Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je S K na leto. (Za NemCIJo 8 K 60 vin., la Ameriko ln druge tule državo 4 K 60 vin.) — Posamezne številke se prodajajo po 10 vin. Spisi ln dopisi so poSiljaJo t Uredništva ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-neratl pal UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Stev. 16. V Ljubljani, dne 21. aprila 1910. Leto XXIII. t VI Dr. Krek: Izkušnje. Po laških liberalnih listih me trgajo. Ta reč bi pač ne bila sama na sebi (toliko vredna, da bi jo vlačil na dan v »Domoljubu«. Zabavljanja in napadov po časopisju sem že preveč vajen, da bi Ise mi sploh vredno zdelo kaj misliti na ito. Topot pa vendar le ne bo škodilo, če fctopim pred slovensko ljudstvo, seveda pe za to, da bi potreboval za svojo občutljivost kakega mazila, marveč samo s tem namenom, da na temelju svojih izkušenj pojasnim nekaj važnih resnic. Od Krmina do rezijanske doline irebiva na laški meji nad 40.000 Slo-enGOV, podložnikov laškega kralja. Njihove prijazne vasice pokrivajo vse obmejne griče in se raztezajo nekoliko fee v prostrano furlansko planjavo. Sredi ljubkih hribov stoji ponosni Mata-|jur, kjer so v začetku sedanjega stoletja postavili kapelico in velik križ v iskalna tla, trdna kakor njihovo versko prepričanje. Do Napoleonovih časov so pili pod Benečijo. Benečanom so čuvali mejo in zato so bili prosti davkov. Po kratkem Napoleonovem gospodarstvu Bo prišli pod Avstrijo. L. 1866 je nesrečna vojska na Češkem zdrobila našo moč ha severnem Laškem. Beneški Slovenci Bo imeli pravico sami izbrati, kam hočejo. Pri splošnem ljudskem glasovanju Bta so glasila dva glasova za Avstrijo, ,vsi drugi za Italijo. Avstrijska vlada je V dobrem polstoletju svojega gospod-Btva dobila cela dva privrženca. Najboljši dokaz za njeno modrost menda jto ni. Beneški Slovenci so pač hoteli pokazati, da jih ni volja biti za podnožje jtujemu, nemškemu uradništvu, ki je friaši državi sploh prizadelo neizrekljivo Ihudega. Zdaj so pod Lahom. Uradi so ač laški, ravno tako vse šole, toda ka-ega nasilnega potujčevanja po vzorcih nemških narodnih svetov in takozvanih obrambnih društev, ki imajo pri avstrijskih vladah še vedno precej moči, pa ni med beneškimi Slovenci. Obranili so si svojo lepo domačo govorico, ki jo s ponosom imenujejo slovensko. Gospodarsko so pa zanemarjeni. Za živinorejo je njihova lepa domovina kakor ustvarjena; tudi sadjarstvo in vinarstvo se more uspešno razvijati. A kaj ko nimajo nobene posojilnice, nobene mlekarne. Samo v Št. Lenartu so lani osnovali konsumno društvo, ki ima zdaj krog 80 članov in se lepo razvija. V prostorni šolski sobi tega kraja sem z dovoljenjem županstva velikonočni ponedeljek mnogobrojnim možem govoril o gospodarskem združevanju. Čujem, cla jim je bilo všeč, in da kmalu začne prva Rajf-ajznovka, ki sem jih p:av posebno priporočal, svoje poslovanje. Upam, da bo dobila kmalu po drugih slovenskih župnijah svoje sestrice. Vzorna, požrtvovalna duhovščina skrbi edina za tamošnje zapuščeno ljudstvo. Zadružništvo požene brez dvojbe ž njeno pomočjo tudi glede na živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo krepke korenine v beneški Sloveniji. Zdaj pa to, kar mi je potisnilo pero v roko. Edini, ki je pri Sv. Lenartu s strupenimi dopisi poizkušal nahujskati javnost proti začetemu gospodarskemu delu, ni Lah, ni kak karabinier, kak uradnik, marveč domačin Slovenec, ki si je z oderuštvom v kratkem času pridobil ogromno premoženje. On kriči po listih, da se mora v laškem državnem zboru v Rimu interpelirati, kako je mogoče dovoliti, da avstrijski poslanec na Laškem v šoli govori. Laški katoliški časopis v Vidmu je pa zelo pošteno in pravično zavrnil njegove napade, češ, če smejo Lahi govoriti v Avstriji in po drugih državah, sme pač tudi o gospodarskih rečeh Avstrijec na Laškem. Stara povest! Domačin oderuh jo ljudstvu bolj nasproten, nego pošten tu-i jec. To smo izkušali doma; to se je po-i kazalo tudi na Laškem. Oderuhom boji je prva in poglavitna narodna dolžnost* Ko sem šel pred dvanajstimi leti za, mesec dni med vestfalske in porenske rojake in sem jih z velikim trudom zbiral v cerkvi ,in kjer je bilo mogoče tudi izven cerkve, so me napadli osebno tudi le rojaki, socialno-demokraški delavci, ki so obenem kot plačani vohuni pruske vlade lagali o mojem delu. Pruska gosposka, ki so jo obenem hujskali naši Nemci, me je le pustila v miru. Rojak socialni demokrat je pa s suro^ vim sovraštvom preganjal domačina. To sem hotel povedati. Slovenski oderuh na Laškem, ki mu seveda laški liberalci pomagajo v lažnjiveni zabavi ljanju in slovenski socialni demokrati je z Vestfalskega spadajo v eno vrsto. Prvega vodi strast pohlepa, te je vodilo sovraštvo do črno suknje. Naukov ni treba o tem, ker samo dovolj glasno govori, kje ima svoje sovražnike vsak, kdor se drzne brez strahu na delo za ljudski blagor. Državni zbor. Ta teden je velikega pomena za ju* goslovansko in sploh slovansko politi« ko. Znano je, da med obema jugoslovanskima kluboma ni onega soglasja, ki bi moralo biti že z oziroin na malo število jugoslovanskih poslancev. Ti tvorijo namreč komaj dobrih 7 odstotkov državnozborskih poslancev. Taka peščica si more priboriti ugled le, če ima vedno pred očmi samo koristi cele- 1« ga naroda, ki ga zastopa, in če nastopa vedno edino, kot en mož, ter si pridobi zaveznikov pri sorodnih narodih. Ker so se jugoslovanski poslanci razcepili po volitvah leta 1907. v dva kluba,Je poizkušal dr. šusteršič vsaj nekoliko ublažiti to needinost,. ter je "z velikim trudom ustanovil Slovansko-Enoto. Ta je pa že toliko močna, da jo mora v državnem zboru vsak upoštevati. Seveda so tudi v nji, zlasti med češkimi poslanci zelo različne struje, ki jo ovirajo, da ne more nemoteno delati za svoje velike namene. Ravno vsled tega bi pa jugoslovanski poslanci uživali lahko velik ugled, če bi v Enoti nastopali soglasno. Žal, da se to le malokdaj zgodi. Položaj v državi, zlasti za nas Jugoslovane je pa tak, da zahteva složnega nastopa vseh naših poslancev, in zadnji čas je, da se zbližata in združita oba kluba. Zato je Slovenski klub pooblastil svojega načelnika dr. Šusteršiča, da stavi Jugoslovanski zvezi jasne predloge, kako bi bil mogoč enoten nastop vseh jugoslovanskih poslancev. Kako je tak nastop potreben, pričajo tudi že lamen-tacije v nemškem taboru, kjer se boje samo edinosti avstrijskih Slovanov. Upati je, da se posreči zedinit.i jugoslovanske poslance, posebno, ker je Jugoslovanska zveza že izjavila, da so na podlagi predlogov dr. šusteršiča mogoči nadaljni dogovori. Če se pa zbližanje ne posreči, pa krivda gotovo ne bo na strani naših poslancev, in tudi odgovornost za ta usodepolni korak bodo nosili drugi. Odločiti se pa mora na vsak način že v par dneh. Dal Bog, da bi rodila edinost Jugoslovanov složnost vseh avstrijskih Slovanov, katera edina more dati poroštvo, da pridemo Slovani v Avstriji vendar enkrat res do tiste moči, ki nam gre po pravici. Mnogo časa in mnogo truda je bilo treba, da je Slovanska Enota pripravila ministrskega predsednika do tega, da je tudi javno priznal, da mu je treba zanesljivejše večine, in da mora tudi sam kaj storiti, da dobi tako večino. Zadnji teden mu je delal velike skrbi, ker ni bil gotov, da mu »večina« odpove jv odločilnem trenutku, in da ne propade pri glasovanju o izpremenibi dnevnega reda v prvi seji. Kakor smo poročali ze zadnjič, je namreč predsednik Pattai postavil brez vednosti klubovih načelnikov na prvo mesto dnevnega reda razpravo o novem posojilu 182 milijonov kron. Socialni demokrat Seitz jje pa predlagal v prvi seji, naj se najprej obravnava službena pragmatika, SueTtnMt vf predloga pa šele ko druga točka. Vladne stranke so se «e-freda potrudile, da so zbobnale kolikor kolikor mogoče vse poslance skunni ?n ivn9 pj-?-drlie s 40 j-skfflm so £ako rešili vlado nove nezaupnice dr feavnega zbora. Seveda strah pred novi" mi volitvami prav mnogo pripomore da ne gre sedanja vladna večina v franže £ zbornici je namreč prav malo strank' M Lahi so z vkdoTker se0b0jeV0da\i 2i primoran bremeniti svS je ministrstvo tako, da bi dobili Jugoslovani svojega ministra, in pa, ker si hočejo zagotoviti nemške glasove za laško univerzo. To ve tudi Bienerth prav dobro. Zato se mu dosedaj ni nič posebno mudilo, da bi izpolnil zahteve Slovanske Enote. Sedaj je pa stvar postala malo drugačna, ker so se začeli upirati Poljaki, ki so pri zadnjem glasovanju glasovali še z vlado. Sklenili so namreč resolucijo, da bodo sicer glasovali za novo posojilo, da pa zahtevajo od vlade, da postavi, ko dobi novo posojilo v proračun zopet vse one točke, ki jih je črtala iz proračuna za leto 1910, ter da prične še to leto s saniranjem deželnih financ. Ako vlada toga ne stori, je Poljsko kolo ne more več podpirati. V drugi resoluciji pa izreka Poljsko kolo obžalovanje, da si vlada nič ne prizadeva, da bi ustvarila zanesljivo parlamentarno večino in zjasnila na. ta način zamotani položaj v parlamentu. Kolikega pomena sta ti dve izjavi, dokazuje to, da je vlada sklenila, da ustreže Poljakom, zvišati posojilo še za 50 milijonov in da namerava Bienerth takoj, ko bo zagotovljeno posojilo, predložiti Slovanski Enoti pogoje, ki bi omogočali, da bi vstopila tudi ona v delovno večino državnega zbora. Seveda bo odvisno od tega, kakšni bodo ti pogoji, če vlada dobi dovolj trdno večino, ali ne. Gotovo