n mus.^mmmmmamm
r ....... . j
"Proletarec" je i list za misleče čitatel je
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
iT. — NO. 1423.
* -««»r. »tr*Mbtr iMT. .. mtnrn CHICAGO, ILL., 19. DECEMBRA (December 19), 1934.
rv«i ef Marek Irl 11*71.
a« Chirac«*. I»».. na4er tke Ar« mt t
PMklUkeg weekly «t MM VV. UMI h g t.
LETO — VOL. XXIX.
h
DOHODKI DOGATAŠEV SE VEČAJO VZLIC
Jt
PREDSEDNIK Roosevelt je ob nastopu svoje službe obljubil izvesti ekonomski program, ki bi omogočil «večje dohodke množici ljudstva in jih zmanjšal bogatašem. Dogodilo se je narobe. Dohodki male skupine bogatašev so se pod new dealom zvišali, dočim so postali dohodki delavcev in srednjega sloja v prošlih par letih manjši. L. 1932 je bilo v tej deželi dvajset multimilijonarjev, ki so napravili od milijon do pet milijonov dolarjev čistega vsaki. L. 1933, torej v prvem letu "new deala", jih je bilo že 46, in eden izmed njih je "napra-.il" nad pet milijonov dolarjev čistega dobička.
Skupni dohodki vseh ljudi v tej deželi so K 1933 v primeri s prejšnjim letom nazadovali, številke, ki jih navajamo v tem poročilu, je objavil prošli teden zvezni davčni urad. Iz njih je jasno, da se bogastva male peščice ljudi presenetljivo večajo celo v tej siloviti krizi, dočim je ljudstvo čezdalje bolj obubožano. Tudi čisti dohodki korporacij so bili lani višji kakor pa leto prej za sko-ro 700 milijonov dolarjev.
46 najbogatejših Amerikan-cev je imelo 1. 1933 toliko čistih dohodkov, da so plačali iknrn 7 aj^otkov^ vsega dohodninskega davka.
Od milijon do poldrug milijon dolarjev čistih dohodkov je imelo lani 29 bogatašev, od poldrug milijon do dveh milijonov šest posameznikov, od dva do tri milijone osem, od 3 do 4 milijone eden, od 4 do 5 milijonov eden, in nad pet milijonov dolarjev en bogataš. Njihovih imen davčni urad ni objavil, niti jih ni hotel navesti časnikarjem, ki so vprašali zanje.
L. 1933, ko je "napravilo" teh 46 posameznikov od enega do šest milijonov dolarjev čistega dobička vsaki, in množica drugih od $100,000 do milijona, je umrlo vsled posledic pomanjkanja tisoče ljudi. Samomori vsled bede so bili in so še danes nekaj vsakdanjega. Po izjavah veščakov je bilo in je še milijone ljudi — oei-roma večina prebivalstva — brez zadostne zdravniške oskrbe, ker ni denarja za zdravnike, bolnišnice in zdravila.
Kljub krizi so Zedinjene države danes bogatejše ko kdaj prej. Denarja ni bilo še nikdar toliko in zlata -imajo več ko kdajkoli v svoji zgodovini.
Ampak vsa ta bogastva prehajajo bolj in bolj v posest malega odstotka ljudi» v kasto multimilijonarjev, ki prejemajo od milijon do šest milijonov
dolarjev na leto "čistega" ne
da bi jim bilo treba trohico delati zanje. Lahko so v Floridi, lahko v Franciji, lahko v blaz-nici, milijoni se jim vseeno stekajo skupaj.
Associated Press, ki je izrazito kapitalistična časniška agencija, pravi v enemu svojih poročil: "Milijonarji, kor-poracije in špekulanti so bili prvi, kateri so si opomogli v new dealu, dočim so dohodki velikega ameriškega srednjega razreda in tistih, ki so za svoje preživljanje odvisni od zaslužka ali obrti, nazadovali." - -Bogati stimi, ki imajo od $50,000 do $100,000 čistih dohodkov na leto. Teh je bilo 1. 1933 gla som davčne statistike 5,927.
Ista statistika pravi, da so bili dohodki velike večine prebivalcev tako majhni, da jim sploh ni bilo treba izpolnjevati poročil davčnemu uradu.
Ogromni aparat izkoriščanja deluje danes torej po istih zakonih in enako uspešno za malhe bogatašev, kakor je delal pod Hoovrom. Razlika je le, da je Hoovrov režim kapitalistično barko zavozil na pesek, Rooseveltov new deal pa jo je spet izvlekel v sigur-nejše toke, kar pričajo večji profiti posameznih milijonarjev in njihovih korporacij. Profesor Moley je v pravem. Glavni smoter new deala je pomagati kapitalizmu v okrevanje.
"Burni"-ogibajte se prezimovišč - sploh vseh toplih krajev!
TUDI "BOŽIČNA IDILA
new deal ne ustavi Kdo naj kontrolira municijsko industrijo
razlaščanja množic
En posameznik imel leta 1933 nad pet milijonov dolarjev čistega dobička
Ogromni aparat izkoriiianja deluje danes prav tako kakor je deloval pod 44starim dealom
Davis Sholtz, governer Floride, je vprašal governerje vseh ostalih držav za malo uslugo. V časopisju in na druge prikladne načine naj sporo-če *bumom", da to zimo v Floridi zanje ne bo prostora, razen v prisilnih delavnicah. Pravzaprav so taka svarila nekaj običajnega. Toda vsled krize je bila oblast v Floridi in v južni Californiji skozi prošlih par zim prisiljena ustanoviti posebne tabore, v katerih so dobili bedni brezdomci o-krepčila in počitek. A zdaj imamo new deal že dve leti, zato za "burne" ni več treba skrbeti — vsaj ne Floridi in Californiji. Lepi kraji, prezi-movišča in udobnost so stvari za bogataše! "Burni" naj poginejo v mrazu, ako nimajo denarja, da si bi kupili toploto in hrano. Kaj jih je sploh treba! ,
"če pridete v Florido, bo na vas čakal že na meji naš policaj. Tega sestanka ne boste veseli, torej držite se proč", erner Davis Sholtz.
Koga se smatra v Floridi za "burna" v smislu governerje-vega proglasa V Vsakega, ki ne bo mogel pokazati, ali do-. kazati, da ima dovolj denarja ! za svoje preživljanje. Kdor , pride v Florido iskati delo in ga zagrabijo policaji ter vprašajo za dokaz sredstev, bo smatran za burna", pa če je še tako pošten delavec, ako ne bo imel polne listnice.
Nova Thomasova knjiga
iPred kratkim je izšla nova knjiga o socialnih proiblemih, z naslovom 'Human E*ploita-tion", ki jo je spisal Norman Thomas. Stane $2.75. Več o nji bo omenjeno v eni prihodnjih izdaj.
Naročite knjige iz Proletar-ceve knjigarne.
Pregled podpornih organizacij
V Ameriškem družinskem koledarju sa 1. 1935 je med drugim statistični pregled ▼»•h jugoslovanskih pod-pornih organizacij. Pojasni vam njihovo gospodarsko »tanje, Število članstva in načine, kako imajo tvojo imovino v!oieno. Opisan je tudi začetek »n konec prve jugoslovan-rke organizacije v
Kanadi.
Zelo zanimiv je v tem koledarju spis o Slovencih v Minnesoti in o njihovih naselbinah, ki je prvi daljši pregled o naših ljudeh, ki kopljejo ielezno rudo.
Poleg teh dveh je v koledarju mnogo drugih spisov in 75 ilustracij. Vezan je v platno.
Ameriški družinski koledar stane 75c in za v stari kraj $1. Ako st ga še nista naročili, storite to čimprej.
Končno poročilo o oddanih glasovih v New Yorku
V državi New York je dobil Norman Thomas, socialistični kandidat za zveznega senatorja, 194,952 glasov, in Chas. Solomon socialistični kandidat za governerja 126,580, ali več, kot jih je dobila socialistična stranka kdaj prej za svoje kandidate v te urade. Njeni glasovi so v primeri z 1. 1932 znatno narasli, dasi se je teh volitev udeležilo milijon volil-cev manj kakor pred dvema letoma.
Roy Burt soc. kandidat za župana v Chicagu
Socialistični kandidat za župana v Chicagu je Roy Burt, Morris Siskind je kandidat za mestnegs blagajnika in Arthur McDowell za mestnega kler-ka. — Predno pridejo na glasovnico, je treba dobiti zanje okrog 65,000 podpisov.
V velikih mestih liri na tisoče ljudi, ki so "brez strehe in krsraH. To so najbolj zapuščeni stvori na svetu. še celo v ''milobnih" božičnih praznikih se sanje la malokdo zmeni.. Na taj sliki na vrh« je dal gosposkega Chicago s svojimi impozantnimi stavbami. V sredi ja koča v "vasi miserije" ob smetiščih Chicaga > njenim stanovalcem, in slika spodaj pa aatanki ta koča. Brezdomec si ja v nji v hudem mrazu zakuril nekoliko preveč. Vnela sa je, ko ja on spal. Njegovo ožgano truplo so zakopali med breadomce in klerk ja sabeleiil v knjigo: "Joseph "Smith". Njegovo zadnja znano bivališča, "Misery Town". Umrl 10. decembra 1934. Rojstni kraji neznaa. Vsrok: požar v njegovi sačasni koči."
Coughlinov štab
Župnik Coughlin v Detroitu, ki je znan javnosti vsled svojih kritikujočih govorov v radiu, ima vposlenih 45 klerkov in klerkinj, ki vodijo kolekte, razpošiljajo njegove tiskovine in oglaftajo Coughlinovo novo organizacijo "za socialno pravičnost".
V unijskin Krogin ga dolže, * da plačuje te nameščence sramotno nizko, da je pri gradnji svoje nove cerkve uposlil samo neunijske delavce in da naroča tiskovine v neunijskf tiskarni.
KAJ BO STORIL ROOSEVELT?
