem poplačala dolg prve odprave, ki se ji je najvišji vrh Trisulov izmuznil.
Pod dvojko se po radiu oglasi Tonač, ki pravi, da jih ga-ženje od jutra po malem že zdeluje in da bi bili zelo veseli narejenih stopinj čez zadnjo strmino. Odhitim jim naproti in pri tem pazim, da delam res dobre stopinje. Ko jih srečam, odvzamem Jegliču nahrbtnik in se vrnem pred vsemi na dvojko. Odlično se počutim in v podzavesti se spet oglasi želja, da bi le še enkrat poskusil proti vrhu. Povprašal bom Janeza, če je pripravljen iti spet nazaj! Pri šotorih mi Tonač izroči posebno darilo — dve konzervi hrenovk — v znak sprave in pozabljenja zadnjega prepira. Dokler je še mehak, mu hitro serviram mojo željo, da bi šel "malo gor” seveda, če bo Janez za to in ne ugovarja. Za prišleke pripravim pijačo, odprem enega od prinešenih kompotov in jih pogostim še z njim. Pri delu mi pomaga Marko, ki je zdaj že tretjič prišel s tovorom na dvojko. Od tega fanta, ki se nam je priključil bolj kot "turist” res nisem pričakoval, da bo toliko garal.
Tonač se spet ubada s filmanjem, posname Janeza, ki se vrača z raza, nato pa še zveznika, ki se je pravkar privlekel do šotora. Še en kompot za žejne! Preden Janezu izročim njegov delež pijače, sva že zmenjena. Pravi, da gre takoj nazaj, če je treba, počuti se izvrstno. Dogovoriva se za naslednji dan, pripraviva nahrbtnike, nato pa prisluhneva pogovoru v sosednjem šotoru, kjer Ahuja, kot kaže neuspešno, poskuša prepričati oba Toneta, naj ga pustita na vrh. Naj ga pustita, hudiča, saj čez ledeni odlom tako ne bo prišel, ko nima pojma o prižemah in kot kaže tudi derez ni kaj prida navajen. Dolgotrajna diskusija se zaključi s sklepom, da možakar lahko prespi na dvojki, jutri pa ga čaka obvezen sestop v bazo. Ker mu ne kaže drugega, se Ahuja vda v usodo in nezadovoljno mrmraje zleze v spalno vrečo.
Na razu je kljub vetru, ki je spet pričel pomalem razsajati, vse živo. Prva dva sta tik pod grebenom in že iščeta primeren prostor za šotor, Jože in Zvone pa napenjata vrvi nad taborom tri. Hura! Tako napredovanje smo si želeli! To je skorajda alpski način plezarije, saj je vršna naveza popolnoma sama in ji bomo le povratek nekoliko olajšali. Bolj ko slabi moč sonca, bolj narašča moč vetra in Zvone in Jože morata sestopiti v trojko. Do glave manjka še sto, morda stopetdeset metrov vrvi, od tega jo imata sto metrov na trojki. V nahrbtnik zbašem še stopetdesetmetrsko vrv. Fanta z grebena javljata, da sta našla ugoden prostor in da šotorček že stoji. Do vrha ni nobenih tehničnih težav več, le vreme jima mora iti na roko. Toda gora nam še enkrat pokaže svojo divjo silo in nam da vedeti, da smo le nebogljeni črvički, ki se pehajo po njenih pobočjih. Veter preraste v vihar, ki nosi s seboj prave slapove ledenih kristalov. Šotori nemočno drhte pod rafali snega, ki jih zasipa. Visoko v strminah zahodne stene se s strahotnimi poki lomijo seraki in v divjem plesu viharja grme po pobočjih. Nemo se gledamo. Kaj bo s prijatelji v gornjih taboriščih, ki so še dosti bolj izpostavljena besnenju kot
naše tu na rami.

NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade:
1.	nagrada 60 dinarjev
2.	nagrada 40 dinarjev
3.	nagrada 20 dinarjev
Križanko oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka november” do vključno 10. januarja 1977. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko.
Obilo sreče!
COLORJEVE INFORMACIJE št. 11 (57), leto 5, november 1976. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 700 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ SEPTEMBRSKE ŠTEVILKE
NAGRADNA KRIŽANKA
							‘.T	—		zsz				SS.	EL
							'T	R.	£	r			z	/F	r
							L	O	7>	£		č?	z		/v
'''							*	K	£	A7		O	z?	z;	Z?
								R	N	R	4	z		<	
	p-ie«* p «c> |/*a» Lrin>						0		T	istr	z?	v5	7~	-<	o
£T	O	vS	T	R	o	3	T	R	£	z	-s	7~	l/	O	
	Z	R	R	£	z.	R	Br	R	Z	O	r		R	t/	-9
irz	D	i/	z	a	R	z	O	1:	R	1»	zv	/9	R		Z«?
	r	R	R	£	Z	/	z	R	SrTi	T	/		Z		r
	o	/v	£	Si. »	J	C	vsr*	<	R	R	c	z?	Zz		
ii	L	R	h	R	te”	Z	iz	Z	«-«<		R	*	-9		
	t	Ep	R	R	R	Z	z	7~	z	<	fts?	-9		Z5	/
—	K	o	K2P	O	/>	sz*	c~	R	R	»r	sS	r	*	<3	JZ
	£	3	T	R	R		R	ZZ	Z		R	ar* fisr	z	D	z?
Um	h	£	L	R	A?	/	A'	Er	7~	z	\Z	Z?	T-	.....	v#e^
	rr	K	-9	K	Z		>r	L	Z		/V	r	zS	Z.	z9
~~~	KRK'				T N R			3 C			/9	A? /			*
Za nagradno križanko iz septembrske številke Color-jevih informacij smo prejeli 12 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v skladišču gotovih izdelkov. Komisija v sestavi Gleščič Zdena, Čarman Francka in Jarc Žita je s pregledom prispelih rešitev ugotovila, da tokrat nobeden od reševalcev ni poslal pravilne rešitve, zato nagrade niso bile podeljene. Vsem reševalcem pa svetujemo, da si pozorno ogledajo rešitev in ugotovijo napake.
Anisik
Šund literatura le nepismenim ne more do živega!
Kdor drugemu jamo koplje, mu je vsako orodje dobro!
Toliko časa se je oziral, da so ga prezrli!
Za nepoznavanje zgodovine lahko le v šoli dobiš nezadostno oceno!
Lovska
Zvonko je pripovedoval o svojih lovskih uspehih, pa ga Janez prekine:
"Veš kaj, vsega ti pa ne verjamem!”
"Zato pa več povem,” pravi Zvone!
Cirkuška
Ponoči zbudijo direktorja cirkusa:
"Cirkus gori ...”
”... hitro zbudite požiralca ognja!”
Ljubitelj narave
Uh, kako krasen razgled! Nikjer ne vidim svoje žene!!!
Otroška
Miško je prišel v trgovino in zahteval makarone. "Kakšne pa”, ga je vprašala prodajalka.
”Ja, tiste, na katere da mama največ mesa!”
Vaška
Ko je umrl vaški zdravnik, mu je ob odprtem grobu govoril njegov prijatelj:
"Počivaj v miru, dragi kolega, med svojimi pacienti!”

Jejmo hitreje — cene živil še naraščajo!
Izdelava etiket je zahtevno delo, katerega opravljata Marija Alič in Alojzija Lakič ...
tudi sveže novice na oglasni deski so del našega informiranja ...
V kuhinji je delo zelo naporno. Ivan Lovrenčec in Peter Jenko pri vsakdanjem delu ...
Centrifuga je v rokah Jožeta Horvata ...
Jože Zver pretaka po ceveh črno tekočino ...