LETO IL, št. 9 PTUJ, 29. februarja 1996 CENA 110 tolarjev TA° TEDEN / TA TEDEN Mgiij^ H^i: %F mkuaise figa v ž^? Ptujčani se vedno znova tako ali drugače znajdemo v problemih. Topa zato, ker nam manjka samozaupanja. Vsak še tako dober pro- jekt, ki se pojavi v tem okolju je najprej deležen pljuvanja. Že v začetni fazi uresničevanja ga "obvladajo" temne sile. Ker tudi ni zaupanja, se morajo ptujski projekti dokazovati v svojem okolju ve- liko bolj kot drugje, kjer jim priznavajo izvirnost že zaradi tega, ker odpirajo nova poglavja na številnih področjih delovanja. Dokler bo tako, tudi pravega uspeha ne bo. Prvi pogoj za uspešnost nekega pro- jekta, je zaupanje vanj. Pred petimi leti smo pospremili na pot ures- ničevanja strategijo razvoja turizma. Za začetno turistično oživljan- je mesta z okoljem je bilo vloženih bogokletnih deset, enajst milijonov tolarjev, ki se v resnici na ljubo, ki pa je žal nekateri znova nočejo vi- deti, že kaže v povečanem turističnem obisku^ in povečanem povpraševanju po ptujskih turističnih storitvah. Zal pa je začetni zagon kmalu popustil, ker ni bil podprt z novim denarjem za iz- boljšanje ponudbene strani ptujskega turizma. Letošnje 36. kurento- vanje je kljub pripravam v zadnjem trenutku in številnim pomisle- kom glede organizacije, uresničilo vse cilje. Prireditve enajstih pustnih dni si je ogledalo 50 tisoč ljudi, 30 odstotkov jih je po prvi oceni prišlo od drugod, nedeljsko karnevalsko povorko, kije dve leti ni bilo in se je znašla v konceptualni krizi sije ogledalo 25 tisoč ljudi. Ob prepustnicah je bilo za nedeljsko karnevalsko povorko, v kateri je bilo 1200 nastopajočih iz štirih držav, prodanih enajst tisoč vstopnic, kar se je v skoraj 40-letni zgodovini te najstarejše ptujske turistične prireditve doslej zgodilo samo enkrat Pričakovanja so presežana tudi zaradi pokroviteljstva Urada za informiranje, častnega pokro- viteljstva predsednika vlade dr. Drnovška, izdatni finančni podpori ptujskih in podjetij iz vse Slovenije. V ospredju pa so neizmerljivi učinki v promocijskih, poslovnih, gospodarskih in drugih priložnos- tih, kijih sicer ne bi bilo, če prireditve ne bi bilo, da o dodatnih nekaj sto milijonih tolarjev, ki so se v tem obdobju obrnili na tem območju, niti ne govorimo. Zato je kurentovanje priložnost za Ptuj in njegove ljudi, kije ne kaže izgubiti zaradi tega, ker se je organizatorjem letos zalomilo pri trasi nedeljske povorke, kar se tudi zavedajo in na nek način pričakujejo, da jih bodo obiskovalci razumeli. Ker pa priredi- tev ni več v rokah amaterjev, si podobnega spodrsljaja v bodoče mes- to, ki se želi enakovredno kosati s petimi turističnimi simboli Slove- nije, ne sme več privoščiti. Nezadovoljni gost je za mesto muzej, mes- to stoterih obrazov in zakladnico tisočletij, najslabša reklama. Nedeljski spodrslaj pa ni tak, da bi prekril vse dobre strani prireditve ter da bi kot že večkrat doslej slabo zmagalo nad dobrim. Nova pri- ložnost je pred vrati, odpirajo se Dobrote slovenskih kmetij, pokažimo, da smo dobri organizatorji in gostitelji! V turizmu je naša priložnost, pravimo, zato tudi ravnajmo tako! Majda Goznik Otroci v Sveti Trojici v Slovenskih goricah so v počitnicah izkoristili naravne danosti svojega kraja. Imeli so srečo, trojiško jezero namreč ne zamrzne vsako leto. Fofo; M* Slodniak Absira- kfne Me Anke Krasna Slikarko Anko Krasna smo na Ptuju že spoznali. Pred kratkim je iz muzejskega razstavišča pod gradom odpeljala slike, ki so ses- tavljale razstavo z naslovom "Vrtovi" in o katerih smo v Tedniku že obširno poročali. Zdaj pa nas slikarka in galerist Bogomir Lugarič vabita na og- led njene nove serije slik, s kate- rimi je stopila v svet abstrakcije. Otvoritev razstave bo v petek, 1. marca ob 18. uri. (Vei na strani 12) Anka Krasna: Brez naslova TRNOVSKA VAS / ZUPAN SKLICAL ZBOR OBČANOV