Slovenski PRtJATSt / Izhaja enkrat v mescu. Velja 4 gold. 30 kraje, na leto. Štev. 6. V Celovcu 15. junija 1876. XXV. tečaj. Pridiga za IV. pobinkoštno nedeljo. (Sv. katoliška cerkev Jezusov sedež; gov. S. G.) „Jezus je stopil v čolnič, ki je bil Simonov, in ga prosil malo od zemlje odriniti ; in je sedeč množice z čolna učil." Luc. 5, 3. V vod. 1. Sveta dežela je imela nekdaj prelepe pokrajine, krasne livade, rajske verte, in dišeče gorice. Lep kraj je bil tam pri Sodomi in Gomori, obdan z lepimi pašniki, ktere si je Lot bil zvolil. Lepa okolica je bila na Oljski gori, nasajena z imenitnimi goricami. Vesela je bila okolica gore Tabora, od tod, s Tabora, se je vidilo, in se vidi še zdaj po vsi sv. deželi. Posebno imenitno je tudi bilo morje Genezaret. Zgodovinar Jožef Flavij pravi v popisu tega jezera, da si je narava sama nekako siln storila, ko je tukaj različne reči združila in vedno pomlad vstvarila, in oskerbela. Na obrežju tega jezera so bili krasni verti in imenitne pristave, in štiristo čolničev je plavalo po jezeru. Iz tega morja, se je pripovedovalo med judi, ima Zveličar prirasti. Ta lepa okolica je bila spremenjena še le po Jezusu v mili raj. 2. Na tem jezeru se je zgodilo to, kar nam danešnje sveto evangelje pravi: „Ko so Jezusa množice obdale, da bi poslušale besedo božjo, obstal je pri Genezareškem jezeru. In zagleda dva čolna ob jezeru stati, s kteri h so bili ribči odšli, in spirali mreže. Vstopil je v čolnič, ki je bil Simonov, in ga prosil malo od zemlje odriniti; in je sedeč množice z čolniča učil. Ko neha govoriti, reče Simonu: Odvozi na globočino, in razgernite svoje mreže na lov. Slovenski Prijatel. 13 In Simon odgovori in reče: „Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo ničesar vjeli; pa na tvojo besedo razgernem nu-ežo." In ko so to storili, vjamejo obilno množico rib, njihova mreža pa se je pretergavala. In so mignili tovaršem, ki so bili v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Pridejo in napolnijo oba čolna, tako da se skoro pogreznujeta. Simon Peter pa, ko to vidi, pade Jezu3u k nogam, govoreč: Gospod, idi od mene, ker sem grešen človek! Ostermel je namreč on, in vsi njegovi tovarši, nad lovom, kterega so vjeli, tako pa tudi Jakob in Janez Zebedejeva sina, ki sta bila Simonova tovarša. In Jezus reče Simonu : Ne boj se odzdaj boš ljudi lovil. In zvlečejo čolna k zemlji, vse popustijo, in hodijo za njim." (Luc. 5, 1—11.) 3. Sicer nam sv. evangelist Lukež ni besedice ne zapisal, kakošne nauke in resnice je razlagal Jezus obilnim množicam, vendar pa že popisana zgodba in obnašanje Jezusovo po sebi nam daje lepe nauke, nas uči lepih resnic. Vsaka stopinja in vsako delo Jezusovo je za nas podučljivo; bi rekel, vsaka beseda danešnega evangelja je dišeč šopek nebeških naukov. Ker pa čas ne dopušča, da bi vse besede premišljevali, ki so v danešnem sv. evangelju, kaj da obsegajo , kakošne nauke zapopadajo ; zato si za danešno razlaganje odberem besede, ktere sem vam že v začetku naznanil: „Jezus je vstopil v čolnič, ki je bil Simonov in ga prosil malo od zemlje odriniti; in je sedeč množice z čolniča učil." Kakor nekdaj Simona Petra čolnič, je še zdaj in vselej sv. katoliška cerkev I. Jezusov s e d e ž, in II. Jezusova učiteljica. Razlaga. I. Ves svet je podoben nemirnemu in nevarnemu morju, kdor dobro plavati ali veslati nežna, ali komur se ladja razbije, ta se po-grezne v globočino pogubljenja večnega. Kdor pa slabega nezve-denega mornarja ima, blodi po morju, in ne pride do svojega cilja ali zaželjenega mesta. Kdor ne ve prave steze v nebeško mesto, kdor čolniča svojega telesa ne vozi po stezi zapoved božjih, in Jezusa za vodnika nima, bode pogubljen. Zato nam sv. Lukež prav lepo popisuje okolnosti, da je Jezus obstal ob Genezareškem jezeru, zagledal dva čolniča, s kterih so ribiči bili odšli in mreže spirali. Vstopil je Jezus v čolnič, ki je bil Simonov. Dva čolniča sta bila tedaj ob obrežju, pa le v enega je Jezus vstopil, in sedel — ki je čolnič sv. Petra. Petrov čolnič pomenja sv. katoliško, rimsko cerkev, ktere udi smo tuli mi; drugi čolnič pomenja pa cerkev ali zbirališče krivo vercev. Krivoverci pravijo, da njihova cerkev je prava, pri njih čisti nauk Jezusov, pa sami pravijo, da niso spoznovalci Rimske cerkve, da naslednika Simonovega nočejo spoznavati za svojega poglavarja. V danešnem svetem evangelju nam Jezus kaže, kje da ga nahajamo, kje da Jezus kraljuje ; namreč le v tisti cerkvi, ki je čoinič sv. Petra, ki je sezidana na pečino sv. Petra, in ta je naša sv. katoliška cerkev. V naši sv. katoliški cerkvi stanuje Jezus sin božji. Da si bode Bog zvolil neko mesto na zemlji, kjer bo stanoval, in živel med ljudmi, je že sv. Duh v starem testamentu naznanil, govoreč: „Zvolil si je Bog Sion, zvolil za stanovališče sebi. JTu je moj počinek, tukaj stanujem, ker sem si jo zvolil. Vdove njene bom blagoslavljal, ubožce njene bom s kruhom nasitoval. Duhovnike njene obdam z blagrom, in svetniki njeni se bojo veselja radovali. Tam se razcveta blagor Davida, ker pripravil sem svetilnico Kristusu svojemu." To stanovališče večnega Boga med ljudmi na zemlji je vidil sv. Janez v Duhu zamaknjen, kakor se bere v bukvah skrivnega razodenja: „In jaz Janez sem vidil sveto mesto Jeruzalem novo prihajajoče z nebes od Boga, pripravljeno kakor nevesto okin-čano možu svojemu. In slišal sem glas mogočen s trona govoreč: Glej, hišica Boga med ljudmi, in bo stanoval ž njimi. In oni bojo njegovo ljudstvo, in on Bog ž njimi bo Bog njihov." Ta sedež božji na zemlji pa je sv. katoliška cerkev, v kteri Jezus živi in prebiva, kakor je sam zagotovil, govoreč: „ Glejte, z vami sem jaz vse dni, do konca sveta." Jezus se je vstopil in vsedel v čoinič katoliške cerkve, ktero je Jezus sam zazidal na sv. Petra, govoreč: „Peter ti si pečina, na to pečino zazidam svojo cerkev, in pekel je premagal ne bode." V cerkvi sv. Petra vogelnik ali glavar je Jezus sam — v altarskem zakramentu. Pri zadnji večerji namreč, kakor nam popisuje to zgodbo sv. evangelist Matej, pri zadnji večerji, ko se je mislil od svojih ločiti, vzame Jezus kruh v svoje svete roke, ga blagoslovi in razlomi in da svojim učencem govoreč: „Vzemite in jejte: to je moje Telo; Ravno tako je vino spremenil v svojo lastno živo rešnjo Kri." Naj bi vendar Jezus vedno ostal pri svojih vernikih kakor je obečal, zaposre še svojim apostolom in naslednikom, govoreč: „To delajte v moj spomin;" naj bi namreč kruh in vino tudi oni spreminjali v pravo živo telo in resnično kri Jezusa Kristusa. Veselo so to spol-novali in zverševali; rano in pogosto so se zbirali verniki pri Jezusu med sveto mašo že v pervi dobi sv. katoliške