KATOLIŠK CERKVEN LIST.
_A)<*mcau izhaja vsak petek na celi poli. iu veija po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 pl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.,za pol leta 1 pl. SOkr., za i/4 leta 90kr..ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica dan poprej
Tečaj XLII.	V Ljubljani, 26. mal. travna 18*9.	List 17.
Ura je prišla, da bo poveličan Sin človekov.
v
Best dni pred veliko nočjo je prišel Jezus vBetanijo: to je blizo Jeruzalema, unstran Oljske gore, proti jutru. Bilo je to tam, kjer je bil umeri Lazar, ki ga je Jezus obudil od mertvih. Ostal je Zveličar pri Lazarjevi družini, sestri ste mu pripravile večerjo, in Lazar je bil eden tistih, ki so bili z Jezusom pri mizi.
Kdo bo nam povedal, kakošne pogovore so imeli pri tej večerji? Kaj je Lazar čutil in govoril potem, ko je zopet živel, ko je bil iz groba vstal, v kterem je bil že ves poln mert-vaškega duha, ki je že tako rekoS razpadal, kar zakliče Sin človekov: „Lazar, pojdi ven!" Kje je bil Lazar s svojim duhom tiste tri dni, — kaj je videla njegova duša? Kakošni skrivni pogovori so se morali goditi pri tisti večerji! Neznansko stermenje je bilo napravilo to obu-jenje Lazarjevo. Gotovo je tudi to obujenje sestro Magdaleno tako pretreslo, da se je toliko poniževala pred Sinom Božjim, mu s tako dragim mazilom utrujene in najberže od hoje ranjene noge mazilila, kakor je bila šega na Jutro vem, ter je s prelepim duhom drage narde vso hišo napolnila. Ljubezen do vsegamogočnega Zveličarja in žalost zarad njene nezvestobe — to se je križalo v njeni duši.
Stermeli so tudi sploh ljudje, kterih veliko je vsled tega čudeža verovalo v Jezusa. Ta čudež, kakor piše sv. evangelist Janez (12, 9—11), je zbudil tako zgledovanje po vsi okolici, da je prihajalo veliko judov videt zopet živega Lazarja. Začudovanje je bilo toliko, da je polno ljudi, ki so prihajali v Jeruzalem na velikonočni praznik,
sulo iz Jeruzalema proti Betaniji s palmovimi vejami in so Mu „hosanna" klicali. „Ljudstvo Mu je dajalo spriče vanje, ko je bil Lazarja od smerti obudil," pravi zopet sv. Janez (15, 17. 18). Tudi neverniki, ki so prihajali v Jeruzalem na praznik, so popraševali pri aposteljnih po Jezusu, kako bi ga mogli videti, in ko sta Andrej in Filip Jezusu o tem govorila, je vsled vsega tega po pravici Gospod odgovoril: ,,l ra je prišla, da bo Sin človekov poveličan." (.lan. 12, 20—23.) Precej nato pa je Zveličar jčl tudi govoriti, kako k popolnemu poveličanju ni zadosti, da ga j udje in pogani spoznava jo za pravega Boga in čudodelnika, temveč da mora iti tudi v smert, biti ..vscjan kakor pšenično zerno" in tako po odrešenji človeštva iti v svojo čast.
Tudi dalje še govori Jezus o svoji smerti, rekoč: „Moja duša je zdaj žalostna, in kaj čem reči: Oče pomagaj mi iz te ure. Toda zato sem prišel v to uro. Oče poveličaj svoje ime!" Nato je prišel glas z nebes: Poveličal sem ga, in ga bom zopet poveličal." Nekteri so nato rekli: „Angelj je z njim govoril." Jezus pa je rekel: „Ta glas ni prišel doli zarad mene, ampak zarad vas. Zdaj je sodba tega sveta: poglavar tega sveta bode zdaj izpahnjen." (Jan. 12, 28. id.) Kristus je tukaj govoril o svoji smerti in obšla ga je po njegovi človeški natori žalost, kakor čez tri dni na vertu Getzemanu: „moja duša je žalostna; pa kaj hočem reči ?" ali naj svojega Očeta prosim, da me reši tega terpljenja. Moja človeška natora bi sicer rada, da bi ne šla v terpljenje, v smert; toda ravno zato sem prišel v to uro, to je moj poklic, zato sem prišel na svet in to je volja mojega Očeta, da grem v terpljenje in smert. Ne prosim torej rešenja iz
te ure. temuč da po mojem terpljenji, po moji smerti poveličaš pred ljudmi svojo čast: „Oče, poveličaj Svoje ime!11 Poveličanje Božje je namen vsega stvarjenja. Poveličal je Bog svoje ime po svojem Sinu. poveličal ga pri Jezusovem kerstu. poveličal ga na Taboru, poveličal ga s tolikimi čudeži, še posebej zdaj na zadnje s čudovitim »bujenjem Lazarja, s častitljivo ježo v Jeruzalem, s stermenja velikimi čudeži med Jezusovim terpljenjem, poslednjič s tolikim spre-obračanjem ljudstva pri smerti, po smerti, s prečastiti ji vini vstajenjem, s čudeži njegovih apo-steljni. s čudeži, ki se godijo le v Njegovi Cerkvi do konca sveta. In vi slepi judje, vi slepi prostomisljaki. tega ne vidite? Jeruzalem, Jeruzalem. spreoberni se k Gospodu, svojemu Bogu!
Puščavnica na Kitajskem.