Ali za ohranitev sedanjega sistema, ali pa za sploine ljudske koristi. Srednje poti ni
Nekateri demokratski politiki ponosno poudarjajo, da nima noben vladar na svetu danes toliko moči kakor predsednik Roosevelt. Razni izjemni zakoni, sprejeti v času te krize, mu dajejo diktatorsko vlogo. Zato je tudi vsa ljudska pozornost obrnjena le na predsednika.
Obljubujejo, da bo morda še ta mesec spet govoril v radiu in razložil ljudstvu kako in kaj. Medtem študira njegov odbor "gospodarske sigurnosti" sredstva, ki se jih naj bi uporabilo za okrevanje dežele.
Značilno je, da v okrev&nje ne verujejo, in sicer prav enostavno zato ne, ker niso za odpravo izkoriščanja. Roosevelt je kapitalistom že povedal, da je boljše, ako tu in tam malo popuste, kajti drugače bodo morali nekega dne vse pustiti, kar imajo. Dokler bodo delavci imeli hrano in streho, se ni bati ničesar, misli Roosevelt. Zato se je njegova administracija sprijaznila tudi s takozvanim lističnim minimalnim p „ -mom in bo predložila kongresu — tako obljubujejo — načrt za zavarovanje proti brezposelnosti in za starostne pokojnine.
Rooseveltova komisija se ba-vi tudi s problemom železnic, ki so večinoma bankrotirane in že zdaj zelo zadolžene pri zvezni rekonstrukcijski finančni kor-i poraciji. Možno je, da jih prevzame vlada zato, da reši last-
nike in zavarovalnice ter druge, ki imjo svoj denar v železniških bondih.
Zelo kaotična je tudi premogovniška industrija. Vladna komisija se ukvarja tudi z njo in premišljuje, če ne bi bilo res najboljše, da se jo socializira. študirajo tudi sugestije, da naj Vlada prevzame gozde,. oljna polja in elektrarne, ki dobivajo svojo moč iz vodnih sil.
Slabo je, ker se vlada ukvarja največ z vprašanjem podr-žavljenja tistih industrij, ki so najbolj zavožene, in z onimi, ki delajo že izgubo.
Nekateri žurnalisti v Wa»h-ingtonu domnevajo, da se bo Roosevelt v prihodnjih dveh letih nagnil popolnoma v državni socializem. Toda če ne bo obsegal drugega, kakor prevzem v državno posest bankrotirana transportna sredstva in obrate, ki nazadujejo, ali pa take, ki so i up I oh javnega značaja, bo to zelo nepopolen "državni socializem". Vsa njegova dosedanja prizadevanja dokazujejo, da i vleče kapitaliste iz kaše.
Razlika med župani
Milwauški župan Hoan služi ljudstvu. Wm. N. McNair, župan mesta PitUburgh, pa služi privatnim interesom v toliki meri, da se je že dvakrat "proslavil" z osebnim protektira-njem skebov v stavkah.
TRGOVCI Z OROŽJEM NE POZNAJO PATRIOTIZMA
Slepomišenje s predlogi za mobiliziranje vojne , industrije. - Delavcem očitajo visoke plače
KONGRESNA preiskava municijske industrije je javnosti odkrila ogromne sleparije, ki jih uganjajo baroni indu-
- - strije smrti in razdejanja na račun življenj delavcev in kmetov ter ljudskega denarja.
To je edina industrija, ki kuje visoke profite tudi skozi vsa leta sedanje krize. Razni vladni departmenti,. posebno še vojni oddelek, so v njeni službi. Svoje agente in propagandiste ima v Južni Ameriki, na Japonskem, Kitajskem in v Evropi. Plačuje propagando hujskanja med deželami in jih straši o silni pripravljenosti drugih. Torej se moramo iudi mi pripraviti
— in tako dobi municijska industrija nova naročiia.
Med vojno so njeni profiti v Zedinjenih državah znašali od 20 do 800 odstotkov od vloženega kapitala. Gulila je vlado Zed. držav in zavezniške vlade. Dokler ni šla ta dežela v vojno, je prodajala molilni material tudi Nemčiji, k^jti municijska industrija je pripravljena oboroževati svojo in "sovražno" deželo ob enem.
Preiskava je med drugim dognala, da je ameriška Du Pont kompaaija, ki izdeluje eksploziva, pline in razna druga sredstva za ubijanje in rušenje, o tajnih vojnih načrtih tujih •vlad veliko boljše poučena, kakor pa vojni department zvezne vlade, četudi troši za špijonažo visoke vsote. Te tajnosti municijska industrija kupuje in jih po svojih zaupnikih sporoča drugim vladam, ako se od tega nadeja novih vojnih naročil.
Pisma iz arhivov du Pont kompanije, ki jih je odkrila kongresna preiskava, vsebujejo dokaze, da je bil marsikak senator in kongresnik agent te mogočne družbe. Borili so se ne samo za nove vojne kredite, ampak tudi za sprejem zakonov, ki so bili predlagani edino v interesu municijske industrije. Tudi danes je marsikak patriotični gromovnik in zagovornik pripravljenosti na obrambo" v resnici le tajni agent trgovcev, ki prodajajo material za ubijanje in razdejanje.
Tudi Rooseveltova administracija je prizadeta. Celo najvišji uradniki v njenem vojnem in državnem departmentu so zapleteni v mešetarenje, ki so ga vršili ali ga vrše v drugih deželah v prid ameriške municijske industrije.
Vsled odkrivanja tega škandala, ki lahko obrne ljudski srd ne samo proti trgovcem s človeško krvjo in znojem, nego tudi proti vladi, je predsednik Roosevelt imenoval svojo komisijo, ki naj širjenje tega srda prepreči. Ameriški predsedniki si v stiskah vedno pomagajo s "komisijami". Ta ima nalogo študirati problem in potem predložiti predsedniku Rooseveltu nasvete, kako v vojnem času mobilizirati ne samo ljudi ampak tudi industrijo. "Prišel je čas, da se vojni odvzame profit", je dejal predsednik, nato pa imenoval na čelo svoje komisije dva kapitalistična voditelja, ki sta energična in sposobna zastopnika politike z Wall Streeta. Eden je finančnik Bernard M. Baruch, ki je bil pod Wilsonom v času vojne načelnik odbora za vojne industrije. Drugi je general Hugh Johnson, bivši načelnik NRA, ki je to ustanovo pretvoril popolnoma za službovanje kapitalizmu.
čemu ni predsednik Roosevelt rajše prepustil to nalogo kongresni komisiji, ki je s svojo preiskavo dobila upogled v oderuštvo in sleparstvo "patriotov", ki oborožujejo deželo?
Zato ne, ker je vpliv municijske industrije preogromen. V slepilo javnosti bosta Baruch in Johnson predložila načrt, ki bo določal v slučaju vojne mobilizacijo industrije. V ta namen naj kongres da predsedniku avtokratično moč, da bo lahko z dekreti odločal, kolikšni smejo biti profiti na vloženi kapital, kolike naj bodo plače delavcev itd. Značilno je, da so municij-ski baroni s svojo potezo v kapitalističnem časopisju o plačah delavcev napravili vtis, kot da so bili med vojno delavci tisti, ki so bili "nepatriotični", kajti služili so po $10 na dan, dočim smo plačevali vojakom, ki so tvegali življenja, le po dolar na dan.
Baruch in Johnson bosta skrbela, da bo novi mobilizacijski zakon sestavljen tako, da bo municijski industriji dana prilika ne samo kontrolirati samo sebe, ampak tudi vlado, kakor doslej.
STRAŠENJE S KOMUNISTI
Ameriške cerkvene sekte razjedajo komunistično misleči pastorji. Veliko ameriških delavcev je že zastrupljenih s komunizmom. Unije so v nevarnosti.
V-^ to je hudo, a najhujše je ¿r ima Rusija svoje komu-i:; .e posejane tudi v ameriški armadi in mornarici. Tako trdi ameriška trgovska komora, torej zelo mogočna ustanova, in kar trdi ona. mora biti resnica, pa če je ali ne. Po njenem mnenju je v Zed. državah od 500,-000 do 600,000 organiziranih komunistov, ki samo čakajo
priložnosti in znamenja, pa strmoglavijo ameriško vlado kakor snop slame.
Te vesti so smerne, ampak za delavstvo resne zato, ker jih kapitalistična propaganda Širi in na vse načine povečava zato, da prisili kongres na sprejem zakonov proti delovanju radikalnih skupin. Oni vedo, koliko je komunistov v tej deželi, ampak če bi povedali po pravici, bi bilo preveč provokator-jev, ki službujejo kapitalističnim nakanam, ob kruh. Glavni namen te gonje trgovske komo-
(Nadaljevanje na 2. stranh)
ProletarAM,
It, 1M4.
prm
PRQLETAREC
U|l aa Inorase ¿ulae^sga IJt^eten.______ ^
Izhaja vgako «redo. Uiai* J*gpslov«nsfe D^wab Ti»k«m Druiba.
Chicago, III. •
VOJNA NAPETOST ZAČASNO FOI Fr* A
GUtilo Jutfu»luv*«»k» Socialistične Zv«m.
NAROČNINA y Zedinjcnih driavah ta calo Uto $8.00; 1 »a pol lata $1.7« ; la èatrt lala fl .OO.
itvo : aa calo lato 13.60; sa pol lata 9«. 00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu aaj-pozneje do pondeljka popoldne sa prioMltav s Masilki tekočega tedna.
41 PIOLITAREC'
JTubUahad avsry Weduaafey by Jh. Jugoabm Woaà-
men's PuMiahing Co., lac. EsUbUahad 1ÛÛ6.
Bditor...............................Frank Zaiti
Businaas Haaa«ar ...Charlas Pogoralac
SUBSCRIPTION RATES: 'United States, One Year $3.00; Si* Months $1.76; Thraa Months $1.00.—Foreign Countrws, Ona Yaar $3.60; Six Months $2.00.
