LETOXL., ŠT. 16
Ptuj, 23. aprila 1987
CENA 100 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE:
Brezposelnosti ne bodo zmanjšali (stran 2)
Tudi tako lahko varčujemo (stran 5)
V vrtu (stran 5)
Matiček na bistriškem odru (stran 6)
Lugarič v ptujskem gradu (stran 7)
r~ UVODNIK ^
Kmalu bomo
lačni (?)
»Še bo prišel čas, ko se boste spomnili na tale košček kruha,«
so starejši predstavniki našega rodu opozarjali mlade leta in deset-
letja. Takrat pač, ko je bilo mogoče koščke, kose in cele kolače kru-
ha najti v smeteh in še marsikje, to so bila leta, ko smo tudi s ta-
kim ravnanjem kazali omalovažujoč odnos do kmetijstva. Oznaka
»kmet« je takrat veljala za vsakogar, ki so ga hoteli ozmerjati kot
nerodneža, nevedneža — skratka manj vrednega človeka naše
družbe. Tudi črnega kruha smo se takrat sramovali, belega pa smo
namesto na naših velikanskih kmetijskih površinah »pridelali« v
naših velikih lukah. Ladje, natovorjene s pšenico, so bile naša vsa-
kdanjost . ..
Opozorila tistih, ki znajo pogledati tudi kako desetletje ali dve
naprej, takrat niso zalegla. Mladi so se ob njihovih svarilnih bese-
dah muzali in si mislili svoje. Tisti »nesrečneži«, ki so se rodili kot
kmečki otroci, pa so svoj stan prikrivali in si prizadevali priti v bela
mesta in najti beli kruh za tovarniškimi plotovi.
Pa so prišla leta, lahko bi rekli nekaj debelih let, tudi za kme-
ta. To so bili časi, ko smo pričeli spoštljivo gledati dolar in marko in
ko so bile ladje, natovorjene s pšenico, v naših lukah le še občasne
gostje. Takrat smo tudi besedi Kmet in Zemlja pričeli pisati z veliko
začetnico. Pa smo si mnogi mislili, da pač ne morejo držati prero-
ške besede naših vzgojiteljev. Zdaj že ne več, ko smo razvili kmetij-
sko znanost, zgradili tovarne umetnih gnojil, predelovalno industri-
jo, usposobili ali na novo pridobili milijone hektarjev obdelovalne
zemlje. Naši pridelki so se po količini in kakovosti približali evrop-
skim — bili smo na konju.
Pa so se znova našli nergači in so opozarjali, da tu in tam že
spet grešimo: da nas neurejene tržne razmere na enotnem jugoslo-
vanskem tržišču, neurejeni zemljiški maksimum, nepotrebno zapra-
vljanje kmetijske zemlje in še cela vrsta neurejenih zadev pehajo
nazaj. Danes se znova spominjamo opozorilnih besed in odvržene-
ga kruha v smeteh.
Kmetje, ki so bili nekaj let spet srečni na svoji zemlji in tekmo-
vali, kdo bo pridelal več in bolje, so znova pred visokim zidom, ki
ga ne znajo in ne morejo preskočiti, tudi podreti ga sami ne morejo.
Pa družbena pomoč?
Kaki dve leti so si sami in s pomočjo svojih predstavnikov pri-
zadevali pojasniti, da jih tržišče, ki ubira sumljive korake, vse bolj
stiska za vrat. Najprej so bila opozorila, nato manj živine, manj
mleka. Čakamo, kdaj bo znova manj pšenice, sladkorne pese . . .
Dve leti je bila kot največji problem na vseh sestankih prisotna
obrestna mera, kije glede na obračanje kapitala v kmetijstvu nevz-
držna že pri prejšnjih štiridesetih odstotkih. Odgovor na prizadeva-
nja za njeno zmanjšanje je prišel v začetku aprila — najmanj
81-odstotne obresti. Kmetijstvu, ki bi se hotelo pobrati, smo še en-
krat, in to temeljito, podstavili nogo. Kmetje ne razmišljajo več o
setvi, o izdatnem gnojenju in boju za visoke hektarske pridelke.
Razmišljajo pa, da bi denar namesto v zemljo vložili v banko. Tudi
denar prodane kmetijske mehanizacije, ki sega že v milijarde. Tudi
tu gre seveda za visoke obresti, tokrat za kmeta pozitivne. Zaslužil
bo brez dela, in to dobro.
Brez kmetovega dela pa se lahko zgodi, da bomo lačni! Mar
ne?
I Jože Bračič
Ko zemlja
zadisi
Kako dolgo smo letos čakali na pravo pomlad. Pa se
nam je minuli teden le nasmehnilo pomladno sonce. Ko
zabrenčijo čebele, ko se odpro dišeči cvetovi in ko zadiši
po sveži, segreti zemlji... takrat je pomlad. Kdo bi še
zdržal doma, polje kliče! JB
V soboto
vsi v
Mostje!
Osrednja občinska proslava v
počastitev 27. aprila — dneva
Osvobodilne fronte slovenskega
naroda, in 45. obletnice Sloven-
skogoriške — Lackove čete bo v
soboto, 25. aprila.
Tradicionalni 16. pohod Po
poteh revolucije — Mostje '87
organizira Občinska konferenca
SZDL Ptuj. Pohodniki bodo
krenili na pot ob 9.30, zbirna
mesta za posamezne odrede pa
so: Lackov odred pri spomeniliu
Jožeta Lacka na Slovenskem tr-
gu, Kvedrov odred pri Osnovni
šoli Toneta Žnidafiča, Kram-
bergerjev-Slovenjegoriški odred
pri domu Slovenskogoriške čete
v Rogoznici, Sagadinov odred
pri avtoparku KGP v Budini in
Osojnikov odred na igrišču ob
Osnovni šoli Franca Osojnika.
Slovesnost v Mostju se bo pri-
čela ob 13. uri, ko bodo na pri-
reditveni prostor doskočili pa-
dalci Aerokluba Ptuj. Slavno-
stni govornik bo član Predsed-
stva SR Slovenije Lojze Briški,
zatem bo izročitev srebrnih zna-
kov OF, nakar bodo v kultur-
nem programu nastopili učenci
Osnovne šole Olge Meglic, fol-
klorna skupina in tamburaški
orkester KUD Rudar Glogovac
iz bratske občine Koprivnica ter
pihalni orkester iz Ptuja.
Po uradnem delu bo na prire-
ditvenem prostoru družabno sre-
čanje, organizatorji pa so poskr-
beli tudi za avtobusni prevoz
udeležencev proslave proti Ptuju
in ostalim krajem v občini.
v__^
Čebine- zgodovina in sedanjost
Odveč je podrobneje opisovati
vse tisto, kar se je pred petdeseti-
mi leti dogodilo na Čebinah nad
Trbovljami, o tem je bilo v zad-
njem času veliko napisanega in
povedanega v vseh sredstvih jav-
nega obveščanja, zato naj opi-
šem le kratek vtis s proslave v Tr-
bovljah.
Osrednje proslave bo 50-letni-
ci ustanovnega kongresa KP Slo-
venije in 50-letnice prihoda Josi-
pa Broza Tita na čelo KPJ, ki je
bila v soboto v Trbovljah, smo se
udeležili tudi Ptujčani. Čeprav
nas je bilo le za en Certusov av-
tobus, več starejših kot mlajših,
smo s svojo udeležbo prispevali
k slovesnosti. V Trbovljah, stis-
njenih med hribi, se je nagnetlo
čez sto avtobusov. Srečevali smo
se z znanci iz Maribora, Lenarta,
Ormoža, Slovenske Bistrice in iz
drugih slovenskih občin.
Na osrednji proslavi, ki je bila
pred delavskim domom v Trbo-
vljah, se je zbralo okoli 15.000
ljudi. Med njimi je bilo precej
starejših komunistov, še več pa
mladih. Širok stopničast prostor
pred delavskim domom in park
ob njem sta bila polna obiskoval-
cev. Scena je bila preprosta in
učinkovita: napis Čebine 37-87,
faksimile Titovega podpisa, fak-
simile čebinskega manifesta, pro-
letarska, jugoslovanska in slo-
venska zastava. Na odru so bili
ves čas proslave tudi vsi sodelu-
joči v kulturnem programu: de-
lavska godba iz Trbovelj, zasav-
ske kulturne skupine, moška
pevska zbora Loški glas in Zarja,
ritmična skupina srednješolske-
ga centra in recitatorji gledališča
Svoboda-Center.
Točno ob 11. uri je začel slo-
vesnost Aleš Maček, sekretar MS
ZKS Trbovlje. Iz njegovega po-
zdravnega govora smo ugotovili,
da slovesnosti prisostvujejo po-
leg treh še živečih udeležencev
čebinskega kongresa tudi najvid-
nejši predstavniki ZKJ s pred-
sednikom Milankom Renovico
na čelu, član Predsedstva SFRJ
Nikola Ljubičič, Nenad Bučin,
predsednik Zvezne konference
SZDLJ, Hashim Rexhepi. pred-
sednik Zvezne konference
ZSMJ, delegacije Zveze komuni-
stov iz vseh SR in obeh SAP ter
JLA, ki so jih večinoma vodili
predsedniki ZK, in številni drugi
gostje. To dovolj zgovorno kaže,
daje slovesnost v Trbovljah ime-
la tudi vsejugoslovanski značaj.
Poudarke iz govora Staneta
Dolanca, člana Predsedstva
SFRJ, objavljamo posebej, (stran
3) Velja tudi poudariti zavest in
discipliniranost vseh udeležen-
cev, ki so pozorno spremljali Do-
lančev govor in s ploskanjem ce-
sto dajali poudarka posameznim
mislim govornika. Prav tako so
vsi udeleženci z zanimanjem in
angažirano spremljali lep in pe-
scer kulturni program. K veličast-
nemu slavju je prispeval svoj de-
lež tudi lep, sončen irt topel po-
mladni dan.
Proslava ob 50-letnici ustanov-
nega kongresa KP Slovenije in
50-letnice prihoda tovariša Tita
na čelo KPJ ni pokazala samo na
spomin in ponos doseženega,
temveč tudi na težave in stisko, v
katerih se nahajamo danes. Toda
enako kot pred petdesetimi leti
tudi danes vdja za komuniste
pravilo, da zanje ni in ne sme biti
poraza. Tako kot pred pol stole-
tja morajo komunisti tudi danes
znati bolj prisluhniti neposred-
nemu utripu življenja ljudi, poli-
tično bolj delovati po volji ljudi
in manj po direktivah iz pisarn.
Le s skupnim delom z ljudmi in
sredi njih bomo izšli iz sedanjih
težav. pp
Ustanovnega kongresa KPS na Čebinah se je udeležilo 11 delegatov, od
teh so danes živi še trije; ti so se tudi udeležili slovesnosti v Trbovljah.
Od desne proti levi: Pepca Kardelj, Vencelj Perko in Albin Vipotnik
V Ormožu ob dnevu
OF in prvem maju
v Domu kulture v Ormožu bo
jutri (24. aprila) osrednja občin-
ska proslava ob dnevu OF. Na
njej bodo podelili priznanja OF
in zlate znake ZKS. Znak OF bo-
do izročili: članom prostovoljne-
ga Gasilskega društva Središče
ob Dravi, Slavici Rajh iz Ivanj-
kovc, Anici Rajh iz Tomaža in
Stanku Polancu iz Miklavža pri
Ormožu. Zlati znak ZKS pa bo-
do prejeli: Ladislav Fric iz To-
varne Jožeta Kerenčiča Ormož,
Franc Debeljak iz Občinske kon-
ference SZDL Ormož, Franček
Lah iz Osnovne organizacije
ZKS Podgorci, Franc Jambrovič
iz Osnovne organizacije ZKS
Slovin in Stanko Krajnc iz Osno-
vne organizacije ZKS Ivanjkov-
ci.
Proslavo bodo sklenili s kul-
turnim programom, v katerem
bodo sodelovali ormoški Pihalni
orkester in učenci OŠ Ormož. Pi-
halni orkester bo izvedel tudi tra-
dicionalni promenadni koncert
pred hotelom, kjer bodo ob 17.
uri tudi pričakali delegacije so-
sednjih občin ter pobratene obči-
ne Vmjačka Banja.
Občinski svet Zveze sindika-
tov občine pa skupaj z ostalimi
DPO občine vabi še na tradicio-
nalno prvomajsko srečanje, ki bo
na sam praznik dela na Jeruzale-
mu ob 10. uri.
MG
Praznična številka
Tednika (z veliko
nagradno križanko)
bo izšla v sredo, 29.
aprila!
ZMDA Slovenske
gorice ne bo
v ponedeljek so se sestali delegati družbenopolitičnega zbora
ptujske skupščine. Najpomembnejši točki, ob katerih je bilo tudi naj-
več razprave, sta bili informacija o uresničevanju družbenoekonom-
^'^ega razvoja občine v lanskem letu in analiza uspešnosti poslovanja
Organizacij združenega dela ptujskega gospodarstva o delu Skupšči-
'^e. Izvršnega sveta in upravnih organov za lansko leto. Ob prvi točki
So delegati sestavili posebno skupino, ki je pripravila oceno in pobu-
de v zvezi z družbenoekonomskim razvojem v občini in jih predložila
^^'egatom ostalih dveh zborov v sprejem. Zelo kritično pa je o racio-
nalizaciji občinske uprave govoril predsednik Izvršnega sveta Jože
^otolin. Menil je, da zaposlenosti v upravi ni mogoče zmanjšati niti
poseči, da bi zaposleni imeli ustrezno izobrazbo, saj je naletel na veli-
^ ovire pri predstojnikih posameznih oddelkov.
Delegati so sprejeli odločitev, da letos ne bo mladinske akcije
lovenske gorice, ker ni denarja za izboljšanje bivalnih pogojev briga-
"■jev, ter še nekaj drugih osnutkov odlokov. d. I.
Sprejem za dobitnike
odlikovanj
Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc je v petek, 17.
aprila, pripravil sprejem za sedem dobitnikov odlikovanj Predsedstva
SFRJ iz Emone — Kmetijskega kombinata F*tuj in trgovske delovne
organizacije Emona — Merkurja F*tuj.
Marjan Ostroško, Branko Gorjup, Jani Gonc, Filip Dolinar,
Adolf Kokol, Ana Koštomaj in Franc Nahberger so odlikovanja pre-
jeli že teden dni prej na osrednji slovesnosti ob 40-letnici sozda Emo-
na Ljubljana, o čemer smo podrobneje že poročali. Na petkovem
sprejemu pa jim je predsednik Skupščine občine Ptuj čestital v imenu
vseh družbenopolitičnih organizacij ter jim zaželel tudi v bodoče po-
dobne delovne uspehe. V imenu dobitnikov odlikovanj sta se za spre-
jem in čestitke zahvalila Branko Gorjup in Marjan Ostroško.
-OM
Dobitniki odlikovanj iz Emone — KK in Emone Merkurja med spreje-
inom.^oto: M. OzmecJ
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
23. april 1987 - TEDNIK
Avtomobilske zračnice
iz Gumarne
Prvega septembra letos naj bi pričeli v TOZD Gumama izdelova-
ti avtomobilske zračnice. S pripravljalnimi deli za prenos proizvodnje
iz matične DO Sava, v katero se se vključili leta 1983, so že pričeli: v
Kranju usposabljajo prvo skupino delavcev in ti se proti pričakova-
nju hitro privajajo na novo tehnologijo. S prenosom bodo dosegli to-
liko želeno proizvodno usmeritev in izboljšali poslovne rezultate.
Zaposlili bodo 120 delavcev, še prej pa zgradili dvorano, veliko
tisoč kvadratnih metrov. Načrtujejo, da bodo letno izdelali 2900 ton
avtomobilskih zračnic in 900 ton stiskanih izdelkov, med katere sodi-
jo naslednji proizvodi: gumakovina, BMW preproge, farmacevtski in
tehnološko zahtevni izdelki. Skoraj polovico proizvodnje zračnic bo-
do prodali na tuje.
Ocenjujejo, da bodo s proizvodno preusmeritvijo optimalno za-
poslili vseh 420 delavcev in izboljšali dohodkovni >položaj temeljne
organizacije, ki že nekaj let posluje z motnjami. Letno sedaj izdelajo
do 1500 ton stiskanih izdelkov. Zaradi vedno večje konkurence s temi
izdelki ne pokrivajo več vseh stroškov proizvodnje.
Do leta 1990, tako so zapisali v svoje razvojne in sanacijske pro-
grame, naj bi v I*tuju preselili tudi proizvodnjo cevi z vložki. Ugotovi-
li so, da imajo za to vse možnosti. Skupaj z DO Sava si prizadevajo,
da bi ptujsko gumarstvo postalo donosno in vsem zaposlenim odreza-
lo večji kos kruha.
MG
Iz proizvodnje bodo izločili vse dohodkovno neuspešne izdelke in malo-
serijske proizvode
Posnetek: -MG
Brezposelnosti ne bodo zmanjšali
ormož
Ob koncu preteklega leta je bilo v ormoški
občini 465 brezposelnih, med njimi največ
žensk in tistih, ki so že bili zaposleni. Lani so
sicer uspeli število brezposelnih glede na leto
1985 precej zmanjšati, kar za 59 delavcev —
to je za občino s 4093 zaposlenimi veliko.
Največ se jih je zaposlilo pri zasebnih obrtni-
kih, rast zaposlenosti je skoraj 11-odstotna,
medtem ko je bila v združenem delu le 3-od-
stotna.
Letos se bo 465 brezposelnim pridružilo
280 iskalcev, ki bodo junija končali izobraže-
vanje od prve do sedme zahtevnostne stop-
nje. Ocenjujejo, da se jih bo, glede na načrte
organizacij združenega dela, zaposlilo le 192.
Najbrž pa bo ta številka precej manjša, ker
izobrazba iskalcev zaposlitve ne ustreza pov-
praševanju združenega dela. Največjo neus-
klajenost pričakujejo v naslednjih usmerit-
vah: na peti zahtevnostni stopnji bo primanj-
kovalo strojnih tehnikov, na šesti stopnji de-.
lavcev strojne usmeritve, na sedmi pa diplo-
miranih inženirjev strojništva in kmetijstva.
To seveda pomeni, da v občini tudi ne bodo
uresničili načrtov zaposlovanja pripravnikov.
Že sedaj je jasno, da bo združeno delo zago-
tovilo pripravništvo le 46 odstotkom diplo-
mantov, dejanske možnosti pa bodo najbrž
še manjše.
Podatki, ki jih je zbrala Medobčinska
skupnost za zaposlovanje Maribor, torej po-
vedo, da v ormoški občini brezposelnosti le-
tos ne bodo uspeli zmanjšati, zato bodo iskal-
ci zaposlitve prisiljeni iskati delo zunaj nje
ali pa se zaposliti na delovnih mestih, kjer je
potrebna drugačna izobrazba, in se bodo mo-
rali preusmeriti oziroma dodatno izobraževa-
ti.
V skupnosti menijo, da bi lahko ormoško
gospodarstvo z ustreznim kadrovskim štipen-
Hiranjem precej zmanjšalo število brezposel-
nih, vendar so za novo šolsko leto razpisali le
123 kadrovskih štipendij. To je sicer za nekaj
manj kot dva odstotka več kot v tem šolskem
letu, spodbudno pa je, da si organizacije
združenega dela prizadevajo pridobiti kadepi
višjih zahtevnostnih stopenj, kar naj bi izbolj.
šalo sedanjo kvalifikacijsko strukturo zapo.
slenih. Za ormoško gospodarstvo pa je zna-
čilno tudi veliko sezonsko zaposlovanje. Za-
radi tega število brezposelnih ni stalno. Obi-
čajno je najvišje v začetku in ob koncu leta, v
pomladnih, poletnih in jesenskih mesecih pa
precej upade. Zato ni čudno, daje med brez-
poselnimi kar 81 odstotkov takih, ko so že bi-
ii zaposleni, medtem ko je iskalcev prve za-
poslitve le 18 odstotkov.
N. Dobljekar
Slavnostni govornik na proslavi železničarjev je bil Vlado Haas, pred-
sednik Medobčinskega sveta ZSS za Podravje.
Nastopili so tudi člani folklorne skupine OŠ Franca Osojnika iz Ptuja.
(Posnetka: M. Ozmec)
Železničarji so proslavljali
v spomin na aprilske dogodke na Zaloški
cesti v Ljubljani pred 67 leti so v sredo, 15.
aprila, slavili svoj praznik naši železničarji.
Tako kot povsod po domovini so praznik pri-
merno proslavili tudi železničarji ptujske ob-
čine. Že ves mesec so potekala številna šport-
na tekmovanja, ki so jih sklenili prejšnji te-
den. V sredo dopoldne pa so se v dvorani Že-
lezniških delavnic v Ptuju sestali na slavno-
stni seji Občinskega odbora sindikata delav-
cev prometa in zvez, kjer so med drugim kri-
tično ocenili sedanje stanje v železniškem go-
spodarstvu, ki je vse prej kot rožnato.
Osrednja slovesnost pa je bila isti dan ob
trinajstih pred železniško postajo v Ptuju,
kjer je bil slavnostni govornik Vlado Haas,
predsednik Medobčinskega sveta Zveze sin-
dikatov za Podravje. Delegacije so položile
vence k spominskima ploščama padlim želez-
ničarjem na železniški postaji in v Železni-
ških delavnicah ter k spomeniku Franca
Krambergerja.
Bogat kulturni program so prispevali učen-
ci OŠ Franca Osojnika ter člani pihalnega or-
kestra Ptuj pod vodstvom Toneta Horvata.
Ptujski železničarji so nadaljevali svoje sla-
vje še v hotelu Poetovio, kjer so izročili jubi-
lejne nagrade za 10- in 20-letno neprekinjeno
delo, najbolje uvrščenim posameznikom in
ekipam pa so izročili tudi pokale in priznanja
za dosežke v športnih srečanjih.
-OM
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
25 let Srečanj bratstva in prija-
teljstva 1962-1987
Danes mineva 25 let od 23.
aprila 1962, ko so se v občini
Ptuj začela L Srečanja bratstva
in prijateljstva — Ptuj '62, kate-
rih ustanovitelji so občinski sveti
ZSH in ZSS Čakovec, Ptuj in Va-
raždin. V programu so sodelova-
li: Amatersko gledališče Čako-
vec, KUD Seljačka sloga Nede-
lišče, DKUD Sloboda Varaždin
in DPD Svoboda Ptuj. Navedene
kulturne skupine so nastopale v
delavskih središčih Majšperk,
Kidričevo in Ptuj od 23. do 28.
aprila 1962. Z uspešno izvedbo
prvega skupno dogovorjenega
programa sodelovanja občinskih
svetov ZSH in ZSS Čakovec,
Ptuj in Varaždin, so bila ustano-
vljena Srečanja bratstva in prija-
teljstva, katerih 25. obletnico
praznujemo danes. V Čakovcu je
danes svečana seja Koordinacij-
skega odbora za sodelovanje
bratskih občin SR Hrvatske in
Slovenije, na kateri so predstavili
spominsko knjigo Bratske obči-
ne po Titovih poteh bratstva in
enotnosti 1961 — 1986, ki je izšla
danes v tri tisoč izvodih na več
kot dvesto straneh. Knjigo je na-
tiskala tiskarna Zrinski v Čakov-
cu. V Čakovcu bodo danes izro-
čili tudi jubilejna priznanja spo-
minsko plaketo bratstva in prija-
teljstva 1961 — 1986, ki jo iz ptuj-
ske občine prejme DPD Svobo-
da.
