fll»jll» .liigMlotansU kiaettke r.iete. - Ona 3S Din..-« cel« lete. — /.» !n»zeiu»tvo BI) IMn. — l'o» ■etua številka l Hhi. — V ta»ialt)ei» Urin tanka ili »kna > ritlia atl nje piesUr II) IHn. Uhaja rake greda eti « zjntru). — Spisi In ^irnls: h s j m iinsHj%|» Črednem ..lle»eljnha". itlrnratoa reklamacije In lueratl p* 1'piaTnHtTn „Dljanl, Kopitarjeva ollea stev. d. Narodni poslanec Vlad. Pušenjak: Plačilo davkov po novem davčnem zakonu. četudi so bili prejšnji štirje od radi-fevcev in žerjavovcev sestavljeni načrti davčnega zakona mnogo slabojši ko sedanji, c ludi so 1. 1926. radičevci strastno napadali v svojih listih vse one poslance, kateri nismo hoteli brez vsakega pretresa glasovati z« predloženi davčni zakon, so pri pretresu sedanjega davčnega zakona, ki je jDiutgo boljši ko oni, za katerega so radi-reve i glaeovali, v davčnem odboru delali mnogo ovir. govorili cele ure proti on:n določbam zakona, za katere so l. I92f>. sami jliasovali, pri razpravi v narodni skupščini pa so se raravnost trudili, da bi preprečili sprejetje davčnega zakona. Kaki razlogi so morodajni za to postopanje radičevcev in z njimi združenih samostojnih demokratov? Na ves glas sicer vpi-ijejo, da je nujno potrebno izenačenje davkov, da so preoanski kraji preobremenjeni, a kljub temu so smatrali za svojo dolžnost onemogočiti sprejetje novega davčnega zakona. Zakaj vse lo? Radičovci in samostojni demokrati vedo dobro, da je davčni zakon, ki je bil sprejet v narodni skupščini, dober, vodo dobro, da je znatno boljši ko prejšnji davčni zakoni, katere so predložile vlade, v katerih so sedeli samostojni demokrati oziroma radičevci, vedo dobro, da so je glede ugodnosti za davkoplačevalce šlo do skrajnih mej, a so nasprotovali spre-tjetiu zakona samo radi tega, ker niso v vladi, ker se no morejo pohvaliti z zaslugo, »ii'1jcnje davčnih bremen v onih pokrajinah, v katerih so davčna bremena pretirana. Vsak resničen prijatelj ljudstva, vsak pravi zastopnik naroda se raduje, ko je vlada odločno vztrajala na tem, da se je sprejel zakon, ki prinaša ljudstvu mnogo ugodnosti, samo naši radičevci in samostojni demokrati so smatrali za nujno potrebno Ovirati »prejetje tega zakona, na katerega smo čakali skoro — 10 let. S svojim postopanjem naši liberalci jasno kažejo, da ne želo izenačenja davkov, da so njihove izjave le — pesek v oči nepoučeni javnosti. V sledečih vrstah hočemo s številkami jasno in odkrito dokazati, da bo ogromna večina davkoplačevalcev v Sloveniji po novem davčnem zakonu od prihodnjega novega leta daljo plačevala skoro za polovico nižje davke skoro pri vseh davčnih vrstah, da bodo le veliki posestniki s posestvi okrog 100 lia — v Sloveniji silno neanatno število — nosili ista bremena, ko sedaj, n. pr. pri zemljiškem davku, bodo pa oproščeni dohodnine, katero morajo sedaj plačevati. Oglejmo si številke! 1. Zemljiški davek. Poglejmo, koliko znaša ta davek sedaj in koliko bo znašal v bodoče! Za primer vzamemo tri posestva v izmeri 5 ha, 10 ha in 20 ha; zemlja je srednjo vrste, ne najboljša, pa tudi no najslabša. Katastrski čisti donos znaša sedaj za 1 ha 7 Din, po novem bi pa znašal 161 Din.* Sedaj znaša zemljiški davek pri pas"stvu 5 ha 10 ha 20 ha 20% od kat. dinarjev čistega donosa 7.— 14.— 28.— 150% doklada 10.50 21.— 42.— 500% izr. doklada 87.50 175.— 350.— komorska doklada 24.— 37.— 62.— invalidski davek 48.— 74,— 124.— Din 177.— 321— 603,— V novem davčnem zakonu ni določena davčna stopnja, temveč se bo ista določila šele v finančnem zakonu, ko se bo vedelo, koliko bo znašal katastrski čisti donos za posamezne pokrajine. Skoro gotovo moremo trditi, da bo davčna stopnja znašala 10% katastrskega čistega donosa; da pa potola- * Pripomniti je treba, da pomenja tudi podaj 7 Din povprečni katastrski čisti donos, da znaSa isti pri prvovrstnih parcelah več ko 7 l)io, pri parcelah v zadnjih bonitetnih razredih pa manj ko 7 Din pri ha. Isto velja glede povprečnega katastrskega čistega donosa 101 Diu, ker bodo tudi po novem zakonu zemljišča razdeljena v osom bonitetnih mredov. žimo tudi one, kateri preveč radi verjamejo liberalnemu časopisju, hočemo vzoti v po-atev tudi davčno stopnjo 12%, katero jo prvotno sklenil davčni odbor, a jo pote>m umaknil kot previsoko. Pri posestvu 5 ha bo znašal osnovni davek (davčna stopnja 10%) 80.50 Din, dopolnilnega davka ni, ali (davčna stopnja 12%) 96.60 Din, torej za 96.50 Din oziroma 60.40 Din manj ko sedaj. Pri posestvu 10 ha bo znašal osnovni davek 161 Din ali 193.20 Din, dopolnilni davek pa 32.20 Din, skupaj 193.20 Din ali 225.40 Din. Davek bo znašal za 127.80 Din ozir. za 95.60 Din manj ko sedaj. Pri posestvu 20 ha bo znašal osnovni davek 322 Din ali 386.40 Din, dopolnilni davek pa 128.80 Din, skupaj 450.80 Din ozir. 515.20 Din. Davek bo znašal za 155.20 Din ozir. 90.80 Din manj ko sedaj. Opomniti pa treba, da je posestnik z 20 ha zemlje srednje kakovosti plačeval navadno še dohodnino, katera ni bila nič manjša krt zemljiški davek po novem zakonu, v katerem je dohodnina ukinjena. Mirno lahko trdimo, da bo zemljiški davek pri malih in srednjevelikih posestvih približno za polovico nižji ko doslej. Ako pa bi so zgodilo, da bi komisije določile pretirano visok katastrski čisti donos, je pa sigurno, da bo narodna skupščina določila nižjo davčno stopnjo ko 10%. 3. Hišno-najemninski davek. Kmečke hišo v kmečkih občinah so proste tega davka, pri kmečkih hišah v trgih in mestih so Ih- po izjavi generalnega ravnatelja davkov davčna podlaga vzela zelo nizko. Prosto so tega davka tudi hišo zadrug in zadružnih zvez. Hišno-najemni davek pri letni cisti najemnini 10.000 Din jo znašal doslej 3876 dinarjev, pri čisti letni najemnini ŽO.OOO dinarjev je znašal doslej 7752 Din, po novem davčnem zakonu bo znašal v prvem slučaju 1400 Din, v drugem slučaju pa 3000 dinarjev, znatno manj ko polovica sedanjega davita. Omeniti treba, da bo znašal hišno-najemni davek pri čisti letni nujemnini čez 70.000 Din šo za več ko 40% manj ko sedaj. 3. Splošna pridobnina, Obrfnik, ki ne zaposluje več ko štiri pomočnike, plača sedaj, če doseže letno 20.000 Din, 80.000 Din, 40.000 Din doliod- V Tri velika dela sedanje vlade. —i* • -■z : . i 4 - m :- o :«:■■:• ;__. .. t « _ Jl Vltrrl" - d ■ "z-r- zakaj a i4X"C -'in. -ž-" «.« -.'i v kžle-n ]■'■ 5;: viit-ka ijud-ka j z -it-:.' v e kaže. na- r . v.v> - sv:; 't dr^go vlad o .... i'.;.k:.ca Or tej priliki je si " V- .T ' i-:3 j je '"a Ia Vi je oprnfiSi nade. ka-. tfli bas jo oo času volitev, aii je modrostjo izvajati : — ia "*na!a: zboljševati __državi, izmlrjevati Tkjinj la za Ta pogled zaa; je tč= ho., p-:'r-:-z. k t: .-o nasprot-aiV: viade AišaJi na vse načine ia je Kla ta vlada vsaj ako zanič k>t večina prejšnjih, če n- le Ko je de ziokratska • Davidov ičeva •-■iz.-:.