je pa že naprej, da brez izpremembe vladnega zistema ne bo nikoli mogoče redno delovanje v državnem zboru. Predloga glede novega posojila je bila po prvem branju izročena proračunskemu odseku. Zbornica sedaj obravnava v prvem branju službeno prag-matiko. Poslanca Hoffmann in Stein-vvender sta vložila predlog za posvetovanja o saniranju juž. železnice, poslanec Vukovič pa glede dalmatinsko železnice. — Draginjski odsek je izdal poziv na vlaclo, naj hitro odda javna dela in naj zanje porabi le domače delavce. Omeji naj nadure, zniža vozne cene za delavce in naj se prične kmalu baviti z vprašanjem, kako zavarovati delavce za slučaj brezposelnosti. — Socialno-po-litični odsek je pozval vlado, naj čimprej predloži državnemu zboru zakon o kartelih. — Kmalu po Binkoštih ali morda še preje pride v razgovor defi-nitivna izprememba poslovnika. Omejiti se namerava prvo branje, čas govorov, obseg interpelacij, ki naj bi se morale prej naznaniti in bi prišle na vrsto šele, ko bi bil končan dnevni red. Reformirali naj bi se odseki, zlasti naj bi se omejilo število njihovih članov. Poslovnik naj določa, koliko časa trajajo seje. Dijete poslancev na bi se določile pavšalno. Poojstrila naj bi se disciplinarna sredstva. Češki radikalci so se že oglasili proti reformi poslovnika in so sklenili pozvati vse češke poslance, naj nastopijo proti njej. - Na Gostin- Jn\Wacij0' Ce vlada res zah- rt« L. JeTlj-ar3ev',ki delai° ^ vojaštvo 0 u*njei le pri velikih tovar-odgovoril vojni minister, da to ni res, in da obrtniki naročajo, kjer hočejo. — Ker vlada še sedaj ni prej ložila cesarju v potrjenje postav, ki jjw je sklenil kranjski deželni zbor v zad* njem zasedanju, je bil dr. Šusteršič prj ministrskem predsedniku in zahteval od njega odločno, naj to stori prav kmalu. Bienerth je obljubil, da ustregel dr. šusteršičevi želji in mu o uspehu kmalu poročal. Ogrsko. Volitve v državni zbor bodo začeti kom junija. Košut je baje naročil svo-< jim ljudem, naj v slučaju ožjih volitev; med vladno in Justhovo stranko ne volijo Justhovcev. — Za splošno in enako volivno pravico dela proti grofu Tiszi zlasti Kristoffy. Izjavil je, da sta vladar in prestolonaslednik za splošno volivi no pravico, ker upata, da potem prenehajo brezplodni državnopravni boji in se uredi tudi razmerje Mažarov do drtu gih narodnosti. Hrvaško. Koalicija, ki je žrtvovala hrvaške narodne zahteve, samo da pride do vladnega korita, že prejema plačilo za svoje izdajstvo. Nove velike župane je vlada imenovala čisto brez njene vednosti, dasi tvori vladno večino. — Ma-žarska vlada je sedaj vendar začela misliti na to. da poskrbi za izpraznjene škofijske stolice, katerih toliko časa niso zasedli, da so sami ugrabili njihovo dohodke, n. pr. v Djakovu že celih 5 let. Za škofa v Senju je imenovan pomožni škof Vukič, z^ Djakovo je pa skoro gotovo, da dobi škofa v oeeAri. zagrebškega pomožnega škofa Krapaca. Volivna reforma za hrvaški sabor je že predložena cesarju v predsankcijo. — Hrvaški učitelji pripravljajo štrajk, ker jim ne izboljšajo plač. Goriško. V nadomestni volitvi na Krasu je zmagal liberalec Gregorin s samo 78 glasovi večine. Dokaz, da se tudi na Krasu liberalcem dobro majejo tla. Pri dopolnilni volitvi v goriških trgih jo kandidirala S. L. S. župana Mrevljeta, izvoljen pa je bil liberalec Andrej Ga< bršček. Balkan. Vstaja Arnavtov v Albaniji traja dalje. Povod za vstajo je bila neka dc-i monstracija proti novim davkom, ki jih ljudje, ki so pripravljeni plačevati stare davke, vsled revščine niso mogli zmagati. Turški poveljnik bi bil lahko demonstrante mirno razgnal, a jo ukazal streljati. To je Arnavte tako razbui rilo, da so razpihali upor po celi Albaniji. Kakor se zdi, ne gre Turkom boj proti Arnavtom nič kaj po sreči, dasi že naznanjajo, da se je udalo že več ar-navtskih voditeljev. To dokazuje tudi strogost turške vladne cenzure glede poročil o bojih med Turki in ArnavtL — Turčija namerava zelo obširno reorganizirati svojo vojno mornarico, kakon je že reorganizirala vojsko na suhem. K temu jo sili zlasti vprašanje glede Krete, ki zopet in zopet sili na dnevni red. v Deželni zbor kranjski. , Davek na pivo. Kakor smo že omenjali, je predlagal finančni odsek zvišanje davka na pivo od 2 na 4 K. Temu se je uprl poslanec G a n g 1, ki je jamral, da se je lansko leto vživanje piva znižalo za 32 odstotkov samo zato, ker so pivovarnarji pivo podražili. Če se deželna naklada zviša, bodo piva še manj popili. (Straš-jna nesreča! Op. poroč.) Slabo bo za pivovarne v deželi, pa tudi za ljubljanske gostilničarje. Izborno ga je zavrnil vipavski poslanec Prhavc. Tovariš Gangl je bil danes socija-list in se je oziral samo na delavstvo ln pivovarnarje. Lahko pa rečem, da je mnogo vinogradnikov bolj revnih kakor so delavci. Draginja vinogradnika ravno tako zadene kakor delavca, ker (vinogradnik ne pridela dovolj živeža. {Vino proda, da pokrije tekoče stroške. PTrtnft bolezni in vremenske nezgode 'dostikrat uničijo vinogradnikov pridelek. Gotovo je vipavski vinogradnik Večji revež kakor dolenjski. S pomočjo 'dežele in države, se ustanavljajo trtni-jce, se podpira vinogradništvo v obče, a *mi pa podpirajmo vživanje pijače, ki Se večinoma ne izdela v naši deželi. IVino pa je pridelek kranjske dežele. j(Živalino odobravanje.) Tudi ljubljanski poslanec Turk )e vložil svoj »protest« proti zvišanju Naklade na pivo, ker se čuti zastopnika ljubljanskega delavstva in gostilničarjev. Poročevalec dr. Krek, Odgovarja predgovornikom. On je za vse take stvari, ki omejujejo vživanje alkohola. Vedno bo za to, da se da-ivek na žganje še bolj zviša kakor hoče [finančni minister. Naklada na pivo je [tudi potrebna, ker bi drugače štajersko rpivo našemu konkuriralo, ker tam so Uavek na pivo že zvišali. Sicer pa naj (bodo naši ljudje vendar tako pametni fin naj nobenega vinarja iz alkohola ne (privoščijo deželnemu zakladu. (Ve-fielost.) Nato zbornica sprejme predlagano zvišanje naklade na pivo. Razprava o predlaganih resolucijah. Dr. šusteršič predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da proučuje istanje razvoja dramatične umetnosti |n proučuje financijelno stanje dežele, N kolikor bi se mogla pospeševati dramatična umetnost v Ljubljani. To resolucijo je utemeljeval sledeče: Dramatična umetnost ima gotovo svoj kulturen namen, ki je s tega stališča gotovo upoštevanja vredna. Seveda je vprašanje, če je današnja dramatična umetnost vredna podpore. Sedanja dramatična umetnost ljudstvo korumpira, namesto da bi ga povzdignila (Res je!). Dramatična umetnost nima več tistega ikulturnega pomena kot včasih, v klasičnih dobah. Naše domače gledališče se sicer ne more primerjati z drugimi gledališči, kjer imajo vse druge razmere. Dramatične vrednosti našega gledališča ne bom kritikoval, samo to želim, da bi se gojila po vsi deželi dramatična umetnost in bi se povzdignila kolikor je mogoče. (Pritrjevanje.) Ne smemo govoriti samo o enem odru, ko vidimo, kako se je začelo naše ljudstvo zadnja leta zanimati za dramatično umetnost. (Tako je!) Zunaj po trgih in vaseh se uprizarjajo igre in tu in tam se dobe priprosti mladeniči in kmetska dekleta, ki izborno igrajo. (Jare: Bolje kot importirani Čehi!) No ja, Čehi so tudi reveži, kajti ljubljansko gledališče nikomur ne more dati sijajne eksistence. — V Ljubljani imamo takozvani »Ljudski oder«. To je pojav, o katerem sem prej govoril. Preskrbeti moramo, da dobi tudi »Ljudski oder« deželno gledališče brezplačno na razpolaganje, kakor ga dobiva dramatično društvo. (Živahno odobravanje.) O obrtnih nadaljevalnih šolah govori poslanec dekanLavrenčič. Nedopustno je, da se v nadaljevalnih šolah vrši pouk ob nedeljah dopoldne, med tem, ko je v cerkvi glavna služba božja. To na ljudi, zlasti pa še na vajence v verskem in moralnem oziru silno slabo vpliva. Na vsak način bi bilo primerneje, da bi se poučevalo pred službo božjo in pa po nji, ali pa še bolje: ob delavnikih. Tudi pouk ob delavnikih od 6. do 8. ure zvečer se mi ne zdi primeren. (Dobro.) Sprejeta je bila resolucija, da naj se nedeljski pouk tako uredi, da bo vajencem omogočeno udeleževati se službe božje. nnnr-inr-ir-innr-ir-ir-ir-ir-ir-inn | LISTEK U D n □□□□□□□□□nnrinnac: ia Črna žena. Zgodovin, povest. — Priredil Javoran. (Dalje.) Tedaj je zdirjal Anželj v velikih skokih po holmu navzgor. Šele ko je dospel vrh senožeti, je nekoliko obstal ter se oddahnil. Pred seboj je videl brd-sko vasico in svojo domačijo, pa je rajši krenil na levo in ubral korake proti prijazni, skoro novi hišici, ki je čepela tik goščave. To je bil dom mladega Bregarja, ki je že poldrugo leto živel z njegovo najmlajšo sestro v srečnem zakonu. Anželj je trkal na vežna vrata, na okna in šele čez dokaj časa so prišli domači odpirat poznemu gostu. »Bog daj, Tine!« ga je sprejela sestra na pragu, »kaj pa tako hropeš? Ali se je zgodila nesreča?« »Nesreča ne,« je javknil brat in stopil v sobo, »ampak črno ženo sem videl« »Sveta nebesa! Kje pa?« je kriknila Bregarica. »Doli pri znamenju ob potoku, ravnokar prihajam z Bleda.« »Si menda že zopet pri Mohorku malo globlje pogledal v kozarec,« se je pošalil Bregar. »France,« se je postavil Anželj, »verjemi mi, trezen sem kakor bukov štor! Kar sem videl na lastne oči, tega mi ne boš utajil.« »I kakšna pa je bila, no?