LOKA 1 PRI BELI CERKVI Milena Horvat, Jurij Soklič 92Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S LOKA 1 PRI BELI CERKVI Milena Horvat, Jurij Soklič ⁞ Prispevki: Tomaž Verbič, Tjaša Tolar, Borut Toškan 92 Loka 1 pri Beli Cerkvi  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentka  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Milena Horvat  ⁞Martina Blečič Kavur urednica  ⁞Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Univerza v Ljubljani  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞horvatmilena22@gmail.com  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Jurij Soklič Lektorica  ⁞Matija Črešnar, član  ⁞Gorazdova 17, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞jurij.soklic@gmail.com  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Katharina Zanier, članica Prevajalka Ostali avtorji  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Maja Sužnik  ⁞Tomaž Verbič  ⁞Zasebni raziskovalec Izdajatelj Oblikovanje in prelom  ⁞Cesta dveh cesarjev 15a, SI-1000 Ljubljana  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Nives Zupančič  ⁞tomaz.verbic@guest.arnes.si  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Tjaša Tolar Tehnična priprava publikacije Zanj  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU  ⁞Vanja Celin  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞tjasa.tolar@zrc-sazu.si Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Jurij Soklič  ⁞Borut Toškan  ⁞Inštitut za arheologijo ZRC SAZU Fotografije  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Maja Korošec, Rafko Urankar  ⁞borut.toskan@zrc-sazu.si Načrt najdišča  ⁞Jurij Soklič, Milena Horvat Geodetske izmere  ⁞Vizura, d.o.o., Jenkova ulica 24, SI-3000 Celje Risbe predmetov  ⁞Natalija Grum Fotografije predmetov  ⁞Natalija Grum Spletna izdaja Ljubljana, 2021 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 85163523 ISBN 978-961-6990-90-5 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod Milena Horvat 5 2⁞ Geografski in arheološki oris prostora Milena Horvat, Tomaž Verbič 6 ⁞ 2.1 Opis pokrajine in lega najdišča 6 ⁞ 2.2 Arheološki oris prostora 12 3⁞ Metodologija in potek izkopavanj Milena Horvat 13 4⁞ Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav Milena Horvat, Jurij Soklič 15 ⁞ 4.1 Stratigrafija najdišča 15 ⁞ 4.2 Prazgodovinska poselitev 25 ⁞ 4.3 Rimskodobne ostaline 73 ⁞ 4.4 Novoveški in moderni posegi v prostor 77 5⁞ Analize 98 ⁞ 5.1 Makroskopska tehnološka analiza keramičnih zbirov Milena Horvat 98 ⁞ 5.2 Rastlinski makroostanki Tjaša Tolar 105 ⁞ 5.3 Živalski ostanki Borut Toškan 106 ⁞ 5.4 Radiokarbonske analize Milena Horvat 111 6⁞ Sklep Milena Horvat 113 7⁞ Loka 1 pri Beli Cerkvi Milena Horvat 115 8⁞ Literatura 117 9⁞ Katalog struktur in stratigrafskih enot Jurij Soklič 121 ⁞ 9.1 Opisi tlorisov in profilov stojk 121 ⁞ 9.2 Geološke plasti in formacije 123 ⁞ 9.3 Prazgodovina 124 ⁞ 9.4 Novoveško obdobje, moderni čas, sedanjost (sodobnost) 179 10⁞ Katalog gradiva Milena Horvat 181 ⁞ Dodatek 1 228 ⁞ Dodatek 2 234 1UvodMilena Horvat Najdišče Loka 1 pri Beli Cerkvi (odslej Loka 1 – EŠD 15511) v bližini Ruhne vasi (odslej Loka 1 – sl. 1) je bilo odkrito pri izvedbi arheološkega pregleda pred izgradnjo avto- ceste na trasi AC Kronovo–Smednik (Djurić, Pinter 2001). Na podlagi rezultatov vrednotenja je bilo potrjeno arhe- ološko najdišče (naselbina) na njivskih površinah južno od lokalne ceste Otočec–Ruhna vas na površini približno 9600 m2 (sl. 2). Območje arheološkega najdišča leži na avtocestnem odse- ku AC KO 17 Kronovo–Smednik med avtocestnima profiloma 69–71 oziroma 3,3+oo do 3,5+50 km (parcele št. 937, 934, 972, 972/3, 972/4 in 972/5, vse k. o. Tomažja vas (sl. 3, 4). Na podlagi sklepa SAAS so bila v času od 11. 7. do 16. 9. 2002 (51 delovnih dni) in od 29. 9. do 20. 11. 2002 (18 de- lovnih dni) na skupni površini 12.000 m2 opravljena arheo- loška izkopavanja, realizirana s pogodbo DARS št. 551/2001, aneks 1 št. 169/2002, aneks 2 št. 86/2003; pogodba ZVKDS, OE Novo mesto št. PA 62/2001. Za Zavod za varstvo kul- turne dediščine jih je izvedla ekipa Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom Mi- lene Horvat in še dveh vodij sektorjev (dr. Katje Predovnik in dr. Borisa Kavurja) ter šestih tehnikov in 18 fizičnih delavcev. Strokovni nadzor nad izvedbo del je izvajal pristojni konser- vator ZVKDS, OE Novo mesto (Uroš Bavec). Delo je spre- mljala tudi strokovna komisija, ki jo je izbral SAAS. Po končani obdelavi arheološkega arhiva najdišča Loka 1 (pogodba ZVKDS št. 10–63/2016) in njegovi objavi bo gra- divo na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo Republike Slovenije predano v trajno hrambo pristojnemu Dolenjske- mu muzeju v Novem mestu. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 5 2Geografski in arheološki oris prostora Milena Horvat, Tomaž Verbič Za poselitev v bronasti dobi so izkoristili vse naravne da- 2.1 Opis pokrajine in lega nosti, ki jih je nudila pokrajina: dolinico Cedilnik, stalni izvir najdišča vode (v bližini Ruhne vasi) in bližino reke (Krke). Naselbina (v Novo odkrito najdišče Loka 1 (zemljepisne koordinate velikosti 9600 m2) se razprostira na osrednjem in zahodnem x = 523251, y = 80698, z = 153) leži med vasema Bela delu obsežnega aluvialno-proluvialnega vršaja (sl. 6), ki se Cerkev in Ruhna vas (sl. 1), južno od lokalne ceste Oto-nadaljuje še približno 300 m proti vzhodu od izkopne povr- čec–Ruhna vas, v neposredni bližini reke Krke, na skraj- šine. Zaradi vršaja je reka Krka na tem mestu naredila zelo nem zahodnem delu Krške ravni – najjužnejše pokrajine izrazit okljuk. Na jugu in jugozahodnem delu (izkopne po-slovenskega panonskega sveta, na predelu, kjer se Krka vršine) sega naselbina do manjše depresije, ki se je izobliko-najbolj približa vznožju Krškega gričevja (sl. 2–4). vala med sedanjo strugo reke Krke in koluvialnim pobočjem. Raziskave so dokazale, da je ta depresija starejši rokav Krke. 2.1.1 Geološka podoba najdišča Najdišče se nahaja med Krko in sedanjo lokalno cesto (sl. 6). Teren je rahlo (nekaj stopinj) nagnjen od ceste proti Krki. Ob sami Krki je oblikovan naraven obrečni nasip, tako da se je med Krko in koluvialnim pobočjem oblikovala manjša de- presija. Na območju s toponimom Loka (glej sl. 6, nekoliko vzhodno od lokacije izkopavanj) se na tej depresiji večkrat ob visokem vodostaju zadržuje poplavna voda Krke. Ni iz- ključeno, da je depresija starejši rokav Krke. Nad zahodnim delom najdišča je koluvialno pobočje, sesta- 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. vljeno iz miocenskih apnencev in laporovcev ter diatomita. 2 Lega najdišča na geografski karti, merilo 1 : 100 000; vir: 3 Območje arheološkega najdišča na trasi AC Kronovo− Atlas Slovenije, © Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Smednik, merilo 1 : 20 000; podlaga TTN5, lista G222000 in H221100 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. 6 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 4 Območje arheološkega najdišča na Franciscejskem katastru, merilo 1 : 20 000; podlaga DOF5, list G222061A; ©GURS, ©DARS. Nad vzhodnim delom najdišča se v koluvialno pobočje za- jeda manjša dolina. Danes po njej sicer ne teče voda, ven- dar njena oblika izkazuje, da je nastala kot erozijska oblika, tipična zaradi zadenjske erozije kraškega izvira. V dolinici sta dve zajetji vode (sl. 6). S tega stališča je Cedilnik lokacija, ki bi utegnila biti primerna za poselitev v različnih arheoloških obdobjih. Na aluvialni dolini Krke je Cedilnik nasul znaten vršaj 5 Pogled na naselbino ob zaključku izkopavanj (foto R. Urankar). (sl. 6). Morfološko in topografsko ujemanje vršaja in meandra Krke pri Lokah lahko povezujemo tako, da se je Krka s svojim tudi pedološki horizont BCb. Nad zaglinjenim prodom so meandrom umaknila proti jugu prav zaradi nasipavanja vr-pokopana rezidualna tla, Ab horizont. Navzgor sledi koluvij šaja Cedilnika. V zaledju Cedilnika, proti severu na območju oziroma horizont koluvialnih tal. Koluvialni material je polzel Vinjega Vrha, poleg omenjenih miocenskih kamnin izdanjajo ter se izpiral s pobočja, njegova struktura je meljasta, vse-tudi kredne klastične kamnine in triasni dolomit. buje do 20 % gline (kvalitativna ocena na podlagi prstnega preizkusa). Nad njim je horizont, ki je nastal z mešanjem Opis posameznih profilov na najdišču, interpretacija in raz- koluvialnega materiala in poplavnega sedimenta Krke. V mišljanje o možnosti poselitve glede na naravne danosti na vrhnjem delu horizonta so obdelovalna tla (Ap). najdišču in v okolici. Plast SE 22 ima v sektorjih D, C v severnem delu profila (na Sama lokacija