cerkve, kar spričuje sv. Lukež, ki piše: „Bili so stanovitni v nauku aposteljnov, iu v užitku kruha lomitve in v molitvi." In so bili prepričani, da se zbirajo pri Jezusu samem, ker sv. apostelj Pavel govori: „Kelih blagoslovljeni, ki ga blagoslavljamo, ali ni uživanje kervi Kristusove? In kruh, ki ga lomimo, ali ni vdeleženje Telesa Gospodovega? Razumnikom govorim, vi sami sodite, kar rečem." Od pervih časov do danešnega dne se je to sv. opravilo vedno ponavljalo v katoliški cerkvi, kar lepo opisuje Efežki cerkveni zbor leta 421. „V cerkvah svetimo nekervavo daritev, sprejemljemo sv. večerjo in se posvečujemo v zauživanju presvetega Telesa in Kervi Gospodove, Jezusa Kristusa zveličarja, ker ga ne vživamo kakor navadno jed, temuč, kakor resnično, živo, lastno Telo Sina božjega. Resnično je Telo tistega, ki je zavoljo nas človek postal, terpel in umeri." Pa le samo v katoliški naši cerkvi kraljuje na sedežu posvečenega altarja Jezus, božji Sin. Nimajo ga v svojih cerkvah ali zbirališčih ne ajdi, ne turki, ne lutrani, ne protestanti kterekoli verste so. Jezus živi in kraljuje le v čolniču sv. Petra; to nam je naznanil s tem, da le Simonuv čolnič si je zvolil, vanj je vstopil, se vsedel. O kako srečni vendar smo, da smo v tistem čolniču — v tisti cerkvi, ktero Jezus vodi, da tega čolniča in nas nevihta ne pogrezne v morje večnega pogubljenja! Sveta katoliška cerkev je Jezusov sedež, v nji on kraljuje in živi v altarskem zakramentu. Y tej katoliški cerkvi se nahaja pa tudi Jezusov pravi nauk. Ker sv. katoliška cerkev je tudi Jezusovo učelišče. Le v njem se nam razlagajo čiste nebeške resnice, kakor so prišle iz Jezusovih svetih ust. O tem me še malo poslušajte! II. Kristus pravi: »Zveličani so, kteri besedo božjo poslušajo in ohranijo." Naj bi vsi narodi božjo besedo slišali, ohranili in dosegli večno zveličanje, dal je Kristus svojim apostolom nalogo, naj se razkropijo po vsem svetu povsod naj oznanujejo svete nauke, kdor nje posluša, te resnice veruje, in po njih živi, bo zveličan. Kaj bi pa z nami bilo in z drugimi rodovi, ki še bojo poznej na svetu živeli, ako bi ne zaslišali Jezusovega zveličalnega nauka? Zgubljene ovčice bi bili, ki niso vidile dobrega pastirja Jezusa, ne slišale njegovega premilega glasa; pa bi se tudi nikdar pri njem ne veselili! Ker pa Kristus pravi: »Še druge ovčice imam, ki niso iz te ovčarnice, tudi te moram privoditi, in bojo moj glas poslušale, in bo ena ovčarnica in en pastir." Jezus je vstopil v čolnič, ki je bil Simonov, in ga prosil malo od zemlje odriniti; in je sedeč množico s čolniča učil. Tako še dan danešni Jezus sedeč v čolniču sv. Petra — v sv. katoliški cerkvi — razlagati daje svoje svete nauke po vsem svetu. vsem narodom, ker sv. katoliška cerkev je Jezusova učiteljica, razlaga čiste, nepokvarjene Jezusove nauke. Kar je Kristus učil, to je zročil s\ojim aposteljnom; poslal jim je sv. Duha, kteri jih je spominjal vsega, kar je Jezus kdaj delal ali govoril. Sv. Duh pa jih je tudi varoval, da se niso zmotili ali zmešali v razlaganju božjega nauka. Po svoji smerti so Jezusov nauk zročevali svojim naslednikom, ktere so si zvolili in blagoslovili, kakor je storil sv. apostelj Pavel pred svojo smertjo : »Pričujem pred Bogom, in Jezusom Kristusom, ki bo sodil žive in mertve, v svojem prihodu in kraljestvu: Oznanuj besedo, nadeljuj priložno, nepriložno; prepričuj, opominjaj, svari z vso poterpljivostjo in učenostjo. Doba namreč bode, ko zdravega nauka ne bojo sterpeli, temuč si bojo po svojih željah zbirali učenike, prijetne ušesom. In resnice ne bojo poslušali, k bedarijam pa se bojo povračali. Ti pa bedi, vse terpi, opravljaj delo evangelista, službo svojo zveršuj. Trezen bodi. Jaz namreč že hiram , in čas moje razveze se bliža. Zato pa tebi zročim svoje delo, svojo božjo nalogo, da skerbno učiš čisti nauk Kristusov, in ljubi Timotej, zalogo — božjih naukov — varuj novosti posvetnih besed, in nasprotne, krive vednosti." Tako se je zgodilo po božji brambi sv. Duha, da še dandenešni imamo zalogo čistih, nepokvarjenih naukov Kristusovih le v čolniču Simonovem — sv. katoliške cerkve. Sicer so bili že nevarni časi za Jezusove nauke. Skoraj ni verske resnice v katoliški cerkvi, ktere bi ne bili krivoverci napadali, da bi jo pokvarili, ljudi zmotili. Pa Jezusova učiteljica sv. katoliška cerkev, razsvitljena po sv. Duhu, je vselej pravi nauk Jezusov učila svoje vernike. Bili so krivoverci, ki Jezusu niso hoteli božje časti skazovati, ne Marije Device za mater božjo spoznavati. Pa katoliške cerkve poglavarji in učeniki so zalogo sv. vere ohranili, ki uas uči, da Jezus je pravi Sin živega Boga, kakor je že sv. Peter to vero spoznaval in spričal s svojo krevjo. Še v naših dobah se nahajajo krivi nauki lažnjivih ljudi, ki človeka stavijo le pervega med živali; pa sv. cerkev verna učiteljica Kristusova nam razlaga čisti božji nauk, da človek, če tudi ima strohljivo telo, kakor živali, še ima dušo neumerjočo, ki je po božji podobi vstvarjena, ki bo živela ali vekomaj vesela pri Bogu, ali vekomaj žalostna v peklu. Neverneži zdajnega časa tajijo vse, česar ne vidijo. Nebesa bi radi porušili, pekel bi radi odstranili, Boga bi radi uničili, pobožnost in čednost se jim zdi neumnost. Kaj lehko bi se človek zmotil pri tolikih lažnjivih in krivih naukih, da bi ne vedel in ne spoznal, kaj je resnica, kaj pa laž, ko bi se ljubi Jezus ne bil vsedel v čolnič sv. Petra - v katoliško cerkev, — kjer nas še vedno uči, kaj imamo verovati, kaj imamo delati, kako živeti, da svoj cilj večnega veselja dosežemo. Kar nas sv. katoliška cerkev uči, to je ravno tako, kakor iz Jezusovih svetih ust govorjeno. Sam Sin božji bi ne mogel in ne smel drugačnih resnic razlagati, kakor nas jih uči sv. katoliška cerkev. Tako je govoril že sv. apostelj Pavel ob svojem času. Bili so namreč vstali krivoverci, ki so kristjane motili v pravem Jezusovem nauku. Pa sv. apostelj Pavel jih posvari in poduči, govoreč: „ Čudim se, da tako naglo odstopljete od tistega, ki vas je poklical k milosti Kristusa, v drugačno evangelije : ker ni drugega, pa nekteri vas motijo in hočejo prevreči evangelije Kristusa. Pa ko bi mi, ali angelj z nebes oznanoval vam, razun kar smo vam oznanovali, preklet bodi. Kar sem rekel zopet zdaj rečem : Ako bi vam kdo oznanoval drugače, kakor ste sprijeli, preklet bodi." Sv. apostel Pavel tedaj celo jasno uči, da nauk in resnice, ktere smo sprejeli od Kristusa in apostolov njegovih, so čisti, nepokvarjeni. Ko bi angelj ali kdo drugi z nebes prišel, bi drugače ne učil, kakor uči sv. Jezusova cerkev, ki je prava, nezmotljiva učiteljica Kristusova. Jezus, ki v katoliški cerkvi resnično