Delovni dogovor aktiva novinarjev
in organizatorjev obveščanja
Včeraj je v ptujskem delav-
skem domu Franca Kramberger-
ja zasedal aktiv novinarjev in or-
ganizatorjev obveščanja v zdru-
ženem delu skupaj s komisijo
Občinskega sveta ZSS Ptuj za in-
formiranje in dokumentacijo.
Razpravljali so o programu dela
aktiva ter o informaciji o delu iz-
vršnega odbora sekcije novinar-
jev in organizatorjev obveščanja
v organizacijah združenega dela.
Med drugim pa so se dogovorili
o vsebinski zasnovi, pripravah in
izvedbi posvetovanja sindikalnih
delavcev, ki bo ob dnevu samou-
pravljalcev v Ptuju na temo: In-
formiranje in usposabljanje de-
lavcev za samoupravno in dele-
gatsko odločanje.
Pospešiti inventivno dejavnost
Komisija Občinskega sveta
ZSS F*tuj za inventivno dejav-
nost, ki je ob dnevu inovatorjev
ptujske občine zelo uspešno or-
ganizirala medrepubliško posve-
tovanje o tej dejavnosti, je včeraj
ocenila dosežene uspehe na po-
dročju inventivne dejavnosti v le-
tu 1986. V skladu z ugotovitvami
je dopolnila program lastnega
dela in izoblikovala pobude za
priznanja, ki naj bi bila podelje-
na v letu 1987 za uspehe, doseže-
ne na področju inventivne dejav-
nosti.
JUTRI seja Predsedstva Občin-
skega sveta ZSS Ptuj
Predsedstvo Občinskega sveta
ZSS Ptuj bo na jutrišnji seji spre-
jelo program javne razprave o
osnutku sprememb in dopolnitev
Zakona o združenem delu, ki bo
do 20. junija 1987 potekala v de-
lovnih in temeljnih organizacijah
združenega dela. Opredelili bo-
do tudi naloge pri uveljavljanju
družbenega dogovora o skupnih
osnovah in merilih za samoupra-
vno urejanje odnosov pri prido-
bivanju in delitvi dohodka, kajti
v zelo kratkem času bo potrebno
uskladiti samoupravne akte in
družbeni dogovor začeti uresni-
čevati v praksi. Predsedstvo bo
tudi sprejelo sklep o podelitvi
priznanj srebrnega znaka Zveze
sindikatov Slovenije v letu 1987.
Sprejeli bodo tudi sklep o sklicu
konference ZSS o usmerjenem
izobraževanjil, štipendiranju in
pripravništvu in sklep o sklicu 6.
redne seje Občinskega svet ZSS
Ptuj, ki bosta v prvi polovici ma-
ja 1987.
Zbor aktiva sindikalnih aktivistov
občine Ptuj
V torek, 28. aprila, ob 13. uri
se bo v Delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju sestal
aktiv sindikalnih aktivistov obči-
ne Ptuj, ki deluje pri Občinskem
svetu ZSS Ptuj. Na zboru bodo
obravnavali aktualna družbenoe-
konomska in politična vpraša-
nja, zato so na zbor povabili
predstavnike občinske skupščine
in družbenopolitičnih organiza-
cij.
Prvomajsko praznovanje v Ptuju
Občinski svet ZSS Ptuj in Ga-
silsko društvo Ptuj se marljivo
pripravljata na prvomajsko praz-
novanje, ki bo pri gasilskem do-
mu v Ptuju 30. aprila 1987 ob 18.
uri. Slavnostni govornik na prvo-
majskem srečanju delavcev in
občanov bo predsednik Zvezne-
ga odbora sindikata delavcem
kovinske in elektroindustrije Ju-
goslavije tovariš Slavko URŠIČ.
Kot smo že poročali, bodo v kul-
turnem programu sodelovali čla-
ni KUD Jedinstvo iz bratske ob-
čine Ivanec, za veselo prvomaj-
sko razpoloženje pa bo skrbel
Ptujski instrumentalni ansambel.
FB
»Nebčeva nagrada je priznanje
celemu kolektivu...«
Marjan Ostroško, direktor
Emone — Merkurja iz Ptuja, je
10. aprila ob 40-letnici SOZDA
EMONA prejel Nebčevo nagra-
do. Povedal je: »Nagrada je veli-
ko priznanje zame in kolektiv, ki
je tako priznanje prejel že pred
dvema letoma. Je potrdilo za do-
bro delo in poslovne odločitve. V
tem obdobju se je tudi že poka-
zalo, da smo se dobro odločili,
ko smo se povezali z maribor-
skim SUPERMARKETOM. Pi-
ka na I pa je odprtje proste ca-
rinske prodajalne v Mariboru. S
tem so se še bolj približali po-
trošniku, njegovim željam in po-
trebam.«
V Emoni — Merkurju pravijo,
da bo njihov bodoči razvoj upo-
časnjen zaradi slabega položaja
maloprodajne trgovine, ki je
praktično brez sredstev za mo-
dernizacijo in akumulacijo. Po-
prečna razlika v ceni (marža) je
15 odstotkov. Z njo pokrivajo
vse stroške in drugo, kar je pove-
zano z rednim poslovanjem. Pri-
manjkuje jim obratnih sredstev,
zato morajo, zaloge pospešeno
obračati, pri tem pa včasih »tr-
pi« založenost.
Za modernizacijo ostane po
odbitku vseh stroškov izredno
malo. Še tisto malo, kar jirn
uspeva zbrati, gre na račun veli-
kega varčevanja in manjših oseb-
nih dohodkov vseh zaposlenih.
V poprečju zaslužijo trgovin-
ski delavci z vsemi dodatki od
130 do 150 tisoč dinarjev.
MG
Marjan Ostroško
foto: M. Ozmec
TEDNIK - 23. april 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
razprave o drobnem
gospodarstvu   i
Kdaj od besed k dejanjem?
Ptujsko občino je v ponedeljek obi-
skal predsednik Republiškega komi-
teja za drobno gospodarstvo Jože Str-
le. S predstavniki občine in njenih
upravnih organov, Ml PA, obrtnega
združenja, obrtne zadruge Panorama
ter uprave za družbene prihodke se je
pogovarjal o najpomembnejših vpra-
šanjih nadaljnjega razvoja drobnega
gospodarstva v občini do leta 1990. V
planskih dokumentih je drobno go-
spodarstvo opredeljeno kot predno-
stna dejavnost.
V primerjavi z ostalimi slovenskimi
občinami je ptujska v prejšnjem letu
zabeležila kakovostnejši razvoj: pove-
čala je število obratovalnic in delav-
cev pri obrtnikih, delež drobnega go-
spodarstva v družbenem proizvodu
občine pa se je v primerjavi z letom
1985 povečal za 0,7 odstotka in je do-
segel 5,1 odstotka. Število delavcev
pri obrtnikih sicer ni doseglo načrto-
vane 5-odstotne rasti, kljub temu pa
smo lahko zadovoljni, saj se je število
obrtnikov povečalo za 6 odstotkov.
To pa so podatki, ki jih velja upošte-
vati, čeprav za statistiko ne obstajajo.
V Republiškem komiteju za drobno
gospodarstvo bodo, kot je med obi-
skom v ptujski občini poudaril njegov
predsednik Jože Strle, v tem in pri-
hodnjih letih največ delali za obrtne
cone, ki so osnova nadaljnjega razvo-
ja drobnega gospodarstva v občinah,
za razvoj majhnih obratovalnic, ki bo-
do prevzele zmogljivosti neperspe-
ktivnih organizacij združenega dela,
za turistične objekte in zasebne pro-
dajalne na podeželju.
Drobno gospodarstvo naj bi v ne-
kaj desetih letih doseglo 20-odstotno
udeležbo v družbenem proizvodu,
vendar pri tem ne bo šlo brez težav.
Dosežena stopnja razvitosti je v Slo-
veniji še vedno tako nizka, da pred-
stavlja resen strukturni problem na-
daljnjega   gospodarskega   razvoja.
Največjo oviro še vedno predstavljajo
miselni odpori, ki v takem razvoju vi-
dijo nevarnost za sistem. Z ukrepi, s
katerimi želimo pospeševati razvoj
obrti, dosegamo ravno obratno. Zara-
di nedorečenih predpisov se obrtniki
ne morejo odločiti za večje zaposlo-
vanje; pri tem pa še posebej izstopa
kadrovski problem, saj usmerjeno
izobraževanje ne izobražuje za potre-
be obrti. Večje zaposlovanje pa one-
mogočajo tudi visoki prispevki, ki jih
obrtniki plačajo na osebni dohodek
delavca, in znašajo že prek 80 odsto-
tkov.
Na ponedeljkovem pogovoru so
poudarili tudi problem kooperacije
pri ptujskem MIPU, ki želi v Slovenji
vasi urediti obrtno cono za Podravje.
Poleg tega so se pogovarjali o nadalj-
njem razvoju Obrtnega združenja in
Obrtne  zadruge  Panorama  ter o
usmerjanju zdomcev v obrtne pokli-
ce. Na Zavodu za zaposlovanje je pri-
javljenih 80 zdomcev, ki želijo v obrt,
so pa še brez poslovnih prostorov.
Jože Strle je obiskal tudi območje
bodoče obrtne cone v Slovenji vasi,
obratovalnico Ivana Gomilška ter
Mesokombinat Perutnino Ptuj, kjer
se je pogovarjal s predstavniki Me-
dobčinske gospodarske zbornice za
Podravje. Ob tej priložnosti so ga se-
znanili z razvojnimi programi drob-
nega gospodarstva v podravskih obči-
nah.
MG
Viki Cvetko je povedal, da hi
pri zdajšnjih zmogljivostih
ptujski obrtniki lahko v trenut-
ku zaposlili več sto delavcev.
Zaradi visokih prispevkov in
nespodbudnih olajšav pa se
dodatnega zaposlovanja ote-
pajo.
Jože Strle je menil, da hi
zdomcem, ki se vračajo, morali
pomagati tudi s seminarji, na
katerih bi jih seznanili z vsemi
značilnostmi našega sistema.
Za ta namen naj hi v obrtnih
združenjih organizirali »mini«\
inženiringe: v začetku tudi kot
popoldansko obrt, če ne bo šlo
drugače. ]
Poudarki iz govora
Staneta Dolenca
»Komunisti v Sloveniji so z Manijestom pozvali Slovence v enotno
ljudsko fronto, grajeno na enakopravnosti, medsebojnem zaupanju in
spoštovanju, brez teženj posameznika ali skupine po prevladi in oblasti.«
»Rojstvo Osvobodilne fronte je pomenilo uresničitev ideje o enotno-
sti slovenskega naroda, njegovega delavskega razreda, kmetov in na-
prednih intelektualcev, jedro tega gibanja pa je bil naš delavski razred s
svojo Partijo na čelu.«
»Slovenski človek, če citiram Edvarda Kardelja, je zavestno čutil,
da bi imela ločitev slovenskega naroda od drugih jugoslovanskih naro-
dov katastrofalne posledice za njegovo nacionalno samobitnost. . .«
»Prekrščevali so nas, razseljevali, ubijali pod raznimi simboli, razli-
čnimi vrstami križev, vendar še živimo. Živimo in se razvijamo v sociali-
stični zvezni republiki Jugoslaviji, skupaj z drugimi bratskimi narodi in
narodnostmi Jugoslavije, prvič v svoji zgodovini resnično svobodni.«
»Živimo v državi, h katere razvoju smo dali ves svoj prispevek, v dr-
žavi, ki jo čutimo kot svojo, smo zanjo odgovorni in vemo, da imamo v
njej pravico uresničevati življenjske interese našega delavskega razreda,
naših delovnih ljudi in našega naroda.«
»Današnji juriš mora temeljiti na usmeritvah zadnjih kongresov, na
katerih smo jasno začrtali pota in smeri za spreminjanje krize, iz upada-
nja in rušenja v hitrejšo rast in prenovitev.«
»Le tako bomo lahko trdneje stopali po poti, ki vodi v informacijsko
in inovacijsko družbo, v gospodarski prodor v svet, k večjemu realnemu
dohodku . . . in ta pot je najmanj tako zahtevna in težavna, kot so bile
najpomembnejše, usodne etape naše revolucije.«
»Ob tem bi želel poudariti predvsem dvoje dejstev: prvič, da vseh teh
uspehov ne bi mogli doseči zunaj okvirov jugoslovanske skupnosti naro-
dov in narodnosti. In. drugič, da lahko samo razvita Slovenija, takšna,
ki ima lastno razvojno ravnotežje, v tej skupnosti prispeva toliko, kot ta
od nas pričakuje.«
»Močpartije ni bila samo v njeni notranji disciplini, pogumu in po-
štenosti. Njena moč je bila in je še danes predvsem v jasni vodilni ideji, v
povezanosti z delovnimi množicami. Iz te ideje, ki jo je pred petdesetimi
leti izrazila peščica komunistov na Čebinah, se je rodilo nezadržno giba-
nje naprednih ljudskih množic, rodila se je osvobodilna fronta, narodno-
osvobodilni hoj in revolucija, svoboda in samoupravljanje.«
MATEMATIKA NI BAVBAV
Konec šolskega leta se bliža in osnovnošol-
ce poleg prizadevanj za kar najboljši učni
uspeh čaka še precej različnih tekmovanj, na
katerih bodo prikazali svoje celoletno delo v
športnih društvih, krožkih in pri rednem ter
dodatnem pouku. Tekmovanja in različna
srečanja so rezultat prizadevanj pionirjev in
njihovih mentorjev.
V soboto, 18. januarja, se je na občinskem
tekmovanju mladih matematikov za srebrno
Vegovo priznanje ~ bilo je na šoli Toneta
Žnidariča v Ptuju — zbralo kar 125 osnovno-
šolcev iz šestnajstih šol ptujske občine, tistih,
za katere matematika ni bavbav. Šestošolcev
je bilo 49, sedmošolcev 37 in osmošolcev 39.
V vsaki skupini so reševali po pet nalog, ki
jih je pripravilo Društvo matematikov, fizi-
kov in astronomov Slovenije. Vsi, ki so.dose-
gli več kot polovico možnih točk, prejmejo
srbrno Vegovo priznanje; takih je bilo kar
precej: šestošolcev 14, sedmošolcev 8 in
osmošolci 4.
In kdo so bili najboljši?
6. razred:
1. Dušan Slavinec, OŠ Olge Meglic
2. Sebastjan Cafuta, OŠ Kidričevo
3. Jadranka Laura, OŠ Gorišnica
7. razred:
1. Mateja Antolič, OŠ Gorišnica
2. Vlado Durica, OŠ Franca Osojnika
3. Mojca Jurkovič, OŠ Franca Osojnika
8. razred:
1. Tone Horvat, OŠ Gorišnica
2. Martin Petrovič, OŠ Dornava
3.-4. Branko Jurič, OŠ Toneta Žnidariča
Boris Lašič, OŠ Toneta Žnidariča.
Učitelji matematike, ki mlade za tekmova-
nja pripravljajo pri dodatnem pouku, ugota-
vljajo, da imajo v šolah precej talentov, s ka-
terimi redno delajo, ugotavljajo pa, da se jih
večina v srednjih šolah izgubi, saj se z njimi
največkrat nihče posebej ne ukvarja. Tega pa
v družbi, ki želi čimveč strokovnjakov, ne bi
smeli dovoljevati. Matematika je še vedno
znanost, ki mora biti osnova vsakemu nadalj-
njemu izobraževanju, saj človeka navaja na
natančno, logično, analitično mišljenje in
razvija abstrakcijo. »Veliko ur je bilo treba
žrtvovati za osvajanje zakonitosti in prodira-
nje v skrivnosti matematike,« je v uvodnem
govoru poudarila ravnateljica OŠ Toneta
Žnidariča prof. Marija Šumandl. »Ko ste na-
leteli na na videz nerešljive naloge, so vam
priskočili na pomoč vaši učitelji-mentorji in
vam pomagali čez oviro. Brez njihove pomo-
či in vodenja bi najbrž kmalu obupali. Reše-
na naloga, pravilen rezultat, pohvalna in
vzpodbudna beseda mentorja so pripomogli,
da ste vztrajali pri prodiranju v matematične
skrivnosti. To, da ste danes tukaj, dokazuje,
da ste najboljši med dobrimi matematiki. S
tem, da ste se uvrstili na občinsko tekmova-
nje, ste se lepo in brez besed zahvalili svojim
mentorjem za vzpodbujanje in pomoč, saj se
ti z vami veselijo vsakega vašega uspeha in
napredka, ker potrjujete, da vaš in njihov
trud ni bil zaman.«
Republiškega matematičnega tekmovanja,
ki bo 16. maja v Mariboru, se bosta udeležila
prva dva v sedmem razredu in prvi štirje
osmošolci. Zaželimo jim kar največ uspeha,
čestitajmo pa še enkrat vsem tekmovalcem in
mentorjem.
Oš)
jih bodo z denarjem, ki ga zbira-
jo s krajevnim samoprispevkom,
oplemenitili pa ga bodo tudi s
prispevki posameznih samou-
pravnih interesnih skupnosti ma-
terialne proizvodnje in družbe-
nih dejavnosti.
»Za skupni program bomo v
naši krajevni skupnosti namenili
30 odstotkov s samoprispevkom
zbranega denarja,« je povedal
predsednik sveta KS Boris Gor-
nik. »Letos bomo za naloge iz
jih niso uspeli uresničiti lani, so
prenesli v letošnji plan in upajo,
da jih bodo letos kljub težavam
uresničili.
»Najpomembnejša naloga je
zagotovo ureditev prostorov za
prehrano učencev Osnovne šole
Franca Osojnika. Predvidena je
gradnja dvonamenskega objekta.
Letos naj bi zgradili zaklonišče s
prostori za šolske potrebe in še
manjši prostor za potrebe kraje-
vne skupnosti. Vsakoletna naJ[o-
ga je vzdrževanje javne razsvet-
ljave in plačilo električne energi-
je, letos pa želimo urediti tudi ja-
vne vodnjake. Naloga ni enosta-
vna, saj je težko dobiti izvajalca
del, pa tudi glede vzdrževanja so
še nejasnosti. Še vedno ne vemo,
kdo bo te na novo usposobljene
vodnjake sploh vzdrževal! Kljub
temu smo se dogovorili, da naj
bi jih usposobili v Ljudskem vr-
tu, Trubarjevi in Langusovi ulici.
Z njihovo ureditvijo bi zadovolji-
li potrebe po pitni vodi v kraje-
vni skupnosti, ko bi prišlo do
motenj v redni oskrbi.
Naslednja naloga je ureditev
Ljudskega vrta. Zanjo naj bi pri-
spevali denar krajevni skupnosti
Franca Osojnika in Borisa Ziher-
la ter komunalna skupnost in
sklad stavbnih zemljišč.
Zelo pomembna naloga je tudi
obnova ulic in javne razsvetljave,
zato smo ji namenili precej po-
zornosti, predvsem pa denarja —
kar 13 milijonov dinarjev. Gre za
obnovo in postavitev nove javne
razsvetljave v severovzhodnem
delu krajevne skupnosti — v uli-
cah Stanka Brenčiča, Jožefe Lac-
kove, Lackove čete in v Languso-
vi.
Poleg nalog, ki sem jih naštel,
nam bo ostali razpoložljivi denar
pobrala kabelska televizija, ki bi
jo radi pripeljali v stanovanja do
letošnje jeseni.«
Očitno so v krajevni skupnosti
Franca Osojnika pazljivo načrto-
vali delo v tem mandatu. Vod-
stvo krajevne skupnosti je pri-
sluhnilo potrebam krajanov in
sestavilo program, ki upošteva
najbolj pereče probleme. Zaradi
gospodarskega stanja in novih
zakonov je sicer financiranje
programov krajevnih skupnosti
vprašljivo, vendar v KS Franca
Osojnika upajo, da ga bodo
kljub temu uresničili.
Nevenka Dobljekar
Obnova in ureditev Ljudskega vrta je nujno potrebna, vendar bi bilo po-
trebno poiskati nekoga, ki bo ta park redno vzdrževal in ga čuval pred
brezvestneži, saj so vse dosedanje napore urejevalcev sproti izničili.
(foto M. Ozmec)
■ - -ti- '■wwipg^fwi^^iwyi^iw,_j^iazna-/žr5t'Ran^'b, KOt zagUZa'e,"po
drugi pa so del tega orodja uporabljali za drobljenje bakrovih rud.
Bronasta doba (1750—750 pr. n. št.)
V primerjavi s sorazmerno poznanim eneolitskim obdobjem sta
starejša in srednja bronasta doba na našem področju slabše zastopa-
ni, kar je verjetno posledica nezadostne raziskanosti terena. Na na-
šem področju sta znani samo dve naselbini: Strnjanci, kjer je bila
ugotovljena naselbina le s sondiranjem in razpona njenega trajanja še
ne moremo natančneje določiti, ter novo odkrita ptujska naselbina na
prostoru današnjega Srednješolskega centra. Tu odkrito gradivo nam
najizčrpnejše predstavlja čas srednje bronaste dobe na našem področ-
ju, žal pa ne nudi možnosti za prikaz kontinuitete od eneolitika dalje,
ker do sedaj še nimamo zanesljivega zgodnjebronastodobnega mate-
riala. Nekaj kosov bronastodobne keramike je bilo odkritih tudi na
ptujskem gradu, vendar pa odnos med obema ptujskima naselbinama
še ni pojasnjen.
Od grobišč srednje bronaste dobe pa je iz tega dela Podravja zna-
no le nekaj grobov s Turnišča, kjer gre za skrčen pokop na boku, zna-
čilen za srednjebronasto kulturo gomil, ki skupno z naselbino pri
Srednješolskem centru in z nekaterimi posamičnimi najdbami odlično
dopolnjuje kulturno podobo tega časa.
Drugačen pogrebni običaj pa se je začel uveljavljati na prehodu
iz srednje v kasno bronasto dobo, ko gomilni pokop zamenjajo prvi
žgani plani grobovi, ki jih lahko uvrstimo v virovitiško skupino. Na
Ptuju so bili odkriti na mestu današnje upravne zgradbe Mesnega
kombinata Perutnina Ptuj in jih lahko datiramo na prehod iz 14. v 13.
stoletje.
Poleg njih je z našega področja iz obdobja starejše kulture žarnih
grobišč oz. kasne bronaste dobe znanih le še nekaj depojskih najdb:
Pušenci, Grabe pri Središču in Cermožiše (Pridna vas), ki vsebujejo
vrsto bronastega orodja. Najdbe razlagamo na različne načine: kot
depoje livarjev, zakopane v času nevarnosti, ali pa kot kultne zakope.
Nadaljevanje prihodnjič
Srednjebronastodobna kroglasta posoda (SŠC), ZSV Mb.
Bronasta igla za spenjanje moške obleke, Ptuj, bronastodobna naselbi-
na na prostoru SŠC, zaključek srednje in prehod v kasno bronasto dobo
(v starejši del kulture žarnih grobišč — Virovitiška skupina), 14./13.
stol. pr. n. š., ZSV Mb.
V VRTO
Namenimo ta prispevek prehrani vrtnin in drevnin, ki
jih pridelujemo v svojem vrtu.