je z geološko-geomorfološko-hidrološkega vzhodnem robu sektorja D (sl. 7) in v odkritem tlorisu (sl. 8)) stališča manj primerna za poselitev. Del najdišča je še dan-jasno upognjeno (sinklinalno) obliko v smeri sever–jug: na danes pogosto poplavljen, če ni preplavljen, pa je razmočen severu se dviguje proti koluvialnemu pobočju, proti jugu pa od površinske in talne vode. Teren je suh le v posameznih proti Krkinemu obrežnemu nasipu. Plast je izrazito temne obdobjih leta, podobno ali celo bolj zaostrene razmere pa barve (10YR3/2). Geometrija te plasti se ujema z geomorfo-lahko predvidevamo tudi v preteklosti. loškimi oblikami: koluvialnim pobočjem, obrežnim nasipom Profil vzdolž severnega roba sektorja A kaže na komple- Krke in morfološko depresijo med obema. Morfološka de- ksen geološki razvoj (sl. 7). Na dnu sonde je drobnozr- presija se ujema z upognjeno temno plastjo (SE 22). Plast nat, pretežno dolomiten prod. Razen dolomita so še redki SE 22 je nastajala v relativno bolj vlažnih razmerah. Mate-prodniki apnenca. Apnenec je močno korodiran, dolomit rial je v to depresijo prihajal kot poplavni sediment Krke in razpada v dolomitni pesek že med prsti. Ta prod je (vsaj v kot izpran koluvialni material. Vsekakor razmere na tej plasti vrhnjem delu) bolj ali manj zaglinjen, lahko ga imenujemo niso bile ugodne za naseljevanje, gledano v primerjavi z ožjo okolico (npr. dolinico Cedilnik). Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 7 6 Lokacija arheološkega najdišča Loka 1 (shematsko). 7 Profil vzdolž severnega roba sonde v sektorju A. V talnini je drobnozrnat dolomitno-apnenčast prod. Dolomit je močno preperel in razpada v dolomitni pesek (Zogovićev efekt). Sediment Cedilnika. Prod je zaglinjen, s pedološkim terminom bi ga lahko opisali kot pokopan BC horizont. Nad njim so rezidualna tla, Horizont A. Potencialna hodna površina. Navzgor sledi koluvialna plast. Na vrhu je plast, v kateri lahko opazujemo koluvialni material (polzenje s pobočja) in poplavni sediment Krke (nastal ob zelo visokih vodah). Vrhnji del plasti je ornica, obdelovalni horizont Ap. V osrednjem delu opazujemo upognjenost vseh plasti. To je verjetno posledica nastajanja pedogenega žepa. Profil je visok okoli 1,5 m in dolg 12 m. 8 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 8 Pogled na najdišče (sektorja D in C) proti jugozahodu. 9 Del profila vzdolž severnega roba sektorja D. Plast 1 Razločno opazna je upognjena stratigrafija temne plasti 2 (SE 26) je marmorirana ilovica, barva 5Y4/2. Plast 2 (SE 22) oz. SE 22 (glej sl. 7) med Krko in njenim obrežnim nasipom je muljasta (po kvalitativni oceni 40 % gline, 50 % melja, do na jugu ter koluvialnim pobočjem na severu. Upognjena 10 % drobnega peska), barva 2,5Y3/2. Pretežno poplavni stratigrafija je poudarjena z modro črto. Interpretacija je v sediment. Plast 3 (SE 8) je nekoliko bolj meljasta, bolj tekstu. oksidacijsko okolje (barva 2,5Y4/2) kot plast 2. Plast 4 (SE 3) ima podobne strukturne značilnosti kot plast 3. Plast 5 (SE 2) je obdelovalni horizont Ap – ornica. Plasti v sektorju F (sl. 10–15), neposredno pod dolinico Ce- je zaradi nasutega materiala pod vršajem naredila dokaj iz- dilnik, dajejo odgovor na geološko-geomorfološko-hidro- razit okljuk. loški razvoj prostora na najdišču in v neposredni okolici. Na Nekoliko dvignjeno aluvialno področje vršaja Cedilnik (na tlorisu, povsem na severnem robu sektorja F, lahko opa-tem mestu na 153 m nadmorske višine) je bilo varno pred zujemo številne leče proda (sl. 10–12, 16). Prodniki (veliki pogostimi (vsakoletnimi?) poplavami Krke in je bilo primerno večinoma 1–5 cm in zelo slabo zaobljeni) v teh lečah so ve-za kmetijske površine. Novoveški drenažni jarki (sl. 13–16) činoma prekriti s sigastimi oblogami. Voda, ki jih je nasula, to potrjujejo. Ta drenaža kaže na zaščito pred razlivanjem je morala biti izrazito prenasičena s CaCO (pri površinskih 3 vode oziroma pretirano namočenostjo. pogojih), da so se na njih lahko nabrale sigaste obloge. To nakazuje na izvor vode iz kraškega izvira. Voda, ki je nasula Glede na naravne danosti (stalen izvir vode, varen položaj te prodne leče, je iz kraškega izvira tekla proti jugu proti pred poplavami Krke, cesta) je bila dolinica Cedilnika (se-Krki. Ob tej poti je nasula obsežen aluvialno-proluvialni vršaj verno od izkopnega polja) s pripadajočimi rodovitnimi po- (sl. 6), ki se razteza še približno 300 m proti vzhodu. Krka vršinami na področju aluvialnega vršaja (na severnem delu sektorjev G, H, J) primerna lokacija za poselitev (sl. 6) tako 10 Severni del sektorja F vrh aluvialno-proluvialnega vršaja 11 Leča proda med temnim (10YR3/2) glinasto-meljastim Cedilnika. Leče proda, sedimenti Cedilnika, se pojavljajo med materialom. temnim glinasto-meljastim sedimentom. Razlaga je v tekstu. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 9 v prazgodovinskem in rimskem kot novoveškem času. To tem mestu na 153 m nadmorske višine – sl. 6) v rimskem dokazuje novoodkrita bronastodobna naselbina. Geološke (rimskodobne najdbe) in novoveškem času (drenažni jar-in geomorfološke razmere, pa tudi arheološke najdbe na ki – sl. 13, 15) načrtno vzdrževano kot kmetijsko zemljišče. najdišču in okolici (v Ruhni vasi) nakazujejo na možnost, da Ostale lokacije na najdišču in v okolici so s stališča naravnih je bilo območje aluvialno-proluvialnega vršaja Cedilnika (na danosti manj primerne za poselitev ali kmetijsko obdelavo. 12 Prodniki iz prodnih leč: litotamnijski apnenec, lapornat 14 Dno enega izmed drenažnih jarkov: kosi apnenca, apnenec s fosili, dolomit, roženec. Večina prodnikov je posamezni kosi kulturnega materiala v peščenem, delno že »oblepljenih« s sigasto oblogo. Ta ima pogosto koncentrično zamuljenem (vpliv pedogeneze) materialu. zgradbo. 15 Distalni, južni del enega izmed drenažnih jarkov. Dno jarka je temna muljasta plast. Vzdrževanje drenaže na tem območju implicitno kaže na kmetijsko izrabo tal v tedanjem času. 13 Peščen material s prodniki in odlomki keramike ob odvodnem drenažnem jarku. Pesek je karbonaten, njegov izvor je kraški izvir Cedilnik. 10 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 16 Eden izmed drenažnih jarkov, pogled proti severu, tik pod lokalno in magistralno cesto. Leče proda (SE 1185) so starejše od drenaže in nakazujejo na naravno odvodnjavanje. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 11 2.2 Arheološki oris prostora lokalne ceste Otočec–Ruhna vas (Horvat 2003, 43–49). Razpršene najdbe v višje ležečih plasteh dokazujejo izrabo Arheološka najdišča v okolici in prostora tudi v rimskem, novoveškem in modernem času. zgodovina Ruhna vas – zahodno od vasi so odkrili žgan grob, obdan Najdišče Loka 1 leži med vasema Bela Cerkev in Ruhna vas z apnenčastimi ploščami. Najdbe hrani lastnik njive (Urleb tik ob zavarovanem arheološkem območju Vinji Vrh–Šmar-1960, 304). jeta (EŠD 815), na rahli vzpetini v bližini reke Krke, južno od Stranje pri Škocjanu – z gradnjo avtoceste Ljubljana–Zagreb rimske ceste via publica Emona–Siscia. (1959) severno od vasi Stranje, 40 m za mostom avtomobil- Podobo poselitve neposredne okolice najdišča (Loka 1) sko- ske ceste med Ruhno vasjo in Stranjami, je bil uničen antični zi različna časovna obdobja izkazujejo številna arheološka del najdišča (stavba in precejšen del grobišča – Petru 1960, najdišča, ki so bila odkrita predvsem ob gradnji avtocestnih 305). Izkopavanja leta 2002 so razkrila stavbo večjega go-povezav v smeri Ljubljana–Zagreb leta 1959 in ob gradnji spodarskega kompleksa in več grobov iz rimskega obdobja nove avtocestne povezave leta 2003 (pod okriljem posebne (Tica 2003b, Stranje, 249, 250). skupine SAAS). Najdišča si sledijo v smeri zahod−vzhod: Med vsemi omenjenimi najdišči je pomembno (gledano s Kronovo – pri profilu 911 avtomobilske ceste na zahodnem stališča najdišča Loka 1) predvsem najdišče Loke 2 (pri Dru-robu parcele št. 673, k.o. Družinska vas, je vidna rimska ce- žinski vasi – rezultati predstavljeni v doktoratu Kruh 2019), sta, sestavljena iz drobnejšega kamenja (Urleb 1960, 303). ki skupaj z Loko 1 (pri Beli Cerkvi, rezultati raziskav bodo predstavljeni v zbirki Arheologija na avtocestah Slovenije) Požarnice pri Družinski vasi – najdišče se nahaja med kraje- prispeva pomemben doprinos k osvetlitvi problema hori- ma Dolenje Kronovo in Družinska vas. Ob gradnji ceste Lju- zonta pramenaste keramike na področju jugovzhodnih Alp bljana–Zagreb leta 1959 so bile odkrite rimskodobne najdbe in Dolenjske v času pozne zgodne bronaste dobe in preho- (v literaturi znano pod imenom Družinska vas – raziskave je dnega obdobja v srednjo bronasto dobo. vodil