Da v poganskih deželah med spreobernjenci ni brez izgledov velike kreposti, je znano iz pogostih poročil misijonarjev. V sledečem naj popišem vzorno življenje priproste kristjane na Kitajskem. Pred nekoiiko mesci moral je eden misijonarjev iz Jezusove družbe peljati se po Modri reki navzgor v kitajskem čolnu, da bi obiskal podkralja v Nankingu. V znožji tako zvane „zelenčeve goreu nahaja se premnogo skal, ktere delajo vožnjo nevarno. Ob tako skalo zadela je džunka in se prevernila. Duhoven je imel še čas zgrabiti svoj brevir in potni list, potem pa je moral skerbeti, da se reši. S pomočjo treh katehistov se mu je posrečilo, prijeti se neke tamarinde in prispeti na breg. Med tem, ko so brodarji 48 ur delali, da bi popravili ladijo, skušal je pater s tremi spremljavci splezati po stermem pečevji na verh. Štiri ure so se trudili in konečno so res prispeli na verhunec. Toda kdo popiše prevaro, ko so videli namesto človeških stanovanj le golo pečevje in skalovje. Molili so. da bi jih njihov angelj kmalo pripeljal h kaki koči: in res, kmalu so našli majhen vert za zelenjavo. To je bila tolažba za uboge potovalce, kteri niso od jutra do poznega popoldneva ničesar vžili in poleg tega tak strah pre-terpeli. Kako so se začudili, ko so neutegoma zagledali pred seboj staro ženico v obnošeni, pa vendar čedni obleki. Zdajci ko je žena zagledala misijonarja, padla je na kolena in ga prosila blagoslova. „Koliko časa si že tu?" vprašal je pater. _ ^Petintrideset let." — Odkod si prišla?" — „Iz vasi Čong-Ku - Kiad, dve uri od tukaj." — ,,Kako ti je ime V" — „Elizabeta Ku."— ..Koliko si stara?"— „Devetinšestdeset
let." — „Ali si omožena?" — „Ko je mož umeri pred šestintridesetimi leti, zahvalila sem Boga za njegovo smert." — „Ali si v resnici želela njegovo smert?" — „Pater," dejala je starka, „že iz-za otročjih let je bila moja edina želja, posvetiti se molitvi. Toda stariši so me prisilili, ko sem bila 1(5 let stara, omožiti se. In vbogala sem jih. Moj mož je bil dober kri-stijan; molila sva vsako nedeljo v znožji teh gora. Večkrat mi je dejal: „Glej, oba hočeva Boga prositi, da bi me kmalu k sebi vzel. Ti lahko svetnica postaneš, jaz pa gotovo nikdar ne bom svetnik; zato je boljše, da jaz prej umerjem. Zapustil ti bodem hišo in obe njivi: potem se lahko skriješ v gorovji, da premišljuješ in zame moliš." Res je Bog kmalu vzel mojega moža k sebi. Tedaj sem dala vse svoje premoženje stričniku Andreju Ku, s pogojem, da mi vsak teden da 6 funtov kruha in nekoliko soli. Nato sem iskala samoten prostor, kamor bi me ne preganjala zvedavost. Ljubi Bog mi je dal najti ta kraj in me je tudi blagoslovil. Kajti za celo leto imam dovolj zelenjave za hrano in morem še nekoliko od tega ubogim dati, kedar grem v vas." — „Ali greš v ečkrat v Cong-Ku - Kiad ?-
—	„Samo kedar je misijon, k maši in pridigi."
—	„Pa se ne bojiš sama biti tu gori, kjer pravijo, da prebivajo hudobni duhovi?" — „Jaz se nikdar ne strašim in bi se tudi hudobnega duha samo tedaj bala, ko bi storila kak smertni greh."
—	,,Ali si pa tudi si v svesti, da si brez smert-nega greha?" „Menite," dejala je ona, „da se more Boga močno razžaliti, ne da bi se vedelo in hotelo? Prepričana sem, da se ne more tako lahko smertno pregrešiti, če človek Boga ljubi in rajši umerje, nego da bi ga razžalil. Nikoli nisem spraševala drugači vesti; še na misel mi ni nikoli prišlo, da bi bila take pregrehe kriva. Ne, nikakor nisem in tudi spovedniki so mi vedno to dejali." — „Kaj pa vendar delaš celi dan," vprašal je misijonar dalje. — »v8aj molim. Šestkrat na dan ustmeno, ostali čas pa premišljujem." — „No, povej kako pričneš premišljevati." — „Ah pater, ne vprašajte me o tem! Jaz sem uboga, nevedna ženska. Pred svojo votlino padem na kolena in rečem: Ljubi Bog, jaz vem, da veliko pobožnih žena ničesar druzega ne dela, kot tebe ljubi, da so tvoje zveste služabnice, če prav ne znajo brati in nimajo ni-kacih knjig. Govori zato prav rahlo z menoj in vdahni mi misli, ktere me bodo tako zelo prevzele, da ne bom več nase mislila."
Res, mora se reči, da Bog povsodi zbuja si svetnike.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
lz Ljubljane. (Pritožbe judov na Dunaju pri ministru zoper časnike. Molitev katoličanov za spreobernjenje judov.) Dunajski judje so ministru Taaffe-tu izročili spominico, s ktero prav hudo tožijo katoliško časništvo in, kakor meni „Vater-land,tt ovajajo tudi druge osebnosti in stanove, sod-nijski in policijski stan. Sploh se omenjeni dnevnik prav močno huduje čez prederznost in napuh dunajskih pervakov. Ze toliko hudega so storili ker-ščanstvu, zdaj pa se prederznejo ga še ovajati! To toliko huje boli, pravi, ako se pomisli, na kaki način so si prilastili gospostvo nad deržavo in družbin-stvom, kako so judovski žuljivci in bankirji pokopali blagostanje ljudstva, milijarde njegove spravili v lastne mavhe, kmetijski in obertniški stan pripravili na kraj pogina. Judovski literati in časnikarji, ki zdaj po policiji kličejo, so pospeševali narodnostno hujskanje, dražili čitatelje k sovraštvu kerščanske vere in njenih mašnikov, vsako plenjenje katoliške Cerkve veselo pozdravljali, kričali v prid poropanja cerkvenega premoženja, zahtevali izjemni stan zoper katoliške duhovne itd., ter menijo, da vsak kerščansko misleči človek naj se izključi iz očitne službe in časti!
Ta judovska ovaja, ki jo je „Vaterland" dobil iz zanesljivih rok in prinesel 21. aprila, pravi ta list, naj pojasni, česa se je kristjanom nadjati, ako se ne zedinijo zoper judovsko zatiranje in ne iščejo rešiti se iz judovskih zadreg. —
Judovska pritožba pa omenja na pervo anti-semistiškega govora, ki ga je pred nekterimi tedni imel na Dunaju pred tisuči poslušavcev ogerski antisemit Komloši. Omenja še druzih podobnih grajanj proti judom, ter očita, da vradni organi molče pri napadih na jude, da se gibanje zoper nje širi po vsem cesarstvu, in pravi, da to gibanje žuga nevarnost judovskim verskim sovercern.
K svoji pritožbi so pridjali toživci mnogo proti-judovskih listov, časnikov itd., ki se bero po dunajskih gostilnah in kavarnah. Nasleduje potem sila citatov iz raznih časnikov in enacih listov od več let, kar kaže, da se je mnogo delalo od te judovske stranke, da bi tudi na tem bojišču nasprotnikom pritisnili občutljivo rano, kakor v denarni zadevi. Če se jim bode tukaj tako posrečilo, kakor navadno pri denarnem šaharstvu. bode videl, kdor bo živel.
Znamenito posebno je, da te judovske pritožbe so prišle v času, ko se tudi sv. Cerkev posebej ozira na judovstvo. „Sendbote" v Inomostu namreč v papeževem imenu napoveduje, da naj bratovščina Jezusovega presv. Serca v mescu majniku posebej moli za spreobernitev judov. To napoved spremlja prav važen spis sv. Očeta, ki judovske zadeve pojasnuje in spomina vredno je, kako modri Leon XIII mislijo o judovskem počenjanji. Celi važni spis pride na svojem kraju pri molitvenih priporočilih za mesec majnik; tukaj naj omenimo le glavno v to zadevajočo misel.