PEOLETAREC
W. SSftk IL, CHICAGO, ILL. Telephone} Rockwell 2SS4.
Depresije bo konec v šestih mesecih"
General Charles G. Dawes, bivši podpredsednik Zed. držav, bivši ameriški poslanik v Londonu, bivši predsednik federalne re-konstrukcijske korporacije, bivši predsednik in eden glavnih lastnikov Central Republic banke v Chicagu, sedanji predsednik City National banke v Chicagu, velik patriot, zagovornik ustave in "krepkega individuali-*ma", je pred nekaj dnevi na banketu Či-kaške trgovske komore dejal, da se "dobri časi" vračajo in da se v Zedinjenih državah sigurno utabore meseca maja prihodnje leto.
Kapitalistični tisk je to veselo prerokovanje oznanil na vse Štiri vetrove in "general" Dawes je dobil spet "publiciteto", kakršne je že dolgo pogrešal.
"General" Dawes je v času, ko je bil predsednik zvezne rekonstrukcijske finančne korporacije, izposloval svoji banki v Chicagu devetdeset milijonov dolarjev posojila. Nad šestdeset milijonov dolarjev tega d^lga je še neplačanega in st&ra Central Republic banka je v likvidaciji. Kar je bilo v njeni imovini zanesljivega, je prevzela novo ustanovljena City National banka, ki je istotako pod vodstvom Dawesa, kakor prejšnja. Njeno finančno stanje je seveda stabilno, toda toliko slabše je stanje prejšnje banke.
Vladna rekonstrukcijska finančna korpo-ra-eija toži njene delničarje, vključivii generala Dawesa, za vsoto $14,000,000, kar be deloma krilo njene obveznosti zvezni vladi, katere znašajo, kot označeno prej, nad $60,-000.000. Ampak Dawes ni navajen izgubiti tožb!
Tak je ameriški business.
Dokler ta sistem ostane v veljavi, ne bo konca depresije, pa če ga general Dawes še tako prerokuje.
Eddie Cantor na obisku pri Mussolini ju
Eddie Cantor, znani "komedijont" ameriškega odra in filma, je bil ta mesec na obisku pri Mussoliniju, v namenu, "da ga bo zabaval", toda Mussolini je taka veličina, da se je Cantor takoj premislil in se mu divil, ne da bi se mogel načuditi temu geniju, "odrešeni-ku Italije in policaju Evrope."
Cantorjev intervju z Mussolinijem, ki ga je razposlala ameriškemu časopisju Associated Press, zelo diši po plačani propagandi. Mussolini potrebuje pomočnikov, ki bi mu pomagali vreči nekaj svetlobe na svojo obledelo eve-zdo, komedijont Eddie pa je šel v Italijo v interesu hollywoodskih filmskih korporacij. Vzajemnost interesov teh dveh "zvezd" pojasni, čemu in zakaj dolgovezni Cantorjev hvalospev Mussoliniju v ameriškem časopisju.
Programi in voditelji
Republikanski senator James Gouzens iz Mfchigana je dejal svojemu tovarišu senatorja Borahu iz Idaho, naj republikanski stranki predlaga rajše boljši program, namesto da le kritizira. Borah je odgovoril, da program v tem slučaju ni glavno, kajti vse odvisi od vodstva. Naj bo platforma še tako liberalna, bo pod reakcionarnim vodstvom za ljudstvo brez vrednosti.
Isto pravilo velja za "new deal", ki je pričel c velikanskimi obljubami, toda na čelo svojih abecednih odborov je pozval predstavnike Wall Streeta, ki so nekaj časa potiskali v ospredje "možganski trust", da ga omalovažijo, nato pa razvili svoj vpliv, da je danes tolikšen kot so ga imeli pod Hoovrom. Nekaj svojih napak skušajo sicer popraviti — toda pri fiflpni hibi, ki je povzročila vse sedanje gorje — pri svetosti privatnega profita in izkori-iCanja — oboževalno vztrajajo.
&orah je v pravem. Kapitalisti bodo «a kapitalizem, neglede na platformo. Ampak tudi Borah se ne razlikuje od njih, kajti on je le sa kontroliranje kapitalizma, torej za enako neuspeNtno zdravilo, kakor Rooseveltov new deal. SeBSr'
in po volitvah C.«w—ria, JL Y* Dotaro
Na «liki «o jugoslovanski vojaki bite« ogrehe meje. Svetovni tisk Je se prorefcevol skorajšnji spopad mod jifHUvanikini in madiarekinw eetasii, in nekatere po-ročiia m na sensacionalna način opieaeala dramatičen, neupravičen upad jugoslovanskih čet na ogrsko ooemlje. Drugi poročevalci »o to mat popravljali v tolika, da vpa-
sla'ac cet« na pripadaj« rodai jugoslovanski armadi, am« pak "aer«gular»im" četam, ki so jih v poročilih imenovali "konti tb âi" in v oklepajih "banditi". Veliko poročil je bilo pretiranih. Nekateri éornalisti so po tah dogodkih painsnjoeali. àa ata oka vladi uganjali neumnosti, ne da bi ei katera • Sans koristil«.
.j. -.
rVAN K LIC AR:
PRI PRAVU AN JE JAPONSKE ZA VPAD V SOVJETSKO RUSIJO
i sem že namenjen poročati o zadnjih volitvah, in končno pem s tem poročilom vendarle
tu — dasi zelo pozen.
Tukajšnji republikanci to zelo nesramni v politiki. O l kar ne spominjam, po tukaj nji časopisi ob vsakih volitvah odlašali tudi registracijski dan za volilce. Toda letos ne! Republikanci so menda sklepali, da se bi registriralo veliko mladine, Ki se navdušuje za demokratski r«w deai, pa so molčali in tako pripravili demokrate ob pro-spektivne glasove. Da-li so tudi socialiste prikrajšali, ne bom trdil, ker mi je znano, kako mi-
m
slado razmotrivajo vse možno-! notranje razmere dežele. Kr- tem. da del davkov služi vsa-
sti bodočega spopada. Komaj ščanstvo se je 'brezobzirno iz- kokratnim ministrom, da kupu- ¿jf Solomon socialistični
se zavedajo, da bi vojni požar trebilo in nobeden Evropejec ni j jejo poslance in časopisje.! poslanec v legislature Izrazil
na dalnjem Vzhodu zajel vsled smel stopiti po 1. na ja- Množice se le mab zanimajo se je 0 njemu jako pohvalno. O
prepletenosti in povezanost^ pon#ka tla. Šeh 1. so ton za vprašan ja notranje politika, * socialističnemu kandidatu za
mednarodnih odnošajev ves o- po vi amerBkih oklopnic izsilili 1— J-
stali svet in preskočil v Evropo,%pravico trg Kanja v japonskih ki ie ni zacelila 'ran svetovne| lukah, zapadna civilizacija si vojne in se zvija v krčih gospo- je naglo utrla pot v deželo vz-darske krize, kateri ni videti hajajočega sonca in razgibala konca. V srečo trpečega člove*» do dna japonsko družbo. Leta štva govori mnogo znakov zato, 1867 se je izvršil politični preda se vsaj v bližnji bodočnosti vrat, šogun je moral odstopiti, napovedovanja ne bodo vresni-, vso oblast je prevzel mladi mi-
ker čutijo, da se ne morejo uve-Lenatorja Norman Thomasu pa
1 javiti.
Velike uspehe pa je žela japonska zunanja politika. V kratki dobi enajstih let je po-su la Japonska prva velesila
je izjavil, da je najpoštenejši politik v Ameriki. Morda je bila ta laskavost sanjo hinavžči-na. Nasi 'glasovi so narasli v dveh letih za 59, kar je tudi
čila. Problemi dalnjega Vzho- kado Mucu-Hito. Preložil je
dalnjega Vzhoda. Največ za-|mene presenetilo. Poizvedel slug na tem ima poleg spretne ! sem za vse tukajšnje regishi-diplomaeije armada, kjer se je J rane socialiste in sedaj jih bo-spojil samurajski duh oficir- mo skušali pridobiti v klub.
da so postali pereči vsled go- prestolico iz Kiota v Jedo in to skega zbora z žilavostjo japon- Vodstvo v tem okraju imajo spodarske in politične ofenzive mesto prekrstil v Tokio. Simbo- *kega kmeta. Uveljavila se je ponovno republikanci. Okrajni
Japonske. Zato si bomo ogle- lično je s tem označil, da je z>
dali predvsem gospodarsko in socialno strukturo Japonske kot rezultat določenega zgodovinskega razvoja in tako se 'bodo dali vsaj z neko verjetnostjo izvajati (zaključki v razvoju
pet zavojeval oblast, ki so jo
prvič L 1894, ko je radi Koreje ^bruhnila vojna s Kitajsko. Ki-
nekdaj odvzeli šoguni mikaiu. tajci so bili v kratkem času po-S pomočjo prosvetljenih ljudi,; polnoma poraženi. Morali so ki jih je zbral okoli sebe in ki j odstopiti Peskadore in Formozo so se zavedali prednosti za pa- ¡n plačati vojno odškodnino.
dne kulture, je začel uvajati
mednarodnih odnošajev na dal- dalekosežne reforme. Obširna
njem Vzhodu.