P. Petru). Raziskave leta 2002 so odkrile sledi prazgo- dovinske ceste, rimskodobne naselbine iz časa prve polovi- ce 2. stoletja in druge polovice 4. stoletja n. š. (mogoče gre za kompleks ville rustice) (Tica 2003a, 226–228). Draga pri Beli Cerkvi – arheološko najdišče je bilo odkrito že pri gradnji ceste Ljubljana–Zagreb leta 1959. Raziskave v le- tih 2002 in 2003 so razkrile, da je bil prostor strjeno poseljen od mlajše kamene, bronaste in železne dobe ter skozi vse rimsko obdobje (naselbina z grobiščem od 1. do 4. stoletja n. št.) in srednji vek do danes (Križ 2003a, 124–125). Loke 2, zahodno od vasi Bela Cerkev – nižinsko naselje s pramenasto keramiko iz pozne zgodnje bronaste dobe in prehoda v srednjo bronasto dobo je bilo odkrito leta 2003 (Kruh 2003, 179, 180). Dolge Njive pri Beli Cerkvi – v starejši železni dobi so bile na mestu poznobronastodobnih struktur postavljene tri gomi- le. V rimskem času je bila postavljena naselbina obcestnega značaja z jedrom na območju arheološkega najdišča Draga. Zadnjo fazo predstavlja cesta (srednjeveška in novodobna), ki je vodila iz vasi Bela Cerkev do reke Krke (Mason 2003, 119, 120). Loka 1 pri Beli Cerkvi – odkrito pri terenskih pregledih leta 1999 v zvezi z izgradnjo avtoceste AC Kronovo–Smednik. Bronastodobna naselbina (uvrščena v fazo pramenaste ke- ramike) na površini približno 9600 m2 se nahaja južno od 12 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 3Metodologija in potek izkopavanj Milena Horvat Izkopno polje je bilo razdeljeno na 10 sektorjev (sek. Ob zaključku raziskav je bilo opravljeno tudi fotografira-A–K) v velikosti 20 × 60 m, na katerih je bil po strojni od- nje celotne raziskane površine z balonom s srednjih višin stranitvi ornice in predhodnem pregledu z detektorjem z 20–30% prekrivanjem (delo je izvedel R. Urankar). Končni kovin predviden ročni izkop. Strojno in ročno izkopana rezultat je bila merska fotografija celotnega najdišča v meri-zemljina je bila deponirana na dveh skrajnih parcelah lu 1 : 200 (sl. 5). Z digitalno obdelavo fotografij je bilo omo- (št. parcel 927/5 in 973). Pred strojno odstranitvijo ornice gočeno natančnejše in učinkovitejše prepoznavanje struk-je bila na vsej površini izpeljana zakoličba terena I. reda tur (predvsem obrisov jam stojk), ki so bile v času raziskav na kvadrante velikosti 20 × 20 m, zatem pa zakoličba na spregledane. kvadrante velikosti 4 × 4 m (osi mreže v državnem koor- Za naravoslovne analize so bili izdvojeni vzorci sicer red- dinatnem sistemu – sl. 17). Vse meritve na terenu so se ko ohranjenih (zaradi kislosti dolenjske zemlje) organskih izvajale z elektronskim tahimetrom, geodetske meritve ostankov (predvsem lesnega oglja in kosti). pa so bile obdelane v programu AutoCAD. Zabeleženi podatki o terenu in izkopanem gradivu so bili vnešeni v enotno informacijsko podatkovno bazo, narejeno v pro- gramu Excel. Vsaka stratigrafska enota je bila na terenu dokumentirana v vseh klasičnih oblikah, tj. od opisa do risbe in fotografije, vključno z najdbami in vzorci. Zaradi pojavljanja izjemnega števila arheoloških struktur (odkri- tih je bilo več kot 970 jam za stojke) je bila uporabljena v nekaterih primerih fotografija z digitalnim fotoaparatom kot osnova za grafično dokumentiranje. V ta namen so bile izdelane fotoskice, ki so bile opremljene z vsemi po- trebnimi metričnimi podatki za metrično in arheološko obravnavo in vrednotenje. Ves čas izkopavanj je poteka- la tudi primarna obdelava najdb (pranje, grobo sortira- nje) in prva kvantifikacija izkopanega gradiva. Za vkope je bila uporabljena metoda mokrega sejanja. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 13 11 21 31 41 51 61 71 81 91 101 111 121 131 141 151 12 22 32 42 52 62 72 82 92 102 112 122 132 142 152 A 13 23 33 43 53 63 73 83 93 103 113 123 133 143 153 P1 17 14 24 34 44 54 64 74 84 94 104 114 124 134 144 154 A–K Sektor TJ1 P2 25 35 45 55 65 75 85 95 105 115 125 135 145 155 kvadrant 4 sektor testni jar pr raziskano območje 15 esek (P) ska razdelitev najdišča in lokacija pr 16 26 36 46 56 66 76 86 96 106 116 126 136 146 156 17 27 37 47 57 67 77 87 97 107 117 127 137 147 157 20 B ek (T × 18 28 38 48 58 68 78 88 98 108 118 128 138 148 158 P6 P5 × 20 m 4 m J) 19 29 39 49 59 69 79 89 99 109 119 129 139 149 159 20 30 40 50 P8 60 70 80 P7 90 100 110 120 130 140 150 160 161 171 181 191 201 211 221 231 241 251 261 271 281 291 301 162 172 182 192 202 212 222 232 242 252 262 272 282 292 302 C 163 173 183 193 203 213 223 233 243 253 263 273 283 293 303 164 174 184 194 204 214 224 234 244 254 264 274 284 294 304 P3 esekov 165 175 185 195 205 215 225 235 245 255 265 275 285 295 305 176 186 196 206 216 226 236 246 256 266 276 286 296 306 316 P9 . Merilo 1 : 750. 17717 187 197 207 217 227 237 247 257 267 277 287 297 307 317 D 178 188 198 208 218 228 238 248 258 268 278 288 298 308 318 179 189 199 209 219 229 239 249 259 269 279 289 299 309 319 180 190 200 210 220 230 240 250 260 270 280 290 300 310 320 P10 321 331 341 351 361 371 381 391 401 411 421 431 441 451 461 P11 322 332 342 352 362 372 382 392 402 412 422 432 442 452 462 E 323 333 343 353 363 373 383 393 403 413 423 433 443 453 463 324 334 344 354 364 374 384 394 404 414 424 434 444 454 464 325 335 345 355 365 375 385 395 405 415 425 435 445 455 465 326 336 346 356 366 376 386 396 406 416 426 436 446 456 466 471 TJ5 327 337 347 357 367 377 387 397 407 417 427 437 447 457 467 472 F 328 338 348 358 368 378 388 398 408 418 428 438 448 458 468 473 P15 P12a 329 339 349 359 369 379 389 399 409 419 429 439 449 459 469 474 P13 P12b 330 340 350 360 370 380 390 400 410 420 430 440 450 460 470 475 P4 TJ3 TJ4 476 481 486 491 496 501 506 511 516 521 526 531 536 541 546 551 477 482 487 492 497 502 507 512 517 522 527 532 537 542 547 552 TJ6 G P14 478 483 488 493 498 503 508 513 518 523 528 533 538 543 548 553 479 484 489 494 499 504 509 514 519 524 529 534 539 544 549 554 480 485 490 495 500 505 510 515 520 525 530 535 540 545 550 555 TJ7 551 556 561 566 571 576 581 586 591 596 601 606 611 616 621 552 557 562 567 572 577 582 587 592 597 602 607 612 617 622 H 553 558 563 568 573 578 583 588 593 598 603 608 613 618 623 554 559 564 569 574 579 584 589 594 599 604 609 614 619 624 555 560 565 570 575 580 585 590 595 600 605 610 615 620 625 696 691 686 681 676 671 666 661 656 651 646 641 636 631 626 697 692 687 682 677 672 667 662 657 652 647 642 637 632 628 J 698 693 688 683 678 673 668 663 658 653 648 643 638 633 623 699 694 689 684 679 674 669 664 659 654 649 644 639 634 629 700 695 690 685 680 675 670 665 660 655 650 645 640 635 630 771 766 761 756 751 746 741 736 731 726 721 716 711 706 772 767 762 757 752 747 742 737 732 727 722 717 712 707 K 773 768 763 758 753 748 743 738 733 728 723 718 713 708 774 769 764 759 754 749 744 739 734 729 724 719 714 709 770 765 760 755 750 745 740 735 655 4Predstavitev najdišča in rezultatov terenskih raziskav Milena Horvat, Jurij Soklič pa zgolj 20 cm. Večji del plasti je bil pred pričetki del strojno Na najdišču Loka 1 je bila odkrita obsežna bronastodob- odstranjen. V preostanku plasti SE 2 so bile ohranjene najd- na naselbina, pripisana horizontu pramenaste kerami- be poznonoveveškega in modernega časa ter sodobnosti. ke in skromne rimskodobne in novoveške sledi ter sle- Pod SE 2 je sledila temno sivkasto rjava plast (nekdanje orni- di modernega časa, povezane s kmetijsko dejavnostjo ce) SE 3, po strukturi podobna plasti SE 8. Dokumentirana je (drenažni jarki, parcelna meja, cesta) (sl. 17, 19). bila predvsem v sektorjih B, C, D in E, F, G (sl. 52). Nahajala Z arheološkimi raziskavami leta 2002 smo raziskali približno se je pod SE 2 in nad SE 8. Debelina plasti se spreminjala polovico obsežnega bronastodobnega najdišča. Po naši predvsem v v severnem delu sektorjev F in G, kjer je bila oceni se najdišče širi še proti severu in vzhodu. Zanesljivo je debela od 5 do 10 cm. Njena debelina je naraščala proti ugotovljen južni, zahodni in vzhodni rob naselbine. Na po-vzhodu in zahodu (na 35 cm). Sprememba debeline je po- dročju sektorjev F–K (na severnem delu izkopnega polja) se sledica padanja terena proti zahodu in vzhodu. V plasti SE 3 naselbina zagotovo nadaljuje proti severu, saj je v sektorju so bile odkrite najdbe iz časa poznoviskosrednjeveškega in F (ob skrajnem severnem robu izkopnega polja) bila odkrita visokonovoveškega obdobja. vrsta stojk južne stene objekta, ki se nadaljuje izven severne Z recentno ornico SE 2 in nekdanjo ornico SE 3 na najdišču meje izkopnega polja (pripisali smo ga skupini objektov XII). Loka 1 je povezan izkop treh drenažnih jarkov SE 1010, SE 1006, Podobno velja za objekt 14 v