Za pravilno prehranjevanje rastlin je potrebno poznati
in upoštevati potek presnavljanja rastline. Rastlina iz
ozračja sprejema ogljikov dioksid, ki se v listnem zelenilu
s pomočjo sončne svetlobe oziroma energije z vodo asimi-
lira, pri čemer se tvori sladkor. Voda, ki jo črpajo koreni-
ne iz tal in se po »vodovodnih ceveh« lubja pretaka do li-
sta, pa sočasno s seboj prinaša v listu rudninsko hrano.
Ta se v procesu dihanja ali disimilacije spreminja v or-
ganske snovi, ki so potrebne za tvorbo organov, rast in
razvoj rastline.
Da bi nadzemni organi rastline skupaj s koreninskim
sistemom opravljali svojo nalogo uspešno, je potrebno tla
neprestano vzdrževati plodna. Rastlina ne sprejema or-
ganske hrane, temveč le rudninsko, raztopljeno v vodi
oziroma v blagih kislinah. Tako imenovane biogene ele-
mente (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, železo) in vr-
sto drugih mikroelementov ter njihovih spojin morajo v
rastlini dostopno obliko pripraviti mikroorganizmi v tleh.
Mikroorganizmi pa so le v takšni zemlji, ki je dovolj zra-
čna in bogata z organsko snovjo ~ humusom. Ce jih tla
ne vsebujejo, rudninska hranila škodujejo rastlini.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da bodo vrtnine in drev-
nine dobro uspevale le v obdelani, gnojeni in zračni zem-
lji. Bolj kot bodo izpostavljene soncu in oskrbljene z vla-
go, bolj bodo rastle in se krepile, pa tudi odpornejše bodo
proti boleznim. Vloga in potreba po raznih elementih, ki
jih z rudninskimi gnojili rastlini dodajamo, je dokaj razli-
čna:
- DUŠIK je sestavni del beljakovin, le te pa so sesta-
vni del oziroma osnovno gradivo vsake žive snovi. Zato-
rej ga uvrščamo med rastne elemente.
- FOlšFOR je sestavni del organskih snovi, ki so po-
trebne za delitev celic in tvorbo plodov ter prenos dednih
lastnosti, zatorej brez njega ni tvorbe plodov in semena.
- KALIJ kot biogeni element sicer ne prehaja v orga-
ne rastline kot njihova sestavina, temveč je regulator in
"ravnoveševalec vseh snovi, ki v rastlino prehajajo ali se
^ njej tvorijo, regulira vodni režim v rastlini, hkrati pa je
najpomembnejši element za tvorbo ogljikovih hidratov
(škroba, sladkorja in celuloze). Kalij rastline utrjuje, da
odpoiiicjše pioli mrazu ter bolje prenašajo sušo.
Ne bi omenjali še vseh ostalih biogenih elementov, ki
so potrebni za rast in razvoj rastline. O tem, katera gnojila
so potrebna oziroma primerna za kulture, se ravnamo po
lastnih spoznanjih in že navedenih zakonitostih.
Pri uporabi mineralnih gnojil je pomembno upoštevati
še dejstvo, da se nekatera hranila močno vežejo za delce
tal in so obstojna (n. pr. fosfor in kalij), nekatera pa se
slabo vežejo in so neobstojna (npr. dušik oziroma dušična
gnojila).
Iz tega sledi, da vrtnine, kot so solatnice, kapusnice in
vrtnine z užitnimi listi, gnojimo z dušičnimi gnojili, stro-
čnice, plodovke, korenovke in gomoljnice, predvsem pa
trajnice in drevnine pa gnojimo z gnojili z večjo mero fos-
forja in kalija.
Od dušičnih gnojil sta najbolj znana kan, ki vsebuje
27 % dušika, in urea s 46 % dušika. Urea vsebuje dušik v
obliki, ki ga je rastlina sposobna sprejeti raztopljenega in
razredčenega v vodi preko lista kot foliarno gnojilo, kar
je zelo pomembno v primerih, če je rastlini npr. zaradi to-
če, suše, poškodb ob bolezni, zaradi škodljivcev ali ob
drugih elementarnih poškodbah potrebna intervencija, da
si čimprej opomore listna površina. Sicer pa je najsmotr-
neje uporabljati t. i. sestavljena rudninska gnojila NPK-
nitrofoskale, ki jih v raznovrstnih mešanicah pri različnih
rastlinah različno uporabljamo. V trgovski mreži nam nu-
dijo najmanj deset vrst sestavljenih rudninskih gnojil —
nitrofoskalov, označenih z velikimi črkami NPK in števil-
kami, ki pomenijo vsebnost posameznega elementa. Gle-
de na potrebo in namen pridelovanja posameznim vrtni-
nam odrejamo povsem različne odmerke gnojil upošteva-
joč, da bomo za trajnice in drevnine v času zimskega mi-
rovanja uporabili mešanice nitrofoskalov s čimmanjšo
vsebnostjo dušika (N), toda čimvečjo vsebnostjo fosforja
(P) in kalija (K) ter po možnosti s primesjo mikroelemen-
tov (vsaj magnezija in bora). Med vegetacijo dognojuje-
mo z dušičnimi gnojili. Rastline trajnice in drevnine pre-
nehamo gnojiti maja, da bi ne prišlo do podaljšanja vege-
tacije in bi rastlina v jeseni ne dozorela in pomrznila.
Ne samo s strokovnega stališča, tudi glede na ceno se je
pred uporabo gnojil dobro posvetovati s strokovnjakom,
če s prehrano rastlin nimamo dovolj lastnih izkušenj.
Miran GLUŠiC, ing. agr.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
23. gpril 1987 - TEDNIK
Aktivnosti 26. srečanj bratstva in prijateljstva — Ivanec '87
v počastitev 50. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo
kpj, 50. obletnice ustanovnih kongresov kp Hrvatske in
kp Slovenije ter 25. obletnice Srečanj bratstva in prija-
teljstva 1%2   1987.
v obCini Cakovec
— Radijske oddaje in članki »Predstavljamo vam brat-
ske občine« ~ Radio in glasilo MeJimurje, Cakovec
— Atletski mladinski tek »Osvoboditev Medimurja« v
Cakovcu s sodelovanjem mladih športnikov iz bratskih
občin v aprilu 1987
— Predstavitev spominske knjige Bratske občine po
Titovih poteh 1961 1986 na dan 25. obletnice Srečanj
bratstva in prijateljstva 23. aprila 1987 v Cakovcu
— Prvomajska srečanja delovnih ljudi in občanov Me-
dimurja v Balogovcu 1. maja 1987. V kulturnem progra-
mu sodelujejo Trio bratov Kušar iz Lovrenca na Pohorju
iz občine Maribor-Tezno, Pihalni orkester in MKUD Ve-
seli Medimurci iz Cakovca
— Filatelistična razstava s sodelovanjem filatelistov
bratskih občin ob 25. maju dnevu mladosti, posvečena
tovarišu Titu, revoluciji in narodnoosvobodilnemu boju;
v Cakovcu, maja 1987
— Proslava dneva samoupravljalcev z gostovanjem Ko-
mornega moškega pevskega zbora Ptuj, junij 1987
— Srečanje delavcev literarnih ustvarjalcev bratskih
občin v okviru dneva bratskih občin v Cakovcu, 16. sep-
tembra 198i
v obCini ivanec
— Radijske oddaje »Predstavljamo vam bratske obči-
ne« - Radio Ivanec
— Razstava ročnih del žensk bratskih občin ob 8. mar-
cu v Ivancu
— Proslava 8. maja — dneva osvoboditve občine Iva-
nec v okviru »Tedna poleg jedne velike gore« in ob dne-
vu bratskih občin v Ivancu z gostovanjem Folklorne sku-
pine in tamburaškega orkestra prosvetnega društva Cir-
kovce ter nastopom KUD Jedinstvo Ivanec v Ivancu 8.
maja 1987 ob 16. uri
— Razstava umetniške fotografije »Spoznajmo po poti
fotografije bratske občine« v Ivancu od 4. do 9. maja
1987
— Delovna in kulturna srečanja krajanov pobratenih
krajevnih skupnosti Bednja, Ivanec, in Hajdina, Ptuj
— Delovna in kulturna srečanja krajanov pobratenih
krajevnih skupnosti Donja Voča, Ivanec, in Zlatoličje,
Maribor-Tezno
— Nočni pohod Po poteh Ivanečke partizanske čete s
sodelovanjem mladine in tabornikov bratskih občin v ok-
tobru 1987
— Formiranje XI. mladinske delovne brigade bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slovenije »Bratstvo-prijatelj-
stvo-Ivanec '87«, ki bo sodelovala na MDA Zadar '87 v
juliju 1987
— Srečanje delavcev bratskih občin v juliju 1987 in
sklepna slovesnost ob zaključku 26. Srečanj bratstva in
prijateljstva v Ivancu decembra 1987.
v obCini klanjec
— Delovni obisk članov Koordinacijskega odbora za
sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije
Kumrovcu in politični šoli ZKJ »Josip Broz Tito« ob 50.
obletnici tovariša Tita na čelo KPJ, aprila 1987.
— 25. obletnica delovne organizacije TKZ Zagreb
TOZD Predilnica Klanjec z gostovanjem Folklorne sku-
pine Slovenska Bistrica.
v občini koprivnica
— Radijske oddaje in članki »Predstavljmo vam brat-
ske občine« ^ Radio in glasilo Glas Podravine, Kopriv-
nica
— Delovni obisk slušateljev Sindikalne šole ZSS Ptuj
pri delavcih SOZD Podravka in zgodovinska ura v muze-
ju narodnoosvobodilnega boja na Danici v Koprivnici,
23. februarja 1987
— Delovni obisk slušateljev Sindikalne šole ZSS Len-
dava pri delavcih SOZD Podravka v Koprivnici in Gale-
rije v Hlebinah
— Proslava dneva smoupravljavcev z gostovanjem tam-
buraškega orkestra DPD Svoboda Ptuj in ženskega pev-
skega zbora prosvetnega društva Alojza Arnuša Rogozni-
ca v Koprivnici, junija 1987
— Srečanje delavcev občinskih svetov ZSH in ZSS
bratskih občin ter tekmovanje v pikadu na Soderici, iunij
1987
— Proslava 60. obletnice ustanovitve prve sindikalne
organizacije v Koprivnici z gostovanjem mešanega pev-
skega zbora Crešnjevec iz občine Slovenska Bistrica, ok-
tober 1987.
v obCini krapina
— Radijske oddaje in članki »Predstavljamo vam brat-
ske občine« - Radio Hrvatsko Zagorje in glasilo Krapin-
ski vjesnik Krapina
— Proslava 1. maja v Krapini z gostovanjem Folklorne
skupine Obrez iz občine Ormož
— Proslava dneva samoupravljavcev v Krapini z gosto-
vanjem KUD »Bohor« Kozje iz občine Šmarje pri Jelšah
— 40. obletnica trgovske delovne organizacije Strahinj-
čica Krapina s posvetovanjem sindikatov trgovskih delov-
nih organizacij bratskih občin
— Dan bratskih občin v Tednu kajkavske kulture v
Krapini z gostovanjem KUD Svoboda Hoče iz občine
Maribor-Tezno, Ptujskega instrumentalnega ansambla
DPD Svoboda Ptuj in DKUD MTC Cakovec
— Razstava proizvodov drobnega gospodarstva in zbor
samostojnih obrtnikov ter razstava ročnih del žena brat-
skih občin v Tednu kajkavske kulture v Krapini, septem-
ber 1987.
v občini lendava
— Tematska razstava sindikalnih delavcev bratskih ob-
tin o organiziranosti in oblikah ter metodah dela v zvezi
sindikatov, februarja 1987
— Delovni obisk slušateljev Sindikalne šole ZSH »Jo-
sip Cazi« iz občine Pregrada v organizacijah združenega
dela v Lendavi, aprila 1987
— Prvomajski piknik v Lendavi 1. maja 1987 z gostova-
njem pihalnega orkestra KUD Ilirci iz Krapine, mladin-
skega pihalnega orkestra KUD Zagorac Radoboj iz brat-
ske občine Krapina.
— XVII. Revija mladinskih pevskih zborov osnovnih
šol bratskih občin v Lendavi junija 1987
— Proslava dneva samoupravljavcev v Lendavi z gosto-
vanjem KUD Žensko gledališče Gornje Jesenje iz občine
Krapina.
v občini maribor-tezno
— Radijske oddaje in članki »Predstavljamo vam brat-
ske občine« — Radio in Večer Maribor
— Teniški turnir občin za pokal Občinskega sveta ZSS
Maribor-Tezno v juliju 1987
— Posvetovanje sindikalnih delavcev bratskih občin o
nagrajevanju po delu in rezultatih dela po določilih druž-
benega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samou-
pravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi do-
hodka v Jugoslaviji, v Mariboru septembra 1987
— Tekmovanje ribičev bratskih občin za prehodni po-
kal Bratstva in enotnosti v Racah v organizaciji ribiške
sekcije konference ZSS TAM Maribor v septembru 1987
— Tematska razprava o problematiki zadovoljevanja
potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih
v bratskih občinah s poudarkom na delovanju samou-
pravnega načina odločanja o prostovoljnem delu in uva-
janju samoprispevkov, v Mariboru oktobra 1987
— Posvetovanje gospodarstvenikov bratskih občin o
gospodarskem sodelovanju in nadaljnjem razvoju pove-
zovanja med delovnimi in temeljnimi organizacijami
združenega dela, v Mariboru novembra 1987
— Skupne aktivnosti Mestnega odbora sindikata delav-
cev gradbeništva občin mesta Maribor in Občinskega od-
bora sindikata delavcev gradbeništva in gradbenega ma-
teriala Cakovec.
v občini ormož
— Radijske oddaje »Predstavljamo vam bratske obči-
ne« -  Radio Ormož
— Tematska razprava o nagrajevanju po delu in rezul-
tatih dela v kmetijstvu in v živilski industriji bratskih ob-
čin, v Ormožu maja 1987
— Prvomajsko srečanje delavcev in občanov I. maja
1987 na Jeruzalemu z gostovanjem folklorne skupine in
tamburaškega orkestra DKUD Vilko Jurec iz Varaždina
— Srečanje folklornih skupin v Obrežu s sodelovanjem
folklorne skupine Polet Durmanec iz občine Krapina iu-
nija 1987
— Pohod mladih Po poteh partizanskih aktivistov obči-
ne Ormož ob dnevu JLA s sodelovanjem mladih iz brat-
skih občin, v decembru 1987.
v občini pregrada
~ X. medrepubliška vaja enot in štabov za civilno za-
ščito bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije »Brat-
stvo-enotnost-solidarnost-Pregrada '87« ob dnevu civilne
zaščite Jugoslavije in 10. obletnici sodelovanja enot in
štabov za civilno zaščito bratskih občin 1977— 1987 v kra-
jevnih skupnostih Desinič, Hum ob Sotli in Pregrada, 13.
junija 1987 ______ -
— Posvetovanje predsednikov izvršnih svetov občin-
skih skupščin bratskih občin o gospodarskem sodelova-
nju, v Pregradi septembra 1987
— Ura zgodovine mladih bratskih občin in turnir v ša-
hu v Spominskem domu Josipa Debeljaka v Orešju, 27.
julija 1987
— Turistična in kulturna manifestacija »Branje grozd-
ja« z gostovanjem folklorne skupine konference ZSS IM-
POL Slovenska Bistrica in Jancekove klape Lepoglava iz
občine Ivanec, v Pregradi septembra 1987
— Turnir košarkarskih ekip bratskih občin ob dnevu
republike v Pregradi in srečanje članov zveze rezervnih
vojaških starešin občin Šmarje pri Jelšah in Pregrada ob
dnevu JLA.
v občini ptuj
— Radijske oddaje in članki »Predstavljamo vam brat-
ske občine« — Radio-Tednik Ptuj
— Skupna seja predsedstev občinskih svetov ZSH in
ZSS Varaždin in Ptuj ter razgovori v delovnih organizaci-
jah Perutnina Ptuj in v Srednješolskem centru Dušana
Kvedra Ptuj, v februarju 1987
— Študijski dan slušateljev Sindikalne šole ZSH »Josip
Gazi« Varaždin v Tovarni glinice in aluminija Boris Ki-
drič Kidričevo ter v Srednješolskem centru EJušana Kve-
dra Ptuj, marca 1987
— Posvetovanje sindikalnih delavcev bratskih občin ob
dnevu inovatorjev občine Ptuj o nalogah zveze sindikatov
pri razvijanju inventivne dejavnosti v organizacijah zdru-
ženega dela, v Ptuju marca 1987
— Sodelovanje mladine bratskih občin na pohodu Po
poteh revolucije — Mostje '87, 25. aprila 1987
— Nastop folklorne skupine in tamburaškega orkestra
KUD Rudar Glogovac iz občine Koprivnica na osrednji
občinski proslavi ob dnevu OF slovenskega naroda v
Mostju, 25. aprila 1987, ob 13. uri
— Nastop folklorne skupine in tamburaškega orkestra
KUD Jedinstvo Ivanec na prvomajski proslavi v Ptuju,
30. aprila 1987, ob 18. uri pri gasilskem domu v Ptuju
— Delovno in športno srečanje delavcev Občinskega
sekretariata za notranje zadeve občine Ivanec in delavcev
milice občine Ptuj ob dnevu varnosti v Ptuju, maja 1987
— Študijski dan slušateljev sindikalnih šol ZSH »Josip
Gazi« občin Klanjec in Krapina v Labodu TOZD Delta
Ptuj, Muzeju NOB Ptuj in v Srednješolskem centru Duša-
na Kvedra Ptuj, maja 1987
— 7. delovno srečanje kovinarjev občine Ptuj in občin
Podravja s sodelovanjem kovinarjev iz Varaždina, v Ptuju
maja 1987
— Posvetovanje sindikalnih delavcev bratskih občin o
informiranju in usposabljanju delavcev za samoupravlja-
nje in delegatsko odločanje ob dnevu samoupravljalcev, v
Ptuju, junija 1987
— Delovna in športna srečanja delavcev železniških
delavnic Cakovec in Ptuj v Ptuju
— Delovna in športna srečanja delavcev občinskih
upravnih organov občin Cakovec in Ptuj v Ptuju
— Ženski jubilejni rokometni turnir bratskih občin v
počastitev praznika občine Ptuj, v Ptuju, avgusta 1987
— Dnevi zagorske kuhinje v hotelu Poetovio Ptuj v or-
ganizaciji gostinskih delavcev delovne organizacije Va-
raždin in EKK TOZD Gostinstvo Haloški biser Ptuj
— Delovna, kulturna in športna srečanja učencev in
prosvetnih delavcev pobratenih osnovnih šol:
X Strahoninec Cakovec in Franca Belšaka Gorišnica
X Branko Jambrešič Zriko Koprivnica in Olge Meglic
Ptuj
X Gustav Krklec Cestica Varaždin in Franca Osojnika
Ptuj
X Ivan Murkovič Vinica Varaždin in Martina Koresa
Podlehnik
X 8. maj Varaždin in Toneta Žnidariča Ptuj
— XV. medrepubliško srečanje pobratenih osnovnih
šol Jugoslavije na osnovni šoli Martina Koresa v Podleh-
niku, maja 1987
V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
— Prvomajsko srečanje delavcev in občanov na Boču
1. maja 1987 z gostovanjem KUD Naprijed Hum ob Sotli
iz občine Pregrada
— Gostovanje folklorne skupine in tamburaškega orke-
stra KUD »Antun Mihanovič« Klanjec ob Bistriškem
tednu v Slovenski Bistrici, junija 1987
— Turnir v odbojki med ekipami bratskih občin v Slo-
venski Bistrici, oktobra 1987.
V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH
— Radijske oddaje »Predstavljamo vam bratske obči-
ne« — Radio Šmarje pri Jelšah
— Pohod Po poteh borcev XIV. divizije s sodelova-
njem mladih iz bratskih občin, februarja 1987
— Prvomajsko srečanje delavcev in občanov na Boču
1. maja 1987
— Okrogla miza mladih bratskih občin o pripravništvu,
v Šmarju pri Jelšah, v maju 1987.
V OBČINI VARAŽDIN
— Radijske oddaje in članki »Predstavljamo vam brat-
ske občine« — Radio Varaždin in Varaždinske vijesti
— Prvomajsko srečanje delavcev in občanov v Varaždi-
nu ob Dravi 1. maja 1987 z gostovanjem folklorne skupi-
ne KUD Miško Kranjec Velika Polana iz občine Lendava
ter nastopom delavskih kulturnoumetniških društev obči-,
ne Varaždin
— Delovno srečanje in izmenjava izkušenj delavcev iz
organizacij kulture ter predstavnikov občinskih organiza-
cij ZZB NOV bratskih občin na temo: »Negovanje revo-
lucionarnih tradicij in varovanje spomenikov narodnoos-
vobodilnega boja«, v Varaždinu, oktobra 1987
— Delovni obisk delavcev ptujskih poklicnih kulturnih
institucij v organizacijah kulture v Varaždinu, maja 1987
— Delovna, kulturna in športna srečanja učencev in
prosvetnih delavcev pobratenih osnovnih šol:
X Ivan Murkovič Vinica Varaždin in Martina Koresa
Podlehnik
X Gustav Krklec Cestica Varaždin in Franca Osojnika
Ptuj
X 8. maj Varaždin in Toneta Žnidariča Ptuj.
Program medrepubliškega sodelovanja bratskih občin
v okviru 26. Srečanj bratstva in prijateljstva ~ Ivanec '87
je bil soglasno sprejet na seji Koordinacijskega odbora za
sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije v
Kumrovcu, dne 3. aprila 1987. FB
25 let Srečanj bratstva in prija-
teljstva 1962-1987
Danes mineva 25 let od 23.
aprila 1962, ko so se v občini
Ptuj začela I. Srečanja bratstva
in prijateljstva — Ptuj '62, kate-
rih ustanovitelji so občinski sveti
ZSH in ZSS Cakovec, Ptuj in Va-
raždin. V programu so sodelova-
li: Amatersko gledališče Cako-
vec, KUD Seljačka sloga Nede-
lišče, DKUD Sloboda Varaždin
in DPD Svoboda Ptuj. Navedene
kulturne skupine so nastopale v
delavskih središčih Majšperk,
Kidričevo in Ptuj od 23. do 28.
aprila 1962. Z uspešno izvedbo
prvega skupno dogovorjenega
programa sodelovanja občinskih
svetov ZSH in ZSS Cakovec,
Ptuj in Varaždin, so bila ustano-
vljena Srečanja bratstva in prija-
teljstva, katerih 25. obletnico
praznujemo danes. V Cakovcu je
danes svečana seja Koordinacij-
skega odbora za sodelovanje
bratskih občin SR Hrvatske in
Slovenije, na kateri so predstavili
spominsko knjigo Bratske obči-
ne po Titovih poteh bratstva in
enotnosti 1961 — 1986, ki je izšla
danes v tri tisoč izvodih na več
kot dvesto straneh. Knjigo je na-
tiskala tiskarna Zrinski v Cakov-
cu. V Cakovcu bodo danes izro-
čili tudi jubilejna priznanja spo-
minsko plaketo bratstva in prija-
teljstva 1961 — 1986, ki jo iz ptuj-
ske občine prejme DPD Svobo-
da.