- ::-•::;'. Ziden premišljevala. ali r •• do ca ai. ne, tedaj ;-? c:La to oajboijla vlada, ki ««oo jo do- žal rok navzkriž- tu. Od t Litega *%. Italijani p-:=ta!i krotkejši ia dine^ kako bi -e min:: m potom pehota i i z šol iižej^l Danil Skozi k- ' /Žf. a i Drugi' Ueiueeflje i a nižanje daikori i i-------1 k-1 -mo ie ffiasno in >,:•... '1 mo se g.a-no m ,:r;;e Bfiig Storemja je prev-č obreaenie " v primeri z dragimi pokrajinami, 'i t nal i.>. s- da r.. rno^na -a : 13, ' --•. > pa ,ar trdimo, ua i ? *' r: * * *-. iioer ii'. -k iz - r? k i.jfc. j >-1 i" , _ " ZSli T" - ° : : is ;" ,-r .me: zgv.-aj imenovan; p-stan:--: p poino- \> Njaio tu naštevali vseh p«>Jr.>r.n*:-sii. ki :-i. je : -- :an;a -.iaia redila in Ki .-i h prejšnje niti dotekniti niso upale. Sp»> min jamo »amo na (ri velik-.- io glotoko-sriae stvar., ki so za nadaljnii ugodni razvoj države naravnost odločilnega in iiv-i^-njsKtia pomena. Prvič. Sklenitev prijaieljske porora*.. eni Ai. ni ase iaa ia trep«-- aii. ■di'? In kdo bi b.i *• - V akem slučaju največ trp ■v u - - ia is. . "■:- m ons*raa me;e. ; iz v'iii ; 0,0i.) n->i.»o zuna- prepireiSa krvav« i Ital:;o s tem. da si p znali po rri;•te!-sk--?a ra-.• t. k i. , = i "i' •::--.-.T-, nav-ada n; ir- i nov da*. -':ni zakon, ki bo za v;.- e nakopa Ijal: fchie Avstrijce, bivše Ogre, Eoaiia\-?i Hrvate in Srbe. Se rečemo, 'ia viaJ^^l po&kuiale rešiti to vprašanje. So. Toda dol k«.',oa ga nobena ni znak in upala izpe. i.a*i. Zakaj vse tiste pokrajine, iter;-^ ' ■Joelej živelt bolj na tnj kot na svoj raju J se odločno upirale izenačenji. Sedanj P visJa ;•■ 'o cJi ./-no in bnzc L ? rr: vrš/JaJ Ia rŠ moramo: izmed petih nažrttN iel bO sprejet tisti, ki |e bii ra Slovenijo naj.| .godnppv Dni fajiimilu in radičevskil načrti >!->veniji ni- prinaša1! n< erjholaj-p iav tem* ' same drugim p-ekra, nam nov<' omeritve, je ta peti na'rt. pri katerem je ">dlc>e. znatno olajšavo za Slove-. Davčni zakon za vso državo je bii -prejet in pride v veljavo - prii, dnjiit novim ! tom. He« ni št? %-e tako. kot bi želeli, teda v načelu je zahtevali skozi dc-^et le! se t odo razne potrebne grede lahko izvršile. Tretjič. Zaaaije -o ->oro 14 mi-1 lijard d^arjev. Kal fin ar' * minister se jel 7-rejlnji t^en vrnil z .*a obiska v 1 Franr:;i in prinesel ii< ?r/.v novico, da jjsi -klenjeno veliko pc^ojiio 14 " 'li;ard (Vinar ' j«'**". Za naš gospodars-:? raz*. ;•'• to po?>H ■ '.o -zromnega pomena. Vsa n.-obtiodnoffl potrrbna gospodarska dela. ki zahtevajo j veliko denarja in se radi pomanjkanj« j dega niso mogla izvršiti, bo mogo'.' * tent | i-.-^jiloni izvršiti. S tem se bo na eni strani j mejevnla brezposelnost, na drupi drani« pa tn^io te gosjx>darske naprave nov vit« ilohtvlkov za državo in ljud-tvo. 2o ta tri dela. ki jih je izvrgla pr;' j Vukičevuvva vlada, so taka. da JcccM | izvr---r..- ar «moj tla :n na tej jxivo im pre-soč o, sprejem.! vlose na hrmilr.e st t -»•.'tj.:. = vj-r nran preti najus: odnojšemu ob res! ra- . . n»;.; • 1 ; ;, v - : -.-.- fi a ; z J; r S .ase m štatu'.i na hipoteke in '•• cbrestn ceri. Vloge v . ;;a ;avk.u St-aje vl',v koz-re: ik» okroffk) i>in 5i\tX\M\\v- Opravičujejo zgoraj navedeno izjavo demokratskega prvaka, da jc bila ta vlada izmed dosedanjih najboljša. I)a se je bati pod to vlado znatno omeji korupcija, ki je bila svoj čas na dnov-iktii redu, da je bilo sprejetih več manjših jzal.onov, da je minister dr. Gosar izdal c^>lo vr.-to za delavstvo koristnih odredb itd. te;.'a niti ne omenjamo. Po vsem tem jo docela razumljivo, da Se ogromna večina države smatrala ia od- Istop vlade samo kot čisto nepotrebno in škodljivo intrigo pribičevičancev in žerjavovcev, ki bi za vsako ceno radi prišli v fiVJado, v kateri bi zopet šarili kot so svoj ,'čas, ko so pošiljali protopa.ško bande na Jv.se tiste, ki niso trobili v isti rog. Danes fv Belgradu bolj kot pri nas vodo, da žer-s javovee sprejeti v vlado pomeni spustiti 1 kozla v zelnik. KomedMa v 5 dejanfih. Prvo poglavje. žerjavovci in radičevci hočejo za vsako '<•< no v vlado. Zato je treba sedanjo vlado, ■čeprav je po mnenju demokratov od vseh dosedanjih delala najboljšo (glej predidoči članek), vreči. Pridobijo starega poštenega Davidoviča izrabijo njega užaljenost žo Od Velik d noči sem, ko je njegov pristaš dr. Marinkovič tako rekoč brez njegove vednosti šel v vlado, ter mu dopovedo, da bi bila sedaj najbolj na mostu koncentracijska vlada. Davidovič nasede, predlaga v svojem klubu izstop iz vlade. Njegov predlog večina poslancev .sprejme, ker spoštujejo svojega voditelja in ga no marajo žaliti. Demokratski ministri izstopijo, demokrati stopijo v opozicijo, vlada vztraja, da se sprejme neobhodno potrebni davčni zakon. Demokrati, dasi v : opozici ji glasujejo vedno z vlado proti svojim novim tovarišem. Žerjavovci in Pucljevci glasujejo proti davčnemu zakonu, ki pomenja izenačenje in olajšanje davkov za Slovenijo. Vlada odstopi. Drugo dejanje. Vukičevič dobi naročilo sestaviti kon-icvutraeijsko vlado. SLS in radikali pravijo, Ida žerjavovci ne smejo v vlado, ker so že /dovolj pokazali, kako znajo >vladati; 111 »gospodariti«. Radič pravi, da no mara Vu-kičeviča v vlado, pač pa Pribičeviča. Vtt- Ikičevič mandat vrne. ■ Tretje dejanje. Radič dobi mandat za sestavo koncentracijske vlade. Splošna vesolost v Belgradu. SLS in radikali ostaneta na istem stališču. Radikalni klub ima sejo, na kateri vsi poslanci soglasno izjavljajo, da si no pustijo od Radiča razbijati radikalne stranice in vsi izreko zaupnico Vukičeviču. Radie izjavlja, da bo kmalu sestavil vlado. Četrto dejanje. Dr. Peric, predsednik narodne skupščine, radikal, dobi naročilo, d- sestavi koncentracijsko vlado. SLS in radikali v/trajajo: vlada mora biti taka, da bo res delala. Zato žerjavovcev no sprejmejo y. ———— NOVIC Ljubljanski občinski svet. Večina ljubljanskega občin.-kega sveta hoče v. glavo skozi zid. Noče priznati zakonite moči oblastnega odbora, ki ima pravico dovoljevati računski provizorij. V seji, ki je bila 7. februarja so namreč osdeesarji in socijalisti sklenili, da se proti tozadevnemu odloku velikega župana pritožijo. Žerjnvovsko-so-cijalistična večina je nato izvolila v razne odseke skoraj same svoje pristaše, s čimer je zagrešila žo drugo nezakonitost. Občinski odborniki SLS so v z:iak protesta sejo zapustili, ostal je le g. Krek, ki jo žerjavov-cem in socijalistom na podlagi njih ravnanja dokazal, da so na vse načine lepe delajo, da pa resničnega sporazuma s SLS ne marajo in s tem tudi ne rodnega delovanja občinskega sveta. Posledice ne bouo izostale. d fttiridesetletnieo zdravniške službe je praznoval 15. febr. vrhniški župan dr. Janko Marolt. Župan jo že od leta 1908. in ima velike zasluge za razne občinsko gospodarske naprave, za občinsko hranilnico, vodovod in mlekarno, ki jo eden glavnih virov dohodkov vrhniškega prebivalstva. Daj Bog našemu