« ga je vprašal svak in se še bolj nagajivo zasmejal. Zdaj je pričel Anželj na dolgo in široko pripovedovati, kako je srečal nočno prikazen, ter jo je popisal do pičice ravno tako, kakor jo je videl, ko je molila pod križem. Bregarju je polagoma izginil smehljaj z ustnic. Čez nekaj časa je pripomnil resneje: »Jaz ne verujem v duhove in strahove! Če je dober duh, ne hodi strašit na ta svet, če je pa zel ali hudoben, pa ne sme priti.« »Kako si čuden, France,« ga je opomnila žena, »saj je lahko kaka duša iz vic, ki prosi pomoči.« »Ali pa napoveduje veliko nesrečo, da bi se ji izognili,« je pristavil brat. »Veš, kako se gledamo z grašČakom.« »Ne bodita vendar,« ju je zavrnil Bregar; »ta strah je iz mesa in krvi. Strahovi ne nosijo zlata in draguljev ter ne pretakajo solza. Noben duh se ne prestraši, če mu stopiš iznenada za hrbet. In če hoče s pota, mu ni treba bežati in se skrivati za skalami, ampak lahko na lici mesta izgine.« Prerekali so se dolgo časa semintja in končno je Bregar dejal: »Kako da nisi šel k njej ter jo zagrabil? Saj včasih nisi bil taka tapcal Na ta način bi se bil prav lahko prepričal. kaj je bilo tisto strašilo!« »Svak, tudi ti bi si ne bil upal, če bi bil na mojem mestu.« »Jaz? Bi videl, kako naglo bi se pobotala s tvojo prikaznijo! Človek, ki ima mirno vest in krepke roke, se ne sme ustrašiti ničesar. Če hočeš, grem še nocoj v najhujši temi na Kamnjek, da ujamem ali napodim to belo-črno ženo.« »Za Boga, France, ne govori mi tako pregrešno!« ga je prosila žena v strahu; »oni svet ne pusti, da bi se norčevali iz njega!« »Ta žena ni iz onega sveta«, jo je zavrnil mož. »Čeprav ni, ali to vem, da ne pomeni nič dobrega.« »Zalka, bodi mirna in ne delaj se tako otročjo! Ni drugega nego prazen strah!« Bregar se je pozno v noč pomenkoval s svojim svakom ter mu izkušal dokazati, da je bila njegova prikazen prevara ali sleparija. Toda ta se nI pustil pregovoriti. Samo to je končno obljubil svojemu prijatelju, da bo po-polnoma tiho o svojem čudnem doživljaju, dokler se ne bo izvedelo kaj natančnejšega o skrivnostni ženL & -J II. Naslednji večer — bilo je v ponedeljek — sta sedela Bregar in njegova žena v svoji spalni sobi. Zalka je nalahno zibala zibelko, v kateri je spaval nlali Francek, nežno dete, katero jima jc dal Bog pred dobrim pol letom. Bregar je bil velik, krepak, pa tudi lep mož s temnorujavo obrobljenimi očmi in kostanjevimi lasmi, ki so se pa na sencih začeli že nekoliko beliti. Po pravici bi jih seveda še ne bilo treba, — dasi jih je bilo le malo, — kajti star še ni bil trideset let. Tudi globoke, deloma z bolečinami združene gube med visokimi, krasnimi obrvmi mu niso vtisnile mnoga, ampak težka leta, katera je mladi mož že moral preživeti. Bregar je bil pravzaprav doma iz Radovljice. Komaj je stopil v mlade-niško dobo, ga je gnala neka notranja sila po svetu, tako da mu doma ni bilo več strpeti. Stopil je torej kot najemnik v četo, ki je šla v boj zoper turške pes-jan" in z njo prišel na južno štajersko mejo. O naporih, ki jih je moral prenašati in o nevarnostih, v katerih je živel tam doli, pozneje ni rad pripovedoval. Pač je povedal, in to večkrat, da se je boril v marsikakem vročem spopadu s Turki in da je nekoč v najhujši borbi rešil življenje svojemu poveljniku Krištofu, radovljiškemu graščaku. Ta mu je za to hrabro delo podaril kot plačilo veliko vsoto denarja. Pozneje je bil v nekem spopadu France sam ranjen in ne bi si rešil življenja, da ga niso oteli mimoidoči popotniki in mu skrbno stregli. Bana na plečih se mu je zelo počasi celila in zato je izstopil iz na-jemniške čete. Kupil si je s podarjenim denarjem na meji precej obširno posestvo, a ker pri njem ni imel sreče, ga je kmalu zopet prodal in domotožje ga je slednjič privedlo zopet nazaj domov na Kranjsko. Doma so mu medtem pomrli vsi najbližji sorodniki; zato je hodil nekaj časa ves potrt in žalosten semtertja in se ni mogel umiriti. Pogosto si ga lahko videl v cerkvi, kjer je pokonci kleče pobožno molil. Pozneje je začel zahajati na Brda, in vselej, kadar je prišel tjekaj, se je ustavil nekoliko pri vratih Anželjeve hiše. Cez pol leta, odkar je prišel domov, je kupil na Brdu malo posestvo, podrl staro, zrahljano in že razpadajočo kočo in postavil na istem mestu novo prijazno in hčno hišico. Ko je bila hiša dovršena, m minilo več pol leta, ampak samo štirje tedni, in že se je v novi hišici vršilo zenitovanje — Anželjeva Zalka se je preselila semkaj in lepa hišica je bila skoro premajhna za veliko novoustanovljeno srečo Francetovo in Zalkmo. Odslej Franceta - mladega Brcgarja - nisi videl nikdar več žalostnega, marveč vedno je obdajal njegove modrimi očmi, na glavi je nosila dvoje zlatosvetlikastih debelih kit; njen obraz je bil tako bel in rdeč in zraven tega pa tako otroško mil, da je iz njega odseval vedno izraz nedolžnosti. Njen milodoneč in jasen glas je prepevajoč oživljal vsak dan celo hišo: skratka, Zalka je prinesla novi hiši zares srečno in veselo življenje. Nocoj je pripovedovala Zalka svojemu možu neko evangelijsko zgodbo, katero je znala že iz otročjih let. Ko sta dokončala to pobožno tvarino, vpraša naenkrat Bregar: »Zalka, ali se še bojiš bele žene?« »Če si ti pri meni, France, se ne bojim ničesar,« se mu sladko nasmehne žena. »In vendar si ti moj angel varih, ki me varuješ kot otroka in mi niti za trenotek ne odtegneš svojega nadzorstva,« jo veselo zavrne mož. Tedaj raztegne oee svoje roke proti njemu in pravi: »Francek, pojdi k meni!« Otrok se je takoj umiril, raztegnil svoji ročici proti očetu iu se zasmejal z vsem obrazkom. Pa je imel tudi ženo, ki mu je bila v vsem svojem obnašanju popolnoma enaka. Tudi Zalka je bila namreč v^ no vesela, hitra kot srna, s svctio-ft* »Ali pa nimaš tudi dobro in prijetno pri meni?« ga vpraša Zalka, željno pričakujoč odgovora. »Seveda, seveda, ljuba ženka,« ji zatrjuje France, »predobro in prepri-jetno! Odkar si ti pri meni, sem šele začel živeti. — Vse prejšnje se mi zdi kot sanje.« »In nič kaj prijetne sanje niso mogle biti,« ga hitro prekine žena; »veš, France, preden sva se poročila, si begal okrog ves zbegan in kakor napol neumen, in če bi te jaz tudi ne bila imele tako rada, bi te bila morala vzeti v zakon že zaraditega, ker si se mi tako smilil; . toda o svojih življenjskih sanjah ini pa pravzaprav nisi še prav odet?°wal m vendar mora mož raz-odeti ženi vse svoje skrivnosti.« »I ezkih m neprijetnih sani človek srars? ie odsovori bolj mračno, »zakaj zopet bi se spomnil vsega in bi moral postati žalo. sten. — Žalostnega me pa ravno no maraš videti.« »Ne, prav gotovo ne! In če bom jaz imela kedaj kake neprijetne in težke sanje, pa ti jih tudi ne bom povedala le zapomni si, ti nezaupnež! Seveda' obljubim ti, da težkih in hudih sanj sploh ne maram imeti, če si ti prf meni,« je nadaljevala veselo in nežno in mu dobrovoljno pogledala v oči; on pa ji je ovil hvaležno svojo roko okrog vratu. Medtem se je zbudil otrok in začel jokati. Zalka ga je dvignila iz zibelka in ga ujčkala na svojih belih rokah* Toda otrok se nikakor ni dal pomiriti. — Tedaj raztegne oče svoje roke proti njemu in pravi: »Francek, pojdi k meni!« Otrok se je takoj umiril, raztegnil svoji ročici proti očetu in se zasmejal z vsem obrazkom. Oče ga je posadil ves srečen na svoja kolena — bil je zares lepo dete z voščenobelimi laski in svetlomodrimi, velikimi očmi. Čimbolj ga je ujčkal in ljubkoval, tem živahnejši je postajal otrok in tembolj se je smehljal njegov angelski obraz veli« kega veselja in sreče. »Francek, pojdi zopet k menil« so mu dobrika Zalka. Otrok se hitro obrne od nje in so krčevito oprime očetovega vratu. »Francek, zdaj te pa ne maram več,« otročje-jezno zatrjuje mati. Mož je medtem naslonil svojo gla-vo na otrokove prsi in ko je dete s svm jima ročicama gladilo njegove lase, so mu je dobrikal: »Francek, kaj ne, da si moj! Seveda; si moj — ti ljubeznivi otrok!« — Nato ga je poljubil na snežnobelo čelo. Z; Ika pa mu je očitala prisiljeno-jezno, ko je vendar njeno oko kar žarelo sreče: »Ti mi otroka popolnoma odtujiš; zdaj hoče biti le pri tebi. Podoben ti je pa tudi tako, kakor bi se ti gledal v, zrcalu.« »Otrok ni nikomur tako podoben, kakor tebi, Zalka.« »Njegov obraz je popolnoma tvo| obraz.« »Toda usta in oči so tvoje, Zalka/ in lasje tudi.« »O seveda, tile beli lasje bodo sča-i soma postali temni.« »In modre oči bodo postale črne, kaj ne?« smeje odgovori France. Medtem pa je že otrok zaspal v! njegovem naročju. Zalka ga je skrbno in ljubeznivo dvignila 7 njegovih rok iii ga rahlo položila v zibelko. Nato je šla pred hišo pogledat, so li vrata, ki vodijo na vrt, zaprta, da ne bi ponoči! vdrla kaka žival na vrt. Jedva je prestopila prag hišnili vrat, kar zasliši France njen grozen* strahu poln krik: / »Jezus, Marija, Jožef!« ) (Dalje prihodnjič.)