Delovni dogovor aktiva novinarjev
in organizatorjev obveščanja
Včeraj Je v ptujskem delav-
skem domu Franca Kramberger-
ja zasedal aktiv novinarjev in or-
ganizatorjev obveščanja v zdru-
ženem delu skupaj s komisijo
Občinskega sveta ZSS Ptuj za in-
formiranje in dokumentacijo.
Razpravljali so o programu dela
aktiva ter o informaciji o delu iz-
vršnega odbora sekcije novinar-
jev in organizatorjev obveščanja
v organizacijah združenega dela.
Med drugim pa so se dogovorili
o vsebinski zasnovi, pripravah in
izvedbi posvetovanja sindikalnih
delavce^', ki bo ob dnevu samou-
pravljalcev v Ptuju na temo: In-
formiranje in usposabljanje de-
lavcev za samoupravno in dele-
gatsko odločanje.
Pospešiti inventivno dejavnost
Komisija Občinskega sveta
ZSS Ptuj za inventivno dejav-
nost, ki je ob dnevu inovatorjev
ptujske občine zelo uspešno or-
ganizirala medrepubliško posve-
tovanje o tej dejavnosti, je včeraj
ocenila dosežene uspehe na po-
dročju inventivne dejavnosti v le-
tu 1986. V skladu z ugotovitvami
je dopolnila program lastnega
dela in izoblikovala pobude za
priznanja, ki naj bi bila podelje-
na v letu 1987 za uspehe, doseže-
ne na področju inventivne dejav-
nosti.
JUTRI seja Predsedstva Občin-
skega sveta ZSS Ptuj
Predsedstvo Občinskega sveta
ZSS Ptuj bo na jutrišnji seji spre-
jelo program javne razprave o
osnutku sprememb in dopolnitev
Zakona o združenem delu, ki bo
do 20. junija 1987 potekala v de-
lovnih in temeljnih organizacijah
združenega dela. Opredelili bo-
do tudi naloge pri uveljavljanju
družbenega dogovora o skupnih
osnovah in merilih za samoupra-
vno urejanje odnosov pri prido-
bivanju in delitvi dohodka, kajti
v zelo kratkem času bo potrebno
uskladiti samoupravne akte in
družbeni dogovor začeti uresni-
čevati v praksi. Predsedstvo bo
tudi sprejelo sklep o podelitvi
priznanj srebrnega znaka Zveze
sindikatov Slovenije v letu 1987.
Sprejeli bodo tudi sklep o sklicu
konference ZSS o usmerjenem
izobraževanju, štipendiranju in
pripravništvu in sklep o sklicu 6.
redne seje Občinskega svet ZSS
Ptuj, ki bosta v prvi polovici ma-
ja 1987.
Zbor aktiva sindikalnih aktivistov
občine Ptuj
V torek, 28. aprila, ob 13. uri
se bo v Delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju sestal
aktiv sindikalnih aktivistov obči-
ne Ptuj, ki deluje pri Občinskem
svetu ZSS Ptuj. Na zboru bodo
obravnavali aktualna družbenoe-
konomska in politična vpraša-
nja, zato so na zbor povabili
predstavnike občinske skupščine
in družbenopolitičnih organiza-
cij.
Prvomajsko praznovanje v Ptuju
Občinski svet ZSS Ptuj in Ga-
silsko društvo Ptuj se marljivo
pripravljata na prvomajsko praz-
novanje, ki bo pri gasilskem do-
mu v Ptuju 30. aprila 1987 ob 18.
uri. Slavnostni govornik na prvo-
majskem srečanju delavcev in
občanov bo predsednik Zvezne-
ga odbora sindikata delavcem
kovinske in elektroindustrije Ju-
goslavije tovariš Slavko URŠIČ.
Kot smo že poročali, bodo v kul-
turnem programu sodelovali čla-
ni KUD Jedinstvo iz bratske ob-
čine Ivanec, za veselo prvomaj-
sko razpoloženje pa bo skrbel
Ptujski instrumentalni ansambel.
FB
»Nebčeva nagrada je priznanje
celemu kolektivu...«
Marjan Ostroško, direktor
Emone — Merkurja iz Ptuja, je
10. aprila ob 40-letnici SOZDA
EMONA prejel Nebčevo nagra-
do. Povedal je: »Nagrada je veli-
ko priznanje zame in kolektiv, ki
je tako priznanje prejel že pred
dvema letoma. Je potrdilo za do-
bro delo in poslovne odločitve. V
tem obdobju se je tudi že poka-
zalo, da smo se dobro odločili,
ko smo se povezali z maribor-
skim SUPERMARKETOM. Pi-
ka na I pa je odprtje proste ca-
rinske prodajalne v Mariboru. S
tem so se še bolj približali po-
trošniku, njegovim željam in po-
trebam.«
V Emoni — Merkurju pravijo,
da bo njihov bodoči razvoj upo-
časnjen zaradi slabega položaja
maloprodajne trgovine, ki je
praktično brez sredstev za mo-
dernizacijo in akumulacijo. Po-
prečna razlika v ceni (marža) je
15 odstotkov. Z njo pokrivajo
vse stroške in drugo, kar je pove-
zano z rednim poslovanjem. Pri-
manjkuje jim obratnih sredstev,
zato morajo, zaloge pospešeno
obračati, pri tem pa včasih »tr-
pi« založenost.
Za modernizacijo ostane po
odbitku vseh stroškov izredno
malo. Še tisto malo, kar jirti
uspeva zbrati, gre na račun veli-
kega varčevanja in manjših oseb-
nih dohodkov vseh zaposlenih.
V poprečju zaslužijo trgovin-
ski delavci z vsemi dodatki od
130 do 150 tisoč dinarjev.
MG
Marjan Ostroško
foto: M. Ozmec
TEDNIK - 23. april 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Notranjost kombija pred . ..
. in po predelavi in opremi.
Tudi tako lahko varčujemo
Besedo stabilizacija v zadnjem času zaradi
usmerjanja naše pozornosti na mnoga druga
področja redkeje uporabljamo. To pa ne po-
meni, da je mimo čas, ki nas sili v varčno ob-
našanje, v premišljeno izrabo delovnega ča-
sa, delovnih pripomočkov. Stabilizacijsko
lahko ravnamo tudi v primeru, ko sami po-
pravimo ali izdelamo delovni pripomoček.
V temeljni organizaciji združenega dela
Osnovno zdravstveno varstvo imajo velik vo-
zni park. Dela te zdravstvene organizacije si
ni mogoče predstavljati brez 33 avtomobilov.
To so reševalna vozila in osebni avtomobili
za patronažno dejavnost, preventivno zdrav-
stveno varstvo in zdravstveno varstvo na do-
mu. Del teh avtomobilov vozijo zdravstveni
delavci sami.
V tem sestavku želimo opisati vzdrževanje
teh vozil. V enoti Reševalne službe sta zapo-
slena dva avtomehanika, ki s svojim delom in
znanjem mnogokrat prihranita tozdu precej-
šnja sredstva. Predlani so na primer kupili
dve reševalni vozili, v bistvu dva navadna do-
stavna kombija, ki ustrezata vožnji po naših
cestah, pa tudi cena je bila ugodna. Iznajdlji-
va in praktična delavca sta z razmeroma
majhnimi stroški vozili preuredila in opremi-
la tako, da ustrezata zahtevam reševalne služ-
be in da zelo dobro služita namenu. Pridna
delavca sta tako prihranila precej milijonov.
O takšnih in podobnih iznajdljivostih na-
ših delovnih ljudi premalokrat govorimo in
pišemo. Razen ožjega kroga sodelavcev tudi
za opisani primer ne ve nihče. To pa ni edini
delovni uspeh, ki sta ga dosegla mehanika in
s katerim je bil tozdu prihranjen kak dinar. V
teh delavnicah, ki so pozimi tako mrzle, da v
njih zmrzuje voda, sta popravila marsikateri,
že skoraj odpisani motor službenih vozil, ki v
svoji »življenjski« dobi prevozijo v povpreč-
ju po 300 tisoč kilometrov. Res je, da sta me-
hanika za svoje delo plačana, prav pa pride
tudi javna pohvala. Za inovacije, kakor bi
opisano opremljanje reševalnih vozil lahko
mirno uvrstili, v tem tozdu zdravstvenega
centra nimajo posebnega posluha. Z dobrim
delom mehanikov pridobijo seveda tudi nji-
hovi uporabniki ~ bolniki. S tem je zagoto-
vljen njihov varni prevoz, ne nazadnje pa gre
tudi za varstvo pri delu. Zgodba je torej pou-
čna: mnogokrat je potrebno le nekaj dobre
volje in iznajdljivosti, pa se da marsikaj ure-
diti in mnogo prihraniti.
Delavca od svoje iznajdljivosti nimata po-
sebnih finančnih koristi, zato jima naj bo v
spodbudo za podobne »podvige« v prihod-
nje tale sestavek.
JB
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Od prazgodovine do zgodnjega
srednjega veka
(Brane Lamut)
Eneoiitik (ca. 2100-1750 pr. n. št.)
Najstarejša poselitev ptujsko-ormoškega področja je z arheolo-
škimi najdbami izpričana v zaključni kameni oz. na začetku bakrene
dobe. Iz tega časa poznamo že vrsto stalnih naselij. Z območja današ-
njega Ptuja sta znani dve. Prva naselbina je zavzela dominanten polo-
žaj na teže dostopnem grajskem griču, druga, slabše zavarovana, pa je
bila postavljena na nizki terasi ob potoku Grajena na prostoru današ-
njega Srednješolskega centra, kjer so izkopali jamo s keramičnim gra-
divom, bogato okrašenim z vrezi in vbodi, vrsto zajemalk in kamnite-
ga orodja, gradivo, ki ga uvrščamo v kulturni krog najstarejše alpske
facies lengyelske kulture.
Poleg teh dveh naselbin je bila na območju današnje ormoške
občine s sondiranjem odkrita naselbina na Pavlovskem Vrhu, ki so jo
kasneje manjši del tudi sistematično izkopali, pri čemer so bili odkriti
sledovi hiše, keramika, delno bogato ornamentirana, itd. Podobno
kot na Ptuju, je bila tudi v Ormožu odkrita — zahodno od prazgodo-
vinskega nasipa ~ eneolitska jama z raznovrstnim gradivom. Poleg
sistematičnih izkopavanj so tudi sondiranja in zaščitna izkopavanja
odkrila vrsto novih najdišč, kot so: Mihovci, Hardek, Bratislavci in
Podvinci, na katerih je prišlo na dan predvsem keramično in nekaj
kamnitega gradiva.
Slovenske gorice so področje, kjer je količina slučajnih najdb
glajenega kamnitega orodja največja pri nas. Vsa orodja pa ne sodijo
v okvir eneolitskega obdobja, saj nahajamo kamnite predmete npr. v
ormoški naselbini vse do konca bronaste dobe. Razlage njihove upo-
rabe so različne: po eni so lahko zaslužila za sekanje, kot zagozde, po
drugi pa so del tega orodja uporabljali za drobljenje bakrovih rud.
Bronasta doba (1750—750 pr. n. št.)
V primerjavi s sorazmerno poznanim eneolitskim obdobjem sta
starejša in srednja bronasta doba na našem področju slabše zastopa-
ni, kar je verjetno posledica nezadostne raziskanosti terena. Na na-
šem področju sta znani samo dve naselbini: Strnjanci, kjer je bila
ugotovljena naselbina le s sondiranjem in razpona njenega trajanja še
ne moremo natančneje določiti, ter novo odkrita ptujska naselbina na
prostoru današnjega Srednješolskega centra. Tu odkrito gradivo nam
najizčrpnejše predstavlja čas srednje bronaste dobe na našem področ-
ju, žal pa ne nudi možnosti za prikaz kontinuitete od eneolitika dalje,
ker do sedaj še nimamo zanesljivega zgodnjebronastodobnega mate-
riala. Nekaj kosov bronastodobne keramike je bilo odkritih tudi na
ptujskem gradu, vendar pa odnos med obema ptujskima naselbinama
še ni pojasnjen.
Od grobišč srednje bronaste dobe pa je iz tega dela Podravja zna-
no le nekaj grobov s Turnišča, kjer gre za skrčen pokop na boku, zna-
čilen za srednjebronasto kulturo gomil, ki skupno z naselbino pri
Srednješolskem centru in z nekaterimi posamičnimi najdbami odlično
dopolnjuje kulturno podobo tega časa.
Drugačen pogrebni običaj pa se je začel uveljavljati na prehodu
iz srednje v kasno bronasto dobo, ko gomilni pokop zamenjajo prvi
žgani plani grobovi, ki jih lahko uvrstimo v virovitiško skupino. Na
Ptuju so bili odkriti na mestu današnje upravne zgradbe Mesnega
kombinata Perutnina Ptuj in jih lahko datiramo na prehod iz 14. v 13.
stoletje.
Poleg njih je z našega področja iz obdobja starejše kulture žarnih
grobišč oz. kasne bronaste dobe znanih le še nekaj depojskih najdb:
Pušenci, Grabe pri Središču in Cermožiše (Pridna vas), ki vsebujejo
vrsto bronastega orodja. Najdbe razlagamo na različne načine: kot
depoje livarjev, zakopane v času nevarnosti, ali pa kot kultne zakope.
Nadaljevanje prihodnjič
Piriformna amfora, bogato okrašena z vrezi in vbodi, Ptuj (izkopavanja
na prostoru današnjega srednješolskega centra), iz eneolitske jame, čas
začetne faze kulture alpske facies lengyelske kulture, ZSV Mb., inv. št,
P 426.
Srednjebronastodobna kroglasta posoda (SŠC), ZSV Mb
Bronasta igla za spenjanje moške obleke, Ptuj, bronastodobna naselbi-
na na prostoru SŠC, zaključek srednje in prehod v kasno bronasto dobo
(v starejši del kulture žarnih grobišč — Virovitiška skupina), 14./13.
stol. or. n. š., ZSV Mb.
Ulice, razsvetljava, vodnjaki. . .
ks franca osojnika
Med mestnimi krajevnimi
skupnostmi je krajevna skupnost
Franca Osojnika po površini na
devetem mestu, po številu prebi-
valstva pa na petem mestu. V 470
gospodinjstvih živi okrog 1600
prebivalcev, ki se dokaj aktivno
vključujejo v življenje in delo
krajevne skupnosti. V srednjero-
čni program dela so zapisali kar
lepo število nalog, ki jih bodo
uresničevali v skupnem progra-
mu mestnih krajevnih skupnosti
in v programu svoje skupnosti.
To so predvsem naloge s področ-
ja stanovanjske in komunalne ter
družbenih dejavnosti. Uresničili
jih bodo z denarjem, ki ga zbira-
jo s krajevnim samoprispevkom,
oplemenitili pa ga bodo tudi s
prispevki posameznih samou-
pravnih interesnih skupnosti ma-
terialne proizvodnje in družbe-
nih dejavnosti.
»Za skupni program bomo v
naši krajevni skupnosti namenili
30 odstotkov s samoprispevkom
zbranega denarja,« je povedal
predsednik sveta KS Boris Gor-
nik. »Letos bom.o za naloge iz
skupnega programa mestnih kra-
jevnih skupnosti namenili nekaj
več kot 11 milijonov dinarjev.
Sofinancirali bomo gradnjo nad-
hoda ob Grajeni čez železniško
progo, parkirnega prostora ob
avtobusni postaji, pločnikov ob
ptujskih vpadnicah in obnovo
prostorov Kluba mladih.«
Za naloge iz svojega programa
bodo v krajevni skupnosti Fran-
ca Osojnika namenili 70 odsto-
tkov denarja, ki ga zberejo s sa-
moprispevkom, seveda pa priča-
kujejo tudi sredstva, ki jih v svo-
jih planih predvidevajo interesne
skupnosti. Nekatere naloge, ki
jih niso uspeli uresničiti lani, so
prenesli v letošnji plan in upajo,
da jih bodo letos kljub težavam
uresničili.
»Najpomembnejša naloga je
zagotovo ureditev prostorov za
prehrano učencev Osnovne šole
Franca Osojnika. Predvidena je
gradnja dvonamenskega objekta.
Letos naj bi zgradili zaklonišče s
prostori za šolske potrebe in še
manjši prostor za potrebe kraje-
vne skupnosti. Vsakoletna nalo-
ga je vzdrževanje javne razsvet-
ljave in plačilo električne energi-
je, letos pa želimo urediti tudi ja-
vne vodnjake. Naloga ni enosta-
vna, saj je težko dobiti izvajalca
del, pa tudi glede vzdrževanja so
še nejasnosti. Še vedno ne vemo,
kdo bo te na novo usposobljene
vodnjake sploh vzdrževal! Kljub
temu smo se dogovorili, da naj
bi jih usposobili v Ljudskem vr-
tu, Trubarjevi in Langusovi ulici.
Z njihovo ureditvijo bi zadovolji-
li potrebe po pitni vodi v kraje-
vni skupnosti, ko bi prišlo do
motenj v redni oskrbi.
Naslednja naloga je ureditev
Ljudskega vrta. Zanjo naj bi pri-
spevali denar krajevni skupnosti
Franca Osojnika in Borisa Ziher-
la ter komunalna skupnost in
sklad stavbnih zemljišč.
Zelo pomembna naloga je tudi
obnova ulic in javne razsvetljave,
zato smo ji namenili precej po-
zornosti, predvsem pa denarja —
kar 13 milijonov dinarjev. Gre za
obnovo in postavitev nove javne
razsvetljave v severovzhodnem
delu krajevne skupnosti — v uli-
cah Stanka Brenčiča, Jožefe Lac-
kove, Lackove čete in v Languso-
vi.
Poleg nalog, ki sem jih naštel,
nam bo ostali razpoložljivi denar
pobrala kabelska televizija, ki bi
jo radi pripeljali v stanovanja do
letošnje jeseni.«
Očitno so v krajevni skupnosti
Franca Osojnika pazljivo načrto-
vali delo v tem mandatu. Vod-
stvo krajevne skupnosti je pri-
sluhnilo potrebam krajanov in
sestavilo program, ki upošteva
najbolj pereče probleme. Zaradi
gospodarskega stanja in novih
zakonov je sicer financiranje
programov krajevnih skupnosti
vprašljivo, vendar v KS Franca
Osojnika upajo, da ga bodo
kljub temu uresničili.
Nevenka Dobljekar
Obnova in ureditev Ljudskega vrta je nujno potrebna, vendar bi bilo po-
trebno poiskati nekoga, ki bo ta park redno vzdrževal in ga čuval pred
brezvestneži, saj so vse dosedanje napore urejevalcev sproti izničili.
(foto M. Ozmec)
V VRTU
Namenimo ta prispevek prehrani vrtnin in drevnin, ki
jih pridelujemo v svojem vrtu.
Za pravilno prehranjevanje rastlin je potrebno poznati
in upoštevati potek presnavljanja rastline. Rastlina iz
ozračja sprejema ogljikov dioksid, ki se v listnem zelenilu
s pomočjo sončne svetlobe oziroma energije z vodo asimi-
lira, pri čemer se tvori sladkor. Voda, ki jo črpajo koreni-
ne iz tal in se po »vodovodnih ceveh« lubja pretaka do li-
sta, pa sočasno s seboj prinaša v listu rudninsko hrano.
Ta se v procesu dihanja ali disimilacije spreminja v or-
ganske snovi, ki so potrebne za tvorbo organov, rast in
razvoj rastline.
Da bi nadzemni organi rastline skupaj s koreninskim
sistemom opravljali svojo nalogo uspešno, je potrebno tla
neprestano vzdrževati plodna. Rastlina ne sprejema or-
ganske hrane, temveč le rudninsko, raztopljeno v vodi
oziroma v blagih kislinah. Tako imenovane biogene ele-
mente (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, železo) in vr-
sto drugih mikroelementov ter njihovih spojin morajo v
rastlini dostopno obliko pripraviti mikroorganizmi v tleh.
Mikroorganizmi pa so le v takšni zemlji, ki je dovolj zra-
čna in bogata z organsko snovjo — humusom. Ce jih tla
ne vsebujejo, rudninska hranita škodujejo rastlini.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da bodo vrtnine in drev-
nine dobro uspevale le v obdelani, gnojeni in zračni zem-
lji. Bolj kot bodo izpostavljene soncu in oskrbljene z vla-
go, bolj bodo rastle in se krepile, pa tudi odpornejše bodo
proti boleznim. Vloga in potreba po raznih elementih, ki
jih z rudninskimi gnojili rastlini dodajamo, je dokaj razli-
čna:
- DUŠIK je sestavni del beljakovin, le te pa so sesta-
vni del oziroma osnovno gradivo vsake žive snovi. Zato-
rej ga uvrščamo med rastne elemente.
- FOSFOR je sestavni del organskih snovi, ki so po-
trebne za delitev celic in tvorbo plodov ter prenos dednih
lastnosti, zatorej brez njega ni tvorbe plodov in semena.
- KALIJ kot biogeni element sicer ne prehaja v orga-
ne rastline kot njihova sestavina, temveč je regulator in
uravnoveševalec vseh snovi, ki v rastlino prehajajo ali se
v njej tvorijo, regulira vodni režim v rastlini, hkrati pa je
najpomembnejši element za tvorbo ogljikovih hidratov
(škroba, sladkorja in celuloze). Kalij rastline utrjuje, da
so odpoiiicjše pioti mrazu ter bolje prenašajo sušo.
Ne bi omenjali še vseh ostalih biogenih elementov, ki
so potrebni za rast in razvoj rastline. O tem, katera gnojila
so potrebna oziroma primerna za kulture, se ravnamo po
lastnih spoznanjih in že navedenih zakonitostih.
Pri uporabi mineralnih gnojil je pomembno upoštevati
še dejstvo, da se nekatera hranila močno vežejo za delce
tal in so obstojna (n. pr. fosfor in kalij), nekatera pa se
slabo vežejo in so neobstojna (npr. dušik oziroma dušična
gnojila).
Iz tega sledi, da vrtnine, kot so solatnice, kapusnice in
vrtnine z užitnimi listi, gnojimo z dušičnimi gnojili, stro-
čnice, plodovke, korenovke in gomoljnice, predvsem pa
trajnice in drevnine pa gnojimo z gnojili z večjo mero fos-
forja in kalija.
Od dušičnih gnojil sta najbolj znana kan, ki vsebuje
27 % dušika, in urea s 46 % dušika. Urea vsebuje dušik v
obliki, ki ga je rastlina sposobna sprejeti raztopljenega in
razredčenega v vodi preko lista kot foliarno gnojilo, kar
je zelo pomembno v primerih, če je rastlini npr. zaradi to-
če, suše, poškodb ob bolezni, zaradi škodljivcev ali ob
drugih elementarnih poškodbah potrebna intervencija, da
si čimprej opomore listna površina. Sicer pa je najsmotr-
neje uporabljati t. i. sestavljena rudninska gnojila NPK-
nitrofoskale, ki jih v raznovrstnih mešanicah pri različnih
rastlinah različno uporabljamo. V trgovski mreži nam nu-
dijo najmanj deset vrst sestavljenih rudninskih gnojil —
nitrofoskalov, označenih z velikimi črkami NPK in števil-
kami, ki pomenijo vsebnost posameznega elementa. Gle-
de na potrebo in namen pridelovanja posameznim vrtni-
nam odrejamo povsem različne odmerke gnojil upošteva-
joč, da bomo za trajnice in drevnine v času zimskega mi-
rovanja uporabili mešanice nitrofoskalov s čimmanjšo
vsebnostjo dušika (N), toda čimvečjo vsebnostjo fosforja
(P) in kalija (K) ter po možnosti s primesjo mikroelemen-
tov (vsaj magnezija in bora). Med vegetacijo dognojuje-
mo z dušičnimi gnojili. Rastline trajnice in drevnine pre-
nehamo gnojiti maja, da bi ne prišlo do podaljšanja vege-
tacije in bi rastlina v jeseni ne dozorela in pomrznila.