kraljuje v altarski skrivnosti, on uči svoje vernike, vodi vse, in celo katoliško cerkev, in jo varuje, da se ne zmoti v verskih resnicah. Danešnje sv. evangelje nam pravi, kako obilna množica je obsula Jezusa, da bi njegove svete nauke poslušala. Veseli so bili ljudje Jezusa videti in ga poslušati; to jim je bilo rajsko veselje; pozabili so na dom, jed, pijačo, da so le zveličalne resnice Jezusove poslušati mogli. Ti Jezusovi nauki se razlagajo vsako nedeljo in praznik; pa mnogo kristjanov se božje besede zogiblje, je poslušati nočejo, in po nji ne živijo. Ti pa si srečen, ki besedo božjo rad poslušaš, in zvesto po nji živiš; to je mili glas, ki te vabi za Jezusom v nebeško veselje! Sklep. To je torej kratek pomen Jezusovega djanja: Ko je vstopil v čolnič, ki je bil Simonov, in ga prosil malo od zemlje odriniti; in je sedeč množice z čolniča učil: V katoliški cerkvi je živi Jezus v altarskem zakramentu, in čisti Jezusov nauk. Kako srečni smo, ki smo v Simonovem čolniču poleg Jezusa; lehko najdemo in poslušamo Jezusa Kristusa. O Jezus, le govori nam, le razlagaj nam svoje svete resnice, daj nam vselaj pomoč po njih živeti, da se po nevarnem morju poleg tebe srečno pripeljemo v mesto mira in večnega veselja. Amen. Pridiga za V. pobinkoštno nedeljo. (Od jeze; gov, T. P,) „Jaz pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe." Mat. 5, 22. Vvod. Jeza je zares prav osramotivna, pa tudi prav škodljiva pregreha. Osramotivna je, ker bi že pametnega človeka na sramoto djala, tem bolj pa še le poštenega kristjana; škodljiva pa je, ker škoduje telesu, škoduje duši, človeku zdravje spodkopava in ga ob večno življenje pripravlja. Jeza je Kristusovim naukom naravnost nasproti, ker Jezus uči le poterpežljivost in krotkost, ljubezen in miroljubnost. Zoper to osramotivno in škodljivo pregreho govori Kristus v danešnjem sv. evangelju, in pravi: „Slišali ste, da je rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jaz pa vam povem, da da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe; kdor pa svojemu bratu rede raka, bo kriv zbora; kdor pa reče norec, bo kriv peklenskega ognja!" Ker pa tedaj, ljubi bratje in mile sestre v Kristusu! ker Kristus tako resno in ojstro svari pred jezo, bom vam danes na kratko razložil 1. od kterejeze Kristus tukaj govori, 2. kterih pripomočkov se nam je zoper to pregrešno jezo posluževati. Pazni bodite, in bom nadaljeval v Jezusovem imenu. Razlaga. I. Od ktere jeze govori Kristus v današnjem svetem evangelju? Ljudje vsploh se izgovarjajo, da niso v stanu vsega zalega voljno prenašati in preterpeti. To je sicer res; saj pa tudi jeza ni vselej greh. Prerok David pravi: „Jezite se, pa nikar ne grešite." (Psalm. 4, 5.) Jeza namreč je čveterna, ter 1) pravična jeza; 2) krivična jeza ; 3) zmerna jeza ; in 4) n e z m e r n a jeza. 1. Ktera je za je p r a v i č n a jeza ? Pravična jeza je tista, kedar človek ima pravičen , spodoben in pameten uzrok, nejevoljen biti zavoljo kake reči. Če se jeziš nad hudobnimi ljudmi, ki brezbožne pogovore imajo ali pregrešne reči vganjajo ; če se starši jeze zavoljo nepokorščine svojih otrok, gosposke jeze zavoljo pregreh svojih podložnih, je to pravična, spodobna, pametna, včasih celo sveta jeza, ktero jezo pri Bogu plačilo čaka, ker namerja, vstavljati hudo in pospeševati dobro. „Boljši je pravična jeza, kakor smeh; žalostno obličje poboljša zmotencevo serce," govori sv. Duh v svetem pismu. (Pridig. 7, 4.) Taka pravična gorečnost prevzela je Mozesa, ko je prišel z gore s tablami, na ktere so bile zapisane božje zapovedi. V ležišče Izraelcev stopivši zagleda zlato tele na odru in ples krog teleta. Popade ga jeza. Table trešči na zemljo, da se razlete. Zgrabi tele, ki so si ga naredili, ga raztopi, v prah zdrobi in verže v vodo, ter 23.000 Judov malikovavcev pobiti veli. Enaka sveta in pravična vnema osula je pobožnega duhovna Matatija, ko se na Antijohovo kraljevo povelje nek Jud malikovanju vda. Ves se trese Matatija, ter se verže na nezvestega Juda, in ga pri altarju umori. Zveličar sam se je tudi jezil nad ljudmi, ki so oskrunjevali tempelj Jeruzalemski. Šel je v tempelj božji, in je izgnal vse, kteri so v tempeljnu prodajali in kupovali, in je zvernil mize menjavcem, in stole tistim, kteri so golobe prodajali. 2. Ktera je krivična jeza ? Krivična jeza je tista, kedar človek se jezi vda brez veljavnega uzroka in brez vse potrebe. Ne-kterega človeka razkači sleherna besedica, ktera mu ni všeč in po volji. Tako se je razserdil kralj Savi nad mladim Davidom, ker so ga žene in device po Goljatovi smerti više slavile, kot kralja Savla, ter so plesaje prepevale; „Savl jih je tisuč pobil, David pa deset tisučev." - Od take krivične jeze govori Jezus v današnjem sv. evangelju, in pravi: „Jaz pa vam povem, da vsak, kteri se jezi nad svojim bratom, bo kriv sodbe." — Veliko ljudi se celo nad svojo živino jezi, ako jim kar na migljej ne stori vsega po volji; se jezijo nad delom, kakor hitro jim ne gre po njih tennasti glavi, se jezijo nad vremenom, ako ni zmerom tako, kakoršnega bi oni radi imeli. Taka jeza je zares krivična in nespametna jeza. 3. Ktera jeza je zmerna jeza ? Zmerna jeza je tista, ktera se po pameti ravna in čez vojnice ne skače: jeza, od ktere David pravi: „Jezite se, pa nikar ne grešite!" Taka je bila Jezusova jeza, kolikorkrat se je jezil. Vselej bi se bil lahko nad sovražniki zmaščeval, pa se ni hotel. 4. Ktera je nezmerna jeza ? Nezmerna jeza je tista, ktera pameti ne posluša; če na primero človek, kedar se jezi, tako serdit in Jjut postane, da samega sebe nič več ne pozna, in se nič več ne čuti in ne zave, se od togote trese, kot stena prebledi, ali v jezi razgraja, razsaja, kriči in preklinja, druge zmirja in roti ali jim celo kaj žalega storiti želi. — V vsakem takem primerleju je jeza smerten greh, in ko bi tudi pravična bila. Od nje velja, kar Kristus pove v danešnjem sv. evangelju, in pravi, da se s tako jezo peklenskega ognja krive naredimo; od nje velja, kar sv. Pavel veli rekoč: „Togotneži ne bodo v last dobili nebeškega kraljestva." Kaj menite, bratje moji in sestre ljube, zakaj nek sv. pismo takim hudobnim ljudem nebesa odpoveduje? Poglejte, zato: a) ker pri toliki jezi nehajo biti podobe božje in pametni ljudje, in se čemi živini podobne narede, ktera, kedar je razdražena, napada in ognze vse, karkoli jej pride pod zobe. b) Ker se hudo pregreše zoper ljubezen do bližnjega, in ga žalijo in mu mir kale. c) Ker iz take jeze spočenjajo se po navadi tepeži, poboji, opravljanja, dolgoletne sovraštva, pravde, preklinjevanje, rotenje, krivice in bogo-kletstva. „Njih noge k prelivanju kervi hite," pravi sv. pismo. Tako