„Denarje sveta vladar, pravijo LeonXIII, in zato je jud kralj sedanjega časa; zakaj on ima denar v rokah in ima brez vprašanja pervi ples krog zlatega teleta, kteri ples obhaja v posvet-nost pogreznjeni sedanji rod. Zato je tudi judovsko
prašanje postalo vsakdanje vprašanje, pogosto vsakdanji krič."
Sv. Oče nočejo obsoditi gibanja ali tudi le tešiti ga, ako ostaja pri pravni brambi, ako se pravica, ljubezen in resnica ne pozabi. Pravijo namreč: .Nočemo obsojati gibanja ali ga tčšiti, ako se vtesnuje na pravno brambo: toda tudi v borbi na življenje in smert, tudi pri odbijanji vpijoče krivice ne smemo pozabiti pravice, ljubezni in resnice."
„In kaj je resnica?" vprašajo dalje in odgo/ore: „Resnica je, da korenina, hujav, ki nam žugajo od strani judov, ali že stiskajo, naj se ne išče v rodu (plemenu), in da se zato tudi ne sine vojskovati proti rodu. Kteri si bodi ljudski rod se sploh ne smč preganjati kakor taki; to je naravnost nečloveško, in to se pravi djansko tajiti načelo, da so vsi ljudje bratje istega rodu in torej deležni vsih pravic.
Silo važno se nam zdi, da je namestnik Kristusov sprožil misel, da naj se moli za spreobernjenje judov, in sicer moli po vsem svetu, ker molitev apostoljstva (Jezusovega presv Serca in Serca Marijinega — privzemimo še priljubljene „šmamice"> je razširjena po vesoljnem svetu. To je, kakor pred-čutek namestnika Kristusovega, da bi se imel začenjati čas, ko se bodo tudi judje začeli spreobračati. Bog daj. da bi spoznali Jezusa Kristusa Sinu Božjega, potem bodo spoznali tudi mnoge krivice, ki so jih delali in jih delajo kerščanstvu, in bodo od njih odjenjevali. Papežev spis pravi:
»Starodavno kerščansko izročilo pravi, da judovsko ljudstvo se bode svoj dan v skupnosti (to je, celi narod) spreobernilo, in njegova povernitev v sv. Cerkev bode znamnje, da se prične preslavna zmaga Gospoda Jezusa Kristusa/
Ko tedaj drugi odbijajo judovske krivice, dajmo mi za njih spreobernjenje moliti, da bi se jelo hitro bližati. Vemo človeka, ki že več let med drugimi molitvami moli vsak dan očenaš in češčena-m arij o na čast Jezusu na križu s sulico prebodenemu. s pristavkom: „0 Jezus, zarad svojega britkega s sulico prebodenja na križu, se usmili judov!" Strašno hudobijo je storil ta rod Sinu Božjemu, velike krivice tudi vernemu ljudstvu, pa tudi že veliko pre-terpel na zemlji: Sin Božji je molil na križu za-nje, rekel, da ne vedo, kaj delajo. — molimo tudi mi, da bi spoznali, obžalovali svoj bogomor in s svojim spre-obernjenjem vtolažili mater sv. Cerkev, ki želi vse pripeljati k Kristusovi čedi, — vse zveličati!
Iz Moravč, lf>. aprila 1889. Pri sv. Križu (Mo-ravški podružnici) je umeri cvetni petek (12. t. m.) č. g. Jožef Vode, vpokojen duhoven Tcržaške ško-tije, rojen v Dolski fari ob Savi 1. 1811, posvečen 1. 1839, 14. sept. Bila bi torej letos zlata sv. maša, na katero pa je Bog zlatornašnika k sebi v nebesa povabil. Pogreb je bil cvetno nedeljo popoldne po službi božji; vdeležila sta se, ukljub slabemu vremenu, tudi čč. gg. župnika Dolski in Šenthelenski. Pred cerkvijo in na pokopališči so mu zapeli naši verli pevci pod vodstvom spretnega g. učitelja Janka Tomana prav dobro dve žalostinki.
Pokojni gospod je bil blizu 18 let pri sv. Križu, kjer je po svojih močeh ljudčm rad postregel: zadnji čas pa je opešal, noge so mu popolnoma odpovedale, tako, da več kot šest let ni mogel maševati, in nekaj
čez 4 leta je bil neprenehoma v postelji. Vendar tudi v postelji je bil še zmiraj delaven, zbiral je otroke okolo sebe. jih učil in pripravljal za svete zakramente. v djanji spolnujoč zgled najboljšega Učenika Jezusa Kristusa, ki je rekel: rPustite rnale k meni!"
Kako se je že od nekdaj na smert pripravljal, pojasnuje ginljiv dogodek iz njegovega življenja: Nekaj pred smertjo. ko je že težko hodil, ker sv. Križ ni na verhu hriba, ampak nekoliko nižej proti Savi, se da peljati na drugo stran tako visoko, da bi Moravče videl, in zakaj V Šel je gledat kraj, kjer bode počival — moravško pokopališče. Kaj si je pri tem pogledu mislil, kaj čutil, ne vem; a meni je, ko sem to do-godbo slišal iz njegovega živjenja, na misel prišel Mojzes, ki je od daleč z gore Nebo gledal obljubljeno deželo in roke proti nji stezal; tako je ranjki gospod, če ne z besedo, saj v svojem serci govoril besede sv. Pavla: .Želim razvezan biti in združen s Kristusom", kar mu je, upamo, Bog že dodelil.
Iz Drinopolja. (Ondotni stan katoliških naprav za oliko in razširjanje sv. vere.) Preč. g. Luka \Vronovski, prednik katol. misijonarjev Kristusovega Vstajenja, nam piše kakor nasleduje.
Naznanjam Vam. prečastiti gospod, najtoplejšo zahvalo za blagovoljno podporo (50 gld. zbirk „Zg. Dan." >. katero ste poslali našemu misijonu posredoma prevzvisenega gosp. Menini-ja, nadškofa Plovdivskega (Philippopelh
Pridobili si bodete, preč. gospod, največjo hvaležnost našega misijona in vsega revnega, pomoči potrebnega bolgarskega prebivalstva z dobrotljivim podpiranjem bolgarskega misijona, ki ga vodi naša kongregacija.