odličnemu somišljeniku še mnogo blagoslovljenih let v prih vrhniških občanov! d Samostojna laži. Kako samostojneži lažejo, presega že vse meje. Po kranjskem okraju z vso trdovratnostjo širijo vest, da vlado. Radie zahteva Pribičeviča. Peric vrne mandat. Peto dejanje. Vukičevič dobi naročilo, naj sestavi koalicijsko delovno vlado, kakor je bila etc> dejanje završilo z — novimi volitvami. Zopet nov dokaz, kako so žerjavovci res 2 sposobni t za resno delo v državi. je poslanec Brodar izposloval uvoz krompirja brez carine. To grdo laž je g. Brodar krepko zavrnil na zboru zaupnikov v Kranju. Podrobneje glej med dopisi. Ali samo« stojneži nimajo nobenih drugih sredstev več, da svojo polomljeno barko v/.drže na površju, kot take neumno laži? d Državni most preko Kokre nad Kranjem. Ministrstvo financ je z dne 4. jan. t. 1. ctvorilo prvi kredit za preddela tega mostu v iznosu 400.000 Din. V letošnjem proračunu za leto 1928-29 je za ta most še predvidena vsota 1,081.570 Din Licitacija za ta dela je razpisana na 28. februarja t. 1. Poslanec Brodar se je že dve leti boril, da se sedanji slabi železni mest nadomesti z novim močnim žele-/obetonskim, ter končno uspel. Siem se od-stani velika nevarnost, ki je zadnji čas pretila na tem visokem mostu. Ob enem pa je tudi olajšano za težki avtomobilni promet, ker je bila do sedaj predpisana težina. d Redek jubilej G. Jakob Janežič, oskrbnik v tovarni Stemberger-Mellitzer v Mengšu je obhajal 10. febr. t. 1. SOletnico svojega službovanja pri istem podjetju. d Kdo je vzrok zapostavljanja katoliške Cerkve? Slovaški škof Jan Vojtasak je napisal sledeče: Premišljujemo in ne moremo razumeti, zakaj katoliška Cerkev, država bcaja na zemlji, ki ima največje število pripadnikov in s katero se ne more primerjati nobena država sveta, zakaj mora POLITIČEN! ZAPISKI (••jaSK-fS*?—«.-! Kako dokazuje »Kmetski liste da davek ne bo znižan. Radičevce in z njimi zvezane žerjavovce nič na svetu tako ne boli, kot dejstvo, da je Vukičevičeva vlada, vzlic peklenskemu nasprotovanju »kmetske demokracije« izglasovala novi davčni zakon, po katerem bodo davki izenačeni in znižani. »Kmet. list« tega, za naše poslance in naše ljudstvo tako važnega uspeha noče priznati, ampak kratko- malo trdi, da ne bo tako in »dokazuje« takole: »1. da se državni izdatki, zlasti za armado, ne bedo znižali, pa tudi izdatki za druge državne potrebe ne, 2. če pa se izdatki ne znižajo, bo treba plačevati najmanj vsaj toliko davka, kakor poprej, ravno tako pa je jasno, da Srbijanci ne bodo plačevali nit vinarja višjega davka«. — »Kmetski list« mora imeti svoje bralce za zelo omejene, da si upa na dan s takim »dokazovanjem«. Opozarjamo zlasti podeželske samostojneže, da točno prečitajo uvodni članek našega poslanca Pušenjaka v današnji n prejšnji številki »Domoljuba«, ki se nanaša na plačevanje davkov v bodočem letu in jasno jim bo, kako drzna jc radičevska gospoda v laži in zavijanju. Povest o vitezih. .Delavski politiki ni všeč, ker je naše časopisje socialističnega poslanca Peteiana. ki so jo zavzel v parlamentu /a orjunaša, okrcalo po zaslugi. Zmerja nas z vitezi iz Zaloško ceste. Če je trboveljsko mučen ike pozabila, naj se »Delavska politika« rajo vznemirja nad stotinami nedolžnih žrtev o priliki socialističnega divjanja julija lanskega leta na Dunaju in naj se spominja tudi stotisočev umorjenih delavcev in kmetov v ruskem socialističnem raju, da bo povest v rdečih vitezih — popolna. Kar sc pa Zaloško cesto tiče, naj se pa »Delavska politika« spomni, kako so baš nekateri socialistični prvakarji od zadaj tiščali nedolžne ljudi pred bajonete, potem pa so junaško pobegnili. žrebanje Stadionske loterije 25. marca! ta Cerkev tudi v najmanjši državi beračiti za svoje pravice. Kdo je temu kriv? Časopisje! Če bi imeli katoličani tako razširjeno domače in svetovno časopisje kot nasprotniki vere in Cerkve, pokazalo bi se na mah, da je najmočnejša velesila sveta — katoliška Cerkev.« d Šesto obletnico papeževanja je praznoval 12. febr. papež Benedikt XI. — Presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič je opravil v ta namen preteklo nedeljo v ljubljanski stolnici slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo. Katoliški Slovenci žele sv. očetu tudi ob tej priliki še mnogo blagoslovljenih let! d Poeodba glede oddajne radio postaje v Domžalah je biia 8. febr. med ministrstvom za poŠto in Prosvetno zvezo v Ljubljani podpisana. d Selški pisnionoše imajo pravico do pokojnine. Ministrstvo za pošto in brzojav | je izdalo odredbo, po kateri se vsi selski pismonoše, ki imajo 21 let službe, smatrajo za državne uslužbence s pravico do pokojnine. d Celokupno število stanovanjskih odpovedi /a maj 1928 znaša ta čas v Ljubljani 1200. Jih bo še gotovo več! d Ustanove vdovam in sirotam državnih nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928. iz sklada Ivana Kostana 20 ustanov po 300 dinarjev za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale j po onih narodnih borcih, ki so padli v boju j za naše osvobc-jenie. — Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 30. Deset šivalnih strojev po 10 dinarjev v Stadionski loteriji! ? Enotnost« z dne 10. februarja 1028 med drugim takole: »Ali ima kdo škodo, ce c-enT verna?« vprašuješ. Brez dvoma je za razredno-bojno fronto škoda, če je kak so-drug ali sodružica zastrupljena s krivimi nauki vere. »Religija je opium (strup) za ljudstvo,« je govoril in pisal sodrug Lenin in ne brez razlega. Mi danes sicer ne vodimo kake posebne akcije proti cerkvi in veram, ker nimamo potrebnih sil in ker je v kapitalistični družbi skoraj nemogoče zrušiti religije, toda v Rusiji posvečajo temu vprašanju veliko pozornost. Kdor veruje, da je današnji družabni red, da eni delajo, drugi pa uživajo, od boga, da so razredi od boga, ta se bo težko boril za odpravo današnjega družabnega reda in j za novo brezrazredno družbo. — Vsak ima i seveda »svobodo«, da veruje, če hoče in j kar hoče, kdor pa pravi, da je razredno bo-| jevni marksist, ta pa te svobode« nima j več, ki r religije z revolucionarnim marksizmom niso združljive— Slovenski pro-letarec, ki morda še slediš socialdemokratom in komunistom, premisli in sodi! d Delni odpis zemljiškega davka je izvršila davčna oblast vsem onim barjanskim posestnikom, katerim je slana v mesecu maju 1927. poškodovala poljske sadeže. d Nabavo železniških tramov (šveler-jev) je prevzelo 15 domačih lesnih tvrdk za 8.276.000 Din. d Slaba kupčija z govejo živino. Dne 3. febr. 1.1. je bil v Žužemberku velik letni živinski semenj, kamor so prignali čez 700 ki še danes ne vedo, da jim žerjavovci nik. dar ne bodo mogli pomagati, nabirajo člane za neko podobno društvo in so na čuden način celo zborovali 3. febr. v Alojzijevišču. Toda vsi upokojenci naj vedo, da pravo strokovno društvo vpokojencev in vpoko-jenk tobačne tovarne v Ljubljani ohsloja še vedno in nima ter neče imeti z žerjavovci nič opraviti. d Hčerka pokojnega ministrskega predsednika Pašiča se je te dni poročila z Božidarjem Puričem, svetnikom pri poslaništvu v Rimu. Za pričo je bil kralj Aleksander. d V Belgradu je umrl prvak radikalne stranke Ljuba Jovanovič. Bil je velik prijatelj našegn naroda. d Zagrebški mebUii občini so plačali imejilelji psov za 1. 