! S RAZGLED PO DOIlIOlflN 1 m Na ustanovni shod našega novega aiarodno-obrambnega shoda I V sredo, Hi. maja letos se v vel. dvorani »Unio-na« ustanovi v Ljubljani naše novo na-rodno-obrambno društvo. Somišljeniki z cele Slovenije prihite ta dan v Ljub-jano, da s krepko močjo v Vseslovenski tLjudski Stranki združenih Slovencev {pričnemo novo delo za brate ob mejah. Kakor čujemo, bodo ta dan vsi voditelji slovenskega ljudstva v Ljubljani. liZato vsi 11. majnika v Ljubljano. Usta-inovni shod novega narodno-obrambne-tda društva sc vrši dopoldne, popoldne Se pa vrši občni zbor »Rafaelove druž-ibe« in velik razgovor »Jugoslovanske Strokovne zveze«. Zvečer priredi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« Svoj prvi veliki koncert. Poizkušeno zastrupi jen je. Na gospo IHamerlitz v Logatcu je došla neka po-Išiljatev, zavoj, v katerem je bila steklenica strupa, kakršnega se rabi za za-Btrupljenje podgan. Pošiljatvi je bilo [priloženo pismo, v katerem je pošilja-;lec podpisal nekega ljubljanskega zdravnika in svetuje, naj poslana »zdravila« gospa zaužije. Seveda gospa tega ni storila. Tak način skrivnostnih poizkusov zastrupljenj se je eadnje čase večkrat zgodil in je v svarilo mogočih takih pošiljatev. Od sv. Cirila in Metoda do Trubar- }a je prijadral gospod Luka Svetec s em, da je daroval za nameravani spo-pnenik slovenskega odpadnika Trubar-a 10 K. Dar sicer ni preveč velikodu-en, a zadosten, da se pokaže nepristranski mož. Kononično umeščen je bil na župnijo Bukovšica č. g. Albin Ilovski. Nadvojvoda Evgen v Ljubljani Dne H2. t. m. je dospel v svojem avtomobilu Iv Ljubljano nadvojvoda Evgen, veliki mojster nemškega viteškega reda. Ogle-Idal si je kopanje na redovni posesti na fMirju, kjer so izkopali zadnjo čase veliko rimskih ostankov. V samostanu nemškega viteškega reda si je dal raz-Ikazati rimske izkopine ter se mudil več |ur med redovniki in obiskal tudi dija-Ike. Visoki gost si je ogledal tudi ljubljanski grad, ter zlasti staro grajsko kapelico. Za ljudski blagor z lepa kak zavod ne more storiti toliko, kot v dobrih ro- {eah vodena hranilnica. Pred nami je etno poročilo hranilnice in posojilnica V Kamniku s sedežem v kapelaniji. Hra^ hilnica in posojilnica je bila ustanovljena leta 1906. Tedanji denarni zavodi niso imeli smisla za ljudski blagor. Da iga pa ima sedanja krasno se razvijajoča hranilnica na Šutni, dokazuje letno Eoročilo za leto 1909. Prometa je imela ranilnica v preteklem letu nad dva milijona kron. Vlog nad en milijon kron, izposodila pa je hranilnica in to večinoma na zemljišča 942 tisoč kron. Pač lep napredek za hranilnico, ki posluje šele četrto leto. Od čistega dobička, ki je znašal 6938 K 88 vinarjev se je en del odkazal rezervnemu zakladu, ostalo pa se je razdelilo kot podpora, in sicer so prejeli podporo: Kmečka zveza, živinorejska zadruga, dekliška šola v Kamniku, deška šola v Kamniku, obrtno-nadaljevalna šola v Kamniku, uršulinska šola v Mekinjah, otroški vrtec v Kamniku, šola v Zalogu, gospodinjska šola v Repnjah, čipkarska šola v Kamniku, Glasb, matica v Ljubljani, »Danica« na Dunaju, dij. kuhinja v Ljubljani, društvo Kamnik v Kamniku, damski odsek v Kamniku, tel. odsek v Kamniku, požar, bramba v Kamniku, izobr. društvo v Mekinjah, Cecilijno društvo, izobraževalno društvo v Radomljah. Ti darovi jasno kažejo, da se gospodje, ki vodijo denarni zavod, zavedajo dolžnosti delati za ljudski blagor. Hranilnica pa je poleg teh podpor, ki so se razdelile na občnem zboru, že med letom rešila več prošenj. Kamniška okolica pač lahko reče, da ima v Kamniku svojo pravo ljudsko hranilnico. Čebelarski tečaj. Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Koroško in Primorsko priredi 12. in 13. junija t. 1. v Ilirski Bistrici na Notranjskem učni tečaj za čebelarje začetnike. Pouk bo teoretičen in praktičen ter brezplačen. Število udeležencev je 12, ki se naj pri-glase do 15. maja. Priglase sprejema osrednji odbor čebelarskega društva v Ljubljani. Vinski semenj in sicer zadnji letošnji se vrši dne 20. t. m. v Krškem. Slovenec v Ameriki — novomašnik. Na sv. Jožefa dan je bil posvečen v mašnika naš rojak Peter Šprajcar v katedrali mesta Markete (Marquette). Prvo sveto mašo je daroval na cvetno nedeljo. Nastavljen je v Ironvvoog, kjer bode opravljal duhovno pastirsko delovanje med svojimi rojaki. čas je za pokončevanje gosenčjih zaleg. Dolžnost vsakega sadjerejca je, da pregleda svoje sadno drevje ter pokonča mešičke gosenčjih zaleg. Le če se vsi sadjerejci zavedajo svoje dolžnosti, bo mogoče obvarovati vrtove pred opustošenjem po gosenicah. Ker se gosenice hitro razležejo in pridejo tudi na sosedne vrtove pokončavat mlado brstje, ni dosti pomaganega, če le tu in tam kak sadjerejec očisti svoje drevje. Torej na vrtove, dokler je še čas obvarovati. Izgubila se je v nedeljo zjuL \ od Loga proti Vrhniki siva ženska pelerina. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi pri trgovcu Alojziju Mcsesnelu na Logu, ali pa naj naznani našemu upravništvu, kam se naj pride ponjo. Cenen izlet v Benetke in Pado-vo. Poroča se nam: Izletnikom, ki se o Binkoštih pridružijo izletu slovenskega glasbenega društva »Ljubljane« v Benetke, kjer je sedaj velika mednarodna umetniška razstava, je za vsa pojasnila vsak dan na razpolago od 4. do 5. ure popoldne uredništvo »Slovenca«, Kopitarjeve ulice 2, III. Odhod bo iz Ljubljane v soboto, dne 14. maja, ob 9. uri 45 minut dopoldne, nato ogledovanje Reke, Trsata, Opatije. Odhod z Reke s parnikom opolnoči. Na morju bo krasen pogled na Halleyev komet. Dohod v Benetke v nedeljo, 15. maja, odhod iz Benetk v Trst binkoštni ponedeljek ob 1. uri popoldne, nato ogledovanje Trsta in v torek ob 4. uri 40 minut zjutraj povratek v Ljubljano. Cena za vožnjo tja in nazaj z vso preskrbo, hrano, prenočišči v hotelih, raznimi vstopnicami k beneškim znamenito stim kakor tudi vožnja z gondolami ter vožnja s parniki naLido je samo 65 K za osebo. Ker je število izletnikov omejeno (izleta se more udeleževati le 250 oseb), se je treba oglasiti takoj I Preskrbljeno je, da v pon. zj. izletniki obiščejo lahko tudi mesto P a-d o v o in ondi šlovečo cerkev sv. Antona. Cena vožnji po morju in po železnici iz Benetk v Padovo in nazaj iz Pa-dove, je samo okoli 2 K. Izleta se lahko udeleži vsakdo. Zahvala. Dne 7. aprila t. L pogorela so vsa moja poslopja in premičnine, katere sem imel zavarovane pri , Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani Škoda cenila se je dne 10. aprila po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi v mojo popolno zado-voljnost takoj izplačala, vsled česar si štejem v dolžnost ta edini domači slovenski zavod vsakemu, ki ima kaj zavarovati, kar najtopleje priporočati. Grad (Bled), dne 13. aprila 1910. Anton Bijot. nannaonDtiODP01300^ 0 a Gorenjske novice a ______D prirTaanaaaaaaaaann g Iz Moravške doline. — Nesreča. — Nedavno je po nesreči obstrelil svojo ženo zidar Birk, in sicer tako hudo, da je morala oditi v ljubljansko bolnišnico. Kot se sliši, se ji zdravje dokaj na boljše obrača. V ljubljansko bolnišnico so tudi poslali Valentina Ve-hovec, iz Vodic na Limbarski gori. Ko re je vračal z nabora, so mu že blizo doma zadali neki ljudje veliko hudih ran. Sam ne ve, kdo ga je tako razme-saril in do danes je še vse prikrito. Tudi njemu je že bolje. — Korenjaki pa so fantje našega izobraževalnega društva. Skoro vsi, ki so šli na nabor, iio odločeni, da služijo cesarja, nekateri le za dva mcseca. — Izobraževalno dru fitvo proslavi v majniku njegovo kraljico. Priredi v ta namen predstavo, ki je dozdaj še ni priredilo. Na sporedu bo poleg igre v čast Mariji še ena dvode-janka, deklamacija in petje. Prireditev se vrši v nedeljo dne 8. majnika v navadnih prostorih in ob navadnem času. Pričakujemo zopet obile udeležbe. — V nedeljo 24. t. m., bo pa v izobraževalnem društvu predavanje. Tudi k predavanju ste vsi člani povabljeni. Zdi se, da bi bila predavanja lahko bolje obiskana; upajmo torej, da se to v prihodnje zgodi. — Društveni znaki, ki so bili pošli, so že tu. Kdor ga torej želi — naj ga ne bo člana, ki znaka ne bi imel, — naj se zglasi in ga kupi, že ve kje, posamezen znak stane 40 v. — O mo-ravških občinskih volitvah smo že poročali. Izvoljeni so bili v vseh razredih in v vseh podobčinah, sami vrli pristaši V. L. S. Pred nekaj dnevi so pa novoizvoljeni odborniki volili novega župana in sicer v hiši najstarejšega odbornika, vrlega moža, Jožefa Kopača, po domače Remsa v Prekrnici. Izvoljen je bil zopet prejšnji župan, mesar in gostilničar, Ignacij Klopčič, ki že dokaj let vodi občino v splošno zadovoljnost soobčanov. Bog ga živi! Ko se je izvedelo, da je izvoljen stari župan, tedaj so pokali streli, da je bilo veselje; prav tako! Sedaj pa možje - odborniki z županom na čelu, na odločno in potrebno delo. — 95-letnega starčka iz Vel. vasi smo nedavno pokopali. Imamo pa v fari, kolikor je dopisniku znano, še tri osebe, ki so Btare nad 90 let. Ena 96, ena pa menda celo 98 let in ta zadnja še razmeroma dosti dobro ohranjena. — Brez babice smo v tako obširni župniji. Odšla je čez lužo v Ameriko. - Huda izguba le zadela daleč poznano hišo Jurkovo v Moravčah. Umrla je nepozabna gospodinja, gdc. Terezija Detela, sestra gospoda vladnega svetnika in pisatelja dr. Fr Detela. Bolehala je že delj časa, ležala pa skoro pol leta. Trpela je vdano in sila lepo umrla. Pogreb je bil prav dostojen. Pokopal jo je gospod dekan v spremstvu štirih gospodov duhovnikov. Blag ji spomini — Izborna učite-61 ljica na naši šoli gdč. Zarnik, je odšla na dopust radi bolehnosti. Otroci jo bodo zelo pogrešali, ker sedaj šele se čuti, da je naša šola vsaj podobna šoli. Želimo, da bi gospodična kmalu in trdno okrevala in da bi s prihodnjim šolskim letom zopet mogla posvetiti svoje moči moravški mladini. Njena nadomestni-ca do j de iz Toplic pri Zagorju ob Savi. g Bohinjska Srednja vas. Na belo nedeljo sta se vršila občna zbora hranilnice in kmetijskega društva. Navzoč je bil tudi zadružni komisar g. dr. Lov-ro Pogačnik iz Ljubljane. Ker so dobili vsi člani hranilnice in kmetijskega društva v roke tiskane račune, se pri računih ne bomo natančnejše mudili. Hranilnica je imela koncem leta 1909. 