Naš misijon, kateri praznuje letos svojo petin-dvajsetletnico naše delavnosti v tem kraju, moral se je zlasti zadnja leta boriti z žalostnimi gmotnimi razmerami. Toda z zaupanjem v Boga in s pomočjo naših plemenitih dobrotnikov bilo je vendar-le možno pričeto delo Božje nadaljevati.
Priložil sem k tem versticam kratko poročilo, o našem sedanjem stanji in delovanji. Zelo bi me veselilo, ako bi ga hoteli v Vašem cenjenem listu priobčiti, ali pa vsaj nekoliko iz njega posneti.
Dobro Vam znani prejšnji bolgarski provincijal, P. Tomaž Brzeska, poklican je bil že pred šestimi leti v Rim. Sedaj je ondi veliki asistent našega reda.
Ponavljam najtoplejšo zahvalo za poslani dar...
Poročilo o l/olgarikem misijonu ocetor reda Jezusovega vstajenja r Ad njanopel[jnu.
Naš misijon obsega:
1.)	Pripravljavno šolo. katera pripravlja zmož-nejše učence na gimnazijo, manj nadarjene pa za rokodelsko šolo.
2.)	Gimnazijo, katere glavna naloga je, učence, kateri čutijo v sebi poklic za duhovski stan. zmožne storiti za modroslovne in bogoslovne študije, ostale pa izobraziti za kak drug stan ali pa za vseučiliščne študije.
3.)	Bratovščino z imenom Presvete Dčvice za poklic. Ta bratovščina je podobna majhnemu semenišču; namen ji je: duhovski poklic dobro premisliti in pripravljati nanj.
4.)	Duhovno semenišče z modroslovniin in bogoslovnim oddelkom.
5.)	Malo rokodelsko šolo.
6.)	Misijon v vasi „Malko Tirnovo", kateri ob-seza župnijo in začetno šolo. Ta je tako vravnana, da pripravlja nadarjenejše učence za vstop v gimnazijo.
Na gimnaziji se učf v bolgarskem jeziku; učni jezik v duhovšnici pa je latinski za modroslovno in bogoslovno včdo; za ostale manj važne predmete pa bolgarščina.
Vseh učencev v tekočem šolskem letu je:
1.)	V pripravljavni šoli v Adrijanopeljnu 18.
2.)	V gimnaziji 67 dijakov.
3.)	V semenišči 9 klerikov.
4.)	V rokodelski šoli 21 gojencev.
5.)	V pripravljavni šoli malo-ternovski, 85 učencev, in sicer vsi zunanjci. Zavod vzderžuje skoro vse te brezplačno. Sprejemajo se pa tudi plačujoči učenci, toda letos je samo 7 notranjcev (internistov), kateri morajo popolnoma, in 14, kateri zamorejo samo polovico plačati. Ostale pa zderžujemo brezplačno in večji del njih dobiva cel6 šolske reči in obleko od misijona.
Skušnja našega petindvajsetletnega delovanja v Adrijanopeljnu nas je tako ravnati učila, da, cel6 prisilila. Glavni namen našega vzgojevalnega zavoda je, vzgojiti domačo duhovščino in ljudske učitelje. In dasiravno se večina učencev ne posveti duhov-skemu stanu, ima naša sv. vera vendar velik dobiček od njih.
Le malo učencev je, kateri bi po dve- ali triletnem bivanji v zavodu vstavljali se resnici in ne sprejeli prave vere, in še ti le iz posvetnih ozirov. Iz zadnjih devetnajst lčt spomnim se samo na osem do deset učencev, ki so čez nekoliko Ičt naš zavod zapustili, da ne bi bili postali katoličani. In samo jeden se po petletnem bivanji ni spreobernil, iz strahu pred stariši; tolažil se je vendar, da bode vsaj umeri katoličan. Koncem lanskega leta bil je samo jeden v zavodu, kateri ni postal katolik, in ta je še-le malo časa pri nas bival.
Oni, kateri so se zedinili (s katol. Cerkvijo) in v našem zavodu vzgojevali, postali so, če tudi ne aposteljni katoličanstva, vendar pa vneta podpora za prihodnjost; mnogo so namreč pripomogli v to, da so se zmanjšali predsodki in pa divje sovraštvo do rimske Cerkve, in to na Bolgarskem, v vzhodnji Ru-meliji in v Traciji.
Naj spregovorim tudi nekoliko besed o preteklosti našega misijona, zlasti kar se tiče neposrednjih sadov njegovega delovanja, t. j. pridobitve katoliške duhovščine.
Hvalimo Boga, da je naše delo kljub vsem težavam, katere smo morali preterpeti, blagoslovil.
Pred vsem mi je treba omeniti zaničevanje duhovskega stanu, katero je naravna posledica pomanjkanja omike in slabe nravnostne razmčre razkolni-škega duhovništva; ravno tako tudi velika revščina, v kateri se nahaja katoliška duhovščina gerško-bol-garskega obreda. Kljubu temu ni ostalo naše delovanje brezvspešno. Skoro vsi katoliški duhovni v Traciji, razun dveh ali trčh starejših, so se več ali manj časa pripravljali v našem vstavu na posveče-vanja. Štirnajst duhovnov se je izučilo v našem zavodu; od njih se jih pet nahaja v kongregaciji. Razun tega poslali smo jih 6 gerški v kolegij propagande v Rim; od njih je že 5 posvečenih za duhovne. Pri nas v semenišču imamo devet klerikov, od katerih
sta že dva dijakona. Poleg tega se dva v naši kon-gregaciji pripravljata v Rimu na sv. raašnikovo po-svečenje. Jeden naših učencev stopil je v neko francosko kongregacijo, kjer je postal mašnik. Opomniti mi je treba tudi sedanjega tracijskega škofa (Mlade-nov-a), kateri je bil v začetku naš učenec; kasneje ga je naš misijon poslal v Rim.
Ob kratkem tedaj, jeden škof, štirnajst duhovnov, dva dijakona in devet klerikov, je vspčh našega misijona v Adrijanopeljnu. Kar se tiče posvetnih učencev, kateri so bivali nekoliko časa v našem vstavu, ni ga skoraj mesta vzhodnje Rumelije in cele Bolgarske, kjer bi kateri njih ne živel. Vsi, z malo izjemo, so spoštovani ne samo radi svoje urnike, temuč tudi radi svojega lepega in nrav-rcga življenja; onih niti omenjati ni treba, kateri se nahajajo na vseučiliščih na Avstrijskem, Francoskem, v Belgiji in Švici.
Če sem pripovedoval o vspehih našega misijona in tako marsikaj ponovil, kar je bilo že v prejšnjih poročilih povedanega, nisem tega storil, da bi se hvalil ali — pred čemur me Bog varuj — bahal. Storil sem to le, da bi pokazal našim dobrotnikom, da njihovi darovi, kljubu vsem težavam in oviram, katere nam stavi bolgarski eksarhat in njegove zvijačne nakane, niso ostali brez Božjega blagoslova.