iupm dobil nezaupnko! V nedeljo, 25. februarja je bil v Trnovski vasi zbor občanaov, ki ga je sklical župan občine, Franc Pukšič Na zboru so prisotni najprej poslušalci županovo poročilo o delovanju občine v letu 1995 in razlago dopisa s sklepi "nelegi- timnega zbora krajanov", ki ga je KS Trnovska vas poslala na razna mi- nistrstva, političnim strankam in državnemu zboru. Poročilo o delu občinskega sveta je podal njegov predsednik, Venčeslav Kramberger. Nato se je pričela dolga in mučna razprava o težavah v občin kot so: strah pred prenosom sedeža občine na Destrnik, delo matičarske službe, problemi šolstva v občini, dolgih in mučnih sejah občinskega sveta, strah pred preglasovanjem svetnikov iz Trnovske vasi itd. Po razpravi so sprejeli nas- lednje sklepe in zahteve: 1. zahtevajo tajnika krajevne skupnosti s polnim delovnim časom. 2. Ne dovolijo, da se računo- vodstvo občine preseli v občinsko stavbo na Destrnik in zahtevajo, da celotna občinska uprava dela na sedežu občine v Trnovski vasi. 3. Pred sprejemom proračuna zahtevajo, da se svetnikom pred- loži investiacijski program za iz- gradnjo večnamenskega prosto- ra pri osnovni šoli Destrnik. Iz- gradnjo podpirajo, vendar ne z denarjem, ki pripada krajevni skupnosti Trnovska vas. 4. Ne strinjajo se, da dela matičar tri dni na Destrniku, v Trnovski vasi pa samo en dan. Zahtevajo, da matičar dela vsaj dva dni na sedežu občine v Trnovski vasi. 5. OS Trnovska vas ostane podružnica Mladike dokler ne bo doma zagotovljena popolna OS za devetletno šolanje. 6. Podali so pobudo, da se spremeni statut občine tako, da se zagotovi pravičnejše glaso- vanje svetnikov. Za sprejem programov in pomembnih aktov je potrebna večina glasov svetni- kov vsake KS. Vzrok za to pobu- do je, ker svet ne deluje po stan- karski pripadnosti ampak po pripadnosti lokalne skupnosti. 7. Krajani Trnovske vasi župa- nu ne zaupajo, zato so mu izgla- sovali nezaupnico. Z.Š. 2 četrtek, 29. februarja 1996 ■ TEDMIIj DOM4 m PO SVETU PTUJ / MEDNARODNI OBISK M¥SlriMn uBhuodiMiMi Klu obisku V času pusta je prišel na tridnevni obisk v Ptuj veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Gerhard VVagner s soprogo, kateremu seje v soboto pridružil še avstrijski kulturni ataše v Sloveniji VValter Simon s soprogo. Veleposlanik se je ude- ležil petkovega plesa v maskah na gradu in sobotnega rajanja v šotoru, ogledal pa si je tudi povorko v nedeljo. V soboto je veleposlanika sprejel v Mestni hiši župan Miroslav Luci s podžupanoma, veleposlanik si je ogledal še Miheličevo gale- rgo, vinsko klet in Terme, predstavnike ptujske politike, go- spodarstva in kulture pa v soboto povabil na skupno kosilo. Gospod Wagner je ob koncu svojega obiska dejal, da mu je bilo na Ptuju zelo všeč tudi zato, ker so gostitelji vse tri dni odlično skrbeli za njegovo počutje v mestu in mu pripravili zanimiv program. TEDNIK: Gospod Wagner, kaj vas je pripeljalo v Ptuj? Dr. Gerhard Wagner: " Že pred enajstimi meseci me je v Ptuj povabil vaš župan. Ko sva se decembra srečala v Ljubljani, me je že skorajda okregal, zato sem obljubil, da bo moje prvo potovanje v tem letu v Ptuj. Hkrati sem želel to priložnost iz- koristiti in spoznati pustno do- gajanje, na katerega me je opozo- rila tudi ožja sodelavka, Ptujčanka Karin Hojker. Boljšega povoda kot je pust za obisk Ptuja skoraj ne bi mogel najti." TEDNIK: Kakšen je vaš od- nos do pusta? Dr. Gerhard Wagner: "Samo preoblačenje in maškarado imam zelo rad, odnos do pusta pa je povezan tudi z mojo živl- jenjsko filozofijo in odnosom do samega sebe. Človek želi v živl- jenju imeti več oblik in več mask. In pust je najboljša pri- ložnost za to. Imel sem pri- ložnost spoznati različne vrste pustovanja na Ptuju: čudovit sprejem na gradu, kjer smo bili maskirani in smo plesali v mas- kah, spoznal sem stare etnograf- ske maske - kurente