Čudovito hiter in nenavaden je bil prehod Japonske iz fevdalne anarhije v moderno velesilo. de pred 1. 1868 je družabna in politična struktura Japonske odgovarjala razmeram evropskih držav v srednjem veku. Družba se je delila v dva razreda, v gospodujoči plemiško-vojaški in podložni kmetiški. Vrh fevdalne hierarhije je predstavljal šogun, ki je imel prestolico v Jedu. Mi-kado, predstavnik dinastije, ki je nekdaj absolutno vladala na Japonskem In kateri je narod pripisoval božanski izvor, je medk> životaril v svoji presto-lici v Kiotu. Odvzeli so mu vso dejansko oblast že v 12. stoletju šoguni, ki so bili prvotno vo-^ ditelji opozicionalnega plemstva. Mikado se je odslej izživljal v ceremonijah in svetih obredih, obkrožen od dvora, ki je pdbožno ohranil običaje in miselnost ljudi 9. stoletja. Mogočni, velikokrat neposlušni vazali £oguna so bili dajmiji, knezi v posameznih japonskih pokrajinah. Oslanjali so se na številno plast samurajev vitezov, ki so živeli od njihove milosti. Plemstvo, višje in nižje, je tvorilo svet zase, z lastnimi nazori in svojstvenim načinom •življenja in se tako strogo ločilo od ostalega ljudstva, k; so ga tvorili trgovci, obrtniki, kmetje in neka plast popolnoma brezpravnih parijev. Od plemiča se je zahtevala zvestoba do suverena, neobčutljivost za telesne muke in trpljenje, uglajena vljudnost in oster čut časti, ki je zahteval, da si je samuraj preparal trebuh in izvršil s tem tzv. harakiri, če ni mogel oprati žalitve s krvjo nasprotnika. Evropejce, ki so prišli po 1. 1542 na Japonsko, so prav pri-
posestva dajmijev so se proti odškodnini razlastila, njih kneževine so se izpremenile v u-pravna okrožja, ki so jih upravljali uradniki, katere je imenoval cesar. Razlastila se je tudi posest budistične duhovščine in proglasila se je enakost vseh pred zakonom. Samuraji, ki so ! živeli od dohodkov svojih fev-1 dalnih gospodarjev, so bili o-škodovani in so se zato uprli. Premagani so bili po ogorčeni borbi. Gospodarske, politične in vojaške uredbe Evrope so se uvajale s silno naglico in s takim uspehom, da je Japonska že v dveh desetletjih vsaj v glavnem dosegla Evropo. Plemiči so se sprijaznili z novim položajem, našli so zaposlitev v vojski, mornarici in v upravnem aparatu in so tako ohranili dober del nekdanjega vplrva. Država je z znatnimi subvencijami podprla industrijo in trgovino, buržoazija je postala kmalu važen faktor v državi.
Mucu Hito je dvajset let vladal absolutno, končno pa se je 1. 1889 odločil, da podeli ustavo. Za vzor si je izbral prusko ustavo, kar ni slučaj. Pruska buržuazija ni postala velika v nasprotju z ostanki fevdalizma. z junkerstvom in dvorom, temveč na ta način, da se je tem siiam prilagodila in se o-mejila na gospodarsko udej-stvovanje. V ustavi si je mi člane in članice, da bodo sodelovali pri tem delu, kajti le s kooperacijo vseh lw rezultat ayitacijskih tednov res ugoden.
Agitacij sko delo, v katerem se naj članstvo te tedne kon~ centrira, vključuje sledeče glavne točke:
/. Razpečar trnje Ameriškega družinskega koledarja, ki je bil raz/poslan ta telrajo doneske z:i k Aarj jcjtvln, da jih pošljejo družinam bednih na bol*čni dan ter jim za hip zaatro pogled v I ruto realnost. Ves k. čan >ki nvet se te dni topi v ginjenosti nad te*avr.mi ubogih — kajti Božič je praznik odrešenja — ubogih.
Po 25. deccmbru je te kiucan^e t »plote v srcih milijonov mahoma konec. Odmeva le ¿2 slabotni "srečno novo leto" in potem a^ef pogroznjenje v staro vsakdanjost.
Neumno prerekanje radi kralja Aleksandra
Ameriški Hrvati, ki godrnjajo v dopisih v ameriških angleških listih dru dobrih
smo mi. Najin tovariš Petavs
ljudeh, pa mi nisi namignil, da
Z banketa po Deutscho-vem shodu
Cleveland,, O. — Po shodu Julius Deutscha dne 9. decembra se je v restavraciji Monaco na Euclid Ave. in E. 14th St., ki vposluje unijske strežaje, vršil v počast temu borcu iz Avstrije banket, ki se ga je udeležilo kakih 200 oseb, med njimi večinoma sodrugi in somišljeniki, nekaj odbornikov cleveland-skih unij in drugih gostov. Vstopnina in večerja je bila $1. Predsednik4omizja je bil tajnik ohijske soc. stranke s. Dulea, ki je v svojem govoru dejal, da sta bila I. 1931 s soprogo na Dunaju in občudovala uspehe socialistične administracije. Nad tem delavskim Dunajem vlada danes klero-fašizem, kateremu avstrijski proletariat pripravlja uro obračuna. So-družica Dulea je posetnikom podala sliko Dunaja pod socialistično upravo in žela za svoje predvajanje obilen aplavz.
Navzoč je bil tudi Leo Krzy-cki iz Milvvaukeeja.
Zaključni govornik na banketu je bil Julius Deutsch. Dejal je med drugim: "Ko smo se po strtem odporu avstrijskih
Shoda se je udeležilo okrotf 3,000 ljudi. Med govorniki je bil tudi predsednik socialisti-
čne stranke in član glavnega odbora unijë Af WA TÎêôTvrzy^ cki iz Wisconsina, in L. P. Straube, urednik Ch!< ago Federation News, ki je pozdravil shod v imenu predsednika A. F. of L. Wm. Greena.
Julius Deutsch je navzočim slikal odpor avstrijskih delavcev v februarski vstaji, ko so se borili tri dni in dve noči neprestano, predno so podlegli premoči armade.
"Ampak mi se še vrnemo," je dejal Deutsch ob gromovi-tem aplavzu.
Fašizem se ne bi bil nikoli toliko razvil, je dejal, če ga ne bi podprli kapitalisti, ki so ga financirali zato, da je razbi) v njihovo korist delavske unije in delavske politične stranké.
Govoril je o oboroževanju Hitlerjeve Nemčije, o Mussoli-nijevi igri z Avstrijo, ker jo potrebuje za zagojzdo med Italijo *in Nemčijo, in o neizogibnem večanju zmede, ako delavske sile ne napravijo konec bla-znečemu fašizmu.
Frank Barbič.
Odbor kluba št. 27
Cleveland, O.—V odbor kluba št. 27 JSZ za leto 1935 so bili izvoljeni: Ivan Babnik, taj-nik-blagajnik ; Ciril Obed, organizator; Joseph Jauch, zapisnikar; Edvard Branisel, knjižničar; Rose Sumrada, tajnica med klubom in Zarjo. — Nadzorni odbor: John Krebel, Anton Kukovac in Vincenc Sal-mič. Zastopnika kluba v okrajni organizaciji, Louis Zorko in John Krebel.
je bil tako vzhičen, da bi jima na» Jim bi en° zapel." v pozdrav najrajše eno zapel. Petavs je zelo ambicijozen
Cvelbar in soproga sta zelo prijazna in družabna človeka, istotako njuna sinova in hčeri, ki so bili tedaj vsi zaposleni.
Mrs. Cvelbar nam je postregla s pivom in prigrizkom, s Cvelbarjem pa smo med tem
pevec. "Mi je žal, ampak boš pa kje pel za vse skupaj po radiu. Na ta način te bo čulo še veliko več ljudi," sem ga bodril.
Odšla sva k Frank Kramarju. On je inteligenten dečko in
kovaH načrt za agitaci jskenro- bij en v naselbini. Je
sete. "Ostanite tu toliko časa, tajnik Slovenskega doma in ak-da obiščemo vse Slovence. Sli ti ven v društvih. Rekli so mi, bomo z mojim avtom", je de- da ako bi njega ne imeli v na-jal, in pojasnil, da je nam na selbini, bi Slovenski dom prišel razpolago vsak dan takoj po že v druge roke. Njegova so-svojem šihtu. proga je nama pripravila oku-
Še isti večer smo zasedli Ovel- »no kosilo. Pomenili smo se o barjevo karo in se odpeljali po marsičem, kakor je običaj med naselbini. Šofiral je CvelbarjevI ljudmi, ki se zanimajo še za sin. Plahtarja, ki me je pripeljal v to naselbino, pa sem kar po "kapitalistično" odslovil. Upam, da se veliko vozi in da na obiskih ne pozabi priporočati Proletarca.
Ko smo se vračali proti do-
kaj več kakor puhle vsakdanjosti. Fr. Kramarja je zadela dolga brezposelnost, kakor tisoče drugih naših rojakov. Prihranki pa so mu zmrznili v banki.
Pokazal je nama, kje žive ro-mu, smo se ustavili pri trgovcu j jaki in razkazal Slovenski dom, z grocerijskim blagom Antonu ki je lično poslopje s prikupno Bogolinu, ki je star naročnik dvorano in drugimi potrebnimi Proletarca. Ponovil je naročni- i sobami in prostori. Dom je ne-no za leto dni brez ugovora. S kako v sredi med naselbinama soprogo sta nam postregla prav Farren in Sharon. Spodnje pro-
delavcev februarja meseca u maknili preko meje na češko, smo na meji zapisali rdeče, da se vrnemo in na Dunaju bo za-plapolala rdeča zastava na najvišjem stolpu.
Tolmačil je, da je klero-faši-zem zmagal vsled pomoči katoliške cerkve in Mussolinija ter raznih drugih okolščin, izmed katerih je zmaga hitlerizma v Nemčiji ena najvažnejših, kajti s tem je avstrijsko delavstvo izgubilo oporo, ki jo je imelo v mogočni nemški socialdemo-kratični stranki.
Po sporedu je spregovoril nekaj besed s s. Deutschom tudi dopisnik. Vprašal ga je o češkem sodrugu Josipu Martine-ku iz Clevelanda, ki je zdaj na češkem. Odgovoril je, da je bil z njim skupaj v Pragi. Sodrug Deutsch me je vprašal, ako sem Čeh. Položaj v Jugoslaviji mu je dobro znan. V Ameriko je prišel iz Brna na Moravskem.
Frank Barbich.