sektorju J (ob severnem robu SE 1020 (najmlajši od treh jarkov) in parcelne meje SE 1002 ter izkopnega polja) v skupini objektov XI (sl. 18, 19). Objekt 34 najmlajšega jarka SE 1011 za telekomunikacijski kabel (izkopan skupine objektov X na vzhodnem robu naselbine, katerega po letu 1950). Jarke SE 1010, SE 1006, in SE 1020 lahko pove-tloris je le delno ohranjen, je bil poškodovan s posegi v mo- zujemo s poljedelskimi posegi (drenažo), jarek SE 1002 pa s dernem času (s poljsko potjo, ki je bila v začetku 20. stoletja parcelacijo (sl. 52, 2. del; in tlorisi in profili jarkov – sl. 54−56). urejena na tem območju – povezovala je lokalno cesto pod Odkriti so bili v sektorjih F in G. Drenažni jarki SE 1010, SE 1006 vasjo Ruhna z reko Krko). in SE 1020 so potekali v smeri sever−jug vzdolž celotne širine Na kompozitnem načrtu najdišča so predstavljene brona- izkopnega polja od kvadrantov 474 in 475 (na severu) do stodobne strukture in strukture modernega časa. V rimskem 477 in 478 (na jugu). Na jugu se je izven izkopnega polja času ni ohranjenih struktur – gre le za razpršene keramične nadaljeval le jarek SE 1020. Jarka SE 1010 in SE 1006 sta se za-najdbe v plasti. Strukture poznosrednjeveško- in novove- ključila v kvadrantu 482. Najstarejši jarek SE 1010 je bil izkopan škega ter modernega časa so se ohranile v sektorjih F in G kmalu po začetku odlaganja plasti SE 3 v zgodnje- in viso- (sl. 18, 19). konovoveškem času (sl. 56−58, 61) in je po vsej verjetnosti istočasen z izkopom parcelne meje SE 1002. V času poznega novega veka (v času nalaganja »mlajšega« dela plasti SE 3) 4.1 Stratigrafija najdišča je nastal jarek SE 1006 (sl. 56, 60, 61). Njegov izkop je v dol- žini približno 6 m (kvadranti 511/1, 506/1,4 501/3) presekal in poškodoval parcelno mejo SE 1002 (sl. 56). V času njegove- Na stratigrafijo najdišča Loka so vplivali reka Krka z obliko- ga izkopa parcelna meja (SE 1002) in drenažni jarek SE 1010 vanjem rečne doline, nagib terena od Krke proti severu in nista več delovala. Radiokarbonska datacija oglja, vzetega kraška izvira v dolini Cedilnika (glej Geološka podoba naj-iz polnila (SE 1019) jarka SE 1020 v kvadrantu 450/3 (vzorec dišča, tu str. 6) ter različni posegi oziroma izraba prostora v LTL 17651A, sl. 61), pa tudi tloris in prečni profili jarka (sl. 56) preteklosti. dopuščajo verjetnost, da gre za najmlajši drenažni jarek, iz- Pod sedanjo hodno površino SE 1 se je nahajala recentna kopan v prvi četrtini 20. stoletja, neposredno pred pričetkom ornica SE 2, temno rjava drobljiva plast, ki je prekrivala ce-nalaganja ali pa že v času odlaganja plasti SE 2 (sl. 10, 57, lotno izkopno površino. Debelina orice je na višje ležečem 58). Od kvadranta 501/3 do kvadranta 487/2 je jarek SE 1020 severnem delu znašala do 40 cm, v nižje ležečem južnem poškodoval desno steno jarka SE 1002, od kvadranta 492 pa Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 15 raziskano območje bronasta doba novi vek - moderni čas - sodobnost 626 628 623 629 630 706 707 708 709 551 552 553 554 555 621 622 623 624 625 631 632 633 634 635 711 712 713 714 471 472 473 474 475 546 547 548 549 550 616 617 618 619 620 636 637 638 639 640 716 717 718 719 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 541 542 543 544 545 611 612 613 614 615 641 642 643 644 645 721 722 723 724 316 317 318 319 320 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 536 537 538 539 540 606 607 608 609 610 646 647 648 649 650 726 727 728 729 655 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 531 532 533 534 535 601 602 603 604 605 651 652 653 654 655 731 732 733 734 735 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 431 432 433 434 435 436 437 438 439 440 526 527 528 529 530 596 597 598 599 600 656 657 658 659 660 736 737 738 739 740 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 521 522 523 524 525 591 592 593 594 595 661 662 663 664 665 741 742 743 744 745 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 516 517 518 519 520 586 587 588 589 590 666 667 668 669 670 746 747 748 749 750 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 511 512 513 514 515 581 582 583 584 585 671 672 673 674 675 751 752 753 754 755 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 506 507 508 509 510 576 577 578 579 580 676 677 678 679 680 756 757 758 759 760 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 381 382 383 384 385 386 387 388 389 390 501 502 503 504 505 571 572 573 574 575 681 682 683 684 685 761 762 763 764 765 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 496 497 498 499 500 566 567 568 569 570 686 687 688 689 690 766 767 768 769 770 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 491 492 493 494 495 561 562 563 564 565 691 692 693 694 695 771 772 773 774 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 486 487 488 489 490 556 557 558 559 560 696 697 698 699 700 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 481 482 483 484 485 551 552 553 554 555 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 331 337 332 333 334 335 336 338 339 340 476 477 478 479 480 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 171 172 173 174 175 176 177 17 178 179 180 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 161 162 163 164 165 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 A B C D E F G H J K 18 Kompozitni načrt najdišča s strukturami. Merilo 1 : 500. 16 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 raziskano območje bronasta doba novi vek - moderni čas - sodobnost 626 628 623 629 630 706 707 708 709 551 552 553 554 555 621 622 623 624 625 631 632 633 634 635 711 712 713 714 471 472 473 474 475 546 547 548 549 550 616 617 618 619 620 636 637 638 639 640 716 717 718 719 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 541 542 543 544 545 611 612 613 614 615 641 642 643 644 645 721 722 723 724 316 317 318 319 320 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 536 537 538 539 540 606 607 608 609 610 646 647 648 649 650 726 727 728 729 655 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 531 532 533 534 535 601 602 603 604 605 651 652 653 654 655 731 732 733 734 735 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 431 432 433 434 435 436 437 438 439 440 526 527 528 529 530 596 597 598 599 600 656 657 658 659 660 736 737 738 739 740 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 521 522 523 524 525 591 592 593 594 595 661 662 663 664 665 741 742 743 744 745 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 516 517 518 519 520 586 587 588 589 590 666 667 668 669 670 746 747 748 749 750 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 511 512 513 514 515 581 582 583 584 585 671 672 673 674 675 751 752 753 754 755 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 506 507 508 509 510 576 577 578 579 580 676 677 678 679 680 756 757 758 759 760 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 381 382 383 384 385 386 387 388 389 390 501 502 503 504 505 571 572 573 574 575 681 682 683 684 685 761 762 763 764 765 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 496 497 498 499 500 566 567 568 569 570 686 687 688 689 690 766 767 768 769 770 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 491 492 493 494 495 561 562 563 564 565 691 692 693 694 695 771 772 773 774 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 486 487 488 489 490 556 557 558 559 560 696 697 698 699 700 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 481 482 483 484 485 551 552 553 554 555 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 331 337 332 333 334 335 336 338 339 340 476 477 478 479 480 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 171 172 173 174 175 176 177 17 178 179 180 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 161 162 163 164 165 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 A B C D E F G H J K Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 17 H J K raziskano območje bronasta doba F G novi vek - moderni čas - sodobnost 626 628 623 629 630 706 707 708 709 I–XII skupina objektov XI E 1–37 številka objekta XII 551 552 553 554 555 621 622 623 624 625 631 632 633 14 634 635 711 712 713 714 meja naselbine A B C D E F G H J K D VI 13 471 472 473 474 475 546 547 548 549 550 616 617 618 619 620 636 637 638 639 640 716 717 718 719 A B C 11 35 10 12 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 541 542 543 544 545 611 612 613 614 615 641 642 643 644 645 721 722 723 724 8 316 317 318 319 320 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 536 537 538 539 540 606 607 608 609 610 646 647 648 15 649 650 726 727 728 729 655 IV V IX X 