in bil sem na maškaradi v šotoru, na kateri je bilo več kot tisoč ljudi. Maske, ki sem jih videl tam, so bile res prekrasne." TEDNIK: Ali boste pri- hodnje leto ponovno prišli in pripeljali še koga s seboj? Dr. Gerhard VVagner: "Pre- pričan sem, da bova z ženo po- novno prišla, razen če se bo zgo- dilo kaj nepredvidljivega. To je čudovita zadeva in pripeljala bova katerega od najinih medna- rodnih prijateljev. Ampak oblju- biti še ne morem." TEDNIK: Zadnji del vprašanja je meril na sodelo- vanjem med Ptujem in deželo, ki jo predstavljate, torej Avsti- jo. So možnosti, da bomo sode- lovali? Dr. Gerhard Wagner: "Razliko- vati moramo dve področji, turi- zem in karneval. Pri slednjem bi lahko sodelovali, vendar bi mo- rali najti pravo osebo, ki bi lahko izvedla sodelovanje v širšem Avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner s soprogo na tridnevnem obisku v Ptuju. okviru in delovala kot določen multuplikator v samih poveza- vah. Mogoče bi bilo dobro pri- peljati skupino novinarjev ali ljudi, ki se ukvarjajo z mediji, ki bi sam dogodek predstavili širši publiki. Pri tem je potrebno po- vedati, da postanejo ljudje po- zorni na dogajanje šele, ko slišijo o njem po televiziji ali čitajo v časopisih. Podobno je bilo v času, ko sem bil v Strasbourgu in sem postal pozoren na karneval v Baslu komaj potem, ko sem slišal in bral o njem. Avstrijski časopisi pišejo vedno znova o karnevalu v Benetkah in ga re- klamirajo, čeprav so naši prija- telji povedali, da ni več takšen, kot je bil, ampak je predvsem tu- ristični dogodek. Mogoče je za- nimivo spoznati nekaj drugega in ker leži Ptuj med Benetkami in Avstrijo, bi lahko bil obisk tu- kajšnjega karnevala za Avstrijce mikaven." Milena Zupanič Pogovori na ministrstvu za zdravstvo R Slovenije v prejšnjem tednu so se za zdaj iztekli v dobro ptujske bolnišnice. Kot je znano sta bila prejšnjo sredo na pogovoru pri ministru za zdravstvo dr. Božidarju Voljču in državnem sekretarju prim. dr. Janezu Zajcu, župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci in direktor splošne bolnišnice Ptuj dr. Lojez Arko. V več kot enournem pogovoru je direktor ptujske bolnišnice ponovil znana dejstva o tej ptuj- ski zdravstveni ustanovi, njen obseg dela in strokovno raven dela ter ob tem kot že večkrat doslej izrazil globoko negodo- vanje in protest zaradi predlaga- ne kategorizacije bolnišnic ter uvrstitve med krajevne bol- nišnice. Z dejstvi je dokazal, da ptujska bolnišnica že danes opravlja dela in naloge regijske bolnišnice. Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je ob koncu pogo- vora sicer zagotovil, da bo splošna bolnišnica Ptuj tudi v bodoče opravljala dela in naloge splošne bolnišnice v dsoedanjem obsegu, s tem da bo potrebno v vseh slovenskih bolnišnicah stroške zmanjšati za deset od- stotkov. Nove dejavnosti pa se bodo v njih lahko razvijale le v soglasju z ministrstvom za zdravstvo. Ker je predvidena kategoriza- cija slovenskih bolnišnic med prebivalci na gravitacijskem območju ptujske bolnišnice, povzročila precej hude krvi, bos- ta v začetku marca ptujsko bol- nišnico obiskala državni sekre- tar dr. Janez Zajec in predsed- nik odbora za bolnišnično dejav- nost prof. dr. Božo Kralj, ki je predlog kategorizacije tudi pri- pravil. Po obisku bosta skupaj z županom mestne občine Ptuj dr. Miroslavom Lucijem pripravila tiskovno konferenco, na kateri bosta pojasnila zaplet in razplet predvidene kategorizacije, ki za zdaj kot je zaznati ni več aktual- na. Kaj pa po volitvah in more- bitni menjavi oblasti? MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega deta, ki ga je ustanovit Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko m Časopisno dejavnost ft/»D/0-TEBHIM Ptuj. UREDNtŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Katar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lel