418 članov, 18 več kot prejšnje leto. Denarni promet znaša 319.956 K 59 v prejemkov in 310.781 K 06 v izdatkov, skupaj 630.737 K 65 v. Hranilnih vlog je bilo v znesku 592.047 K, posojil 292.988 K 96 v, rezervni zaklad znaša 14.745 K 96 vin. Kmetijsko društvo ima 395 zadružnikov. Prejemkov je bilo 224.251 K 59 v, izdatkov 223.976 K 24 v, vsega prometa torej 448.227 K 83 v, rezervni zaklad znaša 8148 K 74 v. Hranilnica obstoji 15 let, kmetijsko društvo pa 11 let. V dobi svojega obstanka imata torej zaznamovati prav velike uspehe in prav gotovo jima je zagotovljen vedno večji napredek, čim tesneje se jih boste oklepali. Lastnega dobička naša društva ne iščejo, niti nima kdo drugi dobička od njih — dobiček in korist ima le naše ljudstvo, za katero so ustanovljena, kakor je lepo povdarjal g. dr. Lovro Pogačnik ob priliki občnih zborov. Društvi stojita na trdnih nogah, treba je zaupanja do njih, ne pa poslušati ljudi, ki iz lastne dobičkaželjnosti in same nevoščljivosti proti društvom hujskajo in gotovo bodo tudi nadalje tako lepo uspevala v blagor našega ljudstva! — Predavanje gospoda Humeka na zadnjem kmetijskem tečaju že rodi precej uspeha. Ljudje marljivo čistijo drevje mahu in mrčesa. Da bi pač vsak izkazal svojemu sadnemu drevju to ljubav, saj mu bo drevje stotero poplačalo njegov trud! — V nedeljo 17. t. m. je bilo v dvorani predavanje »Potovanje v Lurd«, katero je pojasnjeval gospod nadučitelj Humek z Bohinjske Bistrice s krasnimi skioptičnimi slikami. — V kratkem prirede dekleta Marijine družbe igro »Lurška pastarica« . g Iz Bohinja. — Najstarejša z e n a v Bohinju, Urša Arh, po domače Oblačička na Savici, jc 24. minolega meseca umrla. Ranjka je bila še v Srednji vasi krščena, torej še v onih časih, ko je bila vas Savica, Brod in Kamenje, ufarana v Srednjo vas, tudi v šolo je še tjekaj hodila — čez Senožeta. Bila je blaga, pobožna žena. Pred sedmimi leti obhajala je s svojim možem zlato poroko. Ondaj smo obema voščili, da bi doživela še diamantno; toda pokoriti sta v?lji bIste "a tem svetu nista ucakala. Oba, upamo, sta v nebe-I Bih. ^ Skala se je utrgala na slapu »Savice«, komaj 100 metrov v zračni črti proti jugu 10. t. m. Ista jo imela vsaj 1000 m". Kamenje se je vali« lo gotovo 600 do 800 metrov daleč v ni-žavo. Vse drevje je upostošilo; puh je bil tako silovit, da je izkoreninil buk-i ve pol metra široke. Sirote leže druga1 poleg druge, kakor padli vojaki v voj-ski; vrgel jih je kameniti puh! Never-jetno, pa resnično. Skalovje se je trgalo skoraj cel teden od svojega debla; zdi se človeku, da je oživelo. Večkrat se sliši, da se je odtrgala kaka skala, toda, da bi se skalovje trgalo in rušilo cel teden, tega v Bohinju nihče ne pomni. Ljudje, ki so gledali ta strašni nan turni prizor, pravijo, da je bilo videti, kakor da bi kanoni pokali v obkroženem skalovju. Nad 400 m' lesa leži po tleh. Daleč naokoli pa je drevje pobel. jeno s kamenitim prahom. — Orli se pridno vadijo. Na binkoštni ponedeljek uprizorili bodo Krekovo igro »Tri se^ stre«. g Koprivnik v Bohinja. — Umrl, Dne 8. aprila, so dobili zjutraj mrtvega v postelji 65 let starega Matija Jeklar, Vedno je bolehal in ni bil nikoli trdnega zdravja. Kaj bi bil vzrok nagle smrti, se ne more dognati. Najbrže ga je zadušilo, ker je imel pod vratom skozi cela življenje precej veliko »golšo«. Mož j a bil pošten in dober človek. Pokoj njegovi duši. — V nedeljo se je ustanovila na Koprivniku mlekarska zadruga. Vi odbor so bili izvoljeni sledeči: Janez Korošec vulgo Kukec, predsednik, Fr, Korošec, Andrej Jeklar, Andrej Dijak, Janez Korošec in Franc Zupane. Skleni-lo se je letos o majniku začeti delati sir doma in potem tudi na Ogoreleku in Mišelim vrhu. — Zopet nesre« č a. Zopet je poginila dne 15. t. m. po< sestniku in gostilničarju Janezu Korošec mlada kobila z žrebetom, vredna tisoč kron. Zrebeta so morali v živali popolnoma izrezati. O pravem času so klicali radovljiškega živinozdravnika, ki pa je dejal, da ima ranjeno roko. Ker, ni bilo nobenega preskušenega izveden-* ca zraven, ki bi bil žival skoro gotovo rešil — je poginila. Čudno, da se je letos v Bohinju že več enakih nesreč zgon dilo, pri katerih so gospodarji tako grozno prizadeti. — Občni zbor »Vod-i nikovega k. s. izobraževalnega društva«, je bil v nedeljo. Predavanje je bilo o sadjarstvu, zlasti o sajenju, cepljenju, obrezovanju in o gnojenju sad-i nega drevja. Udeležba kakor vedno zc-i lo dobra, samo mlajših fantov ni zraven. — V kratkem, to je v nedeljo, so bo ustanovil ženski oddelek izobraževalnega društva, ki je tudi po-i treben in času primeren. — K n j i ž -i niča. Za knjižnico se tudi vsi zelo zanimajo, posebno pa dekleta. Vsako ne-< deljo se odda do 30 knjig. Kaj ne, dobra knjiga, dober prijatelj. g Mošnje. 11. t. m. smo spremili K večnemu počitku J. Mlekuž, p. d. starega Kralja iz Spod. Otoka. Dan preje, pod noč je prišla z drugimi sorodniki tudi njegova najstarejša hči Mina, »možena Milič iz Primorskega k pogrebu. Par korakov pred Kraljevo hišo se {e pa sesedla, zadeta od kapi in umrla. )an po očetovem pogrebu smo jo pokopali poleg očeta. Rajnica zapušča dva Otročiča, mož pa živi neznano kje v {Ameriki. Bog tolaži sorodnike! — Soproga našega nadučitelja, bivšega vod-jja Hribarjevega »Paradiža«, je slednjič ivendar opustila gostilniško obrt pri i»Prnušu«. Govori se, da je storila vsled (rosnih pritožb mošenjskih mater, zarasli pohujševanja tukajšnje moške mla-fdine. Prizadete rodbine so poslale pri-itožbe pristojnim oblastem s podrobnimi podatki in prošnjo, naj se napravi .vendar enkrat konec dosedanjemu po-Ihujševanju, ki traja že celo vrsto let, a 0e postalo pol leta sem kar popolnoma Savno. g Iz št. Vida nad Ljubljano. I z občinske seje dne 3. t. m. Poleg Šolskega vprašanja se je odobril tudi račun za leto 1909. z dohodki v znesku iS 143 K 50 vin. in stroški 2853 K 63 vin. Prebitek v znesku 289 K 87 vin. se je porabil v pokritje primanjkljaja v letu tt908. V občino sta se sprejela dva novejša tukajšnja posestnika in rešile so se nekatere ubožne prošnje. — I z š o 1 e. Dosedanji nadomestni učitelj A. Jeloč-tnik je odšel na trimesečni risar, tečaj v iLjubljano; nadomestuje ga gdčna. De-jtela, hčerka odličnega slovenskega pisatelja, šolskega svetnika dr. F. Detela. ^-Hranilnica in posojilnica (izkazuje ob sklepu prvega četrtletja te-Bcočega leta sledeči promet: Stalne vloge 68.230 K 72 vin., vrnjena posojila 5891 K 56 vin., vloge in vrnjena posojila Iv tekočem računu 20.935 K 7 vin.; izplačane vloge 21.754 K 53 vin., dana stalna posojila 6360 K, posojila in izplačane vloge v tekočem računu 64.216 K 38 vin. (V »Čcbelico« se je vložilo 326 K 2 vin., kateri znesek je naložen v hranilnici. (Uradne ure so ob nedeljah, ponedeljkih In torkih. — Noviokrožnizdrav-nik dr. Derč ordinira v Št. Vidu v društveni hiši vsako nedeljo, torek in Ičetrtek od 8. do 9. ure dopoldne. — Predavanje g. mlekarskega nadzornika Legvarta preteklo nedeljo je bilo v vsakem oziru izvrstno in zelo podučno. Mnogoštevilni poslušalci Bo bili izredno hvaležni za tako potreben poduk in so prosili g. predavatelja, haj še večkrat pride, kar je isti tudi ob-Šjubil. Meseca maja bo enkrat predaval /v Dravljah. — Vendar že. Pokopališče se je začelo graditi pretekli ponedeljek; državno cesto skozi Št. Vid pa (začno zniževati 1. junija t. 1. — tako je (obljubil vladni inženir, ko je bil pre-jtekli teden v to svrho pri tukajšnjem (županstvu. Da bi le ta obljuba ne ostala Izopet samo obljuba! —Hijene. Kdor se hoče vnovič prepričati, s kakim ba-irabstvom imamo v Št. Vidu opraviti, naj bere v zadnjem »Slovenskem domu« in v sobotnem »Slovenskem Narodu« šentviška poročila o slovesnosti Svete birme. Polemike s tako nizkimi ljudmi ne moremo imeti, in naj se gre tudi za gospodarske stvari. In ti ljudje vam gredo po liberalnih listih nas moledovat za mir in ljubezen. Seveda, imeli bi radi tak mir, kakoršnega je iskal vrag, ko je šel ponoči sejat ljuliko, zato da ga nihče ni motil pri njegovem satanskem početju. Tem ljudem svetujemo, naj se ponižajo toliko, da vzamejo v svoje inteligentne roke 12. snopič zgodb sv. pisma Mohorjeve družbe iz leta 1905. ter naj vsaj trikrat natančno prebero in premislijo prav vse, kar je tam napisano na straneh 373 in 374 in pa uvodni članek 7. številke letošnje »Mladosti«. g Iz Tržiča. Zadeva propadlega delavskega konsuma je bila minuli teden pred ljubljanskim sodiščem rešena. Načelnik Papov je bil obsojen v trimesečni strogi zapor, vsi odborniki so bili oproščeni. — Veliko veselje je zavladalo med tržiškimi ženskami mino-le dni. Loterija je prinesla srečo okoli petdesetim osebam, ki so zadele ambo solo. Sklenile so še pridne j še prinašati svoje denarce v loterijsko pisarno v upanju, da dobe prav kmalu še terno. — Dan zmage je bila pretečena nedelja za krščansko-socialno delavstvo. Šlo se je za volitve v delavsko podporno društvo. Že cel mesec so se pripravljali socialni demokratje, ki so že do sedaj imeli večino v odboru, na zopetni naskok. A sreča jim ni bila mila. Dasi so pripeljali vse do zadnjega na volišče, so vendar doživeli sijajen poraz. Dobili so 70 glasov, lista krščansko-socialnega delavstva pa je prodrla s 108 glasovi. Veselje je bilo po tej lepi zmagi med