jezo je spočel v svojem sercu nesrečni Kajn, ki je svojega nedolžnega brata Abeljna zavidal in sovražil samo zato, ker je Bog bogoljubnega Abeljna rajši imel kot hudobnega Kajna. In jeza in togota je Kajna tako dalječ gnala, da je šel, in vbil svojega dobrega brata. Taki jezi se je Semej prepustil, ki je bil iz Savlovega roda. Ko je srečal Davida pred lastnim sinom Absalonom bežečega, lučal je kamnje vanj in na njegove spremljevavce, ter ga neusmiljeno preklinjal. Slehernemu je sicer pripuščeno, se krivice in sile braniti in za svojo pravico se potegovati, toda to naj se zgodi praviloma, spodobno in pametno. V sili si sineš tudi pri gosposki poiskati varstva in pomoči; prepustiti pa se jezi, preklinjevati, rotiti, hudo s hudim povračevati, nikoli nikomur ni dovoljeno. Še neverniku se kaj takega ne spodobi, tem manj kristjanu Kdor pa to le vendar stori, navali si zraven greha tudi osramotenje na glavo, in pokaže, da ima hudobije veliko, pameti pa le malo. „Kdor hitro nevoljen postane, svojo nespamet obstane", govori sveti Duh v sv. pismu. Zatoraj vam bom zdaj še pripomočke zoper jezo na znanje dal. II. Kterih pripomočkov s*e je treba zoper jezo posluževati? 1. Je treba večkrat premišljevati, kaj Kristus med o s m e r i m i zveličanskimi čednostmi od krotkosti uči, rekoč: „Blagor krotkim; zemljo bodo posedli." 2. Si je treba večkrat sveti zgled našega Zveličarja pred oči postavljati. Kako poterpežljiv je bil od rojstva do smerti, od jaslic do križa! Kako poterpežljivo je pomagal sv. Jožefu delati naj težavniše dela celo do tridesetega leta! Kako krotko je ravnal s svojimi nezučljivimi učenci! Kako krotko se je obnašal do naj hujših grešnikov! Kako pohleven je bil celo do tistih , ki so ga preganjali, zasramovali, bičali, s ternjem kronali in na zadnje na križ pri bili! Ni se nad sovražniki togotil; le molil je za-nje! Ni jim žalega storil; le dobrote jim je delil! Vse to, bratje in sestre! si večkrat k sercu jemljimo, sosebno če smo sami, ter sami sebi rečimo : Kristjan sem. in treba je, da tudi keršansko po Kristusovem zgledu ravnam, če hočem biti pravi kristjan. 3. Treba je tudi večkrat natihoma prevdarjati, da slepa jeza nikoli nič ne pomaga, škoduje pa vselej, in nekterikrat neizrečeno veliko. Zraven drugih zlegov tudi zdravje spodkopava. Marsikteremu je jeza prinesla že hudo žolčno merzlico; marsikteremu jetiko; marsikterega je žolč žalil, in je nanagloma umeri. „Gnev in jeza prikrajšujeta življenje," pravi sv. Duh. 4. Treba si je večkrat, sosebno zjutraj, prilike in priložnosti pred oči postavljati, ki nas po navadi v jezo pripravljajo, in se že naprej zoper napade jeze obo-roževati Tako-le na primero je treba zjutraj prevdariti in reči: „Po Kristusovem zgledu in zgledu svetnikov se bom celi dan jezi vstavljal; nobena kletvina, nobena huda beseda mi čez jezik ne sme. Molčal bom, kakor bi ničesar ne vidil, ničesar ne slišal." — Kedar sovražnik žuga kaki terdnjavi ali gradu, brambovci ne bodo čakali in se obotavljali do tistihmalo, ko sovražnik že pred ozidjem stoji: veliko veliko poprej že pripravljajo se za brambo. Ravno tako je treba zoper jezo se oborožiti že poprej, preden se glasi. 5. Kedar pa se o storjeni krivici jeza oglasi in na noge postavi, sejej na vso moč vstavljaj. Dokler je ogenj še majhen, se naj lagleje pogasi. Zraven si zavzemi, nobene besede ne govoriti, ničesar ne storiti, dokler se pervi ogenj nekoliko ne vleže. „Vsak človek bodi hiter k poslušanju," opominja sveti Jakob, kesen pa k govorjenju, in počasen k jezi; človekova jeza namreč ne dela pravice božje, ne dela tega, kar je prav pred Bogom." Če jezen molčiš, nikoli se kesal ne boš; če pa jezen govoriš , vselej se boš kesal, ti bo vselej žal. — Modrijan Atenodor dal je tale nauk Avgustu, togoti vsemu vdanemu cesarju: „Veličastni cesar! kedar si jezen, ničesar ne govori in ničesar ne stori, preden vseh (24) čerk abcede ne ponoviš in natihoma ne izrečeš, da namreč med tem čascfm jeza mine, in pamet čas dobi, kaj drugega prevdarjati." Mi kristjani bi vtegnili ponavljati sv. Očenaš toliko časa, dokler se jeza ne vleže. 6. če pa nisi kos samemu sebi, da bi molčal, kedar te kdo jezi, kar hitro se umakni, da tejeza ne zmore, in ne zapelje, kaj govoriti ali storiti, kar bi ne bilo prav. Tako je storil miroljubni pobožni Tobija. Ko je slišal kozliča meketati, vprašuje ženo, ali ni mar žival po kakem nepoštenem potu v hišo prišla. Žena pa se nad tim vprašanjem tolikanj razjezi, da ga strašno zmirja in gerdo roti. Tobija pa molči, se umakne v kraj, zdihuje in joka iu se v molitev poda. Enak zgled daje nam bogoljubni Job. — Učite se iz tega sosebno vi, zakonski ljudje! kako mora eden drugemu prijenjati, da vas jeza ne premaga. Učite se tudi vi ker-šanski starši! varovati se hudih, pregrešnih besed, kedar vas vaši otroci tu ali tam kaj dražijo. Prisiljeni otroke postrahovati, jih postrahujte še le tedaj, kedar vam je jeza se vlegla. 7. Kdor pa se je dal jezi premagati, naj obžaluje pri tej priči svojo nespamet in naj Boga od-puščenja prosi. Reče naj samemu sebi: „Kaj imam zdaj od svojega nespametnega ravnanja ? Ali je bilo pač treba, da sem se tolikanj razgrel ? Koliko nespodobnih besed sem govoril ? Koliko pohujšanja sem morda s tim naredil? Kako močno sem morda s tim svojega bližnjega razžalil ? Ali bi ne bil boljši storil, ko bi bil poterpež-ljivo prenesel to zamerzo iz ljubezni do Boga? Koliko zasluženja bi si bil nabral pred Bogom: zdaj pa sem si le kazen zaslužil ?" Na to naj si sam naloži kako majhno pokoro s terdnim sklepom, biti v prihodno bolj poterpežljiv in da hoče bolj prizanašati. 8. Kako pa je ravnati s togotnimi ljudmi, kako se do njih zaderžati ? — če se jih zamoreš ogniti, ogni se jih. če pa togotneinu čLoveku iz poti ne moreš, in je postavim ali tvoj soprug, in sta po sv. zakonu na eden drugega navezana, ali tvoj žlahtnik, ali tvoj gospodar, ali tvoj sosed, moraš se pa ogibati vsega, kar ga vtegne v jezo nadražiti. Tako varno in prizanesljivo, kolikor je le mogoče, moraš ž njim v caker hoditi, da mu ti od svoje strani nobene priložnosti v jezo ne daš. Sosebno varuj se navskriž govoriti takim togotnežem. če jih pa jezne dobiš, umakni se jim, če moreš, če jim se pa umakniti ne moreš, pa molči. Nemški pregovor pravi: „Dva terda kamna ne meleta dobro!" „Pa-metniši odjenja!" — Ko je hotel Abizaj hudobnemu Semeju, ki je Davida preklinjal, z mečem glavo preklali, vstavljal ga je David, rekoč: „Pusti ga! Gospod je dopustil, da preklinja Davida." 