Ne samo s strokovnega stališča, tudi glede na ceno se je
pred uporabo gnojil dobro posvetovati s strokovnjakom,
če s prehrano rastlin nimamo dovolj lastnih izkušenj.
Miran GLUŠiC, ing. agr.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
23. april 1987 - XEDNIK
PTUJ - MESTO
PRETEKLOSTI
(JAKOB EMERŠIČ)
13. nadaljevanje
V Muršičevi ulici srečamo več hiš s strojarskimi znaki (tako n. pr. na števil-
ki 10, ki nosi letnico 1739, štev. 4, na štev. 3 je leto 1690 ter na štev. 2, ki je ena
najlepših bidermajerskih ptujskih stavb), kar kaže, da je bilo v tej ulici združe-
nje strojarjev.
Zanimiva hiša je na Muršičevi 1, sedaj Glasbena šola Karola Pahorja, kjer
je bil meščanski špital že leta 1376. Ob njem je bila cerkev sv. Duha, zato so ga
imenovali Špital sv. Duha. Verjetneje v njem delal slavni zdravnik iz 16. stole-
tja Paracelsus, ko se je za dlje časa ustavil v Ptuju. Leta 1840 je bila v špitalski
stavbi splošna bolnišnica, pozneje pa jo je prevzelo Glasbeno društvo (1878). O
zgodovini ptujske glasbene šole pa piše Drago HasI v dveh publikacijah (Zgo-
dovina glasbene šole v Ptuju, 1959; Petdesetletnica slovenske glasbene šole v
Ptuju 1919—1969, 1969). Posebej še omenimo, da je pred vojno tukaj služboval
Karol Pahor (1896, Trst - 1974).
Naslednji je Hrvatski trg, nekoč Tehtnični ali Lesni. Tu je vodil preko Dra-
ve star leseni most, ki so ga podrli skupaj z mitnico in staro strojarsko hišo. To
hišo opisuje Anna NVittula v zgodovinskem delu Strojarska hiša.
Sredi mostu je stala plastika sv. Miklavža, ki je sedaj v proštijski cerkvi.
Hrvatski trg ima nekaj lepih stavb z baročnimi in bidermajerskimi elemen-
ti.
Naprej je Dravska ulica, kjer nas zanima Vodni ali Dravski stolp oziroma
Paviljon Dušana Kvedra, kije iz 16. stoletja. V polkrožno stavbo je vzidanih več
plošč iz 16. in 17. stoletja ter iz rimske dobe, pa tudi turške krogle. Leta 1937 je
bil ustanovljen Vinarski muzej, ki je bil odprt do leta 1963, nato pa vskladiščen
na gradu in je bil nekaj časa ponovno del stalne razstave v grajski žitnici. Stolp
so preuredili v razstavni paviljon ptujskega muzeja (delno tudi knjižnice, arhiva
in raznih društev), v glavnem pa so v njem razstave. Posebej omenimo predsta-
vitev Borlske likovne kolonije.
Po Cankarjevi ulici se odpravimo nazaj na Prešernovo. Cankarjeva se je
prej imenovala Meščanska ali Spitalska ulica. Na štev. 7 s poznogotskim porta-
lom in arkadami je plastika Pieta, nastala okrog 1600.
Ulica gre ob Cvetkovem trgu, ki nosi ime po narodnem preporoditelju
Francu Cvetku (779 Dornava — 1859). V Ptuju je bil dekan in je znan iz prepo-
rodne dobe. Zbiral je gradivo za slovenski slovar, si dopisoval s Kopitarjem in
Dobrowskim. Kljub skromni zapuščini in obja'vam spada med enega najpo-
membnejših kulturnih osebnosti tedanjega časa. Ob tem se spomnimo Modri-
njakove pesmi Anico Zwetkoni, kjer so buditeljski verzi o jeziku in narodu.
V sedanjem kinu na Cvetkovem trgu je bila leta 1866 ena največjih plesnih
dvoran. Po vojni se je stavba nekaj časa imenovala Titov dom, v srednjem veku
pa je imel trg naziv Mesni, Seneni in Krznarski trg.
Pregledali smo spodnji del mesta, sedaj se pa še sprehodimo po stranskih
ulicah pod gradom oziroma nad Prešernovo cesto. Prva je Grajska ulica, kjer je
na štev. 1 stanoval kot dijak poznejši pisatelj Fran Ksaver-Meško. V črtici Ob
oknu opisuje grad in oskrbnika Ferdinanda Raispa. Tu spozna Pintaričevo
Lojzko, junakinjo Evelino v romanu Kam plovemo (1897). Enako je Lojzka gla-
vna oseba v povesti Poglavje ob Mirnici. V romanu Na poljani je pod pojmom
mesto mišljen delno Ptuj. (Primerjaj še: Fran Ksaver-Meško: Mladost. Mladika
1928).
Se nadaljuje
Glasbena šola
Vodni ali Dravski stolp oziroma Paviljon DuSana Kvedra
Kino
Fotografije: M. Ozmec
Matiček pred sodiščem
Sklepni del predstave
Matiček na bistriškem odru
»Dvanajst predstav v dvorani, nabiti z in-
telektualci, delavci, kulturniki, kmeti in mla-
dino, dokazuje, daje bistriška DPD Svoboda
na pravi poti, kajti zavedati se moramo, da je
njihovo delo amatersko,« je na kratko ozna-
čil veliko kulturno dejanje v Slovenski Bistri-
ci režiser Branko Gombač.
Veseloigra Ta veseli dan ali Matiček se že-
ni vedno bolj polni dvorano. Večmesečni na-
por se zdaj že obrestuje igralcem, ki so na
odru, in tistim, ki so v ozadju, vendar brez
njih vse skupaj ne bi moglo potekati. Vsi
igralci so z veseljem in resnostjo sprejeli vlo-
ge, organizatorji so sledili vajam in pripra-
vam.
Nekaj misli glavnih igralcev in tistih, ki
so za nemoten potek nujno potrebni:
Milan Sajko, Matiček: »Kot študent Višje
agronomske šole lahko rečem, da imam pre-
cej zapolnjen urnik in zato prosti, včasih tudi
šolski čas žrtvujem predvsem zaradi ljubezni
do odra. Doma imamo namreč še veliko
kmetijo, kjer nikoli ne zmanjka dela, še po-
sebno zdaj ne.
Po dobrem nastopu je največje zadovolj-
stvo, ko je človekov trud poplačan z navduše-
njem in aplavzom občinstva.
V ansamblu se dobro razumemo in med
nami vlada prijateljsko vzdušje, kar je tudi
ključ do uspeha.
Lani sem odigral v Kastelki vidnejšo vlo-
go, zato so me organizatorji že poznali. Pred-
lagan sem bil za to vlogo in jo obdržal,, saj
tekmeca nisem imel.
Mislim, da je vsaka predstava zgodba zase.
Če se na primer kaj zatakne, je od igralca od-
visno, kako izpelje igro naprej. Seveda se pu-
blika razlikuje v tem, kako sprejnfe vsebino
in nastop. Nekateri se vživijo tako, da čutijo
igralčev utrip, zagon in to jih še bolj prite-
gne.«
Natalija Sinkovič, Nežka: »Najprej sem se
učila vlogo Jerice, vendar je mesec pred pre-
miero prišlo do spremembe in sem prevzela
vlogo Nežke. Seveda so mi bile zato potrebne
še intenzivnejše vaje, ker sem morala nado-
mestiti tisto, kar so drugi vadili že tri mesece
prej. Prihajati je bilo potrebno dopoldaii, po-
poldan, zvečer, in tukaj se je pojavil prvi pro-
blem zaradi službe.
Osebno mi je Nežkina vloga bližja in mi-
slim, da jo v sebi nosi sleherna ženska; osva-
janje, zapeljevanje, muhavost... Zato mi je
najbolj pri srcu prizor, ko po gospejinih na-
vodilih zapeljujem barona Naletela.
Zelo rada tudi pojem. Tu se je pojavilo ne-
kaj težav, ker je Krajnc napisal glasbo za pr-
vo igralko v sopranu, jaz pa pojem alt. Moje
solo petje se je, na srečo, dalo spremeniti v
drugo tonaliteto, medtem ko petja drugih ni
bilo mogoče spremeniti.
Pred premiero sem res imela nekoliko tre-
me, vendar sem vedela, da obvladam tekst,
mimiko in skakanje po odru. Gombač me je
v tem dobro izpilil.
Na eni izmed rednih predstav se nam je
zgodilo, da v prizoru, ko sva z baronom sama
in bi naju moral zmotiti Žužek, tega ni bilo
na oder, ker je bil preslišal najine zadnje be-
sede. Cvahte je situacijo profesionalno izpe-
ljal, tako da si je hitro izmislil nekaj besed in
me potegnil k vratom, kjer bi se moral prika-
zati Žužek. Ko sva se vračala na oder, se je
zopet pretvarjal in mi šepetal nekaj namišlje-
nega. No, potem ko je Žužek prišel, je spet
normalno teklo dalje. Vendar me je takrat pr-
vič resnično zgrabila panika. Mislim, da pri-
petljaja ni opazil nihče v dvorani, razen Part-
ljiča, ki je bil ravno tisti večer na predstavi.«
Danica Godec, baronica Rozala: »Amater-
sko gledališko delo me je privlačilo že od ne-
kdaj kot otroka in še bolj potem, ko sem na-
stopala na mladinskih igrah.
Vaje so zahtevale veliko prostega časa, naj-
večkrat zvečer, včasih takoj po službi. Ker mi
je vloga baronice zelo všeč, sem morala veli-
ko vaditi, da sem lahko upodobila njen lik,
kakršen bi naj bil v resnici. Sicer pa smo
igralci šele na koncu, na predstavah, pravi
igralci.
Kljub drugim obveznostim, ki sem jih ime-
la ob tem, lahko rečem, da zame to ni dodat-
na obremenitev, ampak prej sprostitev; zato
svojo vlogo zmeraj raje odigram.«
Marko Cvahte, baron Naletel, za katerega
pravijo, da mu je vloga barona na kožo pisa-
na in ki je zagotovo najbolj komična figura
na odru: »To je predvem Gombačeva zaslu-
ga, kajti samo on zna s takšno prefinjenostjo
in zagnanostjo igralcu podajati značilne po-
teze posamezne vloge. S takšnim načinom
dela dobiš občutek, da te kar potegne v deja-
nje, vsaj mene je.
In kako so me dobili za to vlogo? Ko so iz-
birali igralce, so mi rekli, da je to samo neka
stranska vloga in da ni veliko teksta. Prvi iz-
vod, ki sem ga dobil, je bil slabo čitljiv, zato
se mu nisem posebej posvetil. Ko pa sem že
enkrat privolil, nisem mogel odreči. Eden iz-
med razlogov je tudi ta, da mi je Matičkova
vsebina všeč: je lahkotna, kot komedije pač
so. Komedija mi je že po naravi bližja, saj se
v kakšno dramo najbrž ne bi mogel vživeti.
Zdaj res nisem več treme, me je pa bilo
pred premiero tako strah, da sem se moral
držati za kulise, preden sem stopil na oder.
Priznam, da še zdaj ne znam celotnega teksta
na pamet, vendar z Matičkom besedno igro
vedno dobro izpeljeva. Zanimivo in pred-
vsem smešno je po predstavi, ko se pogovar-
jamo o posiameznih prizorih in efektih, ki so
se zgodili nepredvideno.«
Vinko Pozeb, Gašper (alternacija z dr. Lu-
jom Polancem) in gospodar Doma kulture:
»Vlogo Gašperja sem prevzel 10 dni pred
premiero, ker je dr. Lujo Polanec predvide-
val operacijo in ni bil prepričan, ali bo lahko
nastopal na vseh predstavah. Tako se je po-
rodila zamisel, da bi bila za to vlogo potreb-
na dvojna zasedba.
Pri DPD Svoboda sem začel kot gospodar
doma, in ker imam veselje do dramatike, so
me začeli vključevati v igre.
Vloga Gašperja ni tako težka, rad nasto-
pam in sem vesel, če v dvorani povzročim
smeh. Takrat vem, da sem dobro odigral.
Kot gospodar se zavedam dolžnosti do pu-
blike in ansambla, saj mora biti obojim ugo-
deno. Sem tisti, ki prvi pride v dom in zadnji
odide.«
Stane Gradišnik, vodja predstave: »Svojo
nalogo sem opravljal od začetka; priprave,
organizacija, izbira igralcev skupaj s Stane-
tom in Kristino Šega ter Štefanom Romihom,
razporejanje ostalih zadolžitev idr. Pomemb-
nejšo vlogo sem prevzel še pred premiero, ko
mi je režiser prepustil delo. Potrebno je bilo
nadzorovati prihod igralcev, razporediti po-
samezne predstave, organizirati nemoten po-
tek igre ...
Predstava je bila na področnem odboru za
dramsko dejavnost Dramskih amaterskih
odrov Slovenije uvrščena na območno sreča-
nje, vendar je umetniški svet DPD Svoboda
odločil, da zaradi koncepta in velikosti (raz-
svetljava, igra v dvorani...) ne more na po-
nujene odre v občini Pesnica, ker bi bila okr-
njena. Zato smo zaprosili področni odbor, da
si selektor ogleda igro na bistriškem odru.
Odgovora še žal nismo dobili.
Ker je zanimanje vedno večje (12 predstav,
4000 gledalcev), načrtujemo še vsaj štiri bi-
striške predstave in gostovanja v sosednjih
občinah (Slovenske Konjice, Zreče, mogoče
še Titovo Velenje).
Kljub nekaterim pomislekom, da ne bomo
zmogli zahtevne naloge, danes ugotavljamo,
da smo se začrtanega cilja pravilno lotili, kar
dokazuje številno občinstvo. Veseli smo, da
nam je uspelo. To je hkrati ugodno napotilo^,
da bomo naslednjo sezono pripravili troje
del, in sicer predstavi za mladino in odrasle
ter monodramo.«
Tekst in posnetka:
______... ........._.^^.^^.3
Delovna akcija članov
Ribiške družine Ptuj
Veliko jih je, ki si sladkovodno ribištvo predstavljajo kot idilično
sliko ob vodi. Vedeti moramo, daje vsak pravi ribič tudi varuh narave
in pobudnik akcij, ki vodijo k izboljšanju stanja ob vodi in v njej.
Športni ribič se zaveda, da družba zahteva zdravo življenjsko okolje
in ohranitev vseh živalskih vrst.
Ribiška družina Ptuj s svojimi akcijami že vrsto let uresničuje
stališče širših družbenih in gospodarskih interesov. Tudi sobotna ak-
cija članov se je nanašala na izpolnjevanje ribiškogojitvenega načrta
za leto 1987. Pri odlovu mladic v gojitvenem ribniku v spodnjem Ve-
lovlaku so zopet sodelovali najprizadevnejši. Iz mrež je »priplavalo«
preko 1500 kg mladic krapov in linjev. Mladice smo kmalu zatem vlo-
žili v ustrezne ribnike za nadaljnjo vzrejo.
Upravni odbor RD pričakuje pri nadaljnjih akcijah številnejšo
udeležbo. S. Vičar
Mojca v Kidričevem
Od petka, 10. aprila 1987, je Kidričevo bogatejše za cvetličarno
MOJCA. Lepo sta jo uredila v nekdanjih prostorih Čevljarske delav-
nice v Kidričevem (ta seje preselila v nove prostore) zakonca JUSTI-
NA in BRANKO ŠPRAH iz Ptuja. Privlačna prodajalna bo vsekakor
pomenila za kraj veliko pridobitev, saj sedaj ne bo treba več po vsak
venec, rože in šopke v Ptuj. Radoveden sem obiskal lokal in mi ni žal,
saj je novi lokal vsekakor vreden ne le ogleda, ampak tudi priložnost-
nega nakupa.
Zakonca Šprah sta mi povedala, da sta morala v ureditev vložiti
veliko sredstev, a sta prepričana, da se jima bo naložba izplačala, kar
jima seveda vsi tudi želimo. Lastnica lokala je poudarila, da nosi cvet-
ličarna ime po njuni hčerki. Prijaznost in vljudnost Šprahovih bosta
že ob vstopu naredila na vsakogar izreden vtis. S tem bosta sama pri-
pomogla k predstavitvi nove prodajalne več kot kakršnakoli druga re-
klama. Priporočata se in vas vljudno pričakujeta. Pridite, ne boste ra-
zočarani !
France Meško
Novo strelišče v KS Turnišče
v teh dneh člani Strelske družine Turnišče opravljajo še zadnja
dela na novem avtomatskem strelišču za zračno orožje. Strelišče je v
domu občanov Turnišče in tako ta dom spet vabi strelce pod svojo
streho. Do sedaj že nekaj let ni bilo strelišča v KS in so se strelci mo-
rali voziti na treninge in tekmovanja v Ptuj na strelišče OSZ.
Da pa je strelišče zgrajeno v domu občanov Turnišče, je velika
zasluga sedanjega vodstva KS, kajti tudi sredstva za gradnjo je pri-
spevala KS, delovne ure pa strelci.
Za strelski šport v KS Turnišče, kjer ga gojimo že preko 30 let, je
to v zadnjem obdobju ena največjih pridobitev. Strelska družina pa si
sedaj obeta, da bo strelišče privabilo tudi mlade krajane in bi tako
pridobili potreben podmladek.
ZB
BRIGADIRJI VETERANI ŠAMAC-SARAJEVO 1947
ZBOR!
Ob 40. obletnici pričetka gradnje mladinske proge Šamac—Sara-
jevo potujemo v SR Bosno in Hercegovino v petek, 15. maja 1987,
zvečer z vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 23. uri, mi pa se mu bomo
pridružili v Zidanem mostu okrog 0.30. V Sarajevo bomo prišli okrog
12. ure, prenočevali pa bomo v Študentskem domu v Sarajevu. Od
tam bomo odpotovali v nedeljo ob 10. uri, v Ptuj pa se bomo vrnili
zvečer okrog 20. ure.
Cena potovanja, prehrane in prenočevanja bo na osebo 12.000
din, polpenziona pa 9.000 din.
Prijavite se in vplačajte na Občinski konferenci Zveze socialisti-
čne mladine Slovenije v Ptuju, Trg mladinskih delovnih brigad 1 (na
magistratu) v drugem nadstropju. Rok prijave in vplačila je 30. april
1987.
Sestanek vseh udeležencev potovanja sklicujemo v ponedeljek, 4.
maja 1987, ob 15. uri v ptujskem Delavskem domu Franca Kramber-
gerja.
Klub brigadirjev
Franc Belšak-Tone Ptuj
_________.. FB
TEDNIK -     april 1987
KULTURA iN IZOBRAŽEVANJE - 7
MUZEJSKE
FOTOTEKE
(2)
Lugaričevo nagnjenje do
umetnosti je v meščanski šoli
opazil že Drago Hasl. Bil je sicer .
glasbenik, a je znal mladim pri-
bližati vse zvrsti umetnosti. Tudi
Janezu Šibili je pomagal pri
odločitvi za študij slikarstva.
V meščanski šoli na Ptuju je
bil Lugaričev učitelj risanja
France Mihelič. Z Miheličem sta
se srečala ponovno na Akademiji
za likovno umetnost v Ljubljani,
kjer je bil po vojni Mihelič ime-
novan za profesorja, Albina Lu-
gariča pa so leta 1946 sprejeli za
slušatelja.   Poleg   Miheliča  so
mladega Ptujčana poučevali še
Božidar Jakac, Slavko Pengov,
Nikolaj Pirnat in Gojmir Anton
Kos.
Leta študija niso bila ravno
lahka. Prvo povojno obdobje je
bilo že tako ali tako čas pomanj-
kanja, še posebej za mladeniča iz
skromne družine, brez štipendije
in daleč od doma. Kljub temu je
Albin Lugarič po opravljeni di-
plomi leta 1950 vpisal in čez dve
leti uspešno opravil specialni
študij slikarstva pri profesorju
Kosu. Po študiju se je vrnil v do-
mači Ptuj. Leta 1953 se je zapo-
slil kot učitelj Iji^ovnega pouka
najprej na osnovnih šolah Hajdi-
na in Lovrenc na Dravskem po-
lju in čez tri leta na ptujski gim-
naziji. Še vedno pa je vzgajal os-
novnošolce. Letos se Lugariču iz-
teka zadnje šolsko leto pred upo-
kojitvijo. Za dolgoletno pedago-
ško delo je pred kratkim prejel
zlato Žgečevo plaketo.
Vseskozi pa je Lugarič pred-
vsem slikar. Ze leta '53 se je včla-
nil v Društvo slovenskih likovnih
umetnikov in nikoli ni opustil
slikanja. Leta '56 je študijsko po-
toval v Francijo, drugače pa
ostaja zvest rodnemu mestu, ki s
svojo bogato likovno preteklost-
jo oplaja umetnikov opus.
Marjeta Ciglenečki
Lugaričev avtoportret (olje —
karton, sign. ni, 34 x 37 cm) je
nastal leta 1950, ko je mladi sli-
kar diplomiral na Akademiji za
likovno umetnost v Ljubljani. Sli-
ka je umetnikova last. Posnetek:
Ivan Leskovšek
Pomladanski koncert —
nekoliko drugače
Moški pevski zbor PD Alojza
Štrafela Markovci je letošnjo zi-
mo in prve tedne pomladi, ki se
kar preveč obotavlja, preživel ze-
lo aktivno. Sodelovali so na revi-
ji v Hajdošah, pred koncem leta
1986 so zapeli v pozdrav 50-le-
tnikom iz Markovec (med njimi
je bil tudi predsednik PZ Franc
Golob), po Novem letu pa so se
zvrstile še naslednje aktivnosti:
redne pogoste vaje, nastop na
Večeru ljudskih pesmi in plesov
v Markovcih, na prazniku KS
Gorišnica, na prireditvah letoš-
njega kurentovanja — tu so se še
posebno izkazali orači, ki so z le-
po pesmijo in dobro željo obi-
skali skoraj vsa gospodinjstva v
domači KS in sosednjih vaseh.
Svoje lansko delo so pregleda-
li in ocenili 19. februarja letos,
sestavili in sprejeli delovni pro-
gram za tekoče leto. Nato so 9.
marca nastopili na proslavi ob
dnevu žensk v OŠ Markovci, te-
den dni pozneje pa zapeli žalo-
stinke v slovo upokojeni učitelji-
ci naše šole tovarišici Zofki Strel-
čevi. V petek, 20. marca, so pevci
za svoje žene pripravili uspešno
družabno srečanje, s katerim so
se jim obenem zahvalili za vso
podporo, ki jim jo nudijo za nji-
hovo amatersko dejavnost.