1927. okrog četrt milijona Din občinske takse. d Rok za volitve obratnih zaupnikov je podaljšan do 31. marca 1928. d 12. marca se zapro vsi kinematografi v državi. Tako groze podjetniki, ker ni«o uspeli s svojimi zahtevami v Belgradu. Ne verjamemo, da bi držali besedo, če pa jo bodo, nič hudega. d 243.632 prebivalcev je imel Belgrad ob novem letu. d Most čez Donavo, ki bo vezal Novi Sad s Pelrovaradinom bo aprila izvršen. d Smrtna nesreča starešine. Sin posestnika v Novi Štifti pri Gornjem Gradu Anton Enzi je bil izbran za starešino nekemu svojemu prijatelju, ki se je v soboto poročil. Enzi je hotel po starem običaju frjeno dokazilo, da so res ubožne, ali na i Tudi na živinski semeni v Novem mestu SoKS i]1 °nem0gl0SU neSPOsW " ! vSo i l ie hi!° i l^STs3 RT2 pridobivanje. , vilo gove e živine, pa tud. tu m bilo nikake mil i* niStnl« «ir«nindSr»i» N»hm m„ i«, kupčije, ker se zunanji kupci ne oglašajo aprila 1923. Prosilke naj prošnjam prilože glav goveje živine. Kupčija pa je bila tako od ob-m cega ali župnijskega urada po- j slaba, da je bilo prodanih komaj 60 glav. prirediti tudi slavnostno streljanje. V soboto popoldne je pripravljal svojo pištolo, da bi s streli sklical svate k svatbi. Pri te mu je pištola eksplodirala. Naboj mu je šel skozi levo lice v glavo. Dasi naboj ni bil oster, vendar so nastale težje kompli-I kacije, radi česar je bila v ponedeljek klicana ljubljanska rešilna postaja, da ga j prepelje v bolnico. Toda, ker se je Enzi , nahajal že v smrtnem boju, ga sorodniki niso pustili z rešilnim avtom v bolnišnico, i Enzi je naslednjega dne umrl. d Sam si je izkopal jamo. V noči od 5. na 6. t. m. je žgal Angelik Bokal, kmetski fant iz Limovc, župnije Št. Gotard, kopo oglja v gozdu daleč cd doma. Da bi ga ne zeblo, si je skopal v zemljo večjo jamo in to pokril z drvami, smrečjem in po vrhu še d Državna gozdna drevesnica v Kočevju ima v zalogi 60.000 21etnih črnih borovcev po 80 Din za 1000 komadov. Ta vrsta borovcev je zelo prikladna za pogozdovanje slabe izčrpane zemlje, za peščeni in kraški svet. Kdor se zanima za to vrsto borovcev, naj naroči ali vpraša Okrajni gozdni urad v Kočevju. d 300.000 Din je odobril minister soci-jalne politike dr. Gosar za nabavo inventarja novih prostorov Delavske zbornice v Ljubljani. d 251etnko umetniškega delovanja sla- Betettcf Sl°Venski opcrni basist K- Julij d Važno za invalide. Člen 86. finančnega zakona določuje način v rlačevanju davkov državnih nameščencev in vpokojencev. Ker so nekatera davčna oblastva raztegnila ta člen (udi „a dohodke invalidov,^ je izdala direkcija davkov vsem finančnim m državnim oblastem naredbo da se mora la člen tako tolmačiti, da se ne' tiče oseo, ki dobivajo invalidnino po invalidskem zakonu. Ta naredba je stopila v veljavo 1. januarja 1928. d Stadionske srečke se dobe po de- Itr VS(i\°.r,ovskih odsekih in pri odboru za stadijonsko loterijo v Ljubljani (Ljudski dom) žrebanje bo neprekl eno 25 marca, zato hitite, da ne bostePprepozni J Vera tn slovenski socialisti. Na neko vprašanje sodri,žice špilerjeve odgovarja več. d V premislek tistim, ki iščejo dela v tvornici vagonov. Ker se dogaja, da gre iz Slovenije veliko delavcev za kruhom tudi v južne kraje naše države, ne malo v tvor-nice vagonov v Kruševcu, in da ima jo vsled tega, če ne dobe stalnega dela, velike ne-prilike, opozarjamo na obvestilo Delavske zbornice v Belgradu, pod kakimi pogoji morejo biti sprejeti delavci na delo v tvornici za vagone v Kruševcu. Ti pogoji so: 1. da je delavec telesno krepak. Drugače ne zasluži niti toliko, da bi imel za hrano in stanovanje. 2. Delavec ne zasluži prva dva meseca več kakor 6 Din na uro. Hrana in stanovanje pa stane tedensko 200 Din. Poleg tega bodo večinoma morali delati na odprtem prostoru, zavarovanem le proti dežju. . d Dom sv. Frančiška«. Odbor, ki se je osnoval v Crensovcih v Slov. krajini pod predsedstvom narodnega poslanca g. župnika Klekla, namerava postaviti dom za reveže, ki na stara leta nimajo mirnega količka. Zavod se bo imenoval po zaščitniku ubožcev, po asiškem sv. Frančišku. < L mrl je v Vrbnjah pri Radovljici ugledni gospodar Franc Pangerc„ svak šolskega upravitelja Julija Slapšak. d Strokovno društvo upokojencev in upokojenk tobačne tovarne bi žerjavovci radi izrabljali v svoje namene. Neki člani na debelo s prstjo. V tej duplini, kjer si je napravil tudi ležišče, je omenjeni čuval na kopo, (la bi mu ne zgorela. Da bi nui ne bilo dolgčas, sta bila pri njem njegov mlajši brat in sosedov sin. Utrujen se jc Angelik vlegel in zaspal. V tem trenutku pa se prične narejena streha vsled teže nametane zemlje poniževati in lomiti in naenkrat se vdore vse na spečega Angelika in ga podsuje. Ko so ga odkopali, je bil že mrle v. Bdeča tovariša sta nesreči komaj usla. d Nezavarovan pogorel. Na Brezovšci obema Mirna je ponoči zgorela hiša Franca Kirma. Požar je vse uničil, domači so si komaj rešili življenje. Pogorelec ni bil zavarovan. i , V(r,,k !)a('oI v vodo in utonil. Štiriletni Alojzij Fifolt iz Potoka pri Vavti vasi se je igral pri potoku, padel, ko ni bilo nikogar poleg, v vodo in utonil. d Plast zmrznjene zemlje je podsula 8. t. m. 321etnega Štefana Brunsca v Dom-kuhlu pri Zg. Polstavi. Pričeli so takoj odkopavati, a so ga po čotrturnem delu našli že mrtvega. d štiri prste je odrezala krožna $aga osemletnemu sinu Josipa Grabnerja v Za-jasovniku pri Trojanah. d Preteklo soboto je izbruhnil požar v tovarni za izdelovanje čokolade v Hočali. Gasilci so ogenj omejili, škoda znatna, vendar krita.z zavarovalnino. d Streha je zgorela posestniku Špelaku v St. Lenardu pri Brežicah, ker so se vnele saje. Sosedje so pomagali, da je hiša sicer ostala. d Pcil kolesa je padel na kolodvoru v Brežicah zavirač Konrad Kristl vsled močnega sunka. V bolnici so mu odrezali nogo. d Ljubljansko porotno sodišče. Ivana Kisovec, dekla iz Dolenje Žetine pri Poljanah nad škof jo Loko je bila obtožena, da je zadavila svojega novorojenega sinčka. Obravnava je bila preložena, da se ugotovi duševno stanje obdolženke. — France Tomšič, posestnikov sin iz Šmarce 44 je bil obdolžen uboja nad Tonetom Šinkovcem. Porotniki so potrdili vprašanje, da je Tomšič prekoračil meje silobrana, vendar v duševni zmedenosti, vsled česar je bil obdolženec oproščen. — Dolga in obširna je bila razprava proti Alojziju Zalarju, 32-let-nemu možakarju iz Žalne pri Litiji radi