delavstvom nepopisno. Da, v združenju je moč. Zato, krščansko-socialni delavci skupaj v društvo sv. Jožefa! — Umrla je velespoštovana gospa Pavla Pollak, vdova po rajnem inženirju g. Vilkotu Pollak. V soboto zvečer se je pripeljala vsa vesela iz Ljubljane domov, čez četrt ure po dohodu jo zadene mrtvoud na možgane. V nedeljo proti večeru je izdihnila. Naj počiva v miru! g S Sela. V nedeljo, 10. aprila je katoliško slovensko izobraževalno društvo doseglo dosedaj najboljši uspeh. Dvorana še ni bila nikdar tako natlačena občinstva in zadovoljnost nad celo prireditvijo je bila tudi največja. Tudi ves program je bil kaj raznovrstno sestavljen, bogat je bil, rekel bi še preobširen. Pevski zbor je svojo nalogo izvršil v zadovoljnost poslušalcev. Govor gospoda profesorja dr. Josipa Jeršeta je izvabil kljub tehtnim resnicam mnogo veseljci; deklamacija jc bila prav na mestu pred igro, ki se je nato igrala. Dr. Krekove »Tri sestre«, zaslužijo vso pohvalo. Druga igra: »Nežka z Bleda«, je bila le poskušnja za številne novinke, ki so pa dobro znale. Nekatere so igrale prav pohvalno in pokazale dokaj zmožnosti. Čestitam pa vsem igralkam in igralcem na lepem vspehu. Na pravi poti ste. Krepko naprej! Zavedajte se velikega dobrega dela, ki ga izvršujete in ga morete še_ vedno bolj izvrševati. — Mi se pa okle-nimo društva, podpirajmo ga z vsemi močmi ter delajmo s tem za bodočnost naše mladine. g Iz školje Loke. 25-letnico zvestega službovanja kot kuharica, je praznovala v sredo 13. t. m., gdč. Minka Jamnik pri tvrdki M. Juvan. Jubilarka je iz dobre znane Balantinčkove hiše na Trati (kolodvor). Poleg gospodične Marije Fojkar, po domače Kislove Micke, je jubilantka že druga, ki praznuje v tej hiši svojo 25-letnico. K. s. izobraževalno društvo na Selu ponovi v nedeljo, 24. t. m., popoldne ob pol 5. uri prelepo dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Okoličani s Posavja, Štefanje vasi, Hrušice in Bizovika, pridite po-i gledat in ne boste se kesali! Čebelarska podružnica v Radovljici ima svoj občni zbor dne 24. t. m., ob 3. uri popodne na Črnivcu pri Kocijančiču. Na 3hodu bo poleg običajnega dnevnega reda tudi predavanje zastopnika osrednjega društva iz Ljubljane. g Šenčur pri Kranju. Kat. slov. izobraževalno društvo v Šenčurju pri Kranju priredi v nedeljo, dne 24. t. m. prvo letošnjo veselico z jako zanimivim vsporedom. Na vsporedu je petje kat. izobraževalnega društva, tamburanje ter šaloigri: a) »V ječi«, b) Planšarica«. Pri tej veselici nastopi prvikrat društveni tamburaški zbor, obstoječ iz 28 tamburašic pod vodstvom g. Rado Je-ločnika iz Ljubljane, na kar osobito opozarjamo prijatelje našega izobraževalnega društva ler, prijetne zabave. Torej na veselo svidenje v nedeljo v Šenčurju pri Kranju! d Hinje. Na velikonočni ponedeljek je v izobraževalnem društvu predaval g. V. Skebe, bogoslovec, »nekaj o zvez-doslovju«. Udeležba je bila velika. — V, nedeljo, dne 10. aprila, pa nam je društvo zopet priredilo veselo zabavo. Iz-borno so igrali društveni fantje igro »Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. Nato pa so društvena dekleta izvrstno pogodile zapleteno igro »Zakleta soba v gostilni pri zlati goski«. Da imajo naša dekleta in fantje talent tudi za predstave, se kaže iz dobro uspelih predstav. — V nedeljo bodo predstave ponavljali. Samo odrasli bi se morali pri nas malo bolj zanimati za predstave, kajti vsaka predstava ima kaj poučnega na sebi, česar tudi starejši potrebujejo. d Sodražica. Izobraževalno in pevsko društvo »Glas« je uprizorilo kraju in času primerno igro »Za križ in svobodo«, potem »Prepirljiva soseda«. Čuli smo kuplete in novo telovadsko pesem. — Naš Orel je poletel prvič na praznik sv. Jožefa popoldne k večernicam v župno cerkev, kar je napravilo na žup-ljane velik vtis, še večji pa je bil ta vtis na velikonočno soboto, ko so nosili vrh mladeniči našega telovadnega odseka pri procesiji nebo. - Po občinskih volitvah smo dobili zopet župana v osebi gospoda deželnega poslanca Fr. Bar o-la. Še več je novic, a te ostanejo lahko doma. Iz Črnomlja. Novi okr. zdravnike. dr. Slcočir je vendar že prišel v Črnomelj. Ljudje sc ga vesele neizmerno, ker g a poznajo že od preje. Zdaj pravijo, da lahko zbolijo, so brez skrbi.— L i b e r a 1 n a »P o s o j i 1 n i c a v Črnomlju« je dala v javnost svoj računski zaključek za leto 1909. Ker »Mestna hranilnica« po zaslugi raznih činiteljfV zgublja vedno bolj in bolj zaupanje ljudstva, če ga sploh še kaj ima, je imela »Posojilnica« velik promet, namreč poltretji milijon kron. A nas zanima danes le čisti dobiček in njega razdelitev. Družbi sv. Cirila in Metoda se je dalo v obrambni sklad 200 K (za Št. Ilj seveda nič, ker tam nabirajo le »klerikalci !), požarni hrambi v Črnomlju 50 K. na Vinici 30 K, društvu »Domovina v Ljubljani 40 K (ne vemo, zakaj to tuje društvo več zasluži, nego požarna hramba na Vinici?!), dijaškemu društvu »Prosveta« v Novem mestu 20 K seveda »klerikalnim« društvom nič! , za »okolski dom v Črnomlju 100 'reci sto kron (!!), trgovskemu društvu -Merkur v Ljubljani 20 K (obrtni šoli v ('.rnomlju seveda nič, je preblizu!), dijaškemu podpornemu društvu v Novem me-tu 20 K ali je to dijaška kuhinja?), dr vu za varstvo otrok v Črnomlju 50 K. za revne učence v Črnomlju 30 K, v Adlešičih 20 K (revnih učencev je v dveh farah pol manj, nego »revnih« Sokolov! . Najlepši dar so pa gospodje dali — samirn sebi! — Načelstvo (štiri ose-h- in dva pregledovalca računov, ki vsi skupaj niso izmed »revnih učencev«, irnajo že redne nagrade skupno 5300 K. Iz dobička so si pa dali velikodušno še v dar 800 K = osem sto kron! Dosti tega. Kot zanimivost naj omenim le še to. da pride izmed 1500 deležnikov na občne zbore le kakih 30 (trideset)! Kakšna brezbrižnost za lasten denarni zavod.' — Liberalci so zopet grdo napadli našega gospoda župana Sku-bka. <■/■ -.. da je poneveril občinske de-rsr;e. Da je to laž, ve vsak pameten r-.-.ž. ki pozna gospoda župana, v res- ,'r' župaris T/"'- < -eveda br<-z p^enjaki! Po njih L tt samo obsoja. U k:,k kinTv: ške, ki jih objedajo ose. d S Police pri Višnji Bori. .Polivanje na noge!« je onikrat eden napisal. Veste kaj, to je pa jalov špas, ker povem vam, da smo prav vsi na nogah razen onega strica, ki je namalan na enih podnih vratih; tisti revež je seveda B) na dilah. Bral sem tudi, da je nova cerkev po naši krivdi in v našo sramoto zaspala. Primojzunaj, ta je pa sedemkrat bosa! Potem piše tisti človek, da če ima kdo količkaj ponosa in razuma, mora njemu prav dati, ko pravi, kako bi nam prav prišli dve nedeljski maši. Kajpak, vsak to vidi brez posebne pre-vzetarije in modrosti, če le nima namesto špegel dilc na očeh. Tisto pa, da zidajo drugod zato prostorne cerkve, da se pred drugimi postavljajo, naka, tisto pa ne bom podpisal. Naš častitljivi gospod župnik so rekli, da bomo zidali novo cerkev v čast božjo in pa v zveli-čanje svojih duš, kajpak da bomo tudi za svoje kosti imeli več prostora — in res je tako, pa nič drugače. Tako tisti modrijan nima prav, moti se pa tudi, ko nas zmerja z zanikrnostjo in zastarelostjo. Le pomislite, koliko smo Poli-čanje zadnja leta napravili: nov križev pot, ki mu ga ni para v sedmih farah, nove mašne plašče, kelih, novo šolsko poslopje in še sto drugih reči, ki ni, da bi jih našteval — pa vse za drag denar, tako da smo zdaj zadolženi na vseh straneh. No, z božjo pomočjo bo že šlo, smo si mislili in začeli pripravljati tudi za novo cerkev denar, seveda poraa-lem kakor povsod, kjer ni denarja. Zdaj pa je slišati, da je novi cerkvi odklen- kalo--— Kdo je vzrok? Mi ne! Po mojih mislih je stvar taka: naglica ni nikjer dobra, višenjski polž sc je pa vre-zal, ker je preveč galopiral čez Bučni-kovo škarpo. Ravno tako je bila okre-gana tudi tista Marta, ki je vihrala kakor burja po hiši in po veži, da bi Gospodu prej postregla. To je jasno kakor lampni glaž, če ni preveč ukajen. — Morda misli tisti pisatelj, da smo zato zanikrni, ker ni pri nas še nobene družbe. Le malo potrpi in videl boš, kaj bomo vse napravili na Polici! Tisto je res, da smo še brez društev, ampak želimo se pa vsi kaj naučiti, ker vemo, kdor nič ne zna, naj gre v Korotan češenj mlatit. Mi čakamo, kdaj kdo začne, in gremo vsi za njim! Iz Dobrniča. Pretočeno nedeljo, dne 10. aprila, je priredilo slov. katol. izobraževalno društvo zanimivo predavanje: od robstva do svobode. Predaval jo č. g. Franc Golob, kaplan. Udeležba je bila obilna. Pa igralo se jc tudi že v našem društvu. Igra »Kmet Herod«, ki so jo uprizorili fantje slov. katol. izobraževalnega društva, se je nad vse dobro iztekla, dasiravno so prvič nastopili. Liberalci še vedno rujejo proti našemu društvu. Prej jim ni bilo po godu, ko je bilo društvo v stari šoli, sedaj jim pa zopet rii prav, ko je v farovžu. Posebno nek osobenk ruje proti društvu. Liberalni list »Slovenski dom« se je tudi priklatil v par izvodih v našo faro. Pa ga ljudje ne marajo! Iz Loškega potoka. Lep shod smo imeli prejšnjo nedeljo. Pa ne političen, imel je marveč namen organizirati naše gozdne delavce-tesače. Ze v jeseni se je zasnovalo društvo tesačev, ki pa po zimi radi odhoda skoro vseh delavcev v tuje šume ni poslovalo. Sedaj pa se je poživilo in privzelo še točko: bolni« ško zavarovanje. Baš ta točka je velike* | ga pomena, saj kolikrat se kdo na tu« jem vseka, bolnišnico mu še plačajo, a> i potem, ko se