Člani MPZ in člani upravnega
odbora DP Alojza Štrafela Mar-
kovci že razmišljamo o 20-letnici
neprekinjenega delovanja MPZ,
ki jo bomo praznovali spomladi
leta 1988. Zato smo si že za letoš-
nji spomladanski koncert zažele-
li spremembo. Vodstvo zbora je
že nekajkrat dobilo prijazno po-
nudbo, da bi spomladanski kon-
cert izvedli v drugačnem okolju
— v domači cerkvi, v njenem
osrednje, zvočnem prostoru. Pri
tem so pevci nekoliko mislili na
povezavo med cerkvijo, ki se
imenuje po patronu svetem Mar-
ku (Markovci), in nedeljo, 26.
aprila, ko bo markovška nedelja
z vsem, kar sodi z»aven (stojnice,
praznično vzdušje po vsej
KS,obiski sorodnikov . . .) Pevci
na tihem pričakujejo primeren
krog poslušalcev.
Prav vas, zaradi katerih pevci
tudi vztrajajo, iskreno vabimo v
Markovce na spomladanski kon-
cert MPZ!
Karolina Pičerko
DRUŠTVO ZA POMOČ RAZVOJNO MOTBHM OSEBAM
Za aktivnejšo vlogo staršev
Pred kratkim so se na občnem zboru zbrali tudi starši, vzgojitelji in zdrav-
stveni delavci, ki delujejo v ptujskem Društvu za pomoč razvojno motenim ose-
bam. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole s
prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka, so zbrani najprej prisluhnili poro-
čilu dosedanje predsednice Hilde Slekovec. Poudarila je, da skrb za razvojno
motene in invalidne osebe ne bi smela biti zgolj rutinska problematika strokov-
nih in izvajalskih služb, temveč interes vseh občanov, ki ustvarjajo sredstva in
jih v ta namen tudi odvajajo. Tudi družbene in družbenopolitične organizacije
ne bi smele ostati le pri lepih besedah. Sodelovanje z interesnimi skupnostmi
družbenih dejavnosti pa je ocenila kot zelo uspešno, še posebej s skupnostjo so-
cialnega varstva, saj ta vse bolj prevzema usklajevalno nalogo med vsemi, ki
skrbe in delajo z razvojno motenimi osebami.
Društvo je že leta aktivno. V lanskem letu je pripravilo skupaj s šolo in Za-
vodom dr. Marjana Borštnarja v Dornavi potujočo razstavo izdelkov, vodi pa
tudi dejavnosti potujoče službe. Zelo koristno in dobro sprejeto je tudi vključe-
vanje staršev in otrok v seminarje, ki jih pripravlja Zveza društev za pomoč du-
ševno prizadetim osebam Slovenije. V razpravi na občnem zboru so starši pove-
dali, da so z delom strokovnjakov zelo zadovoljni. Ti pa bi želeli, da bi se v dru-
štvo vključilo več staršev in da bi aktivneje sodelovali, saj opažajo, da je delo
preveč profesionalno, čeprav je društvo namenjeno predvsem združevanju star-
šev.
( d.l.
Videmčani na mariborskem radiu
Delo članov Prosvetnega dru-
štva Franceta Prešerna iz Vidma
je bilo do nedavna čutiti na vsa-
kem koraku, saj smo jih srečevali
na mnogih revijah, srečanjih in
proslavah v krajevni skupnosti in
drugod. Delavni so bili tambura-
ši, igralci, pevci mešanega in žen-
skega pevskega zbora, različne
etnografske skupine, tudi knjiž-
nica je bila redno odprta.
Zadnje leto pa je v klubu mrt-
vilo. Ali je posledica menjave
vodstva (s predsednikovanjem je
prenehal Anton Sedlašek, ki je
desetletja organiziral delo vseh
sekcij,  in   »krmilo«   prepustil
mlajšim) ali amaterskemu delu
nenaklonjenih časov, bi težko so-
dili; verjetno pa je vzrok v obo-
jem. Delujeta le še mešani in
ženski zbor, občasno pa etno-
grafske skupine. Tamburaši, ki
so se ravno dobro uigrali, so po
večletnem delu prenehali vaditi
in nastopati; knjižnica je zaprta
po tem, ko so se bralci ravno na-
vadili na njeno redno delo;
dramska skupina, ki se je spom-
nimo z mnogih uspešnih nasto-
pov s Samorastniki, pokopališko
komedijo Nasvidenje nad zvez-
dami. Vasovalcem in drugimi
bolj ali manj zahtevnimi deli, je
umolknila. Zato pa sta toliko
vztrajnejša oba pevska zbora, ki
ju še vedno vodi neumorni Maks
Vaupotič.
V četrtek, 9. aprila, sta zbora
snemala na mariborskem radiu.
Da so bile priprave na zahtevno
snemanje dobre — od decembr-
ske revije v Ptuju so trajale —
govori podatek, da so v treh urah
posneli kar štirinajst pesmi, in si-
cer devet mešani zbor, pet pa
ženski. Zborovodja in vsi pevci
so bili s posnetim gradivom za-
dovoljni, prepričani so, da bodo
tudi poslušalci.
Zbora ne štejeta veliko članov,
saj jih je v ženskem šestnajst, v
mešanem pa osemindvajset, so
pa z rednim delom dosegli lep in
skladen zvok.
Oba zbora pripravljata za do-
mače občinstvo koncert, in sicer
v soboto, 25. aprila. Povabili so
tudi obrtniški moški pevski zbor
iz Maribora, s katerim so se ne
dolgo tega tesneje povezali. Večji
nastop pripravljata zbora in et-
nografske skupine v juniju, ko
bodo tudi nekateri Videmčani
gostitelji udeležencev vlaka brat-
stva in prijateljstva. Prepričani
smo lahko, da bo kulturni večer
ponovno pokazal iskreno hvalež-
nost vsem tistim, ki so pomagali
našim ljudem v najtežjih časih
novejše zgodovine.
Upamo, da bo neprekinjeno
delo pevcev pritegnilo tudi osta-
le sekcije na Vidmu k ponovni
oživitvi.
(jš)
Pevci videmskega mešanega zbora na lanskoletni reviji
(Posnetek: Langerholc)
LUGARIČ V PTUJSKEM GRADU
V sredo, 15. aprila, je dr. Ser-
gej Vrišer ob prisotnosti številnih
ljubiteljev likovne umetnosti
odprl retrospektivno razstavo del
akademskega slikarja Albina Lu-
gariča. Ob umetnikovi šestdeset-
letnici so razstavo pripravili Po-
krajinski muzej Ptuj, Umetno-
stna galerija Maribor, Kulturni
center Ivana Napotnika Titovo
Velenje in Kulturni center Miška
Kranjca Murska Sobota.
Na otvoritveni slovesnosti so
umetniku čestitali in govorili o
njegovem ustvarjanju Marjeta
Ciglenečki, ki je tudi avtorica
vsebinsko bogatega kataloga,
hkrati pa je postavila razstavo,
predsednik Skupščine občine
Ptuj Gorazd Žmavc, dr. Sergej
Vrišer in ravnatelj Pokrajinskega
muzeja Ptuj Boris Miočinovič.
Lugariču so ob jubileju čestitali
tudi učenci in delavci Srednješol-
skega centra Dušana Kvedra,
kjer poučuje likovno umetnost.
Boris Miočinovič je med dru-
gim dejal: »Našega mojstra Albi-
na Lugariča tokrat predstavlja-
mo v drugem nadstropju ptujske-
ga gradu v delno obnovljeni ga-
leriji — zaradi velikanskega opu-
sa in pomena razstave za Ptuj.
Spodbudno je, da se v teh kriz-
nih, depresivnih in na videz brez
izhodnih časih vendarle dogaja
nekaj lepega in pozitivnega. Do-
bri in slabi časi sledijo drug dru-
gemu, ostaja pa kultura kot traj-
na dobrina, dragotina človeškega
duha za bodoče rodove. In ži-
vljenjski opus Albina Lugariča
ter obnovitev grajskega kom-
pleksa sta dokaz, da le ustvarjal-
no, pošteno in vztrajno delo lah-
ko nekaj pomeni in prinese sado-
ve.
Nahajamo se sredi velikega
gradbišča. Ptujski grad, simbol
mesta, bo imel čez nekaj mese-
cev povsem novo, lepšo podobo.
Prepričan sem, da bomo v Ptuju
in Sloveniji našli dovolj moči in
poguma, da začeto delo kljub
omejitvam in negotovostim do-
končamo. Prepričan sem, da ne
bomo dovolili, da to gradbišče
postane spomenik kriznim ča-
som. Verjamem, da bomo pred
obnovljenim gradom 8. avgusta
slovesno proslavljali občinski
praznik in dokazali, da le vztraj-
no, odločno, ustvarjalno in po-
šteno dejanje premaga vse ovi-
re.«
Albinu Lugariču ob šestdeset-
letnici iskrene čestitke z željo, da
bi še dolgo ustvarjal in bogatil
ptujsko slikarsko dediščino,
vsem, ki so sodelovali pri posta-
vitvi razstave, pripravi kataloga,
plakata in razglednic pa hvala za
pozornost, ki smo jo lahko Ptuj-
čani s pomočjo Kulturne skup-
nosti izkazali našemu Binetu.
Nevenka Dobljekar
Z otvoritve Lugaričeve razstave v ptujskem gradu
(Posnetek: S. Kosi)
Marinu seje zdelo, da iz grajskega okna visi rdeča zastava. »Stre-
ljajte!« je zavpil častnik. Nikdo ga ni ubogal, edino en strel je kresnil
v ozračje. Izza ovinka se je prikazalo nekoliko ljudi, ki so stekli proti
vrstam. Bili so brez orožja. Nekoliko nervoznežev je plevknilo proti
njim. Na severu je trajalo enakomerno streljanje. *
»Bratje, pomagajte nam! Mi vas pričakujemo, da se nam pridru-
žite v boju za mir. Bratje, ne streljajte na nas!« Nekdo je kričal par
korakov pred vrstami. Njegove besede so bile pretrgane od razburje-
nja in streljanja. »Mi se borimo za mir. Ne morite nas!«
Smrtna osuplost seje polastila vseh. Nikdo ni mogel misliti. Stali
so kakor ujeti med dvoje v nasprotno smer obračajočih se koles. Sta-
nič je edini vedel, kaj mora storiti. Silovito se je boril, da premaga v
sebi nemoč in sledi klicu tovarišev.
»Bratje, ne streljajte na nas! Pozivamo vas v imenu onih, ki so
padli vpričo nas in za nas — « Streljanje na nasprotni strani se je
okrepilo.
»Tukaj sem! Za menoj! K bratom!« je z nečloveško spačenim
glasom zavpil nekdo zraven Marina. Stanič je stekel skozi vrste, se za
trenutek ustavil in pogledal nazaj, če mu kdo sledi. Tedaj je počil
strel, vojak se je nekoliko vzpel, da so ga videli vsi, nato pa se je sme-
šno prekopicnil in padel z obrazom proti upornikom.
»Naprej! Ogenj! Streljajte, pobijte pse!« je zarjul častnik, ki je
ustrelil Staniča. Planil je naprej z revolverjem v eni roki, z drugo pa je
vlekel Marina, ki ni vedel, kaj se je zgodilo. Za njima se je usula neu-
rejena gruča ljudi, ki je bila srečna, da je našla pot iz negotovosti. Ma-
rin je divjal navkreber v vedno gostejši tolpi, ki je glasno kričala in
streljala. Ni se zavedal ničesar drugega, kakor da je dobro, da so tako
tesno skupaj. Ni pogrešal Staniča, spominjal se je le, da je v teku sto-
pil na nekaj živega, mehkega. Toda blaznost množice je vse ovijala v
blazno ugodje.
Pritekli so do ovinka. Pred seboj so videli ljudi, ki so jim mahali,
nekaj dopovedovali, tekali naproti in se naglo vračali. Vpili so, stre-
ljali in spet tekli. Pozabili so, kdo je pred njimi, zakaj napadajo te lju-
di. Pozabili so na svoja imena, na žene in otroke, na matere in očete,
pozabili na same sebe.
»Br^je!«
»Nikdar nisem imel brata,« je ugotovil Marin in ustrelil v gručo,
ki se je motala v grmovju ob strmi cesti. Častnik ob njegovi strani je
neprestano vpil: »Streljajte! Streljajte!« Njegov glas je bil že davno
samo medlo piskotljivo hropenje, toda umolknil ni.
»Zakaj streljajo oni na nas?« seje vprašal Marin, ko je v razdalji
nekoliko metrov opazil, da so ljudje v grmovju začeli streljati. Vrgel
se je na tla, poleg njega je pokleknil častnik, ostale je podrl ranjeni
zrak, ki ga je razkljuvalo gosto streljanje. »Ne delajte tega!« bi bil rad
zavpil Marin ljudem v grmovju. Toda ni si upal dvigniti glave, ker so
vreli čezenj sklenjeni streli. Ni več vedel, kako dolgo je ležal na cesti
in tiščal telo v zemljo, kajti ječanje nekoga za njim je moralo biti ti-
sočletno trpljenje. Slišal je beg za svojim hrbtom, nekateri so očitno
skušali preplezati zid, ki je na obeh straneh mejil cesto, kajti včasih je
slišal, kako je kdo žlopnil na tla. Častnik poleg njega je bil menda mr-
tev, kajti zdelo se mu je, da krogle treskajo v njegov hrbet, ki se boči
in pada kakor mačka, če jo gladiš po hrbtu.
Marin se je bal smrti, dasi nikakor ni mogel razumeti, zakaj mu
grozi smrt iz onega bezgovega grma, izza katerega so se razlegali stre-
li. Dvignil bi se in bi šel k njim, ako ne bi čutil na hrbtu sončne toplo-
te, ki ga je grela. Čas je moral teči mimo njega v velikih valovih. Tudi
iz zemlje, na katero je pritiskal obraz s telesom, je žarela toplota.
Oprezno je dvignil glavo. Zdaj je šele opazil, da je ležal za vkopanim
cementnim rovom, ki naj bi odvajal vodo v cestni jarek. Rov so očitno
položili šele pred kratkim, kajti vozovi še niso vtrli nanj nasute zem-
Ije.
»Kaj, ali ne streljajo več?« Bezgov grm je bil prazen. »Kako lepe
puške bi se dale napraviti iz njegovih ravnih in debelih šib!« Čutil je
otročjo romantičnost te misli, dasi se je odkritosrčno porodila v njem.
Na cesti je ležalo nekaj trupel v čudnih legah, kakor razvezane cule
mesa, samo nekdo je smehljajoče se obračal svoj obraz v nebo.
Pod njim je ležalo ob hrib prihuljeno mesto s črnimi strehami, re-
ko je videl šele daleč na polju, nad katerim je ležala sivkastovijolična
meglica, na levi strani je bila vas, nad njo venec gričev, nad katerimi
je trepetala vročina. Cesta pred njim je bila prazna. Nikdo ni več stre-
ljal. Napotil se je navzgor in se ni ozrl, čeprav je slišal, da ga je nekdo
javkajoče klical.
Razigran je stopal po cesti, kakor da bi mislil edino na razgled z
gradu, odkoder bi se moral odpreti pogled na mirni svet goric, ki ve-
dejo v enakomernem ritmu do domačega hriba. — Mati, Micka! Saj
nista doma. — Spomnil se je včerajšnjega in današnjega dne. Segel je
pod pazduho in premaknil srajco, kajti čutil je, da je ves poten. Cesta
se je še enkrat potuhnila v mračen globok klanec, preden je končno
splezala na grajsko planoto. Nekaj ljudi mu je priteklo naproti, beža-
lo mimo njega in izginjalo za ovinki. Od zgoraj je nenadoma prasnila
vrsta strelov. Sključil se je ob peščeno steno klanca in je mislil: »Kak-
šni ljudje so bili to? V belih srajcah, spodnji život pa oblečen v gnilo
vojaško obleko.« Zopet je zdivjalo mimo njega nekoliko ljudi, ki so
bili oblečeni kakor on. Nekdo ga je v teku pahnil s puškinim kopi-
tom. Na cesti pod njim je zadonela streljava, tudi nad njim je praske-
talo.
»Kje je Stanič?« Prvič se mu je vsilila skrb za tovariša. Trudil se
je, da bi se spomnil, kdaj ga je zgrešil, toda ves spomin je bil topo-
glav. Pač pa se je ob premišljevanju o Staniču neprestano spominjal
gaženja po nečem mehkem in živem. »Poteptali smo ga. Zdaj imaš
svojo svobodo.« Hotel se je vrniti in ga poiskati, toda naenkrat ga je
preletel ostuden strah, kakor da bi čutil za seboj orjaško Staničevo te-
lo, o katerem sicer ve, da je mrtvo in poteptano, vendar enako natan-
ko ve, da ga bo vsak hip zgrabilo za pleča, okrenilo njegov vrat in se
zabodlo s svojim obličjem, na katerem je sled njegovih umazanih če-
vljev s skresanimi žeblji, v njegov bledi, od strahu upadli obraz. Zbe-
žal je kakor otrok pred strašilom, zaklinjal ga je z otroško ihto, ki črpa
glas nekje v drobovju in ga bruha skozi vse telo. Kljub temu je videl
")ohojeni obraz pred seboj v mračnem zraku klanca, v njegovih pešče-
nih stenah, v trdi cesti, v potoku poletnega neba, ki je tekel nad njim.
Za seboj pa je slišal sopenje Staničevega jedrega telesa, ki je nago si-
jalo skozi plot vojaških cunj.
Nadaljevanje prihodnjič
8 - ZA RAZVEDRILO
23. april 1987 -
TEDNIK
Dober den! Zdaj pa te že malo lažje dišemo. Malo smo si
toplega sunčeka navžili, travica je ozelenela, marsikaj se je raz-
cvelo poleg naših cest, ki so začele že sredi zime cvesti. Meni se \
zdi, da so tote naše asfaltne pa tudi makadamske ceste glih tak \
kak tista štora uganka: Luknjica pri luknjici, pa le vodo drži..
Kaj je to? Negda smo odgovorili, da je to slomnata streha, gnes
pa rečemo, da so to naše asfaltirane ceste. To ovokrot sen se pela
s peciklom po cesti od Spuhle proti Ormoži. Tak sem voza slalom
med tistimi jamami, ke me niti Križajov Bojan no Svetova Mate-
ja ne bi mogla premogati, če pa bi me že premogala pa bi čista
zagvišno bila kaznovana, saj je bila tisti cajt na toti cesti omeje-
na hitrost samo na 40 kilometrov na vuro. Jaz ali ne vem kak de-
lamo tote ceste, ke jih tak hitro vrag jemlje. Gdo sen gleda kak
jih flikamo, me je še kumer groza zgrobla. Cestarji, ki smo jim
včosik »bekmohari« pravili, so meli na avti kupček nekšne črne
mase, vena je asfalt bija, te pa so z lopaticami kar doj z avta fli-
kalijame. Gnes seveda na tistih mestih že drgočjame cvetejo .. .
Pa pustimo naj ceste cvetejo, saj bodo skoro tuji turisti v de-
želo prišli no tote jame s kletvicami doj zasipali, saj niti kletvice
niti molitve naših domačih državljanov itak več nič ne pomagajo.
Ke nebo te pozabili, v soboto gremo na proslavo in pohod v
Mostje. V naši krajevni skupnosti bomo ustanovil svojo pohodno
četo.
Tejko za toti tjeden, dobre se mejte no vsega ne pojejte, pa
tudi delu se ne odpovejte. Drugi tjeden je itak praznik dela, ki
nam kože na kolendori samo tri črne no štiri rdeče dneve. Če bo-
mo tak delali, se nam tudi črno piše. Naša soseda, ki dobro zgle-
da, ma že zdaj napisano: Živela O F in L maj, saj bo skoro celi
tjeden fraj. . . !
......_________LUJZEK
RADIO PTtrJ
(93,1 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 23. aprila: 17.00 - 18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj —danes—
jutri); 18.00.-19.00 Iz krajevnih skupnosti. Sredi življenja — vmes
novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 24. aprila: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj-danes-jutri);
18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna, V vrtu vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 25. aprila: Čestitke; 17.00-18.00 Informativna in zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame. Včeraj—da-
nes-jutri); 18.00—19.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 26. aprila: 8.00-11.00 Čestitke; 11.00 Tedenski pre-
gled, obvestila. Iz uspešnic dneva, reklame; 11.45 Kmetijska oddaja;
12.00 Komorni moški zbor iz Ptuja; 12.50 Aktualnost tedna; 13.00
Čestitke.
PONEDELJEK, 27. aprila: NI ODDAJE
TOREK, 28. aprila: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, uspešnica dneva, reklame, Včeraj —danes—Jutri);
18.00—19.00 Pogovor o .. ., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kole-
ktivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 29. aprila: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, uspešnica dneva. Včeraj —danes—jutri);
18.00— 19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo
v disko in zabavna glasba.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TV spored
TV LJUBLJANA IN ZAGREB
PETEK, 24. APRILA:
LJ I: TV mozaik: 10.00 Ted-
nik; 11.00 Dokumentarec mese-
ca: Čez; 11.40 Svet na zaslonu;
Matineja: 12.20 G. Torrente Bal-
lestre: Sonce in sence, ponovitev,
7. del španske nadaljevanke; TV
mozaik: 17.05 Tednik; 16.05 Do-
kumentarec meseca: Čez; 16.45
Svet na zaslonu; 17.25 Poročila;
17.30 Makedonske ljudske;
17.50 Fračji dol, 11. del ameriške
nanizanke; 18.15 Več veselja z
vrtom, 1. oddaja; 18.45 Risanka;
19.00 Danes: Obzornik; 19.30
TV dnevnik; 20.05 E. Gowans:
Srce gorate dežele, 4. del novoze-
landske nadaljevanke; 21.05 Po
sledovih Slovencev v svetu VllI.:
Delavci vseh dežel, 1. del; 21.45
Rezerviran čas; 22.15 TV dnev-
nik; 22.30 Identifikacija neke
ženske, italijanski film.
LJ II: 17.10 TV dnevnik; 17.30
Šaram-baram, otroška oddaja
TV Skopje; 19.00 Znanost; 19.40
Številke in črke - kviz; 19.00
Piknik v Rogaški Slatini; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Iz koncertnih
dvoran: Koncert OSF, prenos, L.
M. Škerjanc: Svečana uvertura,
E. Lalo: Španska simfonija —
koncert za violino in orkester v
d-molu, C. Debussy: Preludij k
favnovem popoldnevu, M. Ra-
vel: Daphhis in Chloe, suita št.
2; 22.05 Glasbena oddaja; 22.35
En avtor, en film.
ZG I: 8.25 Saram, baram —
serija za otroke; 8.55 Izobraže-
valni program (do 12.35); 13.50
Zamudili ste — poglejte; 15.00
Izobraževalni program; 16.00
Dober dan; 17.00 Kronika Reke;
17.30 Saram, baram; 18.00 Zna-
nost; 18.30 Risanka; 18.40 Šte-
vilke in črke, kviz; 19.00 TV ko-
ledar; 19.10 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Grenka zdravila,
serijski film; 21.05 Ikarov let,
kviz; 22.00 TV dnevnik.