Unije v južnih državah
Iz urada A. F. of L. poročajo, da je lani pristopilo v v južmfa- državah nad
milijon delavcev in delavk.»
gostoljubno. Moj spremljevalec Petavs iz Little Fallsa ni hotel piti piva. Menda se je bal za grlo, kajti zabavali smo se pozno v noč in prepevali. Od Bo-golinovih smo se poslovili prav prisrčno. Takim trgovcem človek res želi uspeh, ker čutijo z delavsko rajo.
Dva večera naju je vozil Cvelbar okrog rojakov in tako pripomogel, da smo dobili nekaj novih naročnikov in pri drugih dobili obnovitve.
Obiskali smo tudi Josipa Vodenico, ki je bil že nad 60 let star, dolgo brez dela in ibolehal na revmatizmu. Rekel sem mu, da naj naroči Proletarca, pa bo dobil delo (s Čitanjem) in rev-matizem bo izginil. Smejal se je šali, toda preklicanih težav se tudi s še takim dovtipom ne more premagati. "Ne morem naročiti. Ampak Proletarca imam rad. Na, 25c, v njegov tiskovni fond."
Mesec pozneje sem čital v Prosveti, da si je vsled neozdravljive revmatične bolezni sam končal življenje.
Dva dni sva bila s Petavsom pri gostoljubni družini Cvelbar. Mrs. Cvelbar je vabila, da naj le še ostaneva, toda treba je bi-
store so predelali v smislu zakona, da so mogli otvoriti v njih pivnico. Zvečer se je v nji sešlo nekaj pivcev. Predstavil sem jim svojega spremljevalca o-pernega pevca Petavsa, in mu s tem dal priliko, da je dal dufika svojemu grlu. Ko je Petavs od-žingal svoje arije, so mu jih od-dahnjeno odobravali. Prenočila sva pri gostoljubni Novakovi družini.
V Farrellu sem opazil, da hrvatski komunisti še "uničujejo" in "razkrinkavajo" Proletarca in JSZ. Naj le nadaljujejo s svojo razdiralno taktiko. Ko se izkriče, ne bo od njih ostalo ničesar, kakor ni v vzhodnem Ohiu. Svaka sila do vremena.
Vsi Hrvati niso komunisti — vsaj v Farrellu ne. Ko sem bil tam, so ravno dogradili temelj in izkopali klet za novo cerkev. Iz plakatov je bilo razvidno, da sodelujejo tudi Slovenci. Vršile so se velike priprave za blago-slovljenje vogelnega kamna.
Ne vem, čemu imajo tu cerkve kleti? V starem kraju sem videl veliko cerkva, toda brez kleti. Mogoče so tukaj ljudje bolj grešni, pa jim morajo čistiti duše najprvo v kleteh.
O Deutschovem shodu v Clevel&ndu
Cleveland, O. — Shod proti fašizmu, ki se je vršil dne 9. decembra v veliki Metal Trades Hali, je dobil v Clevelandu splošno pozornost; Časopisje je o njemu podrobno poročalo. Značilnost tega shoda je bila v tem, da se je »vršil pod pokroviteljstvom elevelandske delavske federacije, četudi je bil striktno protestnega značaja proti fašizmu in socialistično usmerjen.
RESTAVRA CI JA IN KAVARNA
2609 So. Lawnd;.le Ave. Chicago, 111.
Tal. Crawford 138..
»
P ristna In okasna domača jedila \ [ Cono smerno. Postrežba točna. | [
? i »
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
66
PROSVETA
Stana sa calo leto $6.00. pol lota ¿3.00
Ustanavljaj t« nova društva. Deset članov (ic) je treba ta novo društvo. Naslov za list i** sa tajništvo je*
26F S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
a
(«!■■■ i«RHfli«ig
■ BARETINCIC & SON
a
m Tal 1475
9 POGREBNI ZAVOD
■ 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
S
|MMtM»mMHM»M»ttMmHWUtm»HIIIIMMI>
SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ; Balance Your Daily Diet With
I Wencel's Dairy Products j
GOOD PURE MILK
IT PROTECTS YOUR HEALTH I 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 \
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
k Ml tiskamo * slovenskem. brvaikem, slovaškem. čeikem. poljskem, kakor tndl v angleškem In nemikem joalkn. •
> NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE
►
Zapisnik konference klubov JSZ in dru-~"~štev Prosvetne matice v severnem ~~ Minoisu in Wisconsinu *
___________i t, ÏW^v. à£, iw^-i,
"BATINJASTVO" V ZED. DRŽAVAH NI SE ODPRAVLJENO
(Nadaljevanj« in konec.)
Od prejšnjega^ tajni!ri h. Fr. Novaka sem prejela knjige in blagajno v vsoti $91.£0, vključivši dve delnice (50.00) za dom JSZ in Proletarca. Stroški prejšnjega tajnika so znašali $4.32. Danes je naša imovina dve delnici doma JSZ in Proletarca $50, in $37.48 v gotovini, skupaj $87.4!8. Moji celotni stroški so znašali $1.84. Poročilo vzeto z odobravanjem na znanje.
Dalje bi moral poiorati s. Frank Novak, kot delegat kon-ierence na X. rednem zboru JSZ, a je bil odsoten. Pismenega poročila tudi ni poslal. Zastopnica Elsie Prislan pravi, da je govorila z njim glede poročila pred par dnevi. Omenil ji je, da se ne more udeležiti konference poradi stroškov. Pogore-lec je mnenja, da je bila njegova dolžnost udeležiti se konference in poročati o delu X. rednega »bora JSZ. A ko ni mogel priti osebno, bi bilo tudi pismeno poročilo na mestu. Istega menja je s. Alpner. Dostavi še, da se bi bil rad udeležil te konference ter zastopal klub št. 37, a ker ni bil izvoljen, je odsoten. S. Justin Saitz se pridružuje mnenju prejšnjih dveh; potrebno bi bilo, da za dramatiko. Odsek nekaj časa ni bil aktiven, toda delo je zdaj obnovil in spet postal član Prosvetne matice, kateri priporoča, da se naj izpopolni kolikor največ mogoče, da bo v resnici postala centrala, v kateri bodo lahko dobili dramski odseki in
Poročila vzeta na znanje. Rudolf Skala vpraša, če je bilo poslano vabilo za to konferenco- tudi Slov. nar. domu? Anna Mahnich, organizatorica za to naselbino, pojasnjuje, da se zaveda svoje dolžnosti in deluje za pridobivanje organizacij Prosvetni matici. Ker pa ve, na kakšna nasprotstva bi se naletelo, še ni poskusila pridobiti SND v Prosvetno matico, čeprav bi bila dolžnost take organizacije, da ji bi pripadala.
Agitacija za Proletarca in JSZ. [ tacijo; J. Mesec je mnenja, da C h as. Pogorelec obširno po-lse naJ namesto rdečih nedelj
nja novih članov. Pravi, da ima poseben agitacijski odsek, ki vrši svoje delo zelo uspešno. Priporoča, da ustanove take odseke tudi ostali klubi tega okrožja. Naša konferenčna zborovanja niso tako učinkovita, kot bi bilo potrebno. Omenja konference drugih okrožij, ki delujejo bolj žilavo kot naša. JSZ obhaja prihodnje leto 25-letnico, Proletarec pa 30-letnico. Potrebno je, da gremo na delo vsi, da nam bosta ta dva jubileja prinesla kar največ uspehov, tako glede članstva JSZ kakor naročnikov Proletarcu.
Zaključek dopoldanske seje.
Nadaljevanje popoldan. S. Alesh priporoča, da se vrše agi-tacijske ali "rdeče nedelje" v novembru in decembru. Pogorelec je mnenja, da se določitev istih prepusti klubom. Potrebno pa je, da se stvar dobro organizira in da se agitacije u-deleže vsi člani. Pravi, da imamo premalo lokalnih zastopnikov, ki bi skrbeli pri iztirjava-nju poteklih naročnin. Radi tega izgubimo veliko naročnikov. Omenja, da so bili iz urada na agitaciji prošlo poletje vsi trije, in navaja, kako zelo potrebno bi bilo obdržavanje shodov in sestankov po naselbinah.
Justin Saitz se strinja, da klubi sami določajo čas za agi-
"te, Leonard Alpner; We*t
Allis, Vincenc Pugelj. Ker iz Shebojt. ana ni nikogar navzo-, puli »\n ) ;.:v.)li prej.uiji
zastopnik.
S. Mesec je mnenja, naj se bi izvolilo tudi namestnike, da se udeleže zborovanja, a ko se organizator ne more. Frances Za-kc .šek meni, ako se organizator ne more udeležiti zborovanja, naj pošlje tajnici konference pismeno poročilo.
Ker je Waukegan središče tega konferenčnega okrožja, se sklene, da se bodoča konferenca visi zopet v tem mestu. Justin Saitz predlaga, da se bodoča konferenca vrši v maju 1935. Sprejeto. Določitev se prepusti tajnici in klubu št. 45.
Nadzornika V. Pugelj in Mary Shular poročata, da sta pregledala račune In jih dobila v redu. Vzeto na znanje.
Sledi razprava glede agitacije za Prosvetno matico med srbskimi in hrvatskimi društvi. K tej točki govore Ch. Pogorelec, Justin Saitz, Fr. Alesh, Geo. Maslach in Peter Kokotovich.
Justin Saitz navaja finančne težkoče zbora "Save", ki nastopi na današnjem programu. Ker je veliko pevcev in pevk brezposelnih, apelira na konferenco, da naj od morebitnega preostanka prireditve pomaga vsaj delno kriti stroške. Sklenjeno, da se pomaga.
Tajnica Frances Zakovšek želi vedeti, če se naj račune današnje priredbe pošlje vsem organizacijam tega okrožja, ali zadostuje, ako se jih priobči v Proletarcu. Max Alarolt predlaga, da se jih priobči v listu,
koj po novem lotu v Pennsyl-vaniji in potem v drugih krajih Zed. držav. Nastopila bo tudi v zapadnih državah. Tony Sender je bila do prihoda hit-lerizma članica parlamenta in urednica dnevnika Volksrecht.