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 531 532 533 534 535 601 602 60331 604 605 651 652 653 654 655 731 732 733 734 735 23 25 9 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 431 432 433 434 435 436 437 438 440 526 527 528 529 530 596 597 598 599 600 656 657 658 659 660 736 737 738 739 740 III 16 34 37 22 32 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 521 522 523 524 525 591 59230 593 594 595 661 662 663 664 665 741 742 743 744 745 17 24 33 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 516 517 518 519 520 586 587 588 589 29 590 666 667 668 669 670 746 747 748 749 750 II 26 27 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 511 512 513 514 515 581 582 583 584 585 671 672 673 674 675 751 752 753 754 755 7 21 18 južna meja naselbine VII 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 506 507 508 509 510 576 577 578 579 580 676 677 678 679 680 756 757 758 759 760 28 4 36 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 381 382 383 384 385 386 387 388 389 390 501 502 503 504 505 571 572 573 574 575 681 682 683 684 685 761 762 763 764 765 VIII 91 92 93 94 95 96 97 98 99 3 100 231 232 233 234 235 236 237 238 19 239 240 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 496 497 498 499 500 566 567 568 569 570 686 687 688 689 690 766 767 768 769 770 5 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 491 492 493 494 495 561 562 563 564 565 691 692 693 694 695 771 772 773 774 I 20 K 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 486 487 488 489 490 556 557 558 559 560 696 697 698 699 700 J 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 201 202 6 203 204 205 206 207 208 209 210 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 481 482 483 484 485 551 552 553 554 555 južna meja naselbine H 51 52 53 54 55 56 57 2 58 59 60 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 331 337 332 333 334 335 336 338 339 340 476 477 478 479 480 G 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 E F 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 171 172 173 174 175 176 177 17 178 179 180 D 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 161 162 163 164 165 A B C 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 19 Detajlni kompozitni načrt z interpretacijo objektov. Merilo 1 : 400. 18 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 H J K raziskano območje bronasta doba F G novi vek - moderni čas - sodobnost 626 628 623 629 630 706 707 708 709 I–XII skupina objektov XI E 1–37 številka objekta XII 551 552 553 554 555 621 622 623 624 625 631 632 633 14 634 635 711 712 713 714 meja naselbine A B C D E F G H J K D VI 13 471 472 473 474 475 546 547 548 549 550 616 617 618 619 620 636 637 638 639 640 716 717 718 719 A B C 11 35 10 12 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 541 542 543 544 545 611 612 613 614 615 641 642 643 644 645 721 722 723 724 8 316 317 318 319 320 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 536 537 538 539 540 606 607 608 609 610 646 647 648 15 649 650 726 727 728 729 655 IV V IX X 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 531 532 533 534 535 601 602 60331 604 605 651 652 653 654 655 731 732 733 734 735 23 25 9 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 431 432 433 434 435 436 437 438 440 526 527 528 529 530 596 597 598 599 600 656 657 658 659 660 736 737 738 739 740 III 16 34 37 22 32 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 521 522 523 524 525 591 59230 593 594 595 661 662 663 664 665 741 742 743 744 745 17 24 33 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 516 517 518 519 520 586 587 588 589 29 590 666 667 668 669 670 746 747 748 749 750 II 26 27 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 511 512 513 514 515 581 582 583 584 585 671 672 673 674 675 751 752 753 754 755 7 21 18 južna meja naselbine VII 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 506 507 508 509 510 576 577 578 579 580 676 677 678 679 680 756 757 758 759 760 28 4 36 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 381 382 383 384 385 386 387 388 389 390 501 502 503 504 505 571 572 573 574 575 681 682 683 684 685 761 762 763 764 765 VIII 91 92 93 94 95 96 97 98 99 3 100 231 232 233 234 235 236 237 238 19 239 240 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 496 497 498 499 500 566 567 568 569 570 686 687 688 689 690 766 767 768 769 770 5 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 491 492 493 494 495 561 562 563 564 565 691 692 693 694 695 771 772 773 774 I 20 K 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 486 487 488 489 490 556 557 558 559 560 696 697 698 699 700 J 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 201 202 6 203 204 205 206 207 208 209 210 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 481 482 483 484 485 551 552 553 554 555 južna meja naselbine H 51 52 53 54 55 56 57 2 58 59 60 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 331 337 332 333 334 335 336 338 339 340 476 477 478 479 480 G 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 E F 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 171 172 173 174 175 176 177 17 178 179 180 D 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 161 162 163 164 165 A B C 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 19 SE 2 – temno rjava plast, ornica SE 11 – temno rjava plast ilovice in proda - erozija SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 12 – rjava plast ilovice - erozija P1 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje SE 13 – temno rjava plast ilovice s prodom SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovice, erozija SE 14 – temno rjava plast ilovice - erozija SE 10 – temno rjava ilovica s prodom, pobočna erozija SE 15 – bledo rumena plast dolomitnega grušča A B C D E F G H J K Kv. 152 Kv. 153 Kv. 154 Kv. 155 x = 523146,34 y = 80764,00 z = 153,94 2 3 8 z = 153,00 SE 2 – temno rjava plast, ornica SE 11 – temno rjava plast ilovice in proda - erozija 26 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 12 – rjava plast ilovice - erozija P1 13 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje SE 13 – temno rjava plast ilovice s prodom 14 12 10 14 11 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovice, erozija SE 14 – temno rjava plast ilovice - erozija 15 SE 10 – temno rjava ilovica s prodom, pobočna erozija SE 15 – bledo rumena plast dolomitnega grušča A B C D E F G H J K Kv. 152 Kv. 153 Kv. 154 Kv. 155 x = 523146,34 y = 80764,00 z = 153,94 2 SE 2 – temno rjava plast, ornica SE 11 – temno rjava plast ilovice in proda - erozija 3 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 12 – rjava plast ilovice - erozija P1 8 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje SE 13 – temno rjava plast ilovice s prodom z = 153,00 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovice, erozija SE 14 – temno rjava plast ilovice - erozija 26 SE 10 – temno rjava ilovica s prodom, pobočna erozija SE 15 – bledo rumena plast dolomitnega grušča 13 A B C D E F G H J K 14 12 10 14 11 Kv. 152 Kv. 153 Kv. 154 Kv. 155 x = 523146,34 15 y = 80764,00 z = 153,94 2 20 Presek 1, sektor A v kv. 152, 153, 154, 155. Merilo 1 : 50. 3 8 z = 153,00 SE 2 – temno rjava plast, ornica 26 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek 13 10 14 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje 12 P2 11 SE 20 = SE 22 – temno sivo rjava ilovica 14 15 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica, erozija A B C D E F G H J K x = 523145,34 y = 80764,00 kv. 145 kv. 135 kv. 125 kv. 115 kv. 105 kv. 95 kv. 85 kv. 75 SE 2 – temno rjava plast, ornica z = 153,88 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek P2 2 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje 3 8 2 SE 20 = SE 22 – temno sivo rjava ilovica 3 20 = 22 8 z = 152,50 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica, erozija 26 20 = 22 A B C D E F G H J K x = 523145,34 y = 80764,00 kv. 145 kv. 135 kv. 125 kv. 115 kv. 105 kv. 95 kv. 85 kv. 75 z = 153,88 2 3 8 2 3 20 = 22 8 z = 152,50 26 20 = 22 21 Presek 2, sektor A v kv. 75, 85, 95, 105, 115, 125,135, 145. Merilo 1 : 100. 