SOBOTA, 25. APRILA:
LJ I: 8.00 Poročila; 8.05 Rado-
vedni Taček, 8. oddaja »Knji-
ga«; 8.20 Pamet je boljša kot ža-
met; 8.25 B. Jurca: Babičina res-
nična pravljica; 8.40 B. A. No-
vak: V ozvezdju postelje, pred-
stava PDG Nova Gorica; 9.25
Tedenski Zabavnik, 5. oddaja;
10.35 Zadnje poletje otroštva, 3.
del; 11.05 Naša pesem, 8. odda-
ja; 11.35 Mir in razorožitev —
spreobrnitev (Švedska) 18. del —
zadnji del dokumentarne serije
OZN; 12.05 Jugoslovanska teve-
teka, ponovitev 2. oddaje; 16.15
Poročila; 16.20 Cindy, ameriški
film; 17.50 Zdravilne vode: Ča-
teške Toplice; 18.25 Da ne bi bo-
lelo; 18.45 Risanka; 1^.00 Da-
nes: Knjiga, Inovator leta; 19.30
TV dnevnik; 19.50 Zrcalo tedna;
20.15 Ljubiva se, ameriški film;
22.20 TV dnevnik; 22.35 S. S.
Sheldon: V pričakovanju jutriš-
njega dne, 4. del ameriške nada-
ljevanke.
LJ I: 14.35 Jugoslavija, dober
dan; 15.05 Almanzorov zaklad,
sovjetski mladinski film; 16.35
Ponovitev TV nadaljevanke;
17.30 Otroška predstava; 18.40
Dallas, ameriška nadaljevanka;
19.30 TV dnevnik; 20.15 Glasbe-
ni večer; 21.45 Včeraj, danes, ju-
tri; 21.50 Oddaja iz kulture;
22.20 Dobro jutro jazzarji; 22.50
Športna sobota.
ZG I: 9.00 Izbor iz šolskega
programa (do 10.30); 14.10 Iz
PROGRAMA PLUS; 15.40 Al-
manzorov zaklad, sovjetski film;
16.45 Mali koncert; 17.05 TV ko-
ledar; 17.15 Narodna glasba;
17.45 Kritična točka; 18.30 Tele-
objektiv; 19.15 Risanka; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Pred Univer-
zijado; 20.15 Boljše življenje, do-
mača serija; 21.05 Hombre, ame-
riški film; 22.50 TV dnevnik
NEDEUA, 26. APRILA:
LJ I: 9.10 Poročila; 9.15 Živ
žav; 10.10 Lutke in lutki; 10.15
Fračji dol, ponovitev 11. dela
ameriške nanizanke; 10.40 S.
Sheldon: V pričakovanju jutriš-
njega dne, ponovitev 3. dela;
11.25 S polko in valčkom po Slo-
veniji; 12.00 Ljudje in zemlja;
12.30 Poročila; 13.10 Malu, 13.
zadnji del brazilske nadaljevan-
ke; 13.55 Tacen: Mednarodno
tekmovanje — kajak — kanu na
divjih vodah; 15.00 Poznate Ju-
goslavijo — kviz; 16.30 Prisluh-
nite tišini; 17.10 Dvorni norček,
ameriški film; 18.45 Risanka;
19.00 Danes: Kino, Turistični
nagelj — neža; 19.30 TV dnev-
nik; 20.05 M. Krleža-1. Štivičič:
Potovanje v Vučjak, 13. del na-
daljevanke; 21.10 Zdravo, 2. od-
daja.
LJ II: 8.55 Poročila; 9.00 Da-
nes za jutri —mozaik; 12.15 An-
glunipe, oddaja v romščini;
12.30 Oddaja resne glasbe; 14.30
Test; 14.45 Finale v DP v boksu
— posamezno; 16.30 Izviri, do-
kumentarna serija; 17.15 DP v
rokometu; 18.30 DP v vaterpolu:
Solaris—Partizan; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Raziskovalci, po-
ljudnoznanstveni film; 20.25
Mali koncert; 20.40 Včeraj, da-
nes, jutri; 21.00 Kariera Nikode-
ma Dizme, I. del serijskega fil-
ma; 21.50 Dokumentarna oddaja
(iz revolucije); 22.35 Poezija:
Milivoj Slaviček.
ZG I: 10.30 Nedeljsko do-
poldne za otroke; 12.00 »Znanje
— imanje«, kmetijska oddaja;
13.00 Jugoslavija, dober dan!
13.30 Pridelava hrane; 14.00
»Avtoman«, serijski film; 15.00
Poznate Jugoslavijo, kviz; 16.35
Na ostrini britve (kung fu), ame-
riški film; 18.55 »Fraggle Ročk«,
risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Pisma, dramska serija; 21.00 Za-
bavna oddaja; 21.45 TV dnev-
nik; 22.05 Športni pregled; 22.50
Ljubezen na poti.
PONEDEUEK, 27. APRILA:
LJ I: 9.00 Poročila; 9.05 Praz-
nični zvoki: Pihalni orkester Li-
tostroj; 9.35 P. Kovač—B. Kor-
bar: Kaj mora sova opraviti spo-
mladi; 10.15 Štirje dnevi pred
smrtjo, jugoslovanski film; 14.30
Poročila; 14.35 Nova dežela,
švedski film; 17.10 Radovedni
Taček, 9. oddaja - slika; 17.25
Pamet je boljša kot žamet; 17.30
Manj dijakov, da bo manj divja-
kov, dokumentarni film; 18.00
MPZ Zagorje, 9. oddaja; 18.30
Risanke; 18.45 Podelitev pri-
znanj OF; 19.30 TV dnevnik;
20.05 A. Hailey: Močno zdravi-
lo, 4. del ameriške nadaljevanke;
21.05 S. Makarovič: Pelinov
med, glasbena oddaja; 21.40 Po-
ročila; 21.45 Jugoslovanska teve-
teka, 3. oddaja —fronto gledališ-
če: Smeh v partizanih.
LJ II: 16.00 Dober dan, šport;
17.10 TV dnevnik; 17.30 Grim-
move pravljice, otroška oddaja;
17.45 Otroška oddaja; 18.00 Beo-
grajski TV program; 18.55 Pre-
mor; 19.00 Indirekt, oddaja o
športu; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Meridiani, zunanja politika;
20.30 Mali koncert; 20.45 Včeraj,
danes, jutri; 21.05 Domači kino:
Morilec, francoski film; 22.35
Znanstveni grafiti.
ZG 1: 8.30 Brata Grimm: baj-
ke — lutkovna serija; 8.45 Igrari-
je, lutkovna serija; 9.00 Izobraže-
valni program (do 12.40); 14.20
Zamudili ste — poglejte; 16.00
Dober dan, šport! 17.10 Kronika
Varaždina in Bjelovarja; 17.30
Bajke, lutkovna serija; 17.45
Igrarije, lutkovna serija; 18.00
Narava in človek, izobraževalna
oddaja; 18.30 Risanka; 18.40
Številke in črke, kviz; 19.00 TV
koledar; 19.10 Risanka; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Za malo sre-
če, drama TV Skopje; 21.00 Sve-
tovni izziv, dokumentarna serija;
21.45 JV dnevnik: '
TOREK, 28. APRILA:
U I: TV mozaik: 10.00 Šolska
TV—vesolje: Vztrajnost spomi-
na; 11.00 Jezikovni utrinki; Ma-
tineja: 11.05 Angleščina VIII;
11.35 Francoščina VII; 16.25 TV
mozaik — ponovitev; 17.30 Po-
ročila; 17.35 Tedenski zabavnik,
5. oddaja; 18.45 Risanka; 19.00
Danes: Obzornik; 19.30 TV
dnevnik; 20.05 J. Javoršek: Ži-
vljenje in smrt Primoža Trubarja,
predstava iz Velikih Lašč; 21.40
R. Strauss: Don Kihot, simfoni-
čne variacije na viteške teme;
LJ II: 17.10 TV dnevnik; Tuji
jeziki; 17.30 Angleščina VIII;
18.00 Francoščina VIL; 18.30
Premor; 18.40 Številke in črke —
kviz; 19.00 Videogodba; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Ko se korenin
zavemo: veš, poet, svoj dolg, 13.
epizoda dokumentarne serije;
20.55 Žrebanje lota; 21.00 Na-
rodna glasba; 21.50 Kako je z
vašim očetom, zabavni program.
ZG I: 8.30 Oddaja za otroke;
9.00 Izobraževalni program (do
12.35); 14.00 Zamudili ste - po-
glejte (Ročk — odeon); 15.00
Izobraževalni program; 16.00
Dober dan; 17.10 Kronika Osije-
ka; 17.30 Oddaja za otroke;
18.00 Letopis, izobraževalna od-
daja; 19.10 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Žrebanje lota;
20.05 Serijski film; 21.40 Kon-
taktni magazin; 23.10 TV dnev-
nik; 23.30 Via satelit.
SREDA, 29. APRILA:
LJ 1: TV mozaik; 10.00 Inte-
grali; Matineja: 10.40 J. Javor-
šek: Življenje in smrt Primoža
Trubarja, ponovitev; 16.50 TV
mozaik — ponovitev; 17.30 Po-
ročila; 17.35 J. Bevc: Ko bo po-
mlad - Lučka (ČB); 18.05 Ja-
ponske pravljice: Lovec na race;
18.20 Skrivnosti morja, XIL —
Toplokrvne živali globin, 2. del;
18.45 Risanka; 19.00 Danes: Ob-
zornik; 19.30 TV dnevnik; 20.05
Minca, dokumentarni film; 20.25
Belfast: Nogomet: Severna Ir-
ska—Jugoslavija, prenos; 22.15
TV dnevnik; 22.30 Videogodba.
U II: 15.40 Test; 15.55 Dunaj:
SP v hokeju na ledu — 1:4, pre-
nos; 18.30 Premor; 18.40 Števil-
ke in črke - kviz; 19.00 TV kole-
dar; 19.10 Risanka; 19.30 TV
dnevnik; 20.00 Film tedna: Ne-
zakonski očka, ameriški film;
21.10 Svetlobni popotnik, angle-
ški kratki film; 21.30 Včeraj, da-
nes, jutri; 21.45 Umetniški večer:
Zlatico Bourek.
ZG I: 8.30 Oliver Twist, serij-
ski film; 9.00 Izobraževalni pro-
gram (do 12.35); 13.45 Zamudili
ste — poglejte; 14.55 Izobraže-
valni program; 16.00 Dober dan;
17.10 Kronika Karlovca, Siska in
Gospiča; 17.30 Oliver Twist;
18.00 Muzeji in galerije; 18.30
Risanka; 18.40 Številke in črke,
kviz; 19.00 TV koledar; 19.10 Ri-
sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Športna sreda s prenosom tekme
Severna Irska—Jugoslavija, kva-
lifikacije za evropsko prvenstvo
ČETRTEK, 30. APRILA:
U I: TV mozaik: 10.00 Šolska
TV — Kaj je film: Film — vrste,;
zvrsti in žanri, F. Robar-Dorin:.
Pogled stvari, slovenski kratki !
film; Matineja: 11.00 Eni in dru-.
gi, francoski film; TV mozaik: i
16.30 Šolska TV — ponovitev;
17.35 Poročila; 17.40 S. Makaro-
vič: Škrat Kuzma; 18.00 Pisma iz
TV  klobuka;   18.45   Risanka;
19.00 Danes: Obzornik;  19.30
TV dnevnik; 20.05 Tednik; 21.05
Vegetina kuhijija; 21.15 G. Tor-
rente Ballester: Sonce in sence,
11. del španske nadaljevanke;
22.10 Dokumentarne iveri: Bea-
tiful Side Hard; 22.25 TV dnev-
nik.
U II: 17.10 TV dnevnik; 17.30
Smogovci, otroška oddaja; 18.00
Kruševac: finale jugoslovanske-
ga pokala v vaterpolu; 19.00 TV
koledar; 19.10 Risanka; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Narodna glas-
ba; 20.45 Poročila; 21.00 Doku-
mentarni večer; 22.30 Branje.
ZG I: 8.30 Smogovci, serija za
otroke; 9.00 Izobraževalni pro-
gram (do 12.40); 13.55 Zamudili
ste, poglejte; 14.55 Izobraževalni
program; 16.00 Dober dan;
'7.10 Kronika Splita; 17.30 Smo-
govci, '8.00 Zaščitena narava,
izobraževaln,. oddaja; 18.30 Ri-
sanka; 18.40 Številke in črke,
kviz; 19.00 TV koledar; 19.10 Ri-
sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Spekter, politični magazin; 21.05
Filmoskop: Življenje je lepo, do-
mači film; 22.45 TV dnevnik;
TEDNIK - 23. april 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA  — 9
Uspešni
v Umagu
Za najmlajše člane TK Ptuj se
je tekmovalna sezona začela že
3. aprila. Štirje pionirji so sode-
lovali na tradicionalnem zvez-
nem turnirju v Umagu. Nastopi-
lo je preko 500 pionirjev in pio-
nirk iz vse domovine, ki so prišli
kar iz 53 klubov. Tekmovali so
pO ROUND — Robinovem siste-
mu, kjer so vsi tekmovalci razde-
ljeni v skupine po 4 glede na to,
kako so uvrščeni na jakostni le-
stvici. Prva dva tekmovalca se
uvrstita v glavni turnir, zadnja
dva pa v tolažilni. Na glavnem in
tolažilnem turnirju se igra po si-
stemu izpadanja.
Največji uspeh je dosegel Rok
Plohi, ki se je v kategoriji do 12
let uvrstil v glavni turnir in prišel
med 32 najboljših. V isti staro-
stni kategoriji se je Boštjan Kre-
utz uvrstil v tolažilni turnir, kjer
je izgubil v drugem kolu. V kate-
goriji do 14 let je Anja Savič iz-
gubila v drugem kolu tolažilnega
turnirja. V kategoriji do 14 let se
je Aleš Vobner uvrstil v tolažilni
turnir, kjer je dvakrat zmagal.
Žal pa ni mogel igrati nadaljnjih
dvobojev, saj je ekipa zaradi
omejenosti finančnih sredstev
morala zapustiti tekmovanje.
Gre za velik uspeh naših naj-
mlajših tekmovalcev, posebej še,
če jih primerjamo z rezultati na
enakem turnirju lani. Kljub veli-
kim naporom v klubu pa lahko
samo upamo, da nam pomanjka-
nje denarja ne bo ovira pri sode-
lovanju na podobnih turnirjih po
naši domovini v bodoče. Rezul-
tati potrjujejo pravilnost naše
opredelitve za tekmovalni tenis,
kjer lahko ob nekoliko večjih
sredstvih dosežemo precejšnje
tekmovalne uspehe.
B. A.
Judo klub Gorišnica ima
republiškega prvaka
v soboto, 18. aprila 1987, je bilo v Titovem Velenju re-
publiško prvenstvo v judu za pionirje. Udeležilo se ga je
20 najboljših klubov iz vse Slovenije s 142 tekmovalci.
Judoisti iz Gorišnice so ponovno dosegli velik uspeh.
Damjan Petek je po težkih bojih, od katerih je bil najbolj
dramatičen finale, ko je premagal Vokičeviča iz ljubljan-
ske Olimpije, dosegel naslov republiškega prvaka v kate-
goriji do 46 kg.
Velik uspeh je dosegel tudi Tonček Plošinjak, saj je v
kategoriji do 70 kg dosegel tretje mesto.
V kategoriji do 42 kg sta tekmovala še Fabijan Kovačec
in Marko Petek. Fabijan je zmagal v 4 bojih, enkrat pa je
zmagal tudi Marko.
Katastrofa Aluminija
Nogometaši Aluminija so v nedeljo popoldan v Kidri-
čevem močno razočarali svoje privržence in si s porazom
proti Fužinarju pokvarili možnosti za solidno uvrstitev v
območni ligi; celo nasprotno — močno so se približali
ogroženim ekipam. Gostje so popolnoma porazili raztre-
sene domačine in jih premagali kar s 7:3. Vodstvo in
igralci Aluminija se morajo nad vsem tem krepko zamisli-
ti. Po prvem polčasu so gostje vodili že z 2:0, v drugem
povedli s 5:0, do konca pa so domačini dosegli tri, igralci
Fužinarja pa še dva zadetka. Strelca za Aluminij sta bila
Selinšek (dvakrat) in Glažar.
I. k.
Ptujski boks dobil štiri
republiške prvake
V Mariboru je bilo letošnje republiško prvenstvo v bok-
su, na katerem je sodelovalo 40 tekmovalcev iz Ljubljane,
Metlike, Celja, Ptuja in Maribora. Ptujski klub je na pr-
venstvo poslal sedem tekmovalcev in ti so osvojili štiri pr-
va, dve drugi in eno tretje mesto. Republiški prvaki za le-
to 1987 so postali: Fredi Kolarič (polvelter), Boris Bezjak
(polsrednja), Aleksander Turk (srednja) in Miran Flajšer
(supertežica). Drugo mesto sta osvojila Emil Kajzersber-
ger (velter) in Matjaž Gardina (poltežka), Anton Novak
pa tretje v lahki.
Kljub temu da imajo republiški prvaki pravico nastopa
na državnem prvenstvu, se ptujski tekmovalci le-tega ne
morejo udeležiti. V klubu pravijo, da nimajo denarja, kar
je seveda za tekmovalce vse prej kot spodbudno. Nasled-
nja priložnost za boje v ringu bo tradicionalno tekmova-
nje za Zlato rokavico Slovenije, ki ga bodo ptujski organi-
zatorji izvedli v počastitev dneva mladosti. I. k.
Sedmi kmečki praznik
bo avgusta
V soboto, II. aprila, so zborovali člani Turističnega
društva v Destrniku. Ob tej priložnosti so ocenili delo in
sprejeli program dela za letos. Osrednjo pozornost bodo
namenili sedmemu kmečkemu prazniku, urejanju okolja
in gradnji turističnega doma. Dogovorili so se, da bo vsak
član prispeval vsaj 30 ur prostovoljnega dela, doslej pa so
ga že 900.
Poleg tega so se pogovarjali o turistični Poti v gorice, ki
naj bi vključila tudi Destrnik, Ojstrovec in druge turisti-
čno zanimive kraje tega slovenskogoriškega območja.
Občni zbor so sklenili z ogledom filma Tinčka Ivanuše:
Ptuj — turizem. MG^
Turnir v malem
nogometu
Športno društvo Turnišče prireja
turnir v malem nogometu, ki bo v po-
nedeljek, 27. aprila, na igrišču pri gra-
du Turnišče. Turnir se bo pričel ob
9.00 uri, prijave pa sprejemajo vse do
pričetka turnirja.
Za najboljše tri ekipe so pripravlje-
ni lepi pokali, ne bodo pa pozabili na
najboljšega strelca in golmana turnir-
ja. Turnirje posvečen prazniku OF in
se tako športniki v KS Turnišče vklju-
čujejo v širši krog praznovanj.
ZB
kino ptuj
Četrtek, 22., in petek, 23. aprila:
ZADNJI ZMAJ, ameriški barvni
glasbeno-akcijski film. NOCNI KI-
NO od petka, 23., do sobote, 25. apri-
la, ob 22. uri: NAJSTNICA, nemški
barvni film. Od petka, 24., do nedelje,
26. aprila: SUPERMAN 111., ameri-
ški barvni. Torek, 28., in sreda, 29.
aprila: HOLLYWOODSKO LETAL-
STVO, ameriška barvna komedija.,
Četrtek, 30. aprila: COTTON CLUB,
ameriški barvni film. Predstave ob 18.
in 20. uri.
Strelci za prvomajski
pokal
Ptujski strelci se bodo v nedeljo, 26. aprila, ponovno zbrali na
strelišču Občinske strelske zveze Ptuj, kjer se bodo pomerili na tradi-
cionalnem občinskem ekipnem strelskem tekmovanju za pokal 1. ma-
ja. S tem tekmovanjem bodo počastili praznik dela in obletnico usta-
novitve OF. Prav tako pa bodo strelci počastili spomin na maršala Ti-
ta ob sedmi obletnici njegove smrti. Ob tem citat iz njegovega govora
o strelskem športu: »Razvoj strelskega športa je pomemben za
obrambo domovine. Zato ga je potrebno negovati, širiti in mu poma^
gati. Vsak športnik mora poleg športa, s katerim se v glavnem ukvarja,
poznati tudi strelstvo, poznati pa ga mora tudi vsak državljan.«
P*tujski strelci vsem delovnim ljudem občine Ptuj želijo, da bi jim
praznika minila v sreči in veselju. ZB
Koledar strelskih tekmovanj za maj:
— 30. maj: občinsko prvenstvo pionirjev in pionirk v streljanju z
MK puško
— 31. maj: občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško M 48
Izreden uspeh
ptujskih
šahistov
Konec minulega tedna je bilo
regijsko prvenstvo članskih ekip
za pokal maršala Tita. Ptujski ša-
histi so dosegli izreden uspeh,
saj je ekipa Šahovskega društva
MIP Ptuj v postavi Polajžer, Br-
glez, Bohak, Žganec in Šeruga
osvojila 1. mesto. Drugo mesto
je pripadlo ekipi Ptuj-mladi v
postavi Majcenovič, Bezjak, Fe-
guš, Iljaž, Žmavc in Butolen.
Obe ekipi sta si s tem priborili
pravico nastopa na republiškem
finalu, ki bo od 24. do 27. aprila
1987 v Portorožu in'kamor so se
pred tednom uvrstile z osvojitvi-
jo naslova regijskih prvakinj tudi
članice ŠD MIP Ptuj. Na član-
skem regijskem prvenstvu je so-
delovala tudi ekipa Perutnine
Ptuj, ki je z delitvijo 5. do 8. me-
sta tudi dosegla solidno uvrsti-
tev.
Na zvezni finale se bosta iz re-
publiškega uvrstila le prvo- in
drugouvrščena ekipa pri članih
in prvouvrščena ekipa pri člani-
cah, kar je glede na izredno mo-
čno konkurenco Ptujčanom tež-
ko dosegljivo, vendar je že uvr-
stitev dveh članskih ekip na re-
publiški finale velik uspeh.
Silva Razlag
rokomet
V Ptuju
blizu 300
gledalcev!
Članice rokometnega kluba
Drava nadaljujejo z zmagami. V
soboto popoldan so gostovale v
Racah in ekipo domačega Parti-
zana premagale z 28:22. Zadetke
so dosegle: Korošak 7, Vtič in
Fridl po 5, Lašič in Malek po 4
in Hentak 3. Na gostovanju v
Ravnah so bile uspešne tudi mla-
dinke.
Zelo zanimivo je bilo v soboto
popoldan v športni dvorani Cen-
ter. V prvem srečanju so se mla-
dinci Kroga in Drave razšli z ne-
odločenim izidom 20:20, v do-
mači ekipi pa je največ zadetkov
dosegel Vajda, in sicer sedem.
Sledil je zelo zanimiv obračun
članskih ekip omenjenih klubov,
ki si ga je ogledalo blizu 300 gle-
dalcev, kar je velika spodbuda za
rokometni šport v Ptuju in okoli-
ci. Ob bučnem navijanju gledal-
cev, tudi gostje so imeli kar pre-
cej navijačev, in sojenju samo
enega sodnika, kar je precej vpli-
valo na igro in na obnašanje zla-
sti gostujočih igralcev in vodstva,
so domačini s tehnično všečno
igro prvi polčas dobili z 11:8 in
prednost v začetku drugega dela
povečali na štiri zadetke, 17:13.
Vendar se izkušeni in fizično mo-
čnejši gostje niso predali. Nas-
protno, razliko so zniževali, re-
zultat izenačili in tik pred kon-
cem vodili z zadetkom razlike.