številnih tatvin, ki jih pa Zalar trdovratno taji, priče pa potijujejo. Obsojen je bil na pet let osire ječe, na povračilo škode in poravnavo stroškov. — Lovrenc Rozman, 361etni mlinaiski pomočnik na Rečici pri Bledu je sedel pred porotniki radi uboja Antona Vovka. Obsojen je bil na dve leti in pol težke ječe. — V tajni razpravi je •dobil 19Ietni Alojzij Koscc iz Rašice radi hudodelstva nenravnosti in tatvine 15 mesecev težke ječe. — Karolina Horakova, bivša namestnica poštne upraviteljice v Mengšu, je bila obtožena radi uradne poneverbe. Bila je oproščena. — 201etni France Marolt iz Bohinjske Bele, pristojen v Ljubno, je bil obsojen na štiri leta težke ječe radi raznih tatvin. — 11. febr. se je vršila razprava proti Ivanu Ankerstu iz Brezij radi hudodelstva tatvine in težke telesne poškodbe. Obsojen je bil na osem let težke ječe in mora plačati tudi vse stroške in odškodnine. d Takih pa ni mnogo. V vasi Jasenici pri Mostafju živi kmet Mate Balenčič, ki se more postavljati, da ima najtršo bučo v vsej državi. Mate je star CO let, toda je zdrav in čil kakor kak lSletni mladenič. Pred nekoliko dnevi se je oženil z devetnajstletnim dekletom, kateremu je dejal, da če mu ona umre, vzame l61etno. Mate preskoči brez težave dva metra visok plot, po hribih pa pleza kakor maček. Najbolj zanimiva pri njem pa je čudovita trdost glave. Nekoč je stavil, da razbije z. glavo dva kilograma težak kamen — in ga je razbil, škodilo mu ni pa prav nič. Pred dnevi ga je neki mladenič izzval na tekmo, češ, da inm on tršo bučo. Obemo so zvezali roke in potem spustili drug na drugega. Mate je z enim samim sunkom svoje trde buče razbil glavo svojemu nasprotniku, ki se je nezavesten in krvav zgrudil. Junaški Mate živi nenavadno življenje. Kakor trdi, ni živ dan pokusil niti kapljice vode, hrani pa se s pečenimi piščanci, mlekom in sadjem. Mate vedno pozivlje vsakogar, ki bi Lil voljan, da se z njim poskuša, kdo ima tršo butico. d Zid se je zrušil in podsul mojstra Mladena Stričeviča v Novem Sadu. Podiral je neko hišo. Našli so mrtvega pod ruševinami. d Z alkoholom ni šalo. V Zagrebu sta se te dni dva moška zastrupila z alkoholom. Kljub takojšnji zdravniški pomoči sta oba umrla. d Skala se je utrgala in zmečkala 261etno pastirico Katarino Slade v gozdu pri vasi Popovljani blizu Dubrovnika. d Ne pripevedujte otrokom izmišljotin o strahovih. V vasi Jasiki v Hercegovini se je te dni pripetil žalosten slučaj. 151etna deklica Ruža Macanovič se je že v mraku vračala domov. Pot jo je vodila preko zapuščenega starega pokopališča, o katerem je večkrat slišala čudne pripovedke. Zato se je požurila, da bi preje prišla preko pokopališča, ker jo je bilo zelo rado strah. Po nesreči se ji je krilo zapletlo v grm tako, da je padla na tla. Deklica se je vsled tega tako prestrašila, da je ostala na mestu mrtva. d Angleškega konzula Purcela je napadla albanska razbojniška banda, ko se je vozil z avtomobilom do vasi Vročište in ga pretepla. _____________ d Da bodo ameriške zadeve, ki jih imate urediti, prav rečene v Vušo korist, Vam jamči dr. Ivan C e r n e , gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 6. Cene zmerne, po ureditvi plačilo. d V boju proti uničujočim škodljivcem sadnega drevja uporabljamo z najboljšim uspehom A r b o r i n tvrdke Che-mctechna, Ljubljana, Mestni trg 10. ^ d Bolehajoči na žolčnem in ledvičnem kamnu ter kamnu v mehurju kakor tudi ljudje, ki trpe na preobili tvorbi sečne kisline, morejo z u^erabo naravne VFranz-Josef«- grenčice ure " ; delovanje črevesa. Možje z zdravniško r -oso se pc dolgoletnih izkušnjah prepričali, da je »Franz-Josrf«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajilo, da se more priporočati tudi pri bolezenskem povečanju prostate. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. d-Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride / hiše. Proč s škodl jivci! Namesto prave kave pijte Žiko! Q PO 5VETU 1 n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči. n Dve veseloigri »Bob iz Kranja« in »Gospa Kordula« vprizoii Prosv. društvo v Mokronogu na pustno nedeljo na Gori ob 3 pop. Vatikan. s Sv. stolica in mehiški pi-edsednik Cales se pogajajo? Glasom časopisnih vesti je prišlo s posredovanjem ameriškega poslanika Morissa (lo stikov med sv. Stolico in Callesom za poravnavo cerkvenega spora v Mehiki. Pričakuje se sestanek med papeževim odposlancem in Callesom, na kateri bosta razpravljala o pogojih, Bog daj, da bi se v nesrečno deželo že vrnil tako zaželjeni pravični mir. s K napadu na katoliške duhovnike v Betlehemu. Nedavno smo poročali, da so grški duhovniki napadli v Betlehemu med mašo kat. duhovnike. Posredovala je angleška vlada in grški duhovniki so hoteli stvar poravnati z — obžalovanjem. Toda vsa zadeva je prišla pred sodišče in angleški guverner je razsodil: >Spopad je bil krvav, da je sodna komisija lahko ugotovila krvne sledi še nekaj časa po dogodku. Radi svetovne odgovornosti je treba take spopade na svetem kraju za vedno preprečiti, kakor se spodobi kraju, ki je svet celokupnemu krščanstvu.« Obsojeni so bili: en Grk je izključen iz cerkve v Betlehemu za dobo petih let, drugi za dve leti. n Sora. Tel. društvo >Orek priredi na pustno nedeljo 19. lebr. Čarobno burko »Lumpacij Vaga-bundt v 8 slikah. Začetek točno ob 3 pop. Prijatelji smeha in poštene zabave vabljeni. n Kat. prosvetno društvo v Ketcčali pri Skolji Loki uprizori na pustno nedeljo ob 15. burko v 5 deianjih »Babilon«. n Sodraika. »Orel< priredi na pustno nedeljo nb 3 pop. Molierovo komedijo »Skopuh«. K obilni udeležbi vljudno vabljeni! n Dramski odsek v Dolu pri Ljubljani priredi na pustno nedeljo ob 3 pop. v društveni dvorani oredstavo »Zdravnikov strežnik«, burko v 3 dejanjih, >Snubnči« in drugi kupleti. K obilni udeležbi vabi odbor. n Zavod sv. Stanislava priredi na pustno nedeljo 19. februarja t. 1. Fausta, petdejanko z dijaškim orkestrom, ki spremlja pri važnejših točkah igralce, pa tudi med odmori mu ne bo dal g. prof. Hvbašek miru. Puslna nedelja je — to ti ktže hudomušni Pavliha, Faust te pa uvaja v resnost postnih dni. O resničnosti se prepričaj saml _ Vstopnice se dobe na upraviteljstvu in pri g. Iv. Zakotniku. n Ilrezje. Na pustno nedeljo prirede pevci v društveni dvorani ob pol 5 popoldne zabavni ve- I čer. Mešani in m ozki zbor pod vodstvom g. Boleta ! nastopita z lepimi novimi pesmimi, za obilen smeh in zabavo pa bodo skrbeli kupleii ter šaljivi prizori. _ ,, , ., n Motnih. Kat. prosvetno društvo v Motniku priredi v nedeljo dne 19. svečana ob 3 popoldne v Društvenem domu burko »Ulica štev. 15« s petjem mešanega zbora. Po predstavi je tombola. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni. n Bohinjska Bistrita. V nedeljo 19. t. m. se ponovi v Prosvetnem domu ob 3 pop. igra »Moc ljubezni«. n Dve sv. maši za vso rajne tobačne delavce in delavke. V petek 17. t. m. in v ponedeljek 20. t. m. ob pel 7 zjutraj se bosta darovali v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi odbor »Strok, društva tob. vpokojcncev in vpoko-jenk v Ljubljani«. n Bi stanj ob Savi. Običajni sejem na pustno sobolo se radi sejma isti dan na Bučki vrši dva dni preje t. j. že v četrtek 23. t. m. n Ušel je eno leto star pes rjave barve, blusi na ime Kazan. Kdor ga ima, se prosi, da ga pripelje I. Piršu v Domžale ali v Dob št. 40. 5l cija zajamči Italiji prvenstvo na Balkanu in ako obljubi, da ne bo šla z Nemčijo sku- c _ in ako obljubi. paj proti italijanskim željam v Avstriji. Kakor se vidi, Mussolini res sanjari o moči nekdanjega rimskega ctsarstva, a prevaral se bo. s Učitelj mora biti dvakrat Italijan. Ncvi Šolski skrbnik za Istro, Mondino. je obiskal Pazin, kjer so se zbrali učitelji in zastopniki oblastev. Govor je imel potestat Camus. ki je me<> otvorili v Ir/.icu urad za poitalijančeva-nje priimkov. _ Odvetnik dr. Mikuletič je imel o priliki oficirskega plesa v Trnovem govor v katerem je povzdigoval vrline italijanske armade. - Bočna granata je eksplodirala v Nabrežini, k sreči izven pro- prir? ve8elico Glasbeno društvo. Maščevanje fašistov, ker je bila Vr§Cfa ,RC Pre,'Rfm'a -Bali e" slabo obiskana, - Hrvatski koledar poln- sežgal —„------- ... . beiici konjskega gojišča v Bazovici pri Ir-stn so dobili poziv za vpis v lasistovsko .stranko. Ako ne bodo sledili, bodo odpuščeni. Tako je dejal upravitelj. — S kraljevim ukazom z dne 27. decembra 1927 se združuje idrijska hranilnica z goriško zastavljalnico ( Monte di Pieta ). — Davčna izterjevalnica zahieva cd vinogradnikov v G očali pri Vipavi 60.WK> lir neplačanega da\ka i j. prejšnjih let. — Veliki iašistovski svet je določil, da se uvrsti v milico 100.030 mladih nareščajnikov. Nabor se bo vršil povode ja devete obletnice ustanovitve faši-jev. — Goriški prefekt je izdal odlok, da mora pri vsaki hiši biti predpisana gnojna juma. — V Sv. Križu je uničil požar hiši .Maksimilijana in Rudolfa Tenca. — V rimskih katakombah so dobili o priliki podzemeljskih popravil jx>. februarja v Sofiji. h Bolgarsko-jugoslovanska trgovk* pogodba bo radi dogodkov na meji odgo-dena na negotov čas. Tako je izjavil bolgarski fuiančni minister. RusHa. s Naseljevanje Udov v Rusiji. Pri sn-v.jetih imajo židje veliko besedo, zato ni čudno, da iKtljševiška vlada naseljevanje Židov v Rusiji na v»o moč podpira, ko da k- )io nizki ceni najrodovitnejšo zemljo ob Donu; v Ukrajini, na Krimu, ob Črnem morju in na Beloruskem. Židovski listi pišejo. da bo tekom desetih let v Rusiji n:ij-nuinj 100.000 na novo naseljenih židovskih rodbin. U!»ogi ruski niužik. Amerika. » Z edin jene dr>.ave se pripravljajo na vojno z Anglijo. Ni davno so zborovali zastopniki držav vse Amerike v mestu Kovana na otoku KTbi. Cilj sestanka je bil gospodarska zveza med republikami severne in južne Amerike. Ni dvoma, da bi taka zveza pomenila konec svetovnega angleškega gospodarstva. Le en zgled! Zediujc-ne državo vzdržujejo že danes tri paro-brodne črte z najvažnejšo angleško kolonijo Indijo in prevažajo na tej poti blago in potnike po tako nizki ceni, da je konkurenca z. njimi nemogoča. Ogromne milijonske izgubo parobrodnih družb pa pokrivajo — Zedinjene države. To jc že očitna gospodarska vojna. Pred 10 leti jc bila Amerika oznanjevalka mini in razorožitve, obenem pa je postala največja pomorska sila. Pred vojno so bile Zedinjeno države glede brodovja na tretjem meslii. Amerilki vice.admiral Plunkett je nedavne izrecno naglasi), (|a je vojna z Anglijo ne-lz.ogibna. Radi prevelike svoje odkritosrčnosti je moral sicer svoje mesto zapustiti, A nu rika pa se oborožit je dalje. s Amerika ostane, zaprta. Po novem načrtu zakona o priseljevanju v Združene države Amerike ostanejo slare omejitve v veljavi. Družine se bodo smatrale pri dovoljevanju potniškega dovoljenja za eno osebo. Drobne novice. Spomenik svojim neodrešeinm rojakom bodo postavili Madjari sredi Budimpešte. Zaloga bencina se je užgala na osebnem pa miku na reki Mekougu v francoski Zapadli i Indiji. 40 smrtnih žrtev, med njimi poslanec Bartliokmi. iSovo vlado imajo v Grčiji pod predsedstvom Zaimisa. Vagon je razneslo v Rzeszovvu na Poljskem. Nemčija j«' poslala veliko množino žveplenega vodika v Rusijo v vojne svrlie, ki pa je med potjo eksplodiral. Sedež VruHt* narodov nameravajo baje premestiti iz Ženeve na Dunaj. Spomenik bo postavil angleški parlament generalu Hni^u, ki se je posebno trudil m zboljšanje položaja v vojni ranjenih tovarišev. V bližnji It d nuh bo odpravljen vizum med čeiškofcioTaiko in Jugosluvijo. V Mehiki so z»pet zaprli okrog 400 redovnic. . 30.000 kmetov je demonstriralo v 01-denburgu v Nemčiji proti previsokim davkom. Državni kancler dr. Mura:, voditelj iiemških katoličanov, ki tako spretno vodi usodo celokupne Nemčije, je dopolnil dne 15. jannarja y Italiji družine, ki •štejejo več ket 10 otrok. 39 Razno. Katoliki v Ameriki. V Zedinjeuih državah severne Amerike je 20 milijonov katoličanov b 24.990 katoliškimi duhovniki. L. 1927. je prestopilo v katoliško Cerkev 35.751 oseb. Mnenje protestanta o redovniStvu. John Irvine, prulcstantovski pisatelj, dobro poznan na Angleškem, je nedavno obiskal nekatere katoliške samo-stuue v Belgiji. Ko se je vrnil v London, je objavil svojo mnenje o samostanskem življenju, ki je toliko zanimivejšo, ker ga je podal človek, ki je imel prej glede red-ovništva svoje predsodke, Irvin piše med drugim: »Po zadnjem obisku Belgije moram popolnoma spremeniti svoje krive nazore o samostanskem življenju. Mislil sem, da bom našel po samostanih »angleških sestra« stroga lica in gotov način abnormalnega (prolinaturnega) življenja, pa videl sem red, mir, veselje, čednost, čeprav je obleka rcdovnic siromašna in so njih sandale preproste, Sedaj, ko sem sc vrnil na Angleško, srečam mnogo bogate, raz- Sami abstinenti so slušatelji novo osnovane delavske visoke šole na Dunaju. Soujetslco-perzijska banka v Teheranu ;jc zgorela. Sumijo, da imajo neki Angleži prste vmes. Kdor ho v Ameriki lajno prodajal alkoholne pijače, bo odslej kaznovan na 5 let ježe in 10.000 dolarjev globe (1 dolar okrog 5? Din). IOS'4 <>s?b je bilo povoženih v 1. 1927. v mostu Njujorii od avtomobilov. Pruska vHdu tirja bivšega cesarja Viljema za 750.000 zkitili mark, ki nui jih jc preveč izplačala. Češki komunistični poslanec dr. smerni deluje za svoje češke volivce v — Moskvi. Vlada mti Jo zato ustavila poslansko plačo. ' ' l prodajnima za jugoeloimislci tobak bodo o tvorili v Berlinu. Za enkrat so nakupili Nemci 8 milijonov kilogramov našega tobafta raznih vrst UOOjOOO filepih je ta čas v ruski sovjetski republiki. Votktio jugoslovanskih športnikov je izključilo iz - zveze tri »aše dijake, ker so šli na mednarodne tekme v italijansko (Jortini d*AmpeZ'/.o. Tovarno torpedov na Reki, last Angležev, Jo kupila neka italijanska družba. Katoliški škofje Nemčije, zbrani v Fuldi, so izdelali skupno pastirsko pismo. Svetujejo vernikom popolno vzdržnost od alkoholnih pijač. Največ zidov na svetu je v Njujorlcu, namreč 1,642.000. Desetina vsega judovskega rodu. Parlament v Rodheriji v južni Afriki je '/a zamorce uvedel kazen — šibanje. Nemčija bo plačala Jugoslaviji v letu 1928. 