zdravi, pa nima nikako; j | podpore. Zaslužit ne more, drugje se pa? 1 tudi nič ne dobi, pa je tesno včasih, zla« sti če bolezen dolgo drži. Kako dobra bj ■ bila kaka krona, za katero bi bil v zdra« vih dnevih poskrbel. In to preskrbeti ima tudi namen novo društvo. Drug« naloge tega društva smo že jeseni orne« njali. Društvo je pristopilo kot odsek kj Jugoslovanski strokovni zvezi z lastnini odborom in plačilnico združeno z J. S< Z. Na shodu je govoril državni poslancc g. Gostinčar. V svojem poljudnem go-s : voru je razmotrival pomen delavskih! j društev, važnost strokovne organizaci« je kot tudi veliko korist organizacijo slovenskega ljudstva. Omenjal je tudi/ pomen J. S. Z. Nato je govoril g. Skulj, Udeležba je bila najboljša. Do 400 mož in mladeničev se je udeležilo lepega' shoda v prostorni dvorani društvenega; doma. V društvo se je vpisalo lepo šle« vilo udov. Vse trgovce in druge prosi« mo, kadar rabijo tesačev, naj-se obrnejo na J. S. Z. v Ljubljani ali pa na Društvo, tesačev v Loškem potoku. Velikega po« mena je organizacija gozdnih delavcevJ Saj ko so drugi delavci se združili in v, skupnem nastopu marsikaj dosegli; smo ostali gozdni delavci ob strani prepuščeni šikanam in izsesavanju Židov; nekrščenih in krščenih. In koliko je to vrste delavcev v okrajih Loški potok, Draga, Babno polje itd. Da bi sc vsi združili, to bi bila moč, ki bi nekaj učim kovala s svojim nastopom; pridobilal marsikatero ugodnost, katera se nam sedaj odreka. — Zdramimo se delavci( tudi gozdni, in združimo se! Le v slogi in skupnem nastopu bomo imeli moči in dosegli, da se nas bode upoštevalo; Saj sedaj nas še vlada od strani gleda, ko vendar imamo često hujše napore* kot marsikateri delavec v tovarni. d Loški potok. Utopljenca so našli prejšnji teden v malem potočku pri Travniku. Doma je iz Prezida. Našla' sta ga njegov sin in hči, ki sta prišle dva dni pogrešanega očeta iskat v Loški potok. Kako da se je ponesrečil, je teži ko dognati. Eni govore, da so ga videli, ko je pijan taval po polju krog vode drugi zopet menijo, da je padel v vodo, ko je šel v potok pit vodo. Nič gotovega1 se ne ve. Izključen pa je samoumor ali kako hudodelstvo. Mož posestnik zapit« šča štiri otroke in že dve leti bolno že«, no. Pokopali so ga na tukajšnjem po^ kopališču. Pokoj njegovi duši! d Tržišče na Dolenjskem. Neki go« spod nam je iz potne torbice poročal na kratko o potovanju iz Trebnjega protil Sevnici. Spomnil se je vseh na desni in' levi do Mokronoga. Danes pa naj gre-1, mo malo naprej in se ustavimo v Trži« šču. Od nas se sicer redko kedaj kaj sli« ši. Vendar nismo zato nazadnjaški, am« pak gremo tudi pri nas naprej, naš na« predek jc sicer bolj počasen, ali zato trden. V to sta nam največ pripomogla! naša č. g. župnik in g. kaplan. .V.eliko truda imata gospoda s hranilnico in posojilnico, ki dobro uspeva. Ustanovila ge je dekliška Marijina družba, v kateri se druži vedno več vrlih deklet. V do-glednem času bodemo imeli katoliško Izobraževalno društvo, kar je prav velikega pomena in prekoristno za izobrazbo in napredek v verskem in na-.rodnem duhu. Društvo bo imelo lepo knjižnico, iz katere si bodo tudi drugi Izposojevali lahko primernega čtiva. »Domoljub« ima pri nas lepo število naročnikov. Tista liberalna umazana cunja »Slovenski Dom« pa pri nas ni na-Sla rodovitnih tal. Naše verno ljudstvo namreč nima smisla za liberalne flavze, ker ve, da je liberalizmu odklenkalo. d Iz Drage. Razpisana je služba or-ganista in cerkovnika v Dragi. Plača dobra. Posebno lahko bi shajal kak rokodelec. Oglasiti se je do 1. maja t. 1. pri župnem uradu v Dragi via Rakek; lahko tudi pismeno. d Umirajoča Grebenčeva posojilnica v Vel. Laščah je dobila novega od bornika. In kdo je to? Nihče iz Lašč ali f a iz fare, ampak tam v Robu so ga na-li. Za Ivana Bregar se piše. Smejali smo se, ko smo čitali njegovo ime v Uradnem delu »Ljubljančanke«. Sedaj bo pa odleglo Grebenčevi posojilnici, sedaj pa pojdel Pa še kako! Samo to ne vemo, če bo zmogla toliko, kolikor potrebuje Bregar, da se oprosti drugih posojilnic. d Z Mirne. V Gorenjski gori pri Mir« ni je pričel kopati premog g. J. Flačet [(Flatschet), bivši delovodja v Karmel pri št. Janžu. Premog je rujav, pa dobro gori in ne razširja nobenega smradu. Tudi v Ravnem ob strugi Mirne se bo še letos preiskavalo, kake baže je on-'dotni premog, kje in koliko bi ga bilo [dobiti. Ko bo nova cesta izpeljana po »Dolini«, se bo tudi ondi začelo s kopanjem. — Novo tehtnico za vozove si Ie dal postaviti g. Ivan Bule na Mirni, [er pa nima še koncesije, še ne sme [tehtati. d Zahvala. Podpisano cerkveno predstojništvo podružne cerkve sv. Martina v Dragi pri Višnjigori se vsem darovalcem po sodnem okraju Višnja-gora in Litija, ki so darovali znatne vso-fte za popravo zgoraj imenovane cerkve, najtoplejše zahvaljuje. Bog povrni na priprošnjo sv. Martina vsem velikodušnim darovateljem stotero! V Dragi pri Borovnica. Neki dobro znani Ciril in Metodar se je v 14. številki »Slovenskega Ddma« spravil nad naš novoustanovljeni odsek slov. kat. izobraževalnega društva »Bogomila«. Seveda, nekaterim Ciril in Metodar jem novi odsek ni všeč, ker v njem je sedaj že vse naše dobromislj^ namreč že do 90 članic, dasi je le malo časa, kar se je odsek ustanovil, dočim je Ciril in Metodova podružnica po najhujši agitaciji nekaterih članov spravila komaj do 60 članov skupaj. Dotič-nemu dopisniku se tudi pozna, da ni prav veliko študiral, sicer bi dopis vendar malo boljše spisal, kakor ga je. Hotel je namreč z dopisom škodovati naši »Bogomili«, pa je udaril sam sebe po zobeh. Dotični dopisnik vedno trdi pri ljudeh, da podružnica ni strankarska; sedaj pa je prišel s pravo barvo na dan ter dokazal svoje nadstrankarstvo s tem, da dopisuje v »liberalne« liste, napada našo častito duhovščino in naša društva. G. dopisnik, le še pišite take dopise v Vaše časopisje, s tem nam bo-dete odprli oči in dokazali, kakšni so pravzaprav Vaši nameni. Vam pa, zavedno ženstvo, kar Vas še ni v »Bogo-, mili«, vpišite se vse ter s tem pokažite, da Vam niso mar nesramni napadi nasprotnikov. Vaše težko prislužene kro-nice pa ne bodo romale v farško bisago, kakor meni dotični dopisnik, ampak služile bodo v dober namen društva. — Borovničan. n Z Vrhnike. — Kapje zadela dne 14. t. m. okrog 50 let starega posestnika I. Štanta na Vrhniki. Opoldne je šel z doma v svojo ogrado, kjer je delal s svojimi domačimi, tu ga je zalotila smrt. Zgrudil se je in v malo trenotkih je bil mrlič. Pokojnik je bil blaga in poštena duša. Za njim žaluje vdova in več nepreskrbljenih otrok. — 5 8 let nepretrgoma pri eni hiši v službi je strojarski pomočnik Janez Turk. Kot 15-letni pastirček je vstopil pri tedanjem gospodarju, sedaj g. Mih. Tomšičevega posestva in strojarije na Vrhniki v službo; pozneje ga je isti sprejel kot vajenca v svojo obrt, v kateri kot pomočnik dela še danes in je vkljub visoki starosti 73 let, še dokaj trden. Zares redek, a spoštovanja vreden slučaj, za mojstra kakor tudi za pomočnika. n Bakek. Katoliško slovensko izobraževalno društvo, vabi na zabavni večer, katerega priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 6. >~ri zvečer v prostorih g. Josipa Steržaja. Spored: 1. »Oljki«, de-klamacija, S. Gregorčič. 2. »Jeza nad petelinom in kes«, igra v dveh dejanjih. 3. »Dve teti«, burka v enem dejanju. — Prijatelji zabave pridite! n Iz Polhovega gradca. Predzadnjo nedeljo so priredile dekleta iz Marijine družbe predstavo, katero so ponavljale naslednjo nedeljo. Na sporedu je bilo petje in igra: »Večna mladost in večna lepota«. Petje je prav dobro izpadlo pod spretnim vodstvom tukajšnjega organista in izdelovalca harmonijev, g. Kacina. Igra je zelo lepa in vse igralke brez izjeme so bile na svojem mestu. Posebno je še vlekla krasna rimska obleka, katero so dekleta nalašč napravile za to igro. Podaljšani oder in nekaj visokih kulis je precej pripomoglo, da se je mogla predstava tako zadovoljivo izvršiti. Ljudstva je bilo natlačeno polno, saj prvič, zato jeigra .y,,vseh ozirih dobro izpadla. — Cestni delavci so odšli delat novo cesto v Suho Krajino. Nam ni po njih dolgčas, posebno po njihovem petju ne. — Elektrike ne dobi naša župna cerkev. Smo se prezgodaj veselili. Baje se je gospod graj-, ščak skesal. Vseeno dobro. n V Št. Petru na Krasu napravili so za Veliko noč mladeniči izobraževalnega društva prav lepo veselico. Zapelo se je prav lepo par lepih pesmic. Mladenič Belavec Ivan nam je v prav lepi deklamaciji priporočal zdržnost alkohola, za kar je žel obilno pohvalo. (Zelo primerno je, da se pri prireditvah v naših društvih vselej vsaj nekoliko omeni abstinenčno gibanje). V igri »Re-poštev«, so pa mladeniči pokazali, da so zelo napredovali. Zelo nam je dopa-del policaj Šoln (Žele Anton), Repoštev (Česnik Lovro), krčmar Kosmatin (I. Kraševec), sodnik Zamuda (K. Perko) in trije rokodelski pomočniki. Sploh vsi so se potrudili, da bi dovršeno izvršili svojo nalogo. Ko nam bo večji in primernejši prostor na razpolago, kar upamo, da bo kmalu, se bo društvo prav lepo razvilo. Čast Vam, dobri mladeniči, da se ne strašite truda in tudi marsikake pikre besedice — le tako na« prej! — Na več dopisov v liberalnem listu »Slov. Dom«, odgovarjamo samo na zadnji dopis, ker nam nekdo očita hi-navščino: Če ljubo Ti pri nas ostati, hi-navščini se moraš vdati. Ako je on sam udan tej lepi čednosti, je prišel