9. Kaj pa je storiti, kedar se začne pri živini, pri delu ob nevgodnem vremenu in drugib neprijetnih pri-merlejih jeza glasiti ? Treba je to-le premisliti: a) Kdor se nad neumno živino jezi, je neumniši ko černa živina. „Pameti išče, kjer je ni." —b) Kdor se nad svojim delom jezi in togoti, naj ga tem revniši in priserčniši Bogu daruje. — c) Kdor se nad vremenom jezi in serdi, naj prosi Boga boljšega vremena. — d) Komur ta ali una reč na svetu ni všeč in po volji, naj neprenehoma hrepeni po nebesih, kjer se vsem vse po volji godi. Sklep. Ker pa ljubljeni, bratje in sestre! brez božje gnade ne moremo nič dobrega misliti, nič dobrega govoriti, nič dobrega storiti, nič dobrega ljubiti, kakor Kristus sam pove rekoč: „Brez mene ne morete nič storiti;" bomo posihmalo dan na dan prosili Boga, da nam po svojem neskončnem usmiljenju da poterpežljivo in krotko in pohlevno serce ! Amen. Pridiga za VI. po velikonočno nedeljo. (Od blagoslova božjega; gov, M. S.) „In so pobrali ostanke koscev, sedem jerbasov." Mark. 8, 8. V vod. Do sv. Kolumbana pride svoje dni nek mož, ki je prišel v toliko revščino, da še sebe ni mogel preživljati, še manj pa ženo in otroke. Prav priserčno tedaj svetnika poprosi, naj bi mu svetoval, kako in s čim bi zamogel preživljati sebe in svojo družino. Sv. Kolumban mu veli naj poda se v gojzd, in ž njega palico prinese. Mož se ves vesel v gojzd poda, in kmalo spet pride s palico nazaj. Svetnik mu palico blagoslovi, ter mu veli vsigdar se je in povsod poslužiti; naj mu bo za mrežo, ko bo ribe lovil, v gojzdu za zanjko, in v sploh za pripomoček, kteri bo pomanjkanje odbijal in odvračal od njega in njegove hiše. Kdo je bil pač bolj vesel, kakor ta mož? Kar hitro hiti v gojzd, vtakne v zemljo blagoslovljeno palico ves v nadepolnih mislili in pričakovanju, kaj da mu bo v jutro prinesla. In glej! koj v jutro je dobil neznano velikega jelena. In kakor v tej je srečen bil v vsaki drugi reči, ktere se je le koli lotil s svojo palico. Dolgo časa že je bila palica moža redila, zdaj pa se je žena naveliča, ter prigovarja možu, naj bi palico razlomil in pokončal. Nesrečni mož stori, kar žena želi, toda slabo je opravil. S palico vred ga je zapustila tudi sreča, in ker blagoslovljene palice ni več imel, moral je beraško v roke vzeti. — Današnje sv. evangelje, ljubi kristjani! tudi nam kaže in ponuja tako osrečivno palico. Ta palica je Jezus Kristus, ki je s svojim božjim blagoslovom sedem hlebov in nekaj ribic tako namnožil, da se je ž njimi nasitilo pet tisučev ljudi, in je ostankov koscev, kedar so jih pobrali, ostalo še sedem jerbasov. Ta zgled nam pač prav lepo razkazuje, kaj božji blagoslov ali žegen zda in zamore. Res je sicer veliko ljudi, kteri ravno tako malo nanj porajtajo, kakor una revna žena, ki sem jo poprej v mislih imel, in menijo v svoji nespameti, da le samo s svojo delavnostjo in zraven morda še z zvijačami in goljufijo bodo vse opravili, pa se sirote goljufajo, in že ali njim samim po sreči ne gre, ali pa, če si tudi kaj skupej spravijo, vendar le krivično pridobljeno blago gotovo ne pride do tretjega ali četertega rodu. Vse drugači pa je tam, kjer prebiva in počiva božji blagoslov ; tam je prava sreča doma, tam vsaka reč tek in vspeh ima. Kaj pa je božji blagoslov? in kdo je deležen blagoslova božjega? Odgovor na to dvojno vprašanje danes poslušajte! Razlaga. I. Kaj je blagoslov (žegen) božji? Božji blagoslov je posebna pomoč, posebna milost božja, ktera človeku pomaga in na strani stoji, da mu v dušni in telesni blagor, v časno in večno srečo zalega vse, karkoli dopočne. Ce tedaj zagledamo v vsakdanjem življenji, da ta ali uni človek pri svojih pičlih dogodkih vendar le sebe in svojo družino pošteno preživlja, in si zraven tudi še kak krajcar privaruje, pravimo: V tej hiši je blagoslov božji. Nasproti pa pravimo od take hiše, v kteri gre vse le rakovo pot, dasiravno ljudje pridno delajo od ranega jutra do terde noči, in si gledajo kaj pridobiti, kakor le koli morejo, bodi-i pošteno ali nepošteno, po pravici ali po krivici: V tej hiši ni sreče, ni blagoslova božjega. Nobena reč nima nič teka, ne zalega nič, in je ravno tako, kakor bi kdo ne vidoma nosil iz hiše. Lep zgled blagoslova božjega imamo že v stari zavezi nad starim očakom Jakobom. Jakob je več let služil pri Labanu, svojem stricu, mu pridno in zvesto čede pasel, in moral veliko preterpeti. Kedar pa so leta stekle, hotel je Jakob proč iti od svojega strica. Laban pa je poprej malo imel; zavoljo pobožnega Jakoba ga je pa Bog tako oblagoslovil, da je obogatel. Toraj je Jakoba prosil, da naj si plačilo izgovori, in še ostane. Jakob si izgovori vse lisaste in pisane koze in černe jagniče, in še ostane. Labanu je to prav všeč. Ko je pa vidil, da so se lisaste in pisane koze in černe ovce močno pomnožile, odmenil mu je černe koze in bele jagnjeta v plačilo, in tako mu je plačilo deseticrat spremenil. Vselej pa je blagoslovil Bog Jakobov del. Pa tudi iz nove zaveze naj vam povem prav lep zgled blagoslova božjega, ki ga vidimo nad sv. Vincencijem Pavlanom. Kedar je bil sv. Vincencij Pavlan v mašnika posvečen, prepeljal se je v Afriko, da bi podučeval in v veri poterdoval ondi kristjane, ki so se znašli v mohamedanski ali turški sužnosti. Toda blagi mož je bil sam v sužnost prišel, iu moral več let opravljati v terdi sužnosti naj težavniše dela. Ko pa je po dolgi sužnosti spet nazaj prišel v svojo domačijo na Francozko, daroval je vse svoje življenje bližnjemu v prid: Napravil je red ki revnim in zapuščenim ozna-nuje sv. evangelje, tisuč in tisuč siromakov je oskerboval z živežem obleko in drugimi rečmi, ki so jih. potrebovali; ustanovil je nad 300 hiš, v kterih so dobivali zapuščeni otročiči vso potrebno pomoč; vtemelil jo red usmiljenih sester, ki ravno naj lepše leta svoje mladosti ravno kot angeli iz nebes darujejo Bogu in ubogim bolnikom; je razposlal oznanovalce sv. vere in keršanske ljubezni na vse kraje sveta, in je storil toliko dobrega, da se moramo zares čuditi, in vsi osupnjeni vpraševati: Kako je zamogel pač en sam mož, ki je pri tem tudi še ves reven bil, vse to storiti in dognati, kar celo kralji in cesarji zemlje dognati niso v stanu ? In lahko bomo našli odgovor na to vprašanje, če pomislimo, da je Bog sam blagoslovil tega zvestega svojega služabnika., in blagoslovil vse njegove naprave, ki so še dan danešnji ljudem v toliki duhovni telesni blagor in prid. Bog sam mu je tako rekoč odperl bogato skrinjo svojih zakladov, da je iz nje jemal in delil vsem, ki so potrebovali njegove pomoči. — In kar vidimo nad sv. Vincencijem, beremo tudi v življenji mnogih sveinikov. Spremljal jih je in počival nad vsem njihovim dopočetjem blagoslov božji, kakoršnega svet z vsem svojim trudom in delom ni vstanu dati. Od kod pa nek pride, da Bog tega človeka blagoslovlja, unega pa ne ? da