. Nova revija YPSL
YPSL (socialistična mladinska liga) je začela izdajati "Young Socialist Review", ki je namenjena za teoretske razprave. Izhajala bo štirikrat na leto.
roča o sklepu sheboyganske konference z ozirom aa agitacijo za pridobivanje članov JSZ in naročnikov Proletarcu ter omenja njen sklep za organiziranje t. zv. "rdečih nedelj". V smislu tega sklepa je deloval le klub št. 180 v West Allisu, ki pa ni dose*gel znatnega uspeha. Povdarja, da je potrebno a-gitacijo za Proletarca in druge socialistične liste ojačati. Zveza ima v zalogi veliko cenenih in dobrih broiur, katere se naj razpeča med delavstvo. Proletarec je vsled krize zelo prizadet rn le požrtvovalnosti agitatorjev ter osobju v uradu se je zahvaliti, da rinemo naprej, čestita »¿družici Puncer na njenih uspehih pri agitaciji za Milwaukee Leader in upa, da ¡bo enako aktivna tudi pri agitaciji za Proletarca. Omenja zelo uspešno propagando, ki se je zanesla med farmarje, zlasti v Wisconsinu. Razumljivo je, da imamo zapreke, toda teh se ne smemo strašiti. Omenja proŠli zbor JSZ, ki je bil eden najuspešnejših in največjih v zgodovini JSZ. Naša mladina je bila številno zastopana in udeleževala se je debat in razprav, da jo je bilo veselje gledati. Omenja delovanje kluba št. 1 vChicagu glede pridobiva-
VOJNA SFj l/J»LA< A
rajše proglasijo rdeči tedni, kajti v enem samem dnevu se ne da veliko storiti. Kokotovich obširno govori o agitaciji za list in Zvezo. Alpner govori o tež-kočah agitacije. Je mnenja, da bi naši sodrugi morali aigitirati le za naše liste, namesto da so zastopniki tudi drugih listov. J. Mesec predlaga, da v aranžira-nju agitacijskih tednov sodeluje tudi gl. ta jnik Zveze Pogorelec. Max Marolt predlaga, da se določi čas za to posebno agitacijo dva meseca, in sicer od »1 .decembra 1934 do konca januarja 1935. Podpirano. R Skala doda, da naj se naziva ta čas kot agitacijski tedni. Sprejeto.
Preide se na volitev odbora
do o njih poročali na sejah svojih organizacij. Sprejeto.
Jack Mesec predlaga, da če bo prebitek današnje priredbe ugoden, se priporoča pripravljalnemu odboru, da naj pošlje del istega v agitacijski fond JSZ in Proletarca. Podpirano in sprejeto.
Zaključek konference ob 2:50 popoldne.
Anna Mahnich, zapisnikarica.
Frank Aleah, predsednik.
Kooperativna življen-ska zavarovalnica
V Minneapolisu, Minn., je bila ustanovljena Cooperatoifs Life Association, ki bo poslovala na zadružni podlagi. Dobila je licenco na podlagi zakona za podporne organizacije. Zavaruje za posmrtnine in izdaja police tudi za druge zavarovalnine, enako kot ostale življenske zavarovalne družbe.
Jacob Panken imenovan za sodnika
Jacob Panken, znan new-yorski socialist in bivši municipals sodnik, je bil na priporočilo newyorske odvetniške ztfomice od newyor^kega župana imenovan za sodnika. Sodeče, na katerem bo sodil, rešuje družinske zadeve (domestic relations court). Predno je Panken službo prevzel, je vprašal za dovoljenje odbor
socialistične stranke države zastopniki naj pa skUbe. da bo4New York, kateremu jë
nil, da služba ni politična in da ga ne bo ovirala pri nadaljevanju svojih socialističnih aktivnosti.
Plača je $10t000 na leto, od katere bo prispeval za socialistične ustanove, kot je običaj med socialisti v tej deželi, ki imajo javne službe.
Za vzhodni Ohio
Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice bo v nedeljo 27. januarja ob 10. dopoldne v Power Pointu, O. Izvolite zastopnike! — Več bo v dopisu prihodnji teden.
Ali ste ai Ameriški družinski koledar letnik 1935 že naročili ? Stane 75c.
__=
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOUR2L: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
n0—6:00 p. m. Daily a'oI. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If ne answer — Coil Austin 5700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
Ca» H«mling Diviti.m
<£ THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
£
V zasipavanjih prfd kongresno komisijo, ki preiskuje delovanje, profite in vplive municijske industrije, je bilo ugotovljeno, da je bilo I. 1917 v tej deželi 181 posa me znakov katerih Čisti dohodki so zna-Sali od milijon dolarjev naprej na leto, ali 40 posameznikov več, kakor leto poprej. Sest čla-
nov familije du Pont, ki lastu-jejo veliko industrijo za eksploziva, je prejelo I. 1917 nad milijon dolarjev vsaki. Tudi več drugih familij, ki so bile zainteresirane v municijski industriji, je bilo tako "srečnih". Njim se je vojna izplačala in so lahko prispevali po par sto tisoč dolarjev v "patriotlčne" namene.
c-
s i
r<
Knjige
družbe
Cankarjeve
EDICIJA 1935 --------
PET K VIH. /, \ SI. I» p,, POŠTI
»
S 1.25 ako jih kupite v uradu.
1. Mak* Heen Splošna zgodovina socializma in tocUinih bo ¡p v
I. KNJIGA; STARI VEK. *
2. Maks Beer: Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev
II. KNJIGA : SREDNJI VEK.
3. Pavel Nizivoj: Pod severnim nebom.
4. Ivan Molek: Sesati stolp.
5. Koledar Cankarjeve družbe a leto 19X5.
Naročil« naslovite: PROLETAREC, 3639 W. 26tl. St., Chicago, III.
t
Vsebina, ki jo nudi enoindvajseti letnik
x AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA
je sama na sebi dokaz velike vrednosti te knjige. Čitatelji je bodo nedvomno veseli, ker jim nudi mnogo razvedrila, in ob enem je bogata raznih podatkov in priročna vsem, ki se zanimajo za delo, ustanove in razvoj našega ljudstva v tej deželi.
IS oslove spisov v sledečem pregledu vsebine novega KoleilarjiUi navajamo po abecednem redu. ,
Leposlovni del
BOŽIČNA ALEGORIJA. S o ci j al na povest. Spisal J oš k o Oven. HOTEL CARNIOLA. Slika iz življenja priseljencev v Chicagu. Ivan Mole k. IN ZGODILO SE JE. Povest iz artižinske tragedije. Spisal Ivan Vuk. MALČI. Slika iz življenja rojakov v Chicagu v nekdanjih dneh. Spisal Ivan Molek. MATEJEV SEN. Uničene sanje in konec človeka, ki so ga strle razmere. Angelo Cerlcvenik. MOČ LAti. Portret hude besede, ki se razvije v govorico laži in vpliva porazno na prizadete. Katka Zupančič. OČKA, PRIPOVEDUJ MI PRAVLJICO. Pripovest o mogočni deželi in človekoljubnem vladarju. Ivan Vuk. «
PREOBRAZBA PIERRA CHARDA1NA. Povestna slika človeka, ki ga stroji otope za
vse. I. Ehrenburg.—Cv. K. PRIPOVEDKA O JUNAKIH. Razglabljanje o Rusiji, kakor je bila in kakor je danes. Makeim Gorki.
RAZKLANE DUŠE. Povest o priseljencih, ki so nehote, po svojih instinktih, razdeljeni
na dvoje, da so tukaj in tam in nikjer. Ivan Jontez. RUDAR MATIJA. Poset k družini premogarja. Louis Beniger. SVOJI K SVOJIM. Slika iz današnjih dni. Katka Zupančič. ŠTEVILKA 2874. Pot iz upov v polome in potop v številki. Anton Slabe. ŽRTEV "STOODSTOTNEGA" DRŽAVLJANSTVA. Frank Tauchar.
Pesmi v koledarju
V tem letniku Ameriškega družinskega koledarja je enajst pesmi, katere so bogat literarni prispevek k celotni vsebini. Te pesmi so sledeče :
"ČLOVEK NI KAMEN." Katka Zupančič. — "DREJČNIK ANDREJ GOVORI Mile Klopčič. —- "KDO JE KRIV." Katka Zupančič. — "Ml HOČEMO DALJE." Frank Zaitz. — "NOSNO DEKLE NA JETNIŠKEM DVORIŠČU." Ernst Toller-M. K. — "POMLADNO JUTRO V MESTU." Tone Seliikar. — "POVEST O SEKIRI." MUe Klopčič. "PRIŠLI SO." MUe Klopčič. — "TRAGEDIJA PREMOGARJA." Ivan Vuk. — "UMIRAJOČA STARKA." Mile Klopčič. — "VRNITEV." MUe Klopčič.
Zgodovinski in drugi spisi
"O NAŠIH LJUDEH V SEVERNI MINNESOTI." Priredil Frank Zaitz. To je dozdaj najpopolnejši spis o Slovencih, ki so naseljeni v teh krajinah železne rude. "SKOZI VINTGAR." Potopisna črtica. Spisal Ivan Vuk.
"SLEPI ZAVOJEVALCI." Pogled v sile žive prirode. Maurice Maeterlinck-lvanVuk. "HITLERIZEM S STALIŠČA ZGODOVINSKEGA M A TERIA LIZMA.'' — Ang dni in godov prinaša letnik 1935 v bolj ekonomični obliki. Na ta način je ko-led*. vrani na boljšem za drugo gradivo, dočim so dnevi in godovi navedeni veliko
bo :xno, kakor v dosedanjih letnikih, kajti na vsakih dveh straneh so štirje meseci.
t s** j tega je na 7. strani seznam datumov za leto 1936-37 in 38, kar je posebno prikladno za odbornike društev in klubov9 ki svoje delo in priredbe planirajo daleč v naprej. — Koledar ima točen seznam luninih sprememb, dolgosti dneva, mrkov sonca in lune, seznam praznikov in splošne koledarske podatke.