Vendar je borbenim domačim
igralcem uspelo iztržiti točko.
Tekma se je končala z rezulta-
tom 24:24. Za Dravo so zadetke
dosegli: Terbuc in Hrupič po 6,
Debeljak 4, Žuran in Peklar po 3
ter Kelenc 2.
Tudi ob koncu tega tedna bo-
sta v dvorani Center zelo zanimi-
vi srečanji. Članice Drave se bo-
do pomerile s Šmartnim, vodilno
ekipo druge republiške lige (Dra-
va je druga), člane pa čaka derbi
z Ormožani. (Tekmi bosta ob 17.
in 18.30 — sobota) Ptujska ekipa
je sicer v drugi republiški ligi še
vedno predzadnja, vendar bo v
spomladanskem delu za vsakega
nasprotnika trd oreh, za nekatere
verjetno celo pretrd.
I. k.
medobčinske nogometne lige
Gerečja vas—Slovenja vas 0:1
A-liga, 14. kolo: Hajdina —Drava 1:4, Tržeč—
Pragersko 0:0, Zg. Polskava —Skorba 1:1, Oplotni-
ca—Osankarica 0:1, Središče—Boč 1:1, Gerečja
vas—Slovenia vas 0:1.
Pari 15. kola v nedeljo, 26. aprila, ob 10.30 uri:
Gerečja vas —Hajdina (delegat J. Cuš), Slovenja
vas —Središče (Vogrinčič), Boč —Oplotnica (Zor-
čič), Osankarica —Zg. Polskava (Klarič), Skorba —
Tržeč (Berčnik), Pragersko —Drava (Doki).
B-liga, 11. kolo: Markovci —Rogoznica 3:0, Go-
rišnica—Stojnci 0:4, Grajena —Dornava 3:3, Ki-
car—Videm 2:0, Sp. Polskava—Podvinci (ni bilo
sodnikov).
Po 11. kolu vodijo Stojnci in Markovci.
Pari 12. kola v soboto, 25. aprila, ob 17.00 uri:
Rogoznica —Sp. Polskava (Doki), Stojnci —Kicar
(Zemljarič), Videm —Grajena (Potočnik), Dorna-
va—Markovci (Ščurič), Podvinci —Gorišnica ob
15.00 (Kuserbah).
C-liga, 6. kolo: Leskovec—Hajdoše 1:2, Brat-
stvo—Bukovci 4:3, Mladinec —Apače 0:1.
Pari 7. kola v soboto, 25. aprila 87, ob 17.00:
Apače —Leskovec (Vogrinčič), Hajdoše —Bukovci
(Fridauer), Mladinec —Bratstvo (A. Korošec).
Rezultati polfinala jugoslovanskega pokala —
člani in mladinci: Aluminij (čl.) —Osankarica (čl.)
6:1, Grajena (čl.) —Središče (čl.) 4:6, Drava
(ml.) —Aluminij (ml.) 3:0, Središče (ml.) —Osanka-
rica (ml.) 1:6. _ JimnkQJK.irbiš,
turistična zveza ptuj
DESETLETNICA DELOVANJA
v petek zvečer so se predstavniki turističnih
društev Ptujska Gora, Polenšak, Destrnik, Gomila
in Ptuj zbrali na skupščini ptujske Turistične zve-
ze, ki praznuje letos desetletnico obstoja. Nanjo so
povabili tudi predstavnike Planinskega, Zgodovin-
skega in ptujskega Folklornega društva, Haloške-
ga bisera in Zveze lovskih družin. Poročilo o delu
je podal Anton Žagar, za novega predsednika pa
so izvolili Antona Purga.
V svojo Zvezo so turistična društva sprejela tudi
Planinsko, Folklorno in Zgodovinsko društvo in v
statut zapisala, da bo Zveza odprta za vse, ki na
kakršenkoli način sodelujejo v turistični ponudbi
I*tuja in okolice. Lovci so v razpravi na skupščini
opozorili na neusklajenost lovskega turizma z
ostalo turistično ponudbo, saj bi gostom lahko po-
kazali številne zanimivosti in jih zadržali pri nas
dalj časa.
V program za letos so zapisali, da bodo poma-
gali oživiti delo Turističnega društva Gomila, na
novo ustanovili društvo v Podlehniku, pripravili
turistični vodnik po Ptuju, ponatisnili prospekte in
razglednice, izobraževali turistične vodiče in sode-
lovali pri vseh turističnih prireditvah in v akciji za
čist in zelen F*tuj.
Na skupščini so si ogledali tudi film Tinčka Iva-
nuše o turističnih zanimivostih Ptuja in okolice.
Podelili pa so tudi priznanja Turistične zveze. Pre-
jela so jih vsa turistična društva v občini. Planin-
sko, Zgodovinsko in Folklorno društvo ter dolgo-
letni turistični delavci.
d. I.
10 - ZA RAZVEDRILO
23. april 1987 - TEDNIK
TEDNIK - 23. april 1987
OGLASI iN OBJAVE - 11
Mateja se je s solzami v očeh zahvaljevala za zlato smučko, ki jo je pre-
jela v Kava baru Orfej. (Foto: M. Ozmec)
Vinska kraljica Mateja je najprej sramežljivo odklonila poljub kralja
Bojana, potem pa so poljubi deževali... (foto M. Ozmec)
InAJBOUŠI alpski smučarji in skakalci v ptuju
Smučarji niso nogometaši!
Smučarski klub Ptuj je s pomočjo nekate-
rih organizacij združenega dela in obrtnikov
pripravil zanimivo srečanje Ptujčanov z naj-
boljšimi jugoslovanskimi alpskimi smučarka-
mi, smučarji in skakalci. Dopoldne so na kar-
todromu v Hajdošah priredili prav dirke z
gokarti, ki so jih ljubeznivo posodili sloven-
ski tekmovalci. Smučarji so bili navdušeni,
posebej še zato, ker oni svojih tekmovalnih
smuči ne bi posodili nikomur, kot so poveda-
li po tekmi.
Mateja je resnično trepetala od strahu, ko
so jo končno prepričali, da naj sede v gokart,
potem pa so jo s težavo spravili iz avtomobil-
čka. Sama je dejala, da je nad tem športom
navdušena. Medtem ko so fantje tekmovali,
sta Mateja Svet in Mojca Dežman obiskali
Kava bar Orfej, kjer sta Marija in Mirko Jau-
ševec Mateji izročila zlato smučko, darilo
lastnikov in gostov lokala. Obe smučarki sta
bili očarani, saj takšnega sprejema še nista
doživeli.
Vrnimo se na kartodrom. V razburljivi tek-
mi, kjer je s tekmovalci meril svoje moči tudi
Tone Vogrinec, je Bojan Križaj ponovno do-
kazal, da je as med asi. Z lahkoto je zmagal,
Vogrinec je bil drugi, Bergant tretji, sledili so
Benedik, Cižman in Robič, Ulaga pa je mo-
ral zaradi okvare motorja odstopiti. Zmago-
valec si je z odlično vožnjo prislužil venec lu-
ka, ki ga bo njegova žena s pridom porabila v
domači kuhinji.
V športni dvorani Center so smučarji in
skakalci skupaj z Vogrincem in Jožetom
Drobničem, trenerjem ženske reprezentance,
pripovedovali o minuli sezoni in o načrtih za
naslednjo, olimpijsko sezono. Vsi upajo, da
bodo dosegli vsaj podobne rezultate kot v
minuli sezoni, če ne celo boljše. Gledalce je
zanimal tudi zaslužek smučarjev, še bolj pa
trenerjev. Zvedeli so, da so oboji plačani pre-
cej slabše kot nogometaši, saj so gledalci zah-
tevali prav to primerjavo. Tone Vogrinec se
je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sode-
lovali v nagradni igri Podarim —dobim. Po-
vedal je, da so prispevali 82 starih milijard
dinarjev, polovica tega denarja je za alpske
smučarje, ki za celo sezono potrebujejo
okrog 100 starih milijard.
Po prireditvi v dvorani Center so gostje
obiskali še ptujsko vinsko klet. Ob pokušnji
najboljših vin in poučnem predavanju Fran-
ca Emeršiča, je Jani Gonc, direktor tozda
Slovenske gorice — Haloze, Matejo Svet
okronal za kraljico ptujskega vina. Tako je
Bojan, ki je postal kralj pred dvema letoma,
dobil še svojo kraljico, Ptujčani pa kraljevski
par. Po stari navadi bi morali tlačani in kralj
poljubiti vinski kraljici roko, vendar je njeno
visočanstvo komajda premagalo svojo srame-
žljivost in milostno dovolilo poljub kralju,
trenerju in direktorju — je že vedela, zakaj!
Nevenka Doblejkar
mladi za slo in os
Najboljši Hajdinčani
Minuli petek, 17. aprila, je pri Osnovni šoli Bratov Štrafela v
Markovcih v lepem in sončnem vremenu potekalo občinsko tekmova-
nje mladine v znanju o splošni ljudski obrambi in družbeni samoza-
ščiti. Tekmovanje je pripravil posebni odbor pri Predsedstvu Občin-
ske konference Socialistične zveze v Ptuju, vodil pa ga je Valter Pli-
beršek, ki je sam potek in znanja mladih ugodno ocenil. Tudi udele-
žba je bila tokrat zelo dobra, saj se je tekmovanja udeležilo 5 srednje-
šolskih in 14 osnovnošolskih ekip.
Vsi udeleženci so svoje znanje najprej dokazovali v pisnih testih,
v katerih so morali odgovarjati na vprašanja iz področja civilne zašči-
te, nudenja prve pomoči, protipožarne zaščite in podobnega. Zatem
so se odpravili na 6 km dolg orientacijsko-taktični pohod, ki je vodil
mimo spominskih obeležij NOB in ostalih znamenitosti. Mladi so se
pomerili tudi v streljanju z zračno puško, med čakanjem pa so si lah-
ko ogledali razstavo orožja in vojaške opreme, ki sojo pripravili voja-
ki iz garnizije Ptuj.
Popoldne so na sklepni slovesnosti najbolje uvrščenim ekipam
izročili pokale in priznanje, sicer pa so se med srednješolci najbolje
odrezali člani druge ekipe Kovinarske srednje šole pred prvo ekipo
Družboslovne in prvo ekipo Kovinarske šole.
Med osnovnošolci so se najbolje odrezali člani ekipe iz OŠ Haj-
dina pred ekipo OŠ Toneta Žnidariča, tretjeuvrščeno ekipo OŠ Olge
Meglic, 4. OS Maksa Bračiča Cirkulane, 5. OŠ Franca Osojnika,
itd . ..
M. Ozmec
Mladi so dokazali, da so tudi dobri strelci (seveda le z zračno puško)
Start in cilj 6 km dolgega pohoda je bil pred OŠ Markovci,
(Posnetka: M. Ozmec)
Enajsto strokovno
ocenjevanje vin v
Podgorcih
Osnovne značilnosti stalne de-
lovne usmeritve Turističnega
društva Podgorci so: skrb za ure-
jeno okolje, ocenjevanja doma-
čih vin, kulturne prireditve in
ohranjanje krajevne kulturne de-
diščine. Med ljubiteljskimi vino-
gradniki ptujske in ormoške ob-
čine je seveda najbolj znano in
priljubljeno strokovno ocenjeva-
nje njihovih vin, kar v času Turi-
stičnih dni velja za osrednji do-
godek.
Glede na to, da pravilno kle-
tarjeno vino dozoreva v aprilu in
da ravno takrat doseže svoj ka-
kovostni vrh, so se v Podgorcih
že pred enajstimi leti odločili, da
bo ocenjevanje vin prav v tem
mesecu. Letošnje bo prazničnega
27. aprila, medtem ko se bodo
številne, a zanimive prireditve v
okviru Turističnih dni zvrstile v
prvomajskih praznikih. Vsem
ljubiteljem vinogradnikom, ki se
žele udeležiti vinskega praznika
v Podgorcih in zvedeti za kako-
vost svojega vina, tale napotek:
vzorce (pet litrov) lahko prinese-
te že v nedeljo, 26. aprila, med
14. in 18. uro v tamkajšnjo dvo-
rano Prosvetnega Društva ali na-
slednjega dne med 8. in 10., ko
se začne strokovno ocenjevanje.
»Letošnje strokovno ocenjeva-
nje bo javno,« pravi tajnica Turi-
stičnega društva Podgorci Marta
Bombek. »Ocenjevanje stroko-
vne komisije, ki jo sestavljajo iz-
ključno inženirji enologi, bomo
letos obdelovali računalniško in
rezultate prek televizorjev posre-
dovali vsem prisotnim v dvorani.
Po nekaterih napovedih bo to-
krat, spričo bogate letine odziv
vinogradnikov ljubiteljev rekor-
den, saj pričakujemo več kot sto
vzorcev!«
Številne prireditve, ki se bodo
zvrstile v prvomajskih praznikih
(od 30. aprila do vključno 3. ma-
ja), se bodo začele s kresovahjem
in tekmovanjem mladih harmo-
nikarjev in drugi dan (1. maja)
nadaljevale s kulturnim progra-
mom, poimenovanim Večer pe-
smi, besede in plesa, posvečenim
prazniku OF in prazniku dela.
Zelo zanimiv bo popoldan zad-
njega dne (3. maja), ki ga bodo v
začetku namenili domači prleški
kuhinji, nadaljevali s strokovnim
predavanjem o vinogradništvu,
končali pa s podelitvijo priznanj
in odličij sodelujočim vinograd-
nikom.
V zvezi s podgorskim ocenje-
vanjam vin vinogradnikov ljubi-
teljev radi poudarjamo, da so
vinska poizkušnja, strokovno
ocenjevanje in nasveti enologov
zelo ugodno vplivali na preo-
brazbo miselnosti tamkajšnjega
življa. Še pred desetimi leti so bi-
li okoliški griči v pretežni meri
zasajeni s »šmarjolo«, a so jo do
danes domala v celoti zamenjale
žlahtne sorte v lepo urejenih vi-
nogradih. Prizadevni člani Turi-
stičnega društva Podgorci se kaj
radi pohvalijo, da se je v zadnjih
letih močno spremenila tudi kul-
tura pitja. I. C.
Med letošnjimi dobitniki
odličja Svobode
je tudi Vida Teševa
iz Vitomarc
Malo je zanesenjakov na po-
dročju ljubiteljskih kulturnih de-
javnosti, ki se jih spomnimo in
predlagamo za kakšno družbeno
priznanje. Če pa že, so potrebna
desetletja aktivnega dela, in še
takrat ponavadi gredo priznanja
mimo tistih, ki bi jih resnično za-
služili. Veliko lažje je dobiti
družbeno priznanje za delo, za
katerega si bil vseskozi dobro
plačan, ki si ga opravljal kot svo-
jo službeno obveznost. In tudi to
je mnoga taka priznanja povsem
razvrednotilo zaradi načela Jaz
tebi, ti meni ali pa tudi zato, ker
so mnogi tako rekoč pravi zbiral-
ci nagrad in kar sami odkrito po-
vedo, češ — tega pa še nimam.
Ne želim nikogar užaliti, pred-
vsem tistih ne, ki so si jih pošte-
no zaslužili, tisti, ki so jih dobili
na omenjeni način, pa že tako sa-
mi vedo.
Te dni pa nas je vse le razvese-
lila novica, da je na včerajšnji
slovesnosti v Ljubljani dobila
odličje svobode s srebrnim li-
stom tudi Vida TOŠEVA iz Vito-
marc. Tovarišica Vida gotovo so-
di med ljudi, ki so veliko storili,
pa jim tega vedno nismo priznali
v tolikšni meri, kot bi morali. Pri-
znanje ji je bilo podeljeno za
njen veliki prispevek na področ-
ju knjižničarstva, glasbene in
zborovske dejavnosti, gledališke-
ga dela in drugih aktivnosti v do-
mačem prosvetnem društvu, ki
ga že več kot deset let vodi tudi
kot predsednica. Na slovesnosti,
ki bo v Mostju, pa bo letos doda-
la še srebrno odličje OF sloven-
skega naroda. Iskreno čestitamo!
Vida Toš. Posnetek: mš
ČRNA KRONIKA
v tednu od 13. do vključno 21. aprila so miličniki Postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v devetih prometnih nesrečah in pri tem zabeleži-
li eno smrtno žrtev, pet oseb je bilo huje telesno poškodovanih, dve pa la-
že. Vzroki nesreč so bili neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in ne-
previdna vožnja. Materialna škoda na vozilih je bila tokrat ocenjena na
okoli 700 tisočakov.
PEŠEC UMRL
Do zelo hude prometne nesre-
če s smrtnim izidom je prišlo v
sredo, 15. aprila, ob 21.35 na re-
gionalni cesti zunaj naselja Mar-
kovci. Voznica osebnega avto-
mobila Marija Kukovec iz Brstja
je peljala iz smeri Ptuja proti Bu-
kovcem. Pri kilometrskem kam-
nu št. 3 je dohitela pešca Franca
Ferčca (54 let) iz Bukovcev 57, ki
je padel po vozišču. Medtem ko
se je dvigoval, ga je Kukovčeva
zadela s prednjim delom avto-
mobila, tako da ga je potegnilo
pod avto in ga tako vleklo s se-
boj še 50 metrov. Zaradi hudih
poškodb je Ferčec umrl, na vozi-
lu pa je nastala materialna škoda
za okoli 250 tisočakov.
TRČIL V OTROKA
Do hujše nezgode je prišlo v
soboto, 18. aprila, ob 12.20 na lo-
kalni cesti v Zgornjem Leskovcu.
Voznik osebnega avtomobila
Franjo Vidovič iz Velike Varnice
je peljal iz Strmca proti Sovičam.
Na cesti je ustavil in zapeljal
vzvratno ter pri tem zadel otroka
P. N. iz Ptuja, ki je v nesreči do-
bil hujše poškodbe. Voznik ni
ustavil, ampak je odpeljal na-
prej. Ker pa mu je sledil drugi
voznik, se je pozneje vrnil brez
avtomobila. Poškodovanega
otroka so prepeljali v ptujsko
bolnišnico.
IZSILIL PREDNOST
V ponedeljek, 20. aprila, se je
zgodila huda prometna nesreča
na magistralni cesti v Zgornji
Hajdini. Voznik osebnega avto-
mobila Štefan Verbek iz Kidriče-
vega je iz naselja Zg. Hajdina
hotel zapeljati na magistralno ce-
sto Ptuj—Slovenska Bistrica. To
je tudi storil, vendar je pri tem
zaprl pot drugemu vozniku Aloj-
zu Lešniku, ki je pripeljal iz sme-
ri Kidričevega. Lešnik kljub zavi-
ranju nesreče ni mogel prepreči-
ti. V trčenju je dobil Lešnik hu-
de, voznik Verbek in njegova so-
potnica pa lažje telesne poškod-
be.
OM
Okleščene platane
številni Ptujčani so 15. aprila dopoldan opazovali delavce
TOZD Komunalni servisi, ki so obrezovali platane ob Minoritskem
samostanu, in gasilce, ki so jim pri tem pomagali. Mnogi so jih tudi
sočno ozmerjali.
Platane, ki so jih posadili ob 700-letnici Minoritskega samostana
1939. leta, so .morali obrezati. Nazadnje so to storili pred 23 leti. S
svojo bogato krošnjo so že ogrožale fasado samostana; sedaj jo obna-
vljajo in bodo plačali 50 milijonov dinarjev. Poleg tega so se njihove
korenine že tako razrasle, da ogrožajo bližnjo ploščad in vodovod.
Njihovo pomladitev so zahtevali tudi strokovnjaki Zavoda za spome-
niško varstvo Maribor.
Preden so jih pričeli obrezovati, so se delavci Komunalnih servi-
sov temeljito pogovorili in se odločili za celovito pomladitev krošnje:
enostranski rez namreč ne bi dal želenega rezultata. Kot zagotavljajo,
bodo platane že letos ozelenele, v letu ali dveh pa bodo oblikovale
novo krošnjo.
Podoben poseg bodo v kratkem opravili še na kostanjih na graj-
skem hribu.
MG
osebna hrontUa
Rodile so:
Zdenka Miklašič, Tomaž 18 —
Katjo; Monika Krajnc, Zenik 37,
Videm ob Ščavnici — dečka;
Dragica Polanec, Ločič 16 — de-
čka; Stanislava Malinger, Gereč-
ja vas 75/a — deklico; Marija
Bagari, Juršinci 84 — deklico;
Julijana Petek, Ciril-Metodov dr.
16 — deklico; Marija Krošelj,
Mestni vrh 25 — deklico; Vida
Levičnik, Volkmerjeva 22 — Bre-
do; Jožica Pauko, Jiršovci 47 —
dečka; Darinka Anači^č, Kočice
63 — Danijelo; Irena Žižek, Štu-
ki 23 — Aleksandra; Dragica Pe-
tek, Mestni vrh 87 — Miha;
Marjana Predikaka, Barislavci 6
— dečka; Tatjana Kmetec, Ja-
dranska 4 — Sandro; Kristina
Pintarič, Pavlovski vrh 22 — Ka-
tjo; Danica Kokol, Ptujska gora
46 — Jerneja; Marija Bezjak,
Borovci 32 — dečka; Marija
Žmauc, Sakušak 83 — Alenko;
Lidija Petrovič, Ribiška pot 15
— Anjo; Zlatka Kelemina, Vo-
dranci 5 — deklico; Lidija Jan-
žeko\ič, Kraigherjeva 17 — Ja-
njo; Zdenka Masten, Arbeiterje-
va 7 - dečka; Marija Plohi, Se-
nik 12 — Anjo; Ivanka Bauman,
Pongerce 17 — Petra; Silva Žem-
ljic, Stojnci 132 — Simona; Min-
ka Kralj, Vuzmetinci 28 — de-
čka;.
Poroke:
Milan Arbeiter, Cirkulane
1 l/a in Marjana Tetičkovič, Cir-
kulane 11/a; Rudolf Serdinšek,
Nova vas pri Ptuju 54 in Neven-
ka Zajec, Kicar 79/a; Mirko Pre-
ložnik, Krčevina pri Vurberku 13
in Saliha Muratovič, Kidričevo,
Industrijsko naselje 5.
Umrli so:
Marija Drevenšek, Muretinci
45, roj. 1905, umrla 11. aprila
1987; Mihael Fras, Markovci 83,
roj. 1911, umrl 12. aprila 1987;
Franc Marin, Bresnica 38, roj.
1925, umrl 13. aprila 1987.;
Franc Arnuš, Podlehnik 81, roj.
1930, umrl 14. aprila 1987; Kri-
stina Žinko, Prešernova 22, roj.
1908, umrla 14. aprila 1987; Te-
rezija Koletnik, Stojnci 9, roj.
1913, umrla 15. aprila 1987; Šte-
fan Gačnik, Bodkovci 11, roj.
1906, umrl 14. aprila 1987; Janez
Vogrinec,  Vinski  vrh  86,  roj.
1926, umrl 15. aprila 1987; Albi-
na Hvastja, Dom upok. Ptuj, roj.
1900, umrla 16. aprila 1987; Ma-
rija Žinkovič, Ormož, Stanka
Vraza 27, roj. 1928, umrla 16.
aprila 1987;.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobijekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 5.000 dinarjev, za tuji-
no 6.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.