enemu tako veliko sreče daje in drugemu tako malo ? Kristjani! poslušajte, kar vam na to povem, ter si zamerkajte ta nauk za ves čas svojega življenja. II. Kakor mi Boga častimo, tako tudi Bog nas časti; to je : kakor se mi zaderžimo do Boga, zaderži se tudi Bog do nas. Ce Bogu ničesar ne damo, tudi Bog nam obilno dal ne bo ; ali če mu darujemo naj slabejši dar, tudi Bog nam naj boljšega dati ne more. Kajnov dar Bogu kar nič ni bil všeč; na Abelnovi dar pa se je z dopadanjem oziral. Kaj pravite, zakaj nek ? Glejte! Kajn je dal Bogu naj slabejšo reč, Abel pa mu je naj boljše daroval! Po Kajnovo ravnajo tudi še zdaj mnogi mnogi ljudje. Kar je naj boljšega in naj ljubšega, darujejo stvarem, kar pa je naj slabšega in naj nevrednišega, Stvarniku ponujajo. Svoje mlade leta na primero služijo svetu in njegovemu poželjenju, na stare dni še Je, ko svet za-nje več ne mara, in greh njih zapusti, nikar pa oni greha ne, primejo še le za paternošter in iščejo zavetja v molitvi. Rožo v naj lepšem cvetju so nesli svetu na prodaj in v dar, kader pa je roža zvenela in se osula, goli štremelj bi radi Bogu darovali. Kako pa bi tak dar zamogel biti všeč Bogu, naj lepšemu, ko še nam ne dopade ? — In spet, kedar nam dobro gre, mislimo na vse drugo, le na Boga samo nič ali ne kaj dosti ne mislimo; kedar pa se nam huda godi, in nas obišče ali kaka bolezen, ali pa kaka druga nadloga pride nad nas, ne moremo Bogu nikoli zadosti Božjih potov in drugih darov obljubiti; ravno kakor bi Bog navezan bil, na nas čakati z vsem zakladom svojega blagoslova in svojih milost in dobrot. Ali pa nas mar ne bo Bog po vsi pravici zavernil rekoč : Berač si, kakor je slehern človešk otrok; toda tega nisi hotel spoznati, menil si, da si boš sam zadosti, in da mene potreboval ne boš! Vidiš, kam si samši prišel! Ljubi kristjani! ako tedaj hočete imeti božji blagoslov, morate se tudi obnašati tako, kakor božjim otrokom gre, le na Boga ne pozabite nikar. On, ki nas varuje ko bunčico svojega očesa, da s prerokovo besedo povem, nas gotovo pozabil ne bo, da le mi nanj ne pozabimo. Zraven tega, ljubi moji kristjani! tudi še zaupanja v Boga in njegovo pomoč ne smete zgubiti. V sv. pismu beremo : „Nikar ne obupaj, če se tudi Gospod obotavlja; prišel bo ob svojem času z obilno pomočjo. V Gospoda zaupaj, dobro delaj, in boš zemljo v posesti imel, in njene zaklade v last dobil. Iščite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo naverženo. Bog ljubi tiste, ki zvesto vanj upajo! Kristjani! kaj pomaga nezaupnost in maloserčnost ? Nič nam ne pomaga; le škoduje nam, nas pripravi ob božji blagoslov, in stori, da je prazen ves naš trud, prazno naše delo. Bog boječih in malo-serčnih duš nič kaj ne obrajta, in tirja močnodušno, veselo, zaupno serce, in človeku, ki ima tako serce, daje svoj blagoslov. O da bi si pač to vse prav pridno k sercu jemali in zraven tudi še pomislili, da nam slehern dar pride le iz njegovih rok, in da tudi nadloge,- ki nam jih pošilja, nam se v dobro izidejo, gotovo bi bili vse bolj poterpežljivi, vse bolj vdani, vse bolj zaupni v Gospoda, in s tem tudi vse bolj srečni. V upanju pa, kakor veste, se z molitvijo vadimo, in molitev kaže in vterduje upanje. Radi tedaj molimo, in v pravični molitvi zročujmo Bogu sleherno reč. Bogu izročimo vsako jutro svoje dela in opravila, da bi bile storjene Bogu k časti in našim dušam v prid. Bogu izročujmo svojo družino in vse, ki so nam v skerb izročeni, da celi dan se greha varujejo, in Bogu zvesto služijo. Bogu izročujmo jed, ki jo vživamo, pijačo, ki jo pijemo; m obljubim, da bo blagoslov božji pri vseh naših delih in opravilih, pri vsem našem blagu in premoženju, pri naši hrani, jedi in pijači, da nam bo zalegala tudi mala reč več kot velika ondi, kjer blagoslova božjega ni. Nadalje, če hočete blagoslov božji imeti, morate tudi blagoslov deliti krog sebe, to je : vbogim radi, z veseljem in kolikor moč obilno milošno deliti. Kar revežem storite, Kristusu samemu storite, in ta ničesar nepoplačanega ne pusti; zakaj Jaz sam," tako obeta, „bom tvoje preobilno plačilo." „Dajte," nas opominja, „in se vam bo dalo po meri vašega daru." „Blagor možu, ki se siromaka usmili; ob hudem dnevi ga bo rešil Gospod, v potrebi in nesreči ga ne bo zapustil." Verjamite mi, da po takih darilih ne bote obožali. Nikogar ne vem, da bi bil po milošni prišel na beraško palico. Saj tudi reveži molijo : „Daj nam danes naš vsakdanji kruh." Na posled, ljubi kristjan! si le še to zapomnite: Varčnost ni greh; le lakomnost in zapravljivostje greh. Kjer ni modre varčnosti in prihranljivosti, nobena reč nima pravega teka, in res ni blagoslova božjega v takem kraji in hiši. Naj globokeja šterna se da sprazniti, še lagleji pa hiša, če je tudi še tako obilno založena, če so ljudje, ki v njej prebivajo, zapravljivi, ter nezmerni v jedi in pijači, potratni in nečimurni v obleki. Kjer je zapravljivost, ondi blagoslova božjega ni, kakor ga tudi tam ni, kjer je lakomnost. Nikar naj me tukaj nikdo ne zaverne, in naj ne reče, da lakomnik vsega obilno ima in ne potrebuje blagoslova božjega. Kaj namreč pomaga vse časno blago, ko ga pa ne vživa in je v vednem strahu, da bi obnj ne prišel ? Ali ni vkljub vsemu svojemu premoženju vse nesrečniši kakor naj revniši siromak, ki sicer strada in pomanjkanje terpi, vendar pa nikakor nima tolikega strahu in takih skerbi, kakoršne lakomniku noč in dan razjedajo serce. Ce res tudi pomanjkanja terpi, vsaj po noči mirno zaspi, lakomnik pa spravlja, vendar nič nima, ker si ne privošči, in tudi po noči ne spi. In če tudi lakomnik spravi skupaj še toliko blaga, težko, da bi ga vživali otrok otroci. Večidel že otroci ponidoma poženo, kar je lakomnik nagrabil. Le kjer je prava keršanska varčnost, ki je ravno tako dalječ od lakomnosti, kakor od zapravljivosti ondi je božji blagoslov. Sklep. Kristjani moji! če kdaj, nam je gotovo zdaj potreben božji blagoslov. Skor nikoli se niso ljudje tolikanj pritožili nad hudimi časi, kakor dan danešnji. Kmet in gospod tožujeta, da le težko težko shajata. In res nas tarejo nadloge od vseh strani. Se trudimo in trudimo, delamo in delamo, pa le malo spravimo, po pičlem pridelujemo. Očitno je, da nam manjka blagoslova božjega. Da se nam pa božji blagoslov spet poverne, storimo, kar sem danes rekel, in se lepo povernimo k Bogu po pravi pokori, in se zvesto Boga deržimo v vseh okoljščinah življenja, in vanj zaupajmo. Nikdo še ni bil osramoten, ki je zaupal v Gospoda. Pa tudi do revežev bodimo usmiljenega serca, bodimo tudi varčni, nikar pa lakomni ali zapravljivi. Goljufije varujmo se. Krivični vinar deset pravičnih požre. Stoterno pa Gospod povračuje, kar se njemu daruje; daje nam namreč svoj blagoslov. In če imamo božji blagoslov, kaj hočemo še več? Sklenem z Davidom rekoč: „Blagoslov Gospodov bodi nad nami: blagoslovljujemo vas v imenu Gospodovem." Amen. Pridiga za VII. poI»ink®štn® nedeljo. (Lažnjivi preroki; gov, N. P.) „Varujte se krivili prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi." Mat. 7, 15. V vod. 1. Kedar si kmetič poseje svojo njivo, vse razgone lepo osnaži, ogone lepo prigerne, in potrebne grabice napelje, po kterih voda odteka, drugače bi mu obilen dež odplavil zemljo in odnesel vsejano seme, ako bi njive ne ovaroval. Da mu povodenj travnika ne vniči, skoplje globoke grabne, naredi vale, ali tudi jeze, ki vodine zader-žujejo, da se ne razlijejo in kvara ne delajo. Posebno potrebne so tudi drage v stermih goricah, da voda zemlje in tersja ne odnaša. Ko bi pa kmetič svojega posestva ne branil, ne pazil nanj, njegov trud bi bil zgubljen in zastonj, v jesen bi ničesar ne imel spravljati, ne shranjevati. 