zastonj v Št. Peter, pri nas je ne bo našel in je tudi ni, zato se pa odpravlja stran. Da so njegove hčere, namreč »friziranke«, kakor jih sam dopisnik v predzadnji številki »Slov. Doma« imenuje, izključene iz Marijine družbe, se je zgodilo to po previdnosti našega skrbnega g. voditelja, ki ne trpijo v družbi nikakor-šnih smeti. Stopile smo v družbo z na« menoiri, da ostanemo značajne in odkritosrčne, zato bi bilo nam v veselje in zadovoljnost, ako bi dotične že davno razkrile svoje prikrito mnenje, da jim ni mar za družbo. Našim nasprotnikom je seveda Marijina družba vedno velika preglavica, napadali bi jo radi, kakor bi najbolje mogli, toda nimajo dovolj vzroka, ker se morajo seveda prej ozirati v svoje predalčke, ki so veliko bolj v neredu kakor naši. —> Dekleta iz Marijine družbe. Vipavske novice. Pred kratkim se je vršila občinska volitev vVrhpolju pri Vipavi ob nepričakovano veliki ude« ležbi. S. L. S. je sijajno zmagala v tret« jem in drugem volivnem razredu, v pr« vem razredu pa je propadla za en glas. Županom je bil izvoljen g. Alojzij Lav« renčič; tudi svetovavci so vsi naši. — Sploh se liberalcem letos po vipavski dolini jako slabo godi. Po porazu v Vrhpolju je prišel poraz na Erzelju, za tem pa poraz v Vipavi. Kaj je temu krivo? Letos je kometovo leto in že naši stari očetje so nam pravili, da kometi ne pomenijo nič dobrega. In res se bodo liberalci z grozo in strahom spominjali letošnjih kometov, ki so po mnenju nekaterih edini krivi njihovih nesreč. 82 TrSko kopališče je dobilo čeden drevored, ki bo v nekaj letih kras Vipave. Kopališče je jako udobno urejeno. Ko se napravijo še nameravane kabine, bo naše kopališče najlepše izmed vseh na Kranjskem. Kopališče prevzame v režijo, kakor je slišati, gdčna. G. Vičar, bivša postrežljiva natakarica v hotelu »Adria« v Vipavi. Kopališče bo obresti od plačane glavnice z dobodki popolnoma pokrilo, vrhutega se bodo šolarji kopali brezplačno in bodo tržani od kopališčnih gostov prejemali lepe denarje. Samo to želimo, da županstvo kmalu ustreže želji Gradiščanov in jim napravi na primernem kraju prostor za pranje, potem ne bo človeka, ki bi radi kopališča zabavljal, razen morda g. >.ta-ta« in g. Meyerja, ki pri tem nista nič »zaslužila«. Saj se razumemo! — Ob- , č i n h k e volitve v Vipavi so se j ,vršile dne H. aprila mirno, kakor je bilo pravilno napovedano v »Slov. Narodu« in »Slov. Domu«. Liberalci .-o bili dobri preroki. Račun se samo v tem ne vjeina, ker so liberalci mislili, da bodo mirno zmagali, pa so mirno - propadli. , Jlrovalin-Meyerjeva garda je doživela popoln poraz. V tretjem in drugem vo-Jivnern razredu nasprotnikov niti blizo ni bilo. Tein večje je bilo bojno razpoloženje med liberalci od Ilrovalinovcga generalnega štaba v prvem volivnem razredu. Po grozovitem porazi} v tretjem in drugem razredu so se gg. Arh, liojc, tata Ilrovatin in sodrugi prijavili, da naskočijo prvi razred po vseh pravilih moderne bojne tehnike. Ilotoli so spraviti v odbor najhujše zagrizence, ki jio dosedanjem delovanju pričajo, da bi prodali rajse celo občino, samo da bi vladala v Vipavi liberalna misel. Vroč boj zahteva skrbne priprave in omenjeni gospodje so se za boj prav dobro pripravili. /,c par dni poprej so brusili — ne bridkih turških sabelj — ampak nogi: in jezike in pri inteligenci pridno agitirali. Napočila je ura osodepolncga boja. Pričakovati je bilo mesarskega klanja. Ker gospodje tega jiosla še niso bili vajeni, krenili so mesto na volišče v tatovo gostilno, da pri čaši vina dobe dovolj poguma in korajže. Med tem so ostali volivci prvega razreda mirno glasovali za svojo listo. Ker je bilo samo pel volivcev na volišču, je bilo glasovanja kmalu konec in predsednik volivne komisije je proglasil po S 27. volivnega reda, da glasovanje zaključuje, ker na volišču ni navzočega nobenega drugega volivca. Itavno tako se je vršila tudi volj lev namestnikov. Komisija je že podpisovala volivni akt, ko se prikaže sovražna vojska oborožena z najhujšim bojnim orožjem, že so junaki nastavili kopje, da brez usmiljenja podavijo nasprotnike, ko jim gpspod župan hladno pove, da so prišli za trenotek prepozno ni da je volitev do kraja zaključena. 'Zdaj pa se je vršil prizor za bogove. ,io HO vam bili obrazi za kinematograf (,. »tatu« ni šlo v glavo, kako so mogli volitev zamuditi. S to blamažo so po zasluženju zaključili svojo politično karijero. Ostali so ogorčeno zapustili 7 i bojišče in si šli jezico hladit v Št. Vid, kar so pozneje pri »tatu« nadaljevali do ranega jutra. — S. L. S. je z izidom volitev popolnoma zadovoljna. Prvič po vročih bojih v zadnjih letih si je pridobila v občini večino. Slava volivcem, ki so štrli neznosni Hrovatin - Mever-Mercinov terorizem. Sodno poslopje, prejšnja občinska ubožnica in slavni špital bodo pričali še poznim rodovom, kako so vipavski liberalci v zadnjih 20 letih znali skrbeti za — lastne žepe. — Novemu odboru želimo, da plodonosno deluje v blagor vipavske metropole. n Senožeče. Sled za vlomilci seno-žeške župne cerkve meri proti Trstu. Dne 13. aprila popoldne ;'e dobila neka prodajalka la£k«$& >Piccola« v svoji tii::: ran-^.i. 'si j« moral biti vanjo vri;-:" d q!avne zaloge: „Apo-2 thskc vir Auslrla" Dunaj IX, I? ali pa naravnost iz to-• varne: Pri«. Sclmanenapo- ? I tbclic, Franklurt ara hlain. J tope ••««90« Fosfgifno vlago tidsltam /a antčeno takoj! Slovi :i priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno Sta-■usl in >pol se morata naznanili. Kntlžico pošlje zastonj: Zavod „Sanitas" >- Ve.burg lJ 350 Bavarsko 150.000 r .idnili dreves, rude-I ms grozdja, kosma-V iefa grozd a,, vrtnic, 1 o krogi- akaci, ze e-' n lave, cvetlic in nizkih cvetk 7,a skupine priporoča, nove na-l Ude sadnih in zaseb-\ 'nih vrtov prevzema Friderik \Cenz.el, Olomuc 28 llustr. ceniki franko. Zelo usodna partija obstoječa iz 5000 tucatov pripravnih črnih damskih nogavic s patent, robom, pletene, tucatK4'60; ista kakovost in izpeljava enobarvne kratke nogavice za gospode po K 3-60 ponudim po sort. naročilu od 4 tue. po povzetju. Ford. Miiller, Caslaval75 Češko Za trgovce, krošnjarje in 50 v. baz. vel. promet. 1000 :i—l Naročajte »Slovenca"! 4 tedne na poskuSnJo in na ogled raz-pošiljam svoja kolesa znam. .Bohema' Deli koles m popravila po ceni. Zložni plačilni pogoji. Franc Duiek, tov. koles, Onočno ob dri. žel. it. 775. Češko. Ceniki zastonj. 52 Puške! Lancaster . od K 28-— FlobertpuSka . . 8-50 Pištole . . : : 2-Samokresl . . „ 5-— Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870 od žensk strlžene in zmešane plačam samo jaz najdražje, ker jih rabim za lastni izdelek. M.Podkrai$ek 627 frizer 10-1 Ljubljana, Sv. Potra c. 32 v Levčevi hiši. Esmamrnraffiasnrm i i ono i ob postaji se takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji in z vsem blagom. Več pri Iv. Levičarju, trgovcu, Krmelj 30, Dolenjsko. Sprejmem s 1. majem treznega, zanesljivega mlinarja ki je popolnoma izvežban, v parni mlin za koruzo. Hugust Beile na Rakeku. 1089 Posestvo naprodaj ki meri 33 oralov (njive, travniki, gozdi), z gospodarskimi poslopji in novo hišo. vse v prav dobrem stanu, z mlatilnico, slamoreznico na gepelj i. t. d. Redi se 8 glav živine. Pojasnila daje Jožef Bra-deško, posestnik v Črnem vrhu Stev. 21 nad Polhovim Gradcem. 1105 1—1 Malo posestvo ure od kolodvora z 10 birimi posetve in travnikom se proda. Več pove Hranilnica in posojilnica v Smihelu pri Pliberku. 1081 2—1 posestvo naprodaj radi gospodarjeve smrti v lepem kraju, četrt ure od železniške postaje Št. Janž. 24 johov lepe hoste, njiv za 70 mernikov posetve, k temu primerni travniki, vinograd in poslopje v dobrem stanu. Cena 10.000 K. Lahko se pa napravi manjša kmetija za 15 do 20.000 K, kdor ne bi hotel vsega kupiti. Plačilni pogoji ugodni. Več se izve pri Franc Prijatelju v Tržišču (Dolenjsko). 1079 2 Izgubil se je 8 mescev star velik, temno rujavo pisan pes prepeličar ki čuje na ime »Tahi« ter je nosil znamko »napljavas«. Kdor bi ga naSel, naj ga prijavi proti nagradi pri županstvu »Kapljavas« pošta Komenda pri Kamniku. 1080 1-1 Hiša naprodaj. Poleg Ljubljane, .,... • r tik glavne ceste, v obližju župnijske cerkve: osem stanovanj; pripravna za trgovino ali obrt. Več se izve pri uprav-ništvu »Domoljuba«. 1117 i_i ki bi imel veselje do Čevljarske obrti, se takoj sprejme pri Ivanu Slibarju, čevljarskemu mojstru, Bled. 1123 3—1 Učenec Slibarju, čevljarskemu 1 Čevljarskega pomočnika sprejme takoj v trajno delo FR. LUKEK, St. Rupert, Dolenjsko. ms 3-1 —I* ov iiuu 11 deček Sprejme se nad 14 let stari 1122 '3-1 ki bi imel veselje do mizarstva Matej Gogala, ___mizarski mojster, Bled. davkTpLte hiša fj^r^l- Jdoeo trgovino na najživahn^emmest^v Kb-Vprašanja na upravo Usta? Ug°dnimi P^oji - Čevljarski pomočnik trajno delo se sprejme tfiko| Valentin Grošelj, Čevljarski mojster v Spodnji Idriji štev. 74. 1138 1-1 Prva slovenska na novo ustanovljena parna kakor umetne zarezne opeke, k i jo do danes pri nas še ni bilo, ter druge strešne opeke; potem cementne plošče za tlake, raznovrstne cementne cevi, nagrobne umetne spomenike. Izdeluje se pa tudi po naročilu druge predmete, kakor: stopnice, okvirje za vrata in okna, korita za živino in drugo. Postrežba solidna, cene prav nizke. 1120 Bogdan Oblak 7 Logatcu. irtcUmJu, « crfLmeriJto Materi telijo -dobro, po cent in -ztvnesljiuo-potovali ruy 'sv oltrnepv *Sirnon™i/fmetetx