21 milijonov 683 tisoč 736 zlatih mark (okrog '295 milijonov dinarjev) vojne odškodnine. Po ljudskem štetju 1.-1927. je bilo v italijanskem Poadižju 47.700 Italijanov in 205.J100 Nemcev. Višjo šolo za telovadbo in športno vzgojo je otvoril Mussolini 5. februarja v Rimu na ozemlju, ki meri 38.000 m\ Lokomotiva s tremi vagoni je padla čez most pri Mandalaya v Indiji. 50 oseb mrtvih. Na Dunaju je bil nedavno velik ples, •/x\ katerega je bilo v eni noči potrošenih okrog 9 milijonov dinarjev. Letos je nthmlo 830 let, odkar je začel izdajati v Pragi Daniel Sedlčansky prvi češki časopis. :>Črn$ kuhinje?, menda Jako dobro uspevajo v Njujorku, kjer se prodaja hrana, ki je običajna med zamorcu Za afriškimi plesi — zamorska vkošta«. Dnh časa! 3 milijone Ijiidi je obsodila »Čeka* (boljšoviško sodišč«) na smrt v 10 letih. Na Poljskem Je po zadnjem ljudskem štetju 1.038.«00 Nemcev. Največji in najmodernejši solunski lio* tel ;>Meditew0e bo šlo tako dalje, bo drevi prišel k zavesti. Po je re,- čudno, da ima tako močno naravo. Vsak stoti bi komaj ušel, kakor bo ta, če ne pride še kaj vmes,« de Terpina. i Bog ne daj!« se ustraši Tilen. sPrežal bi mi bilo zanj!« ; 0d kod pa je?« vpraša mati Meta. >Kobentarjev iz Breznice. Srečo ima!« Tilen pripoveduje, kako že dolgo skupaj tihotapila in kako se Družba sv. Mohorja teta 1927. Zajeti,': i - ;<:oira racir-ia a- Tf: Zl'.. H-E. Tii- p-bi. »i. 2 U-T ž-V-.* i -jb " -", -•-'..: w St-.-f.; i',*"■<- '. K/i-/' J Ž^ltLl * j* c*' *f»;2 (&**•• 21» i". pc«'*. rat V&h'. f-- L -Jitf.. ti. ,<č •• ISS7. f^ir.tli tli ztkztt» : i *■'/.• .J i: u:>: kait • ^rh izt-si L Ileaz p« i ......j . . rJ.KH- b&Lul. r...... < i^i * •...... It. 7xr ti '2. s. _•• t uzrt" X i- nnua H h .'.i-T-ir t p* l.'. I" L**- T>r •3 5 ".1. ? ' fiE^ec.i? H SI - ; " ;(: lai.. ./r iT ->:n il ,>K-r27 r- 4-t Z ^t . ■ • i" 1 ..tli Z-l:-'' : ' ... i- j 3S ...... C '.TtrrM ...... ■ ir tf !££< ..'...... *> • . 'J. ........ 51 ~rs.KLc HZ,- ....... •JT ~3s»r»'.. g jro '■» • . St We -Ti; ... . . . . ".'.. l-j-j-nri :-r. K«*. . . . . •> syi » 34.)......... Octa "S t...... . . . -> a...* ">..)...... . . 5 sc CAalt >i.j....... ml tcck? ....,.,. '.•: I..jt»ao <84 )........ ezoik: i-jT.)...... £5 Volt«. SktaiiBa <+* j .... (?7.)....... <3 t. /i;.&n*: rfoina f"».) , 6€ <«ai«rDjt, .... t>*" i>uen.i i/jt-il« (S0 i..... , T.v> j , : rss . T 711 - (jOr> ' 'Se , 7.^34 , 7-571 7 >47 7.V3 7.250 7 7.2i4 7 125 7/B5 7.^17 j 6.910 ' L«* V> PMftcti na 3»J ro««Ju. morala bil! ra 43, ker je ij>vla 7 7% in m- g 431 Enonadstropna vila - glavni dobitek Stadionske loterije! i'- fv m-ilo .Mak-Vž:: • tj pni bari Pa pove, kako ^ ta> it v r/ijfo in kako ona vanj >tara dva -[s-gk^ujetu ko Tilen to pripovp- bbzu drug drugega. Tilen jima = -0j! n a-proti. ' . . iMko pri naj« dvefa, Meta: uide Ter. pirii. k - r^- po Metini roki. S'ML P°Prei po-iusal za bajto, ko -ta -c vi n Ii-rpma,- nekam boječe por©-*'- Tilen dva ?pogJedata. Xo, in kaj prav.i? vpra^i pjaho Terpina. varr ~ raii - »®t'j!a. pa Boga zahvalita, da **nVJ*,! ^^ Tilen in - i - ti gob^zdava. .k- kaj! ga ujedo mati.' i Prične razpletati med njimi ugovor ne govor. pov. t o vsem, kar je obema mJeaUo Z ' " zena '-^rla c.b Tilnovem P^iepi grM ki j,Jdp Sfv ff^^j življenja. Zv, Je! jo. kako U^a^iif-^r ;e °Vega rojstvo, padali ^ pnTkriV£l' "l^ovo gredo v Lo^liKIl i.SSiSr^ r0V,i tihem poročita, če iim, ,-t!'.,"1. fferR!na ^ spo- igralo 7* S V- ■/ ~ J 7- --«*) ..... ~ Pil . - V*'(■<-'>■-•- <74.) . . 7š. Vakjo 5. Mara i .... Viiaja z-vra ) , . . , , 87, Lstfiae (76.)....... fe-. !101.) ...... 83. S*jw !K/7.) ...... ?»> SUra L/.ka (86 )...... &!. Ambru-i <222.)...... VL Vrh i Sv. Tnj» kralji) (JA) . i<3. Kri+o (105.)....... Sava ffif.)........ fefj Babno pcl)^ . . . , , {* Ja°'or (170 i....... 4*7. Loški (&4-)..... «. Bled <108.)........ 99. I> M v Polj« (106 ) . . . . K/J Bc4j Bicnra (153.) . . . . , 101 S^vi;** (lil.)....... Kr_>. {66.)....... 1ij3. Predtelje (11*.)...... K4. Craotneij (M.) ..... 108 Kcrtika Fk-ia (127.) .... K»" Javorje nad ok l>oko (97 I 107 Triii (13.; ) ........ 10R -kofja Loka (118 ) . . . . , • irahovo (113)...... 110. Br*"zjii«> (i(kt )..... 111 fit Jcfl rml Polhov.m eradfen 112. Vir (117.)...... 113 Do6 (116| .... 114. .Mokrenoe (163 ) 11"' '/-S Tuhinj (114.)...... (90) t* ■ f 73! • 't»4 ■ ■ '-■>/) ■ ' .-ts ' 6.538 • 6535 • 'm • 6450 ■ 6.375 • 631® • 6261 ■ (j.i22 • C.!85 • 6153 . 6.086 • 6078 i 6.047 • 6.03] . m , t-. 5.970 f 933 193j 5518 5«3 5.861 5/ 26 5.76} 5.695 5.657 5.598 557« 5 527 5.5 i 1 5 500 5.500 544 ."457 5421 5376 :,3o5 5.302 0.Z23 It' motri! ko deveto čudo. mu je takoj prepovedoval 0 g°™rjenje in napor, mu prevezal rano, dal vno- po- ; tihem poročita če im^ P^ V »-i«- sssiftffl; Ikoino živej 4 spodc, to. da tj« lice venomer zamiilieno in r-'no kaie notranu nemir in nezado. , voljstvo.« Nora čenstohovsiZa materjo::. Slovesno je bil tudi sprejem novih članic. Iz načelnega govora je občinstvo spoznalo cilj in tudi potrebo oriiške organizacije in s tem dnem je odpadel marsikak predsodek v orli-ški organizacij j, bodisi od strani staršev kot od strani deklet. Ker se bodo odslej vršiti sestanki, predavanja in telovadba ob nedeljah popoldne, bodo lahko sodelovali tudi oni, ki ne utegnejo zvečer. Dekleta, prijavite 1 S^StSSTJSgl a oocnem zboru podružnice 'Slovenske Straže , katerega se je udeležilo precejšnje •stevi o m, ž i„ fantov, se je sklenilo: po nasiti lokalih postaviti nabiralnike, produiati razglednice ob društvenih prireditvah v kratkem prirediti javno predavanje, nabirati no- bostanj. Umrli jo uajjie smrti priljubljena in s|«>šl<> 17 . a okrajna babica Fraovi-ka Vene. mirna pec. Hude pritožbe se slišijo zoper cesto na kolodvor Kolesa se iv'lrajo do pest, otroci izgubljajo skornjice i' blatu. Potrebno bi bilo, da se tisti, ki jim je izročena skrb za cesto, to uvidijo in kaj pametnega ukrenejo. iii a.v Ob novem letu V zadnjih dveh letih j- bilo namreč lepo število krstov, pogrebov pa malo. K temu številu je pripomogel tudi Zaboršt, ki jo ,,red dobrim letom pristopit iz dobske far* v našo - >Domoljub«: je v letošnjem letu pridobil Si novih naročnikov, tako da jih ima skupno bZrnt Z Jh gorclf iama skrh za ,Jekl"' Meda je 2'eS T' frHin° bIeda' in modje Oči L P°d vekami in so bile kakor dve veliki mo M?' "T118 ,,"Seda zvcnf'la trdo in pela go- n, mr>g!a" Tuc,i mati "'"o «li in Janez ne. Samo očeta m strpelo doma. Morda .so šli vat la d»ito ^»'b in njemu -upe i srce, ki z ljudmi ni znalo govoriti amn .l- tep' o pred hltota^j M ssr, J= mu s t»LV T11 t"' nePrt'spane noči. MatelL Vo SS,jr; S"nci mis!! ^ Cilko i„ rakePnAh je kaj hudega?.: skomizgne ^SaL^nT xVm?"