2. To velja tudi pri človeku v dušnem pomenu. Naj lepše zerno vsejano na njivico človeškega serca, najboljši nauk ali pridiga, ako te tudi gine do solz in tvoje serce prebode, zgine in moč zgubi, da se zopet spozabiš in z misli spustiš, ako ne paziš na se, in se ne zogiblješ grešne priložnosti in hudobnih ljudi. Zato nas ljubi Jezus v danešnem sv. evangelju tako milo opominja, varovati in zogibati se hudobnežev , govoreč: „Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam ovčjih oblačilih, znotraj pa so volki zgrabljivi. Po njihovem sadu jih bodete spoznali. Ali zbirate s sternine grozdje, ali z osa ta smokve ? Tako vsako dobro drevo plodi dober sad; slabo drevo pa plodi slab sad. Dobro drevo ne more slabega sada ploditi, tudi slabo drevo ne dobrega sadu ploditi. Vsako drevo, ki ne plodi dobrega sadu, se poseka in v ogenj zmeče. Tedaj po njihovem sadu jih bodete spoznavali. Nihče, ki pravi: Gospod, Gospod! ne pride v nebeško kraljestvo; temuč kdor zveršuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti poide v nebeško kraljestvo. 3. Ta mila svaritev: Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so volki zgrabljivi, zadeva tudi nas. Mnogo je namreč laži in hudobnežev na svetu; mnogo je pri-lizunov, ki se kažejo pošteni in pobožni; joj pa človeku, ako se jim vda; njegova poštenost in čednost, njegova sreča in zveličanje je v nevarnosti; mnogi se celo pogubijo, ako ne pazijo pred takimi lažnivimi preroki. Naj bi nas lažnjivi preroki v časno in večno nesrečo ne potegnili, naj bi mi se njih skerbno varovali, zogibali, in pazili pred jimi, vam mislim danes pokazati, kdo so ti lažnjivi preroki. Zvesto poslušajte! Razlaga. Sv. apostelj Pavel je slovo jemal od Efežanov potujoč v Jeruzalem. On tako-le govori: „Glejte zdaj vem, da več ne bodete vidili mojega lica vi, ktere sem pohajal oznanovajoč kraljestvo božje. Zato vam pričujem danešni den, da sem čist kervi vseh. Ker nisem se zogibal vam oznanovati vse volje božje. Pazite na se in vso čredo, v kteri vas je postavil sv. Duh za škofe, vladati cerkev Boga, ktero si je pridobil s kervjo svojo. Jaz vem, da bojo prišli po mojem odhodu volki zgrabljivi k vam, neprizanašaje čredi. In zmed vas samih bojo vstajali možje govoreči napačno, da bi zvodili učence za seboj. Zato bedite in pomislite, da tri leta noč in dan nisem nehal v solzah opominjati vas vsakega." Tako lepo opominja sv. Pavel svoje vernike, naj skerbno pazijo na dragi zaklad svete vere, da lažnjivci in skazljivci ne dojdejo in jim je ne vzemejo; opominja posebno tudi škofe ali vladarje, naj bedijo in čuvajo svojo čredo pred zgrabljivimi včikovi — neverneži. Kako je tergovec na morju pazljiv za svoje življenje in blago, da ga roparji ne pokvarijo ali ne odnesejo, kako čuvaj zoper ogenj, kako gospodar zoper tata in kako pazljiv je pastir za čredo zoper volka! In vendar straži in varuje le minljivo življenje, časno blago, malovredne stvari po-zemeljske. Tako in se vse bolj moramo tudi mi paziti pred lažnivimi krivimi preroki, ki nas časno in večno nesrečne napravijo. 1. Taki lažnjivi preroki pa so : nektere sleparske ženske, ki se po svetu potepajo, in so polne hudobije, kakor postavim ci-ganice. Nočejo delati, živeti pa le hočejo, zato pa kradejo, beračijo in okanjujejo ljudi. Da pa nje ložej vlovijo, jim mnogokrat nevarne reči pripovedujejo in prodavajo; ali pa jim protijo z vražami in nesrečo, ako jim volje ne spolnijo in ne dajo, kar zahtevajo. — Prišla je nekega dne taka lažnjiva prerokinja na Zgorno Štirskem Slovenski Prijatel, 14 k neki priprosti kmetici, ko je bila sama doma, in za težake obed kuhala. Kmetica je še bila vsa žalostna in objokana, ker jej je nekoliko dni poprej dete ljubljeno bilo pokopano. Ciganica okoli pri sosedinjah natanko pozveduje okoljščine te kmetice, in koj, ko v hišo pride, in zagleda žalostno gospodinjo, reče jej: „Mati, ne bodete imeli sreče z otroci svojimi, tudi ti vam bojo pomerli!" Objokana mati se tega prestraši, in misli, da resen stoji pred njo vse-vedoča prerokinja, kteri je znana smert ljubljenega sineka, in osoda nemila še živih otrok. Zvijačna, sleparska ženska pa pravi: Pomoč in zdravilo sicer je še na svetu, ki bi vas tolike nesreče in žalosti obvarovalo. Na to pokaže steklenico neke pomešane vode in reče: to je edino zdravilo, da bi vam vaši otroci ne pomerli, pa samo da "je drago. Ako mi daste vse srebro, in kar se leskeče pri hiši, po verh pa še špeha in mesa, ki se ravno kuha, vam pa to zdravilo podam, da bodete srečni pri svojih otrocih. Gospodinja se da uka-niti in prinese vso srebernino. Zdaj obeže ciganica njeno roko z omazano capo, in nekaj zmermra, poda gospodinji steklenico, kjer je bilo med nekaj vode pšenično zerno kakor mertvaška glavica viditi. Zdaj še le se kmetica bolj splaši, prinese še druge reči in blago, da bi le dobila tisto mogočno zdravilo, ki bi njo obvarovalo mertvaških glavic ali smerti pri otrocih. Sleparica svoje delo zvito oprali, vzeme vse blago kar ga gospodinja premore, jej da steklenico zdravil, in reče, da po zabel in meso bo kmalo prišla, ko se bo skuhalo. Kar tudi stori. Pa k sreči pride med tem gospodar domu; gospodinja mu vse naznani, pokaže srečno zdravilo in pove obilno plačilo za nja. Ko ciganica črez malo časa še po več pride, prime jo mož in sodniji zroči. Take dogodbe, ali enake, se večkrat ponavljajo, da sleparske osebe nevednežem in lahkovernežem splejejo denar, blago, in nje zavodijo, da na prazne reči, vraže ali copernije verujejo, in se tako Bogu zamerijo. Naj bolj to delajo zamazane babe kartarice, ki po kartah razlagajo bodočo srečo ali nesrečo neumnim ljudem. Za zglodanih pet krajcerjev ti za celo tvoje življenje