Da bi poročila preveč ne raztegnil, ne bodem cmenjal naših večkratnih izletov v razne vasi, s katerimi se poterjujejo zedinjeni Bolgari v njihovi sveti katoliški veri. Zdi se mi pa neobhodno potrebno, povedati nekoliko o našem misijonu v Malem Tir-novem, na vzhodnjorumelijski meji.
Ko nam je visokočastiti škof zedinjenih Bolgarov v Traciji. monsig. Petkov, pred štirimi leti izročil misijon v Malem Tirnovem, bile so ondi samo tri ali štiri družine, katere so ostale zveste zedinjenju. Ostali so se bili iz različnih vzrokov povernili v razkol. Vaško šolo obiskovalo je samo šest otrok. Sedaj — Bogu bodi za to hvala — šteje župnija 75 družin in v šolo je vpisanih letos 80 otrok. Od teh jo redno obiskuje 65. Za opravo misijona. za nakup zemljišča ter zidanje župnije in šole, kakor tudi za skoro popolno prezidanje cerkve dal je deloma prečastiti •gospod skof iz doneskov propagande za misijone; večji del pa je preskerbel misijon sam. P. Izidor, vodja tega misijona, ne dobiva od vaščanov zaradi njihove ubožnosti skoro nikake pomoči; podpira ga sicer jeden posveten učitelj, toda ker je on v isti vasi rojen, žertvuje se popolnoma v službo svoje čede.
Primčrno se mi zdi tudi, na tem mestu omeniti nekoliko našo tiskarno. Ta se ne more nikakor razviti, ker nismo zmožni, kupiti si potrebno večjo tiskalnico, in oskerbeti si bolgarskih in slovanskih čerk. Le-teh celo nič nimamo; in vendar se ni mogoče lotiti kacega večjega dela brez njih. V rokopisu imamo mnogo knjig, katere so pripravljene za tisk. Tako n. pr. Kellnerjeve „Pedagogične aforizme", kateri se sedaj tiskajo, „Hojo za Kristusom," „Filoteo,a različne povesti za mladino, prestave najboljših nemških in francoskih pisateljev i. t. d. Toda založba teh del zahteva stroške, kakoršnim mi nikakor nismo kos.
Povem naj tudi nekaj o naši hiši, zlasti ker je njen glavni del, namreč šola in spalnice, v silno žalostnem stanji. Vsakoletne poprave jo sicer še delajo za silo rabljivo; toda kmalu bode popolnoma raz-
padla. Poprave ne zadostujejo več, treba jo bode popolnoma prezidati.
Potrebe so velike, pomočki majhni; in vendar je delo, kateremu služimo, če ne že edina, vendar najglavnejša podpora zedinjenja Bolgarov z rimsko Cerkvijo in prospeha njihove omike. Zato zaupamo v milost Božjo, da nas ne bode zapustila, ter nam naklonila usmiljenih sere. katera nas bodo tudi dušno podpirala z molitvijo, in gmotno z denarnimi pomočki, ter nam zlajševala spolnovanje dela. katero nam je naložil Jezus Kristus in njegov namestnik na zemlji.
V Adrijanopeljnu, 10. mal. travna 1889.
Luka Wrono\vski C. K. s. r.
Molitev za zadobljenje odpustkov.
Med pobožnimi deli za zadobljenje odpustkov, popolnih ali nepopolnih, danih od papežev, je skoraj vselej naložena kakšna molitev v namen sv. Očeta. To je zbudilo nektere dvome; vprašalo se je, 1) če je dosti samo v sercu (po znotranje moliti, kakor so nekteri mislili; in 2), če to ne velja, ali je zadosti, če kdo prav pobožno obmoli enkrat očenaš, češčena-marijo in čast bodi, ali pa naj velja misel tistih, ki pravijo, da se mora moliti saj 5 očenašev in češčena-marij ?
Na pervo je odgovor (13. sept. 1888), da je sicer hvale vredno po znotranje moliti, vendar pa naj se notranji molitvi vselej pristavi tudi kaka besedna molitev.
Na drugo pa je odgovorjeno že 29. maja 1841, kjer je rečeno, da za odpustke zahtevane molitve so vsakemu verniku dane na voljo, ako niso posebej zaznamnjane. (Acta Ord. Min. XI, zvez. str. 162.)
O moj nedolžni, mladi cvet!
O moj otrok — nedolžni cvet Kako si lep, — da, ti si svet! Še tu na odru se smejiš, V ročici limbarček deržiš.
Te zase mili Bog od bral, Po tč je angeljčka poslal, In šla sta tje v presrečni kraj, Pred Božji tron, v cvetlični raj.
Oj, tam pred Jagnjetom vesčl Boš pesmico nedolžnih pel, Se z angeljčiki boš igral, Cvetličice nebeške bral.
Marijo, — ki si tu slavil. Za mamico boš tam dobil, Na glavco venček ti bo djan, Oj venček s svitom ves obdan.
Spominjaj se, o detek moj! Da te je ljubil ata tvoj, Ki rosnih tu stoji oččs. — O sprosi delež mu nebčs.
Pa, — zgini, o grenak spomin! Ne delaj sercu bolečin, Naš Jezus je premagal smert, Odperl vsim snidenja je vert.
Zasijal bo vstajenja dan, Takrat nazaj mi bodeš dan, V nebeški slavi razodet, O moj nedolžni, mladi cvet!
Radoslav.
Razgled po svetu.
Amerika. Strašna nesreča se je pripetila 15. sušca t. 1. na železnici iz Buenos-Ajresa v Rosario. Zvečer ob 8ih in 40 minutah je en vagon šinil s tira in še eden za njim. S terčenjem so se svetilke s petrolejem razsule, goreči petrolej se razlije, in v trenutku je bilo vse v ognju. Tu so se strahovitni prizori razodevali. Napervo so izlekli osern merličev, menijo pn. da jih je nekaj čisto zgorelo. Čez 80 je ranjenih, ki so tarnali, da se Bogu smili. Vagoni so se ustavili in spravljali so ranjene na en kraj. Starši so iskali svojih otrok, otroci starše; pa jih ni bilo najti. Neki mož se je bil z roku v kolo vpletel in se nikakor ni mogel izviti. Strašno je kričal, ker ves vagon je bil v plamenu; nikdo mu ni mogel pomagati: zgorel je revež v pričo sopotnikov. Neka mati je deržala dva mertva otroka v naročji. Deklica je objemala malega bratca v tem. ko je mati umirala. Iz plamčn so se roke stegovale po otenji. Popotniki niso mogli iz vozov, ker so bila vratica terdno zapahnjena. (Vprašanje: če je tako terdo zapiranje pametno?) Le nekteri so se rešili, ko so naglo poskakali skoz okna. Ko so jih ven vlekli, jih je več umerlo v rokah svojih reševalcev. Ljudje so izselci, največ ponesrečenih je Lahov, vmes Francozi in Španjci; 10 Av-strijancev itd. Med poslednjimi je družina z 8 osebami, ki so vsi konec storili. — To popisuje rK»»lnische Volkszeitung." Nauki iz te grozne nesreče so med drugim ti-le: 1) Ne tišite v Ameriko, pred čemur ste bili že večkrat svarjeni, — ako ni naj veča sila 2) Priporočite se angelju varhu, predno greste na pot. 3) Glejte, da ste v „gnadi božji", da ste saj zarad duše varni, ako telo zadene smert na poti.