20 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 do 482/2 pa še levo steno drenažnega jarka SE 1010 (sl. 56, je bil vkopan le v SE 22 (sl. 56, 61). Jarek SE 1006 je bil v zgor-61). Polnilo jarkov je vsebovalo odlomke lončenine, gradbe- njem delu sek. F vkopan v starejši del SE 3, SE 8 in SE 1007 (sl. nega materiala in arheozoološke ter arheobotanične ostanke 57, 58, 10), v kvadrantih 496, 492 v sek. G pa je bil vkopan v bronastodobnega, rimskodobnega časa in mlajših obdobij. SE 27 in SE 22 (sl. 61). Jarek SE 1020 je v severnem delu sek. F Jarki so bili vkopani v različne plasti. Jarek SE 1010 je bil na se-vkopan v SE 3, SE 8, SE 1007, SE 22 in le v kvadrantu 474/475 vernem delu sek. F vkopan v SE 8, SE 22, SE 1007 (sl. 57, 58, še v SE 1065 (sl. 56, 57, 10); v južnem delu sek. G v kvadran-10); v južnem delu sek. G (od kv. 497, 492, 487, 482/483) pa tih 474, 492, 487, 482 pa je bil vkopan le v SE 27 in SE 22 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje SE 20 = SE 22 – temno sivo rjava ilovica, bronasta doba P7 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica P8 A B C D E F G H J K kv. 80 kv. 70 x = 523180,00 y = 80730,33 z = 152,70 3 z = 152,50 8 20=22 26 kv. 60 kv. 50 x = 523180,00 x = 523180,00 y = 80721,28 3 y = 80716,92 z = 152,61 z = 152,50 z = 152,56 8 3 108 20=22 8 26 20=22 109 22 Presek 7, pogled proti vzhodu, sektor B v kv. 80 in presek 8 v kv. 50, 60. Merilo 1 : 50. SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje SE 20 = SE 22 – temno sivo rjava ilovica, bronasta doba P5 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica P6 kv. 58 kv. 68 A B C D E F G H J K x = 523168,00 y = 80723,69 z = 152,74 z = 152,50 3 8 20=22 26 kv. 78 kv. 88 x = 523168,00 y = 80730,43 z = 152,81 3 z = 152,50 8 20=22 26 23 Presek 5, pogled proti zahodu, sektor B v kv. 78 in presek 6 v kv. 58. Merilo 1 : 50. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 21 (sl. 61). Jarek SE 1002 je v sek. F v kvadrantu 472 bil vkopan plasti SE 8 sodijo časovno od prve polovice (oz. četrtine) 1. iz SE 3, SE 8, SE 22 in približno 4 cm v SE 1023. V kvadrantu stoletja do 4. stoletja. Z rimskodobno plastjo je povezana leča 468 je bil vkopan v SE 8; in v kvadrantu 439 in 458 v SE 8 dolomitnega grušča SE 1003 (sek. F, kv. 472, 467, 457, 447), ki in SE 22. V sek. G (v kv. 497, 492, 487) je bil vkopan v SE 22 je bila odložena na dnu te plasti. (sl. 56). Najmlajši jarek SE 1011 za telekomunikacijski kabel, ki Bronastodobna temna sivorjava glineno-meljasta ilovica je potekal na skrajnem severnem delu raziskane površine, je SE 22 (glej preseki sl. 21–23, 26) se je nahajala pod SE 8. bil dokumentiran le v sek. F, v kvadrantih 466, 467, 468, 469, V sektorju A in B je bila dokumentirana kot plast SE 20 (glej 473, 474, 475. Vkopan je bil v SE 2, SE 3, SE 8. Položen je bil presek sl. 21−23). Gre za sediment, ki je nastal med kolivi-v času nove Jugoslavije in predstavlja najmlajšo ugotovljeno alnim pobočjem in obrežnim nasipom (Krke). Prekrivala je strukturo na najdišču (sl. 52). skoraj celotno izkopno polje, le na južnem delu v sektorjih Pod plastjo nekdanje ornice (SE 3) se je nahajala temnorjava C, D se je izklinila (glej presek sl. 25, 27). Plast se je nalagala meljasta rimskodobna plast SE 8. Z redkimi najdbami je bila po obdobju intenzivne erozije sedimentov potoka Cedilnik. dokumentirana v sektorjih B, C, D, F in G (glej tlorisi SE 8 – Na področju severnega dela sektorjev F, G, H, J je zapolnje-sl. 24−27, 51). Razpršenost rimskodobnih najdb v plasti kaže, vala neravno površino oziroma kotanje dolomitnega grušča da so na raziskanem delu najdišča ohranjene rimskodobne (SE 1015; SE 1023 = SE 1025; SE 1063 = SE 1065 = SE 1067) in sledi, ki bi jih morda lahko povezali z različnimi gospodarskimi prodnatega nasipa SE 1185. dejavnostmi bližnjega zaselka (oziroma objekta), ki se je na- Pod plastjo SE 22 je sledila sterilna plast marmorizirane olivno hajal nekje zunaj raziskanega dela najdišča (ta predvidevanja sive ilovice SE 26, ki je prekrivala celotno raziskano površino bi morda potrjevali trije uničeni grobovi rimskega časa, odkriti (sl. 20−23, sl. 61). Zgornja površina plasti SE 26 označuje v Ruhni vasi). Pregloboko oranje v času poznoviskosrednje-začetek bronastodobne faze. Na plast SE 26 so na severu veškega in visokonovoveškega obdobja je na nekaterih pre- sektorjev F, G narinjene leče dolomitnega grušča (SE 1015; delih močno prizadelo zgornji del plasti SE 8 (kar dokazujejo SE 1023 = SE 1025; SE 1063 = SE 1065 = SE 1067), pomeša-rimskodobne najdbe, odkrite v SE 3). Rimskodobne najdbe v ne s temno sivkastorjavim glinasto-meljastim sedimentom SE 2 – temno rjava plast, ornica SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 27 = SE 8 – siva ilovnata plast, rimsko obdobje P3 A B C D E F G H J K kv. 295 kv. 285 kv. 275 kv. 265 kv. 255 kv. 245 kv. 235 kv. 225 kv. 215 kv. 205 kv. 206 kv. 196 kv. 186 kv. 176 SE 2 – temno rjava plast, ornica x = 523196,24 y = 80760,01 2 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek z = 154,01 x = 523201,22 3 y = 80712,41 2 SE 27 = SE 8 – siva ilovnata plast, rimsko obdobje P3 3 z = 152,76 2 3 z = 152,50 27 = 8 A B C D E F G H J K kv. 295 kv. 285 kv. 275 kv. 265 kv. 255 kv. 245 kv. 235 kv. 225 kv. 215 kv. 205 kv. 206 kv. 196 kv. 186 kv. 176 x = 523196,24 SE 2 – temno rjava plast, ornica y = 80760,01 2 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek z = 154,01 x = 523201,22 3 y = 80712,41 2 SE 27 = SE 8 – siva ilovnata plast, rimsko obdobje P3 3 z = 152,76 2 3 z = 152,50 27 = 8 A B C D E F G H J K kv. 295 kv. 285 kv. 275 kv. 265 kv. 255 kv. 245 kv. 235 kv. 225 kv. 215 kv. 205 kv. 206 kv. 196 kv. 186 kv. 176 x = 523196,24 y = 80760,01 2 z = 154,01 x = 523201,22 3 y = 80712,41 2 3 z = 152,76 2 3 z = 152,50 27 = 8 24 Presek 3, pogled proti vzhodu, sektor C v kv. 295, 285, 275, 265, 255, 245, 235, 225, 215, 205, 206, 196, 186, 176. Merilo 1 : 100. 22 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 (sl. 58, 59), in prodnati vršaj (SE 1185) v sektorjih G, H, J so skupine objektov ograjene z ograjami. Dostop do posa- (sl. 29) – nahajale so se predvsem na prostorih med objekti meznih skupin objektov je bil urejen iz osrednjega odpr-in so bile posledica delovanja kraških izvirov v preteklosti. V tega prostora (sl. 28; in poglavje Opis objektov, tu str. 30). plast SE 26 in v manjši meri tudi v leče dolomitnega grušča V pomožnih gospodarskih objektih (lopah) so bili odkriti 3 in prodnatega nasipa (v severnih predelih sektorjev F, G, H, vodni zbiralniki (v objektih 4, 32, 33) in 4 jame za kvašenje J) so bile vkopane vse bronastodobne strukture (glej tloris oziroma skladiščenje gline ( jame 1–4 v skupini objektov III). SE 26 – sl. 28). Odkritih je bilo 991 stojk bronastodobne na- Objekti so grajeni v stojkasti tehniki gradnje. Orientirani so selbine, ki so bile razprostranjene od sektorja B na zahodu severozahod–jugovzhod. Da bi dobili najverjetnejši krono-do sektorja K na vzhodu. Ostaline bronastodobne naselbi- loški odnos med določenimi deli naselbine in strukturami, ne so bile skoncentrirane (na osrednjem, rahlo dvignjenem odkritimi v mlajših obdobjih, so bile izdelane 14C analize delu z nadmorsko višino 153 m) okrog osrednjega odprtega (vzorci: LTL 17650A iz sek. B/182; LTL 17653A iz sek. F/533/1 prostora (nekakšnega osrednjega trga). Le tri skupine objek- in LTL 17651a – jarek SE 1020). Bronastodobna naselbina s tov (I, II in IV) so se nahajale nekoliko oddaljene od osre- spremljajočim drobnim gradivom sodi v časovno obdobje dnjega dela naselbine. Prepoznanih je 12 skupin objektov pozne faze zgodnje bronaste dobe in prehodnega obdobja (oznake I–XII s skupno 36 objekti), ki združujejo bivanjske in v srednjo bronasto dobo, tj. od konca 19. stoletja pr. n. št. do gospodarske objekte v celoto. Na predelih goste poselitve sredine 16. stoletja pr. n. št. (če upoštevamo radiokarbonsko SE 2 – temno rjava plast, ornica SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje SE 26 – marmorizirana olivno siva plast ilovice P9 A B C D E F G H J K kv. 176 x = 523200,00 kv. 186 y = 80712,00 z = 153,01 2 3 8 26 25 Presek 9, pogled proti zahodu, sektor D v kv. 176. Merilo 1 : 50. kv. 300 kv. 310 SE 2 – temno rjava plast, ornica x = 523216,00 y = 80761,71 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje z = 154,20 ornice, novi vek 2 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje 3 SE 22 – temno sivo rjava ilovica, bronasta doba 8 SE 26 – marmorizirana olivno siva plast ilovice 22 SE 27 = SE 8 – siva ilovnata plast 26 kv. 341 kv. 351 x = 523220,00 P10 y = 80725,24 z = 153,08 2 P11 27 22 A B C D E F G H J K 26 26 Presek 10, pogled proti zahodu, sektor D v kv. 300 in presek 11 v kv. 341. Merilo 1 : 50. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 23 datacijo plasti SE 50 z najdišča Grofovsko 1) (Črešnar, Teržan pod njo sterilna plast SE 26. V severovzhodnem delu sektor-2014, 675, sl. 14; Kruh 2019, 164, 165) – torej v kulturni in ča- ja A so bile med plastema SE 26 in SE 14 (temnorjava plast sovni okvir trajanja pramenaste keramike oz. po A. Kruh nje- ilovice) odkrite tri erozijske plasti SE 13, SE 12, SE 11. Pod pla- no prvo skupino pramenaste keramike (Kruh 2019, 162−167, stjo SE 14 se je izkop zaključil na plasti bledorumenega do-sl. 33 – Bd A2, B1). lomitnega grušča SE 15 (glej presek 1, sl. 20). V plasti SE 14 V sektorju A je bilo na njegovem severnem delu ugotovlje- je bila najdena kost jelena (vz. A/154/3 – glej sl. 66). no naslednje zaporedje plasti (sl. 20, presek 1): recentna or- nica SE 2, pod njo temna sivkastorjava plast nekdanje ornice SE 3; sledi rimskodobna temnorjava meljasta plast SE 8; in SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje SE 22 – temno sivo rjava ilovica, bronasta doba P4 A B C D E F G H J K kv. 474 kv. 469 kv. 470 kv. 460 kv. 450 kv. 440 kv. 430 kv. 420 kv. 516 kv. 511 kv. 506 kv. 501 kv. 496 kv. 491 kv. 492 kv. 487 kv. 482 kv. 477 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje 3 SE 22 – temno sivo rjava ilovica, bronasta doba 8 P4 22 8 x = 523266,21 22 y = 80722,42 A B C D E F G H J K 8 22 z = 152,69 8 kv. 474 kv. 469 kv. 470 kv. 460 kv. 450 kv. 440 kv. 430 kv. 420 kv. 516 kv. 511 kv. 506 kv. 501 kv. 496 kv. 491 kv. 492 kv. 487 kv. 482 kv. 477 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek 3 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje 8 SE 22 – temno sivo rjava ilovica, bronasta doba 22 8 P4 x = 523266,21 22 y = 80722,42 8 22 z = 152,69 A B C D E F G H J K 8 kv. 474 kv. 469 kv. 470 kv. 460 kv. 450 kv. 440 kv. 430 kv. 420 kv. 516 kv. 511 kv. 506 kv. 501 kv. 496 kv. 491 kv. 492 kv. 487 kv. 482 kv. 477 3 SE 3 – temno sivkasto rjava plast nekdanje ornice, novi vek 8 SE 8 – temno rjava meljasta plast, rimsko obdobje 22 8 SE 22 – temno sivo rjava ilovica, bronasta doba x = 523266,21 22 P4 y = 80722,42 8 22 z = 152,69 8 A B C D E F G H J K kv. 474 kv. 469 kv. 470 kv. 460 kv. 450 kv. 440 kv. 430 kv. 420 kv. 516 kv. 511 kv. 506 kv. 501 kv. 496 kv. 491 kv. 492 kv. 487 kv. 482 kv. 477 3 8 22 8 x = 523266,21 22 y = 80722,42 8 22 z = 152,69 8 27 Presek 4, vzhodna stena, sektor G, F v kv. 477, 482, 487, 492, 491, 496, 501, 506, 511, 516, 420, 430, 440, 450, 460, 470, 469, 474. Merilo 1 : 100. 24 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 4.2 Prazgodovinska poselitev Pozicije vkopov konstrukcijskih stojk, pogosto ohranjene v linijah, lahko povežemo v tlorisne celote največkrat pravo- kotnih, kvadratnih ali celo nepravilnih oblik. Jame za stojke Bronastodobna poselitev, ugotovljena na najdišču Loka 1, je so bile praviloma okroglih oblik premera od 0,2 do 0,5 m posledica naravnih geomorfoloških danosti (bližina reke in in ohranjene globine do 0,5 m, lahko pa tudi nepravilnih vodnega vira) in geostrateške pomembnosti prostora (ožina ali ovalnih oblik in različnih presekov, največkrat preseka U prehoda med reko in Vinjim Vrhom). Lokacija bronastodob- (glej poglavje Katalog struktur in stratigrafskih enot, tu str. ne naselbine ni tako presenetljiva, saj je bila okolica ob bli- 121, Skupine tlorisov in profilov stojk). Pojasnila terminov za žini reke na delno vzdignjenem terenu dovolj zanesljiva, da oblike objektov, ki jih navajamo v nadaljevanju in so evi-ni bila izpostavljena občasnim poplavam. Prepoznavo obli- dentirana tudi na najdišču Loka 1, so povzeta po Slovarju ke bronastodobne naselbine nam omogočajo v geološko slovenskega knjižnega jezika (1994, Ljubljana). osnovo vkopane jame za stojke, ki so predstavljale osnovo za preproste lesene konstrukcije, za katere se je pokazalo, Zanimive so konstrukcije v notranjosti (bivalnih) stavbnih da ne potrebujejo globoko v zemljo vkopanih nosilcev sten. objektov. Strukture štirih stojk okrog ognjišča so mogoče Izjema so v zemljo zabiti nosilni stebri strešne konstrukcije in sestavni del dimne konstrukcije v obliki primitivne nape (za vogalni stebri objekta. lovljenje iskr in dima iz ognjišča), ali pa gre za preprosto konstrukcijo štirih podpornih stebrov, ki je nosila loputo v Opozoriti moramo, da gre pri interpretaciji bronastodobnih strehi, skozi katero je bil speljan dim iz stavbe. V notranjosti strukturnih ostalin in objektov, odkritih na najdišču Loka 1, ki stavb se v bližini ognjišč pogosto nahaja skupina 4 ali več jo predstavljamo v nadaljevanju, le za eno od verjetnih (mo-različno razporejenih stojk, ki so lahko nosile nekoliko od tal žnih) interpretacij, nikakor pa ne trdimo, da je edina verjetna dvignjeno manjšo horizontalno leseno površino, ki je bila (možna). Pomanjkanje oziroma slaba ohranjenost keramičnih lahko uporabljena kot odlagalna površina npr. za posode najdb in najdb rastlinskih ter živalskih kostnih makroostankov ali druge pripomočke (npr. v objektu 17). V nekaterih bival-otežuje interpretacijo struktur. Po drugi strani pa zmanjšuje nih objektih se v notranjosti objekta ob eni od sten pojavlja oziroma otežuje interpretacijo (oziroma namembnost) po-skupina petih do šestih stojk (manjšega premera), ki so prav sameznih objektov tudi neenakomerna razpršenost najdb v tako lahko podpirale horizontalno leseno površino, ki je po prostoru, kar je očitno zlasti v sektorjih B, C, D in E. Interpre-površini nekoliko večja od tistih, ki smo jih interpretirali kot tacija namembnosti posameznih objektov (oziroma struktur) odlagalne površine. Mogoče bi jih smeli interpretirati kot le-je lažja le v severnih delih sektorjev F, G in H, na področju ka- žalne površine. Za rekonstrukcije bivanjskih objektov in no- terih je zaznana občutno večja koncentracije vseh vrst najdb, tranje opreme, sicer iz mlajših obdobij, glej Podborsky 1993, tako keramičnih, kamnitih kot bronastih, pa tudi boljša in Vlastivêda Moravská zemê a lid, Muzejni a vlastivêdná spo- številčnejša ohranjenost rastlinskih in kostnih makroostankov. lečnost v Brnê, svezek 3, sl. 256 – 3b, napa nad ognjiščem v Slabša ohranjenost vseh vrst arheološkega gradiva je v veliki objektu, odlagalne površine itd. – sicer iz Ha B1 obdobja) ali meri posledica agresivnega sedimentnega okolja. Povezana Kučera 2000, sl. 10 – za ležalno površino). je s kislostjo dolenjske zemlje, ki neugodno vpliva na vse vrste materiala, iz katerega so le-ti izdelani. Po drugi strani pa je Na najdišču Loka 1 je nekaj pomožnih objektov, ki so inter-pogosta izpostavljenost poplavam in nenehnemu nihanju tal- pretirani kot nadstreški, lope, ograde in ograje. Nadstreški ne vode, predvsem na južnih predelih naselbine, še dodatno različnih, po navadi manjših dimenzij, so povezani z objek-prispevala k slabi ohranjenosti zlasti keramičnih najdb (kljub ti različnih namembnosti. Gre za streho nad kakim delom poskusom zaščite najdb pred razpadom že in situ ni bilo ve-stavbe ali pred njim. Poznani so tudi vhodni nadstreški nad čjega uspeha). Ohranila se je predvsem lončenina, izdelana iz vhodnim delom v objekt, nad katerim je manjša (po navadi lončarskih mas, s povišano vsebnostjo sljude, ki je bila žgana enokapna) streha. Na naselbini Loka 1 so nekateri objekti redukcijsko oziroma oksidacijsko z redukcijsko atmosfero v interpretirani kot lope. Lopa je pokrit, na straneh odprt pro-končni fazi. Izdelki, izdelani iz takšnih lončarskih mas, dobijo stor (včasih je postavljena le ena stena), običajno brez stro-po žganju nad 600 °C tršo črepinjo. pa. Namenjena je shranjevanju orodja ali hranjenju večje količine različnih surovin (npr. gline). Ograda lahko pomeni Jame za stojke lahko povežemo v tlorise objektov različnih zemljišče, obdano z ograjo, zgrajeno iz prepleta vej, ka-oblik. Pripadajo lahko stenskim in vogalnim stojkam bivalnih menja itd. Gre za ograjen prostor, v katerega lahko zaprejo ali gospodarskih objektov ali pa ogradam za živali (SE 347) čredo s paše. Včasih se ograda nahaja pred hlevom (npr. ali ograjam, ki so ločevale posamezne skupine objektov ali objekt 4 v sektorju C). Ograja ograjuje prostor okrog zemlji-zapirale dvorišča (npr. skupina objektov IV, VII, VIII, IX, X) itd. šča ali prostora in preprečuje prehod, npr. dvoriščna ograja Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 25 SE 26 – plast marmorizirane olivno sive ilovice J K SE 1015=1023=1025=1063=1065=1067=1610 – leče dolomitnega grušča SE 1185 – prodni nasip H SE 1426 – peščenjak SE 1505 – peščenjak F G I–XIIskupina objektov 626 628 623 629 630 706 707 708 709 5 številka objekta XI E meja naselbine XII 153.13 153.33 154.13 153.46 153.44 153.23 153.18 153.07 551 552 553 554 555 621 622 623 624 625 631 632 633 14 634 635 711 712 713 714 152.82 nadmorska višina A B C D E F G H J K 153.80 154.13 154.27 154.16 153.67 153.63 153.54 153.32 153.26 153.11 153.07 153.01 154.16 154.21 154.32 154.18 VI 13 153.73 153.38 153.16 471 472 473 474 475 546 547 548 549 550 616 617 618 619 153.44 620 636 637 638 639 