Informativni del koledarja
"JUGOSLOVANSKE PODPORNE ORGANIZACIJE V ZED. DRŽAVAH" je spis, kakršnega v taki statistični obliki še ni bilo v nobeni publikaciji. Priredil ga je Frank Zaitz. Vključuje podatke o vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih organizacijah. Ima tudi poseben kondensiran seznam članstva in imovine vseh po redu njih velikosti; dalje so v tem spisu poglavja o prvi jugoslovanski podporni organizaciji v Kanadi, ki je razpadla, o delu za slovensko podporno jednoto v Argentini, o jugoslovanski bratski federaciji in naslovnik glavnih uradov. ;
Pod naslovom "KONVENCIJE JUGOSLOVANSKIH ORGANIZACIJ" je v koledarju statistični pregled, ki ga ne dobite nikjer drugje. Priobčujemo ga vsako leto. V njemu so navedene organizacije, ki so imele konvencije l. 1934, število delegatov in druge podatke. Vključene so podporne, politične in ostale jugoslovanske organizacije.
Informativni del je bogat tudi m drugihpodatkih: N. pr.: 'KATASTROFE NA VODI." V tem pregledu so podatki o vseh večjih nesrečah, ki so se dogodile na morjih, jezerih in rekah od l. 1Š33 naprej.
Koliko je bilo republik pred svetovno vojno f Koliki* monarhij? In kolikšna je bila površina prvih kot drugih v teh dveh razdobjih? Na ta iyrašanja odgovarja pregled z naslovom "FORME DRŽAV PRED IN PO SVETOVNI VOJNI".
Zanimiv je tudi seznam političnih umorov in eksekucij od sarajevskega atentata naprej, ob katerem se je užgala svetovna vojna.
Drugi informativni članki so: "DIPLOMATSKA ZASTOPSTVA". — "JSZ — DELAVSKA POLITIČNA ORGANIZACIJA". — PODATKI O SVETOVNI VOJNI". — "PROSVETNA MATICA". — "SLOVENSKO ČASOPISJE V AMERIKI— "ŽIVI JEZIKI" in več krajših informativnih notic.
Pod RAZNO so v tem letniku "UREDNIKOVE PRIPOMBE"PROLETARČEVA KNJIGARNA" in pa "VREDNOST NAŠIH KOLEDARJEV".
§like, portreti in ilustracije
Noben jugoslovanski koledar ni ilustriran tako bogato, kakor Ameriški družinski koledar. V leposlovnem delu prednjačijo reprodukcije oljnatih slik priznanih umetnikov, med njimi H. G. Pruška, ki je v tem letniku izredno dobro zastopan.
Mnoge reprodukcije predstavljajo slike iz priznanih galerij umetnosti širom sveta. Spis o Minnesoti je ilustriran, ra?;no tako Vukov potopis "Skozi VintgarVseh slik in ilustracij v koledarju je v tem letniku približno osemdeset.
Ameriški Družinski Koledar stane v tej deželi 75c in za itutzrmslvo $1. V popularnosti raste od leta do leta. Svojcem v Jugoslaviji boste zelo ustregli če jim naročite Am. drui. koledar, ker jim bo duiil v po-menek meti vami in njimi ter jim odgovoril in razlozil mnoga vprašanja.
Naročila naslovite :
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Prvič po dolgem presledku nisem bil zastopan v seznamu poslanih naročnin, ki je bil priobčen v Pro-letarcu B. decerribra. Gotovo si kdo misli, da sem za agitacijo zaspal, kar pa ni res. Sem zaposlen z vsem čez mero, in tudi delam v Mi, tako da mi je ves čas vzet. Kar se tiče plače, je za zadnjo polovico novembra le nismo dobili, dočim jo ta mesec sploh ne bo, kakor pravijo. Vse je obdaivčeno in še vedno kujejo nove davke. Nalagajo jih najbolj delavstvu. Ampak
denarja za šola vseeno ni. * • •
V nedeljo 9. dec. se je vriila v Bellaire, O., konferenca za brezposelnostno zavarovanje. Navzočih je bilo čez 200 zastopnikov vseh narodnosti in plemen. Zborovanje se je vršilo v popolni harmoniji. Vodilna struja so bili komunisti, ampak <4man©»-iraliM niso. človek bi mislil, da smo že v enotni fronti, kajti delavskemu razredu je potrebna, ako hočemo kaj doseči. V izvrševalni odbor §va bila izvoljena dva socialista: podpisani in pa J. H; House. Govori so bili zelo do^ri. Treba bi bilo še več takih/Konferenc, pa bi morda s časoma le prišli do zedinjenja delavskih vrst. Videl sem na zborovanju ljudi, ki še ne poznajo delavskih principov. Tukaj se jih bi naučili.
Skoda, ker sem moral oditi pred koncem konference, kajti dogovoril sem se za sestanek s članstvom soc. kluba na Powhatan Pointu. Vsled hudega mraza pa mi je liza odpovedala. Nekaj časa so mi jo rinili po cesti, da se je nekoliko oživela, potem pa v skedenj z njo. Tako nisem bil do konca na konferenci, niti se nisem mogel udeležiti sestanka v Powhata-nu, katerega smo namenili za oživetje tamkajšnjega kluba. Bilo bi škoda, če bi zaspal, kajti v sedanji viharni ddbi bi morala delavska skupina skrbeti, da ostane živa in v ospredju boja za svoj razred. Priznam, da so zapreke. Saj jih imajo vsi klubi. Ampak je treba vztrajati, kajti brez neumornega dela ne pridemo nikamor. Koliko zaleže agitacija in preudarno orga-nizatorično delo, je pokazala omenjena konferenca «v Bellai-ru, o kateri so rekli, da ni bilo v tem mestu še nobenkrat toliko radikalnih delegatov skupaj kakor ob tej priliki. Tudi v Powhatanu bo šlo, samo trdne volje je treba.
New deal ima za seboj že skoro polovico termina. Koliko je storil dobrega, delavcem menda ni treba šele ugibati, ker čutijo na sebi.ln ako še malo pomislijo zraven, bodo spoznali resnico, da new deai ni rešitev za delavski razred, kajti ta je za nas samo v socializmu. Delavci in delavke, pristopite v naše klube, da bomo delali roka v roki za ta cilj. • ♦ *
Priprave za prireditev kluba št. 11, ki * Angela* pays huge dividend» to its people.)
The international firm of account» ants,-»Price Wafcerhouse and Co., have
by a mountain of facts. Industrial changes have a profound cffect in changing ideas, government programs, thinking in general and transforming society itself.
If the reader will recall the "prosperous years" of 1922-
a revolution in ideas. The
¡ng to save it and because they try they have ventured upon
policies that have been in viola- working masses should be as
tion of the holiest principles of quick to think in behalf of their
American capitalism. own interests, adapt their ideas
It is also because the new to industrial change and use
policies implied in the NRA the democracy which ruling have not brought the results j cliques would destroy if they
1929 and contrast the ideas ruling groups had hoped for can. We are living in times of
and programs of that period that some plug hats have turn- peril. The Socialist democracy
with those of the present, he ed to "foreign ideas". They do of enlightened workers is the
will understand how true this not think that fascism is "for- only hope of averting a con-Socialist view is. Did thought eign to American institutions
So economic change brings submitted their audit of the
On the contrary, they think that it would be a good thing tor their class. That is why they approached Gen. Butler with
sociated with the Idea of over-
throwing the republic. If their paper.—A. G.
precede changes or did changed industrial life precede thought ? The answer is evident to all.
The intervention of government into all phases of economic life was unthinkable in the former period. It was regarded as "foreign to American institutions." It stifled initiative, individualism and freedom, said its opponents. Today the government is interested in so many enterprises, either through direct control, through loans or through regulation, that the old order of Coolidge and Hoover cannot be recognized.
The old views were not deliberately abandoned as a matter of choice; they were given up because of economic necessity. Industrial prostration dictated new atttyutes. The politicians were compelled to swallow the political hooey which they had marketed for decades. They surrendered to a Socialist interpretation which they had long denied. They could not do otherwise.
The material basis of society had crumbled and with it crum- pom. man are at , uble.
bled the old views based upon i The first om? gifrhM. The second one
«piracy of reaction.
The New Leader.
CAPITAL GOODS
Capitalism need.« more capital the proposal to lead a fascist jpo^s to employ the steel workers to movement. They care little build new steel skyrcrapers to bank-whether a Hitler, a Mussolini rupt the owner« of old steel skyacrap-
or some leaser crackpot Is as- •"« to thr7 TiV^^rtZ^
1 women out of j< bs and convert more
old
account» end financial operations of (he Lou Angeles municipally owned bureau of power and lirht for the year apdint June 30. 1914.
The condensed bslanco i«heet show* that the net profit for the year amounted to $3 «62,090.18.
This surplus has he an allocated in the current budget for aid to taxpayers, direct relief, electric works projects »nd other essential purpose*.
With assets of almost 100 million dollar», the power bureau'» bonded debt is only $33.R«7,000 and this amount is being reduced each year. Under municipal ownership, I,o» Angeles citisens see the profits of operation» invested for their benefit in the large*! city owned electric utility in ¿he n¿Hon. At the same time th »y receive monthly dividends from that investment in electric rates much lower ihan prevail in any w."
Firnt f toim Trooper: "How do you like the other man in your company?"
Second Storm Trooper: all fine except the leader—he's a Nasi."
Liberals Fool Themselves
<» i \ Speaking broadly, there are two greatly improving it. As long a* com-
A QUEER STRIKE
General Goering disappeared after a state visit to a big electrical works. Nexii morning he was found hanging
JULIUS II El'TSC H IN CLEVELAND
A novel strike is reported in Japan, where 300 Osaka machine workers recently "won a victory" by using not picketing nor violence, but just passive resistance. The employes left the factory in a body and proceeded to the top of a high mountain, «dvis-ing their employers they would remain there until -their demand* had
economic civilizations in conflict for supremacy or survival — capitali»m and Socialism.