Carigrad. Katoliških dekliških šol v Carigradu je dandanes že precej. Usmiljene sestre so že leta ls45 vstanovile dekliško šolo v Top-Hanč, drugo leta lstr> v Taseim-u. tretjo 1847 v Bebek-u. dobro uro od Carigrada ob Bosporu. leta 1859 četerto na Galati. Te zavode obiskuje 1700 deklic, od kterih pa komaj 4 odstotki majhno odškodnino plačujejo. Četerti del prejema zastonj hrano in stanovanje. 018 učenk je katoliških. Sestre Vnebovzetja Marijinega (Soeurs < >blates de 1' Assomption) so vstanovile 1. 1883 v Štam-bulu samem v Kum-Kapii-u zavod za 100 učenk, ktere na mesec po 10 pijastrov (80 krajcarjev) plačujejo. V istem ubožnern mohamedanskem predmestji imajo te sestre sirotišnico za mnogo otrok. — V Mekri-Kevi imajo italijanske dominikanke dekliško šolo. L. 1872 so vstanovile frančiškanke na Peri penzijonat in šolo za zunanje učenke, katerih 150 to šolo obiskuje. —
Kar tiče šole, je v Carigradu pač več svobode, kakor pa v marsikteri kerščanski deželi.
Kitajsko. Kako slavna zmaga bi bila, ako bi zedinili pobožni katoličani svoje molitve in sprosili, da bi se Kitaj spreobernil. Tako je pisal častivreden misijonar škof do ravnatelja molitvenega apostoljstva. To spreobernjenje bi Cerkev neizrečeno razširilo.
Prebivalstvo kitajske deržave se more meriti z rimskim prebivalstvom ob Avgustovih časih; morebiti ga pa celo presega.
Sedaj se bližajo časi tega spreobernjenja. Še nikdar se ni tako oznanovai evangelij na Kitajskem, kakor dandanes. V 35 vikarijatov je razdeljena cela Kitajska, in vsi delajo v popolni edinosti v prospeh sv. vere.
„Bog hoče zmago," pisal je veri misijonar iz Kuy-tschen-a, p. Aubry, o inotranskih misijonih, ko je vstanovil društvo za razširjanje sv. vere in sv. Detinstvo. Razun tega podeli tudi on premnogim poklic za misijonarski stan. Bog ne stori nič važnega brez velikega namena, kterega sicer ne spre* vidimo vselej, v čegar dosego pa se celo od ljudi napravljene ovire zedinjajo.
Pariz. Gospa vdova Delalande-Guerinedu je naredila vstanovo tisoč frankov, kateri naj se podel6 vsako drugo leto onemu potovalcu, kateri je francoskemu narodu ali pa vedi največ koristil. Akademija znanstev, katera oddaja to nagrado, prisodila jo je letos jezuitu P. Robertu, misijonarju na otoku Madagaskarju. Naredil je on velik zemljevid, katerega je odlikovalo pariško zemljepisno in francosko kraje-pisno društvo.
Holanška vlada in katoliški misijonarji. Duhovni, katere je na njihovo željo nastavilo duhovno pred-stojništvo na holanških posestvih v Indiji, potujejo zastonj; od deržave dobč 2500 frankov za stroške, 4400 fr., da si morejo vravnati svoje domovanje, in potem vsak mesec 300 fr. plače. Prej je dala der-žava samo 2300 fr. za hišno opravo; sedaj pa je sklenil deržavni zbor. da je dotična svota premajhna. Zato jo je v jedni zadnjih sej podvojil, ker jo je povišal na 4400 frankov.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Vesoljni namen za mesec vel. traven (maj).
a) Glavni namen: Spreobernjenje J u d o c. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Denar vlada svet, in zato je Jud in kralj našega veka; ker on ima denar in brez dvoma ima on pervo mesto pri plesu krog zlatega teleta, ki ga pleše v zemeljsko vtop-ljeno človeštvo. Zato pa je tudi Judovsko vprašanje postalo dnevno vprašanje, da skoraj dnevno kričanje.
Ne maramo obsojati gibanja, da, še «-elo utešati ne, ako se derži pravomočnih mej; tudi v boji za življenje in smert, tudi braneč se proti kričeči krivici, ne pozabimo pravičnosti in ljubezni, ne pozabimo resnice.
In kaj je resnica? Resnica je, če korenine mnogega zla, ki nam preti od strani Judov, ali pa nas že muči, ne iščemo v plemenu, in če tedaj ne mislimo boriti se proti plemenu. Narod sploh kot taki se ne sme preganjati; to je
£isto nečloveško: iu to se pravi djanski tajiti načelo, da so vsi ljudje bratje, vsi ene verste, da imajo tedaj tudi enake pravice. Noben narod prav za prav ni vstvarjen, da bi vladal, nobeden tudi, da bi služil, ali moral še celo izmreti. Če tudi imajo neka ljudstva posebnosti, ki v nas bude ljubezen in občudovanje, a tudi druge, ki nam ne vgajajo ter nas še oelo silijo k boju in previdni obrambi; ali da bi kdo cel narod kot do cela popačen in v korenini zloben obsodil, ter mu zato boj za življenje in smert napovedal, te pravice nima ne človek ne narod, in tudi vsi narodje skupaj ne. Proti pravičnosti in ljubezni, ter proti resnici bi ravnal tedaj, ki bi hotel podžigati boj mej Semitom in Arijcem.