nalaže, ti vse pove, kar misli da si želiš: srečno ljubezen, imeniten zakon, obilno dedovino, čerstvo zdravje, dolgo življenje; ja še celo večnost ti odkrije, in te zagotovi, da boš zveličan, da so tvoji pokojniki v nebesih; vse zemeljske in nebeške skrivnosti obeta ti po kartah naznaniti za prederti krajcer ali za žlico zabela! Pa to so same sleparice, smet človeškega rodu, lažnjive prerokinje; in sam Jezus pred takimi svari, govoreč: „Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so volki zgrabljivi." Take sleparice so nevarne, če tudi prihajajo sladke, in medene pobožne in svete; in se njih varovati moraš, ker so zgrab-ljive volčiče, ti poberejo blago, zgrabijo denar. Naj hujše pa je to, ker, ako njihovim sleparstvom in besedam veruješ , pred Bogom se smertno pregrešiš, ki nam prepoveduje vse prazne vere, vraže ali copernije in vedeževanje, govoreč: „Ne zahajajte k copernikom, in od vedežev ničesar ne poprašnjte, da se ne omadežite po njih. Jaz sem Gospod vaš Bog." Le Bog sam je vsevedoč, njemu so znane naše steze in osoda našega življenja; le sam večni Bog ve, kdo bo zveličan ali pogubljen. — Ako pa hočemo srečni biti tukaj na svetu in nekdaj v večnosti, nam je Bog sam naznanil, kaj da moramo storiti, govoreč: „Ako posiuhneš glas Gospoda svojega Boga, da storiš in zveršuješ vse njegove zapovedi, ktere ti jaz danes zapovedujem, te Gospod tvoj Bog poviša nad vse ljudstva, ki se gibljejo na zemlji. In pridejo nad te vsi blagoslovi, in te bojo obdajali, ako le posiuhneš glas Gospoda svojega Boga. Blagoslovljen boš v mestu, in blagoslovljen na polju. Blagoslovljen sad tvojega telesa, in sad zemlje tvoje, tudi sad živine tvoje, črede, tvoje govedi, in ovčarnice tvojih ovčic. Blagoslovljene žitnice tvoje, in blagoslovljene drožice tvoje. Blagoslovljen boš ti izhajajoč in vhajajoč." Kdor hoče tedaj srečo in blagoslov imeti, naj se oklene Boga, njegove zapovedi naj zvesto zveršuje, slabih ljudi, lažnjivih prerokov, sleparskih žensk se pa naj varuje, kakor nas sam Jezus opominja: „Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so volki zgrabljivi." 2. Zgrabljivim volkom podobni so drugič lažnjivi preroki ne-kteri sleparski možki: a) kteri nevero po svetu trobijo po knjigah ali novinah. Taki navadno svoje volčje tace skrivajo, se zavijajo v ovčjo obleko vol-natno in v drage kožuhe, da se ljudem kažejo in zdijo učeni, bogati in pravični; veliko pisarijo in kvasijo, da bojo očistili božji nauk, in zboljšali naredbe katoliške cerkve, da ljubijo Boga in bližnjega. Komu bi vse to ne dopadalo, posebno ako nekako nalično ali zunajno poštenost in pobožnost teržijo ? Pa že sv. apostelj Pavel take skaz-Ijivce graja, kteri svoje zmišljave in krive nauke med ljudi trosijo, in za Kristusov nauk prodajajo ; pa nas uči, da drugega evangelija ni, kakor je Jezusovo evangelje kterega so aposteljni oznanovali in še uči Jezusova cerkev: „Ko bi tudi angelj z neba prišel, pa drugače učil, bode preklet." Takih bukev in časnikov se moramo varovati, če tudi bi učenega moža ime na čelu imeli, in prihajali iz imenitnih mest. Zgrabljivci so, ki hočejo človeku vero podkopati, vzeti in ga spraviti v časno in večno nesrečo, ker: „Kdor ne veruje, bo pogubljen," uči Jezus večna resnica. Pazit* pred takimi lažnivimi preroki, ne dajte jim prostora v vaši hiši, ne prebirajte takih spisov! b) Posebno mnogo tudi že med Slovenci lažnjivih prerokov je takih oslepljencev, ki zoper sveto vero govorijo, in z besedami ljudi sleparijo. Navadno so to sprideni ljudje, kterim je hiša in posestvo skoz gerlo posplavalo ; kteri se v mestih po kerčmah pomikajo, in kar ondi gerdega, nevernega slišijo, med svojimi domačini ponavljajo in trosijo. Eden tak zbobnan človek zmeša celo rodovino, pokvari vse vaščane, in pohujša celo faro; kakor se to pogosto godi, ako se ga ljudje ne zogibljejo. Navadno se taki prilizujejo, sladkajo, svojo službo ponujajo, pa joj sosedu, ki se v njihovo prijateljstvo vda. Vera opeša, čednosti zginejo, nesreča nad nja in rodovino pridere! Takega človeka se moraš zogibati kakor zgrabljivega volka in še bolj, ker ti Ob enem telo in dušo v nesrečo večno potegne. Zato nas sam Jezus premilo svari pred takimi ljudmi, govoreč: „Pazite pred lažnivimi preroki, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volki." c) Zgrabljivi volkovi v ovčjem oblačilu so lažnjivi preroki: z a p e 1 j i v c i, ki človeka dražijo in lovijo za nečistost. Sami vsi razuzdani, mehkužni, in samopašni, hočejo tudi druge ugonobiti in zato jih vedno zalezujejo. Da bi se njih pa, nedolžni ne ustrašili, ne zbali in jim ne zbežali, og9rnejo si ovčje oblačilo navidezne nedolžnosti in zunajne pobožnosti, jim ponujajo sladkarske besede, dajejo prijateljske spominke. Ko se jim pa privadijo, začnejo polagoma razodevati svojo volčjo naravo; pokažejo svoje volčje kremplje nepoštenih namenov, in ojstre zobe nevarnega druženja ž njimi. Nezvedenim, nedolžnim osebam mreže nastavljajo govoreči: Saj ta greh ni tako strašen, to narava zahteva tako življenje. Bog človeku veselje ne prepoveduje, Bog je usmiljen, ti bo že odpustil; enkrat nič ne škodi, drugi tudi tako živijo, pa greš zopet k spovedi. Tako ti lažnjivi preroki — zgrabljivi volkovi tulijo. Joj mladenču in deklici, ako take lažnjive preroke posluša. V kratkih tednih je poštenost proč; v kratkih mescih je pobožno in nedolžno serce spri-deno, in postane jama vsake hudobije in razuzdanosti. Sramožljivi pogledi se spremenijo v derzno zijalnost. Naj gerši govori se govorijo in poslušajo brez deviške rudečice. Ves človek je skvarjen zunaj in znotraj. V koliko revo in nesrečo da človek zabrede, ki take lažnjive preroke - zapeljivce — posluša, nam zadostno kaže sv. Magdalena, ktere god smo včeraj obhajali. Krepkega zdravja in zale postave, hrepenela je Magdalenica po veselju posvetnem, po grešnem znanju. Kmalo jo zapeljivci spridijo, in zopet ona drugim zanke nastavlja, tako da je postala splošno znana razuzdanka, ali očima grešnica. Vsa je bila spridena in od sedem satanov obsedena. Tako reva dolge leta životari v grešnem življenju, in hodi po široki stezi pogubljenja večnega. Žarek milosti božje jej posveti v njeno serce. Svoje grehe obžaluje, in pred Jezusom objokuje, in je odpuščanje dobila. Tako tudi ti ljuba keršanska duša postaneš nesrečna, ako se zgrabljivim volkovom družiš, in zapeljivce poslušaš. Oni te spravijo v sramoto pred ljudmi, te zavodijo v revščino in težave, te preveržejo v brezen časne in večne nesreče, pomagati in izkopati te pa nečejo in ne morejo. Da bi ne zabredli v toliko nesrečo, naš mili Jezus prijazno opominja, se takih zapeljivcev varovati, govoreč: „Phora v Celovcu.