° K ')oli' Finaucar »Tu ne gSe nan e ?' ""T Il,aPca daljo, stražnika in dffi mSlLl^r' Jane* trdo pred »Ti mi boš brami^epeci8ebe 8kofiJ° v vili članov. Za pied-.'dnika je bil izvolj „ „ Rovšek, ki je imel ob priiiki občnega zbor« lep nagovor o j>ouu;ui in potrebi >Sloveusj(o Straže i'. »Osrečujoče: za nu5o faro je v teh težki], časih U>, da imaijio kar tii plesne šole. pre malo ima še tepe pomunjkanje in revšči;>q' ko imamo za rajanje vedno dovolj. Kak ' ! koristi bo pa to v vzgojnem iu moralne,,, o-ziru za našo mladino ,je pa drugo vpra< -arije. — .•Logoljnb* je narastel od 74 J 167, .-Slovencev* Je novih G, drugi časopis, so ostali na višini, upamo, da bo tudi Mohor-jeva družba. Ta d*užba, iu mini nudi skoz ia skoz pošteao berilo, je naša narodna nato jo podplrajmo iu dvignimo. "' TRATA V POLJANSKI DOLLM. Na£ poziv v 1. številki letošnjega Donio. ljuba :, da naj Poljane! naročajo več krščanskega časopisja, da tako zajezijo vpliv svo-bodomisetnega, 111 bil brer. uspeha. Samo v tratarski župniji jo novih naročnikov -Dom« ljuba : okrog 30, V tem predujačijo vas Ho-ta vije z 11 novimi naročniki. — V tem sini-slu d;tu*s pjjiovno pozivumo naše očete in matere, da ua.i nudijo svojim otn;kom kot tudi poslom, pravega čtiva, ki jim bo dal na-■ ejio trdnost in jih I(«učeval o vaeli važnih v-pra.-«Mjih tako tfospodarskih, gospodinjsicih kot socialno političnih in to nudi za naše ,w. deželne ljudi gotovo najbolje >Domoljub i ukajšnji folitifoi nasprotniki sku.sajo najbolj omalovaževati delo SLS v oblastni skupščini; v teni oziru najbolj zavijajo dejstvo o novih oblastnih davkih, ozir. nakladah, s hudobnim zavijanjem dejanskih naklad, kot da bodo težo teh davkov nosili tudi d i- pu- stim dalje"" se 110 <'" vas ne odriniR°hlapcae''' St°P' fi"am'ar hoče zn roko^LT' ,Wk° Jf."CX z^abi stražnika ker v, T , ne 1'^He mimo hiše, vstala O!«« ! » » ' ki komai tnedlevice "Si staicu in tnla l>eseda se v proš- 11' znov h |>7 io r i V,,lol:l- bi »" mogla vzdržati udi kal PF jel°u imate ^ndar srce in veste Ajt^S^ V CUki! Ona ve, da ste vi v srm!raL?ik!'e sili,cial'°- Tutli njemu se zgane nekaj prosi pr vsem teui v !;o-rist javnega iniru in roda in varnosti, dn kolikor mogočo vsi moški uklonijo v zakonski jarem, ki jih ukroti in n.i-pravlja dostopne kulturi! Ameriški z;iki>ri o prr-pnvodi alkoholnih piiif je v veljavi že S. leto. Nasprotniki protialkohol-neg« gibanj« [Kiuiiarjajo, da jo tekom zadnjih sedem let, odkar ta zakon obstoja, urnilo fi5 tisof oseb, ki so zaurivalf strupeno ali {»okvarjeno žganje. Prijatelji prepovedi, ki imajo ogromna večino, pa dokazujejo, da bi umrlo Se vpo ljudi, ako bi bilo alkoholno pijane svobodne, in da so družine, kakor posamezniki, posebno pa država ravno vsled prepovedi veliko na boljšem -- nruvno iu gospodarsko. I loafeli oj Vf.kc EI=a-poma Jt z t ror u*u m Poštnino vre« r. 33 Din III. ELSA-MILO ZDRAVJA IN' LEPOTE, katero ni samo parfimirano toaletno milo, temveč vsebuic v sebi tudi medicinsko pre-izkušane dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mla- deniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: Elsa-lilijino mlečno milo Elsa-rumenj lkovo milo Elsa-glicerin uiilo Elsa-boraks milo Elsa-Italianovo fšampon) mi!o Elsa-miln za britje Poizkusite j;h| Nikdar ne bosle rabili drugih mili Za pritkoi 5 komad. Eui-mil« , 0aio!«n !n »c5ta'-ao vred 52 Oia V vaiem lulntm In-ertsu f», da Poilie'e denar vnaprej, ter ; l upravo »Domoljuba« Štev, 1237, ^ Tajnost strogo zajamčena. BrsvesnitarsHa ^ zadruga v Dorferjili soSfa Šhofja Lota. ima ntprodaj več tisoč viiokodebelmb sad. drtvtsi, Jablane " ®nu,nanova rene,a' Sampaniska re. Hruške: neta. Pisani kardinal, Jakob Lolitl, Damasov kosmač, Bobovec - in druge žlaht. vrsu, MoSttiice, Tepke, Rumenkc — ij drugo žlahtne vrste CENE JABLANAM: L vrste 10 Din. II. vrste 8 Din. III. vrste 5 Din. — CKNE HRUŠKAM: I. vrste 12 Din. II. vrste 10 Din. — Cene veljajo z ovoj-nino vred iranko kolodvor SKOKJA LOKA, - Manj od 30 drcvesc u<; razpošiljamo. Kmetovalci, gnojite s KALIJEVO BOLJO na en hektar (t < orala) s sledečimi količinami 1 »0% kalijeve soli: Nn žitih ia travniki: lCO-tSO H (SO—75 kg na oral). Na kromDir|u, repi, pesi. I detelji in koruzi: 200 —300 kg (100 -150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in sočivju: 250—350 kg (125—200 kg na oral). Večjo la navedeno količino rabite na hektar (oral) tfrdaj, ce V istem letu niste zadost.-o gnojili s hlevskim goojcni. Vsakolet. gnojene s V>% kalijevo soljo, supenoslatom in apnenim dušikom je edin i sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako guo-lenje izrcnujemo POPOLNO GNOJENJE, že meš gnoj.io W!troiojkel Ruše-: je zelo priporočljivo! UgrlHiiltunio kemični upad - ZflBaEB, Trg N. br. 4 b, ki deluje po nalogu znanega nemškega .Kali gin-dikHa', Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila in brošure od vseh vrst umetnih gnojil. Nalpofalnejii STOEUe ifcatai stroji rt livtli?, liroiaCe iu čaviiarle ter ea t«»L dom. Pre^eii ci nabavita •troj, ogltjt« »i ti izredr.oat pri tvrdki L. Baraga, I/ubljana SeJei turg »L G/l. Hrupliin poult ISJala* Jamatro. Pmnr kiinpi I Prostovoljna javna dražba rutuI AU|JM : sc bu vrjih jne 15. t. m, ob 11 dopoldne: 1 hiša z vrtom in 1 hektarjem gozda, na prometnem kraju Dolenjske, oddaljeno 2 min. od kolodvora, za ceno 40.0C0 Din. Ponudbe, pismene ali uslment, na lastnika Alojzija Bajec, pekovskega mojstra, Mirna SI. 45. Lovske puške ilobert puške, revolver)«! pištole in vse potrebščine za lov in ribolov, kupii pri: F. K. KAISER, Ljubljana, Selenburgova ulica it. 6. 8972 Ujnn zidano, z opeko krito, vse v dobrem »tali IdU njU) prodani. Posestvo zelo ugodno in cono, okrog 50 oralov sveta, na solnčni legi. Redi sc 10 glav živine, četrt ure do farne cerkve. Prodam tudi inventar in živino po dogovoru zaradi preselitve. Cena jc 1CO.OOO Din. — Janez OvČak, Dol pri Hrastniku —« Kristan dol 19. 1087 V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«! Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon žt. 2057, 2470 in 2979. Lillhlia^o ll/ri 1 -- LJUD,jana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav., cospobanka. Kapital i„ rezerve skupno naci lii« 1« , « Izvršuje vse vrste l j 16,000.000- vloffe nad Din 25o.ooo.ooo - " "odShtet^r^^S r^1' !Vrllnj,a °?veznic 70/» drž- i,lvcst- PNIh ter 2M, vojne Glavno iu na,V. ■ , papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. ^na^e zastopstvo y S,oveniji 7, pro(Jajo sreCR Državne ^JJ ^^ Izdajatelj: Dr. Franc