Pesnica namreč je, da zla, ki se jih strani Judov nasproti drugim narodom bojimo, ali ki nas morda tudi mučijo, ne izvirajo iz njih semitske kervi, pač pa iz njih razmerja proti kerščanstvu, iz njih protikerščanstva. Z ozirom na Kristusa, Mesija, prihodnjega Zveličarja je judovskemu ljudstvu Bog sam odkazal odličneje mesto med vsemi narodi; to je tako jasno v razodenji stare zaveze povedano, da bi se oni, ki bi tega ne pripozn.il in se temu ne vpognil, moral kaznovati zbog nepokorščine proti božjemu povelju. Ko pa je Mesija, Kristus prišel, je prenehalo to razmerje; če tedaj Judje terdijo, da zavzema judovsko ljudstvo, ki je zaverglo Mesija, še vedno ono odlično mesto, se pregreše s prederz-nostjo in hudobijo proti Bogu in ljudem, ki jih vedno dalje Žene v brezbožnost in krivičnost proti drugim narodom, k izrastkom narodnega napuha in verskega sovraštva, v kterem menijo da vsakdo, ki ni Jud, nima nikake pravice, da stoji Ha bistveno nižji stopinji.	(Dalje prih.)
b) Posebni nameni:
1.	S s. Filip in Jakob. Ta in vsak dan v mescu vse naznanjene in še ne zaznamovane ali nenadne zadeve. Smarnice. Avstrijski katoliški shod.
2.	S. Atanazij. Smarnični pridigarji. Osiročena škofija. Več slabotnih, maloserčnih, obupauih.
3.	Najdenje sv. Križa. Kerščanska šola. nSerca Jezusovega vstanova.u Več otožnih, na duhu bolnih in obup-ljivih.
4.	S. M on i k a. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Mnogi poboljšanje. Šolski Ibratje.
5.	S Pij. Za zmago nad sovražniki kerščanskega imena. Naši vojaki. Več vojaških zadev. Več redovniških hiš.
6.	S. Janez pred latinskimi vrati. Za prospeh kat. tisku. Nespokorni stari ljudje. Zadeva nekega časnika.
7.	Stan i si a v, š k. in niuč. Poljska. Cesar avstrijski. VeČ posebno strastnih, sovražnih, maščevanja željnih ljudi.
8.	Prikazen sv. Mihaela. Da bi se pravice ver-nile Bogu in njegovi Cerkvi. Zatrenje prostozidarskega poče-njanja. Društvo sv. Mihaela.
9.	S. Gregorij iz Nazijanca. „Duhovni in ob-hajanci." Več občin katoliške naprave za posle.
11. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, 5>reklinjevanja in vse pošastne pregrehe iu velike nesreče. —
Priserčno se priporot-a neka oseba v gorečo molitev za hitro pomoč v posebni zadregi. Zahvalo hoče razglasiti. — Božjasten otrok priporočen Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu Pad. za pomoč. TJslišanje se naznani. — Družina, močno poterta, priporoča v molitev svojega gospodarja, kteremu gre ob pamet, in svojega boluega dobrotnika, da bi na priprošnjo Naše lj. Gospe, sv. Jožefa, sv. Antona Pad. in vsih svetnikov imenovana zdravje zadobila, in da bi ljubi Bog družini mnoge stiske preložil. Uslišan je se bo naznanilo. — Trije dijaki za poboljšanje.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Veliko soboto dopoldne po cerkvenih opravilih se je prečastiti stoljni kapitelj poklonil pre-vzvišenemu gospodu knezu škofu in po milostnem gospodu proštu čestital k velikonočnim praznikom. Včliko nedeljo je bila stoljna cerkev polna vernikov ter so premilostni višji pastir po pontitikalni maši podelili papežev blagoslov. Molitve in opravila velikega tedna in slovesnosti prečastitljivega Gospodovega vstajenja so se godile pri naj vgodnišem vremenu.
Prelepi podobi,
Serce Jezusovo in Marijino
ste izpostavljeni pri gospej Hofbauerjevi pred mostom. Naslikal ju je dobro znani umetnik g. Miroslav Tomec v prid naših dijakov, kakor smo bili pred kaj časom že omenili. In cena? — Kdor je n. pr. 60—80 gld. odmenil darovati za dijaško mizo, prelepi ta kinč za svojo sobano, za kapelo, cerkev itd., lahko naloži' in seboj zastonj vzame, potem ko se je rešil z omenjeno ceno v prid naših ubožnih dijakov. Če se pa kdo še velikoserčniše blagovoli skazati ni nobenega zaderžka. Za š m a r n i c e lep dar darovati v dober namen in tako lep zaklad pridobiti na svoj dom, to ni mala reč! Po vsaki ceni za zdaj prosimo, naj se častivci lepih umetnij potrudijo pogledati imenovani podobi.
Z cerkvenim molitvam. Z začetkom mesca majnika se po navadi zopet prične pri sv. maši jemati molitev za odvernjenje hudega vremena (ad repel-lendas tempestates); samo ob nedeljah in praznikih se namesto te molitve jemlje še dalje za sv. Očeta papeža. Tudi ljudje naj bi molili, n. pr. pri sv. rožnem vencu, s sv. Cerkvijo vred priserčne molitve, ki jih imajo v molitvenih bukvah: „Za lepo vreme," — „ob suši," — „ob hudi uri," „ob merjenji in kugi" itd.
f V Naklem je administr. č. g. J. Aljančič, 23. t. m., pretekli torek, umeri in v četertek bil pokopan. Bil je rojen v Križali pri Teržiču 17. sept. 1848 in posvečen 1873. R. I. P.
Iz Šempetra, 18. aprila. (Poterdilo.) Prejel sem zopet 2 zvezčica obleke in denarja 1!'0 gld. zbirk „Zg. Danice" za pogorelce v Hrastji. Hvala! Bog po-verni darovalcem in Vam s časnimi in večnimi dobrotami. V kratkem bom vse razdelil med potrebne.
Ant. Verbajs.
Na Dunaju je 20. t. m. umeri naš rojak g. Mat Cigale v 70. letu svojega življenja, previden s svetimi zakramenti. — Cigale je bil poštenjak in zmeren naprednjak v slovenščini. Veliko je pisal v slovenščini, zlasti pa je znan kot vrednik nemško-slovenskega Volfovega besednjaka. Bog mu daj večni mir.
K dunajskemu katol. velikemu shodu. V zvezi s katol. shodom bode družba sv. Vincencija obhajala slovesen veliki zbor. h kteremu se s tem vabijo družbenike Vinceneijevih družb našega cesarstva. V to zadevajoča pisanja se pošiljajo: an den Secretar des Vereins. Hr. Rechnungsrath Jop (7. Bez. Hofstal-strasse4, Nr. 5.)
Prosimo, ne pregledati važnega poročila iz Drino-polja (Adrinopeljna > v današnjem listu čč. oo. Kristusovega vstajenja, od k^der že davno nismo več dobivali naznanil.
Iz rimskega Martirologija.
9. sušca.
V	Rimu sv. Frančiška, vdova, imenitna zarad plemenitega rodu svetega življenja in čudodelnosti.