The • ne is based upon the private ownership of the means of production "They're j and distribution and is expected to work because of the desire for profits •»nd the .beneficence of competition. .The other is bSsitut ¡t Rtm «^entially capitalistic, in favor of capitalifn and oppo»jd to the Socialist conception or the other around. You are either for or
On Sunday, December 9, Comrade Deutsch of Vienna, was welcomed to our city by our law director, Ezra Shapiro, The Cleveland Federation of Labor, and the Socialist Party.
The anti-fascist meeting sponsored by the Cleveland Federation of Labor j in conjunc tion with the Socialist Par-' ty was the most eventful incident in our recent labor activities; and bids to go down into the history of the Cleveland labor movement as a decisive step toward a more intelligent co-operation between labor on the economic field and that on the ^joliti-cal field.
Among the speakers who addressed the huge turn-out of class con .-clous workers were Dan Moley, Pre id on t of the Cleveland Federation of Labor and chairman of he meeting; L. P. Straube. editor of the Chicago Federation News and representing Wm. Green as the official I pokeman for the AFL; L. Krzycki, of the Amalgamated Clothing Workers and chairman of the Socialist.Party. It may be well said here, that Krzycki did a fine piece of work for the Socialist Pariy. He advised the workers and unionist« that it is not enough to belong to a union, but it is a worker's duty to align him*elf with a class con.'cicu« political party; to serve him and to frustrate any threat of fascism. Aibove all he eloquently pleaded for the worker to he on guard against fascism, as the disease is easily! spread; according to his analogy fas-1 cism is a social cancer. It must be | dealt with by a »trong, solid, organized working ela-s, before it has a chance to spread, and erase those liberties *vhith tin labor movement j The Jugoslav Soc:alist Club No. 11 has so bitterly striven to attain. , 0( Bridgeport, O., will present three
Comrade Deutsch was then greeted 1 plays, two labor plays and one co-by a standing and tumumtou« ap-, medy, on Dtcember 20, at the Boyds-plause. He brought to the attent on of vi'le Hall. After the plays there will the audience the fact that Doilfi»«.« follow an evening of dancing with was guilty of breaking his vow t-M the popular Mitan's Orchestra fur-preseive the constitution; '.hat f) II-1 nishing the music. The curtain will go fuss wa« a puppet manipulated ;'iy the up at 7:30 o'clock, ambitious Italian Socialist renegale, namely Mussc'.ini. If it wa-» not T>r
Fr.scirm. He leid the b\".uc of th defeat of ^he Social Demr;r^cy and the emergence of fascism to the Catholic church, Hitler's rise, and the world crisis. But that is gone now, the Socialists of Vienna are' working to restore the Socialist movement: not only for Democracy, but for a socialist demccracy.
There are at this time circulated, illegally, 62,000 copies of the ".Ar-.eiter Zeitung" and as he put it chal-lengingly, "The Socialists have lost a battle, not the war."
In the evening we had a goodly cr«wd present at a banquet, honoring our guest speaker, Comrade Deutsch. The banquet was so'.ely sponsored by the Socialist Party, and through its I ?ucce*s it has made our financial road a little clearer, and our relation with]
the A. F. of L. a little dearer. * * •
"Some of the Salient Remark« at the Banquet"
Krzycki—"Today's meeting was a great success. The Cleveland Federation of Labor has done a great thing. They distinguish themselves as the first central labor group to carry urh an enthusiastic anti-fascist meeting."
Deutsch—"I hear a good deal of talk about united front with the Com-munifts; but what the Socialist Party should strive for and have is a united-front with the A. F. of L."
Dan Moley—"We welcome the Socialist Party's help in the labor movement." — Louis Jartm, Cleveland. O.
more than two months, wh*»n finally the prefectural authorities effected a
| ret'-rn to vco?\ by p tinting out the it r ';e was rr patriot!! and was hurt-! in^j the prosperity of the nation. In
The two systems are so fundamentally opposed that there can be nj middle ground.
The "liberal," who dislikes the pro-sent system with its injustices and in<
— ». .. , i . ,i! »riiv »y.^ieui WIM IV» IIIJuniivcv mm 111-
ho meant.me the employers paid the but who thinks it can be
tnkers $30,000 as food allowance, I ^^ Hufficiently to produce a
but made »tcfear they were not doing|^cent and workal)U> civilization, U.................... ........ ..........
so as payment in settlement of the deceivinjf himself. History shows that t would let the poor earn their own liv strike. Funny people, those Japs. capiuli*m has .been undergoing some j ing instead of feeding them out of Cleveland Citizen. modification for a century without I their taxes.— A. G.
chaos. For a good many years politicians, both democratic and republicans had been feeding at the public trough. Money was being spent left and right for all types of political parties and even private use of public funds was not uncommon. To say the least, graft prevailed in practically every public office and the natural result was that the city was broke. This does not imply that he city is any better now, that there 1s no more giaft curtailed as it may have been by the slowing up of receipts. But various committees of the higher ups, those who have incomes in the higher brackets, started their campaigns to reduce the and social services. And they succeeded quite well in lopping off large sums from the budgets. Furthermore, they selected a personal property tax assessor who has been The rerson why the poor are poor taxing everybody and everything.
Few people have paid this personal
The conflict between the philosophy of capitalism and Socialism is too fundamental and too pressing to warrant an indifferent or supercilious attitude.—Harold U. Faulkner.
Why Not Let 'em Work
is the poor way the rich run their i business. If they had any sense they
THE WORKER'S CHOICE!
reported that the meeting was probably the best in the history of the Association despite the fact that anxiety naturally prevails for the rafety of the deposits. About 100 stockholders were in attendance and unanimously agreed to federaliie the institution. This means that deposit* up to $5,000 will be guaranteed by the Federal Government when and as the Association becomes a federal institution. Frank Zaitz led the constructive forces in their efforts to improve the functions and confidence of the Association and the entire program presented by this group was adopted. I am happy that this new spirit asserted itself and that for the first time unanimity prevailed.
* a a
This will be a busy week-end for us again. A good many of our comrades will be in line to make the Pioneer Xmas Dance, Sat. Dec. 22 a success and a good many more will be in the line of duty Sunday, Dec. 23 for the Xmas Program of the Chicago District Federation of S. N. P. J. We ask our many friends to take in both events because both institutions are progressive institutions which cooperate with the constructive elements on the fraternal and
BRIDGEPORT REPORTS
the aid of the Italian Dictator, Doll-fuss' dictatorship would not have lasted m long as it has, up to now. He also depicted Ihe fact that the Austrian dictatorship's debt has risen f*r beyond and dobts accumulated in De mocrttlc Austria. * Thla, In itself, spells eventual defeat of Clero-
This program and dance has been held annually for five consecutive years and the Cltr> hopes to have as much success this year as ever before. We would like to see some outsiders at this dance, so we exteni a special invitation to everyone who can possibly come to our annual celebration . — Margaret Snoy, Bridgeport, Ohio.
property tax. Because of that politicians have set their machines in motion and have tried to use this as a means of getting a stand in with the people by promising to fix these tax assessments. In my own precinct the democratic leader has sent out his hirelings to take up these bills with the intentions of having them "fixed." "Why pay?, when you don't educational fields, have to", he ¿aid. "My procinct cap-1 * *
tain works down there and he'll fix up the books." You can bet your boots that this poor hireling who knows absolutely nothing about political economy was told more than enough. If this tax was merely a means for politicians to prey upon the people abolish it. If the tax is justified why allow crooked politicians to fix the bills? If every citizen would turn the cold shoulder on these grafting petty thieves we'd soon have a clean government in Chicago. But most people fall for this kind of a line because they feel that they are getting away with something at the expense of others.
• a •
A rather nice young Slovene fellow secured a political job at the city hall in Chicago. It is a good paying job, that is, it would be a good paying job if he didn't h^ve to pay hush money every week. Nearly fifteen dollars from his salary goes to the political scoundrels who run Chicago, in one way or another. He doesn't dare squawk because it would mean the end of his job so he mutters silently to himself and pays tribute to the lowsy democrats who can't run on their own record but who hide behind the popularity of Roosevelt to gain office. Here are two violations of public trust and confidence that have come to my attention within one week. Good-n< ss knows how many thousands of other violations could be noted every day. Here are two big reasons why Chicago is so broke, why this who system yt government is so rotten. Corruption prevails by the wholesale.
a a a ~
Our English Section held its annual meeting last Friday and elected officers and committees for 1935. The new committee was asked to prepare a program for 1935. A special program was ordered prepared for Frt. Jan. 11 to which we can invite our friends. It is our earnest desire to contact new people and to interest even some of the senior comrades for it seems to us, that we can all stand more knowledge. Our Educational Committee has prepared an outline for the study of Porter's Commonwealth Plan. That will be taken up at one of our future meetings.
BRANCH 49 JSF TO SPONSOR DANCE
Cleveland, Ohio. — Branch No. 49
JSF in Collinwood will sponsor a dance Sunday, December 23, at 7 P. M., at the Slovene Workers Home, 15335 Waterloo Rd. The admission price should not keep anyone away from enjoying themselves with our comrades. The tickets are only 25c. Music for dancing will be supplied by Barbie's Orchestra. Friends and sympathizers are im >d to spend December 23, with us at this dance.
Committee.
Higher Knowledge .
"AM over the world those who work with their hands are calling for a higher knowledge. Without that knowledge they feel they cannot he free. They are held back by the fetters of ignorance to solve their own social problems. Those who know
these problems must profoundly Last Saturday night we attended know that they would disappear were I the annual meeting of the Jugoslav they in the hands of educated jn«»" | Bldg. and Loan Ass'n., the institu-1 Upd Haldane.