Pri Sebasti v Armeniji: Štirdeseteri vojaki iz Kapadocije. Le ti so ob času cesarja Licinija pod poglavarjem Agrikolajem bili v temne ječe verženi, v lica s kameni biti, v naj hujši zimi po noči so morali prenočiti na ledu zamerznjenega jezera, in poslednjič so jim še kosti poterli ter so tako muče-ništvo doveršili. Med njimi sta bila plemenitišega rodu Cirijon in Kandid. Njih slavno mučenstvo so preslavljali sv. Bazilij in drugi cerkveni očetje.
V	Nisi sv. Gregorij, škof, brat sv. Bazilija Velikega; zelo je sloveč zarad svetosti in učenosti; bil je zarad brambe katol. vere pod arijanskim cesarjem Valentinom pregnan iz svojega mesta.
V	Barceloni na Spanjskem sv. Pacijan, škof, sloveč s svetostjo življenja in z besedo. Umeri je ob času Teodozija vladarja v visoki starosti.
V	Mora vi j i ss. škofa Ciril in Metod, ki sta mnoga ljudstva onih krajev z njihovimi kralji vred spreobernila in pridobila za Kristusovo vero.
V	Bolonji sv. Katarina devica, reda sv.Klare, sloveča s svetostjo življenja. Njeno truplo se hrani tam v veliki časti.
Sodba in kazni grešnikov.
Takrat te bo bolj razveseljevala čista in dobra v6st, kakor učena lilozofija.
Takrat bo več tehtalo zaničevanje bogastva, kakor celi zaklad svetnjakov.
Takrat !>oš več sladkosti občutil zarod pobožne molitve, kakor zarad slastne pojedinje.
Takrat se boš velikoveč veselil zarad ohranjenega molčanja, kakor pa zavolj dolzega goričevanja.
Takrat bodo več veljala sveta dela, kakor veliko l^pih besed.
Takrat ti bo bolj po volji ostro življenje in težavna pokora, kakor posvetno radovanje.
I či se zdaj v malem terpeti, da se boš mogel takrat težjega rešiti.
Tukaj poprej skusi, kaj boš premogel potlej terpeti.
Ako zdaj tako malo ne moreš prenašati, kako b<>š rnogel potlej večno terpljenje prestajati?
Ako te sedaj tako malo terpljenje nesterpljivega dčla. kaj bo tistikrat storil pekel?
Glej, res ne moreš dvojnega veselja imeti, tukaj na svetu se radigovati, in potem s Kristusom kraljevati. (De imit. C. 24, 6.)
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Č. g. župnik Aiifc. Hočevar v Št. Joštu 2 gld. — Preč. g. dekan Ant. Aleš 5 gld. — Blagi gosp. Jos. Ožura 3 gld. — Č. g. župnik Ant. Jamnik 6 gld. 50 kr. — Č. g. kapi. A. Kalan 2 gld. — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 5 gld. „študentom za pirhe." — Č. g. Jan. Ažman 2 gld.
Za sv. Očeta: Soriški farani po č. g. župniku 4 gld. 50 kr. — S Št. Jošta č. g. župnik A. Hočevar 10 gld/
Za varhe Božj. groba v Jeruzalemu: Št. Jošt po č. g. A. Hočevarju 2 gld. 22 kr. — Semič po preč. g. dek. A. Alešu 6 gld. — Brezovška fara 4 gld. (Za bratovščino Božj. groba v Jeruz. Prečast. gosp. župnik J. Potočnik 5 gld.). — Soriški farani po č. g. župniku 3 gld. — Žaljna po č. g. župnika L. Urbaniju 3 gld. 10 kr. — Po preč. g. dek. Andr. Drobniču: Šmarija 3 gld. 20 kr.; Št. Vid pri Zatič. 7 gld. 70 kr. in 2 stari 20-ci; Zatičinja 3 gld. 50 kr.; St. Jurij priv Šmariji 3 gld.; Kopanj 3 gld. — Po preč. g. dek. dr. J. Sterbencu: Leskovec 5 gld., Št. Jernej 6 gld., Križevo 4 gld. 60 kr., Cerklje 1 gld. 90 kr. — Po preč. g. dek. J. Koprivnikarji: Verhnika 13 gld.; Logatec 8 gld.; Hotederšica 2 gld.; Horiul 4 gld. - U. J. 0. D. G. 10 gld.
—	Stara Loka po preč. g. dekanu 7 gld — Iz Spod. Idrije č. g. župnik Mih. Horvat 4 gld. 50 kr. — Z Jesenic č. g. župnik J. Keršič 4 gld. — Iz Št. Ruperta preč. g. župnik Al. Košir 5 gld. — Od sv. Trojice č. g. župn. Jož. Gerčar
1	gld. 31 kr.
Za kak dober namen: Dunajski „Neimen. 1 gld. Za M a c e d o n i j o : Č. g. župnik J. Tavčar 3 gld. Za M a r i j a n i š č e : Čast. g. župnik J. Tavčar 2 gld.
—	Preč. g. župnik Jan. Potočnik 3 gld.
Za Afriko: Z Brezovce po preč. g. župniku 3 gld. Za sv. Detinstvo: Z Brezovice po preč. g. župniku
2	gld.
Za zidanje cerkve na Brezji: Preč. g. župnik Jan. Potočnik 3 gld.
Za afrikanski misijon: Preč. g. župnik V. Majer
1 gld.
Za bratovščino brezmadežnega Spočetja: Preč. g. župn. V. Majer 1 gld.
Za pogorelce v Šempetru n«i Notranjskem: S St. Jošta č. g. župn. Ant. Hočevar 7 gld.
Za bratovščino S v. R. T e 1 e s a: Mengeš po preč. g. župniku J. Zorcu 50 gld.
Za bratov. Naše ljube Gospe presv. Serca: Č. g. duhovni pastir Karol Čigon 1 gld. 50 kr. — Š. B 1 gld.
Za m i s i j o n e v B u 1 g a r i j i in M a c e d o n i j i: Po č. g. župniku Andr. Pavlicu zbirka na cvetno nedeljo 6 gld.
Za veliko bolnišnico sester sv. Vincencija Pavijana v Betlehemu: S pristavkom: „Yse v večjo čast Božjo" 50 gld.
Za misijonsko h i š o v K o č e v j i čč. in preč. gg.: Župnik Fr. Dolinar 5 gld.; kaplan J. Gerčar 5 gld.; župnik iz Notranjskega 3 gld.; neimenovan 2 gld.; duhovnijski oskerbnik M. Mrak 3 gld.; duhovni pastir 1 gld.; neimenovan domoljub 10 gld.; Žirovskar 2 gld. 50 kr.; milostni gospod častni kanonik in dekan Jan. Hofstetter 25 gld.
Odgovo.ui vrednik: Luka Jeran. — Tiskani io založnik1: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.