640 716 717 718 719 B C A D 153.47 153.13 154.08 154.15 154.13 153.80 153.38 11 153.05 154.12 152.85 154.10 154.13 154.00 153.56 153.24 153.90 10 153.76 153.66 12 153.27 35 153.38 153.01 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 541 542 543 544 545 611 612 613 614 615 641 642 643 644 645 721 722 723 724 154.05 154.07 154.00 153.75 152.94 153.94 153.73 153.31 152.90 152.85 154.04 8 V 153.94 153.80 153.31 153.28 153.05 152.96 153.57 153.42 153.37 316 317 318 319 320 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 536 537 538 539 540 606 607 608 609 610 646 647 648 649 650 726 727 728 729 655 15 IV 153.79 153.60 152.83 153.77 153.32 153.12 153.74 153.77 153.75 152.83 153.72 153.65 153.76 IX 152.94 153.00 X 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 531 532 533 534 535 601 602 603 31 604 605 651 652 653 654 655 731 732 733 734 735 23 153.80 25 152.92 153.79 153.60 153.66 153.55 9 153.82 153.25 153.01 152.84 153.55 153.39 153.18 153.11 152.75 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 431 432 433 434 435 436 437 438 439 440 526 527 528 529 530 596 597 598 599 600 656 657 658 659 660 736 737 738 739 740 III 153.43 153.65 153.22 152.70 34 152.99 153.00 152.93 152.80 152.68 152.75 152.80 152.69 153.20 153.20 37 22 153.64 153.61 153.54 153.51 16 153.03 30 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 521 522 523 524 525 591 592 593 594 595 32 661 662 663 664 665 741 742 743 744 745 153.16 152.92 152.77 152.91 153.48 153.28 152.93 153.84 152.65 152.97 17 24 153.03 153.02 152.63 153.50 153.50 152.68 152.62 152.78 153.11 152.83 33 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420153.50 516 517 518 519 520 586 587 588 29589 590 666 667 668 669 670 746 747 748 749 750 II 152.68 152.68 152.80 152.95 152.80 26 152.85 152.82 153.41 153.39 152.67 152.80 152.61 152.84 152.79 152.64 153.36 153.31 152.75 27 152.61 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 511 512 513 514 515 581 582 583 584 585 671 672 673 674 675 751 752 753 754 755 7 152.86 152.41 152.41 152.42 153.03 153.32 153.29 153.25 153.28 152.78 152.54 152.82 152.61 152.62 152.58 152.69 152.73 152.70 21 153.16 VII južna meja naselbine 152.73 152.64 152.61 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 251 252 253 254 255 256 257 258 18 259 260 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 506 507 508 509 510 576 577 578 579 580 676 677 678 679 680 756 757 758 759 760 28 152.37 152.45 152.39 152.97 152.40 152.71 153.13 152.51 152.51 36 152.36 4 152.97 153.18 153.23 153.18 153.16 152.47 152.61 151.58 152.33 152.41 152.62 152.65 152.69 152.67 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 381 382 383 384 385 386 387 388 389 390 501 502 503 504 505 571 572 573 574 575 681 682 683 684 685 761 762 763 764 765 152.56 152.58 152.38 152.37 152.54 152.62 152.37 152.45 152.30 152.62 152.36 152.31 152.58 152.68 152.41 152.75 153.05 153.09 153.01 152.96 152.36 152.35 152.36 152.92 VIII 91 92 93 94 95 96 97 98 99 3 100 231 232 233 234 235 236 237 238 19 239 240 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 496 497 498 499 500 566 567 568 569 570 686 687 688 689 690 766 767 768 769 770 5 152.57 152.44 152.19 152.57 152.58 152.93 152.41 152.46 152.31 152.21 152.28 152.35 152.31 152.44 152.59 152.49 152.93 152.97 152.40 152.99 152.54 152.87 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 491 492 493 494 495 561 562 563 564 565 691 692 693 694 695 771 772 773 774 152.34 152.81 152.82 152.88 152.95 152.36 I 152.51 152.37 152.17 152.51 152.29 152.32 152.18 152.21 152.47 152.47 152.52 152.88 152.36 152.39 152.43 20 K 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 486 487 488 489 490 556 557 558 559 560 696 697 698 699 700 152.40 152.26 152.33 152.35 152.27 152.35 152.17 152.16 152.41 152.79 152.28 152.34 152.67 152.80 152.24 152.29 152.14 152.41 152.32 6 152.65 J 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 481 482 483 484 485 551 552 553 554 555 152.31 152.27 152.22 152.25 152.62 152.63 152.27 152.27 152.15 152.12 152.24 152.25 152.22 152.17 H 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 331 337 332 333 334 335 336 338 339 340 476 477 478 479 480 2 152.14 152.26 152.24 152.16 152.25 152.12 152.17 152.17 152.11 152.13 G 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 152.22 152.23 152.14 152.13 152.15 E F 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 171 172 173 174 175 176 177 17 178 179 180 D 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 161 162 163 164 165 C 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 A B 28 Plast SE 26 ter bronastodobne strukture in prodnati nasip SE 1185. Objekti so z oznakami stratigrafskih enot predstavljeni v nadaljevanju (sl. 32–44). Merilo 1 : 400. 26 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 SE 26 – plast marmorizirane olivno sive ilovice J K SE 1015=1023=1025=1063=1065=1067=1610 – leče dolomitnega grušča SE 1185 – prodni nasip H SE 1426 – peščenjak SE 1505 – peščenjak F G I–XIIskupina objektov 626 628 623 629 630 706 707 708 709 5 številka objekta XI E meja naselbine XII 153.13 153.33 154.13 153.46 153.44 153.23 153.18 153.07 551 552 553 554 555 621 622 623 624 625 631 632 633 14 634 635 711 712 713 714 152.82 nadmorska višina A B C D E F G H J K 153.80 154.13 154.27 154.16 153.67 153.63 153.54 153.32 153.26 153.11 153.07 153.01 154.16 154.21 154.32 154.18 VI 13 153.73 153.38 153.16 471 472 473 474 475 546 547 548 549 550 616 617 618 619 153.44 620 636 637 638 639 640 716 717 718 719 B C A D 153.47 153.13 154.08 154.15 154.13 153.80 153.38 11 153.05 154.12 152.85 154.10 154.13 154.00 153.56 153.24 153.90 10 153.76 153.66 12 153.27 35 153.38 153.01 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 541 542 543 544 545 611 612 613 614 615 641 642 643 644 645 721 722 723 724 154.05 154.07 154.00 153.75 152.94 153.94 153.73 153.31 152.90 152.85 154.04 8 V 153.94 153.80 153.31 153.28 153.05 152.96 153.57 153.42 153.37 316 317 318 319 320 451 452 453 454 455 456 457 458 459 460 536 537 538 539 540 606 607 608 609 610 646 647 648 649 650 726 727 728 729 655 15 IV 153.79 153.60 152.83 153.77 153.32 153.12 153.74 153.77 153.75 152.83 153.72 153.65 153.76 IX 152.94 153.00 X 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 441 442 443 444 445 446 447 448 449 450 531 532 533 534 535 601 602 603 31 604 605 651 652 653 654 655 731 732 733 734 735 23 153.80 25 152.92 153.79 153.60 153.66 153.55 9 153.82 153.25 153.01 152.84 153.55 153.39 153.18 153.11 152.75 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 291 292 293 294 295 296 297 298 299 300 431 432 433 434 435 436 437 438 439 440 526 527 528 529 530 596 597 598 599 600 656 657 658 659 660 736 737 738 739 740 III 153.43 153.65 153.22 152.70 34 152.99 153.00 152.93 152.80 152.68 152.75 152.80 152.69 153.20 153.20 37 22 153.64 153.61 153.54 153.51 16 153.03 30 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 421 422 423 424 425 426 427 428 429 430 521 522 523 524 525 591 592 593 594 595 32 661 662 663 664 665 741 742 743 744 745 153.16 152.92 152.77 152.91 153.48 153.28 152.93 153.84 152.65 152.97 17 24 153.03 153.02 152.63 153.50 153.50 152.68 152.62 152.78 153.11 152.83 33 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420153.50 516 517 518 519 520 586 587 588 29589 590 666 667 668 669 670 746 747 748 749 750 II 152.68 152.68 152.80 152.95 152.80 26 152.85 152.82 153.41 153.39 152.67 152.80 152.61 152.84 152.79 152.64 153.36 153.31 152.75 27 152.61 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 511 512 513 514 515 581 582 583 584 585 671 672 673 674 675 751 752 753 754 755 7 152.86 152.41 152.41 152.42 153.03 153.32 153.29 153.25 153.28 152.78 152.54 152.82 152.61 152.62 152.58 152.69 152.73 152.70 21 153.16 VII južna meja naselbine 152.73 152.64 152.61 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 251 252 253 254 255 256 257 258 18 259 260 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 506 507 508 509 510 576 577 578 579 580 676 677 678 679 680 756 757 758 759 760 28 152.37 152.45 152.39 152.97 152.40 152.71 153.13 152.51 152.51 36 152.36 4 152.97 153.18 153.23 153.18 153.16 152.47 152.61 151.58 152.33 152.41 152.62 152.65 152.69 152.67 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 381 382 383 384 385 386 387 388 389 390 501 502 503 504 505 571 572 573 574 575 681 682 683 684 685 761 762 763 764 765 152.56 152.58 152.38 152.37 152.54 152.62 152.37 152.45 152.30 152.62 152.36 152.31 152.58 152.68 152.41 152.75 153.05 153.09 153.01 152.96 152.36 152.35 152.36 152.92 VIII 91 92 93 94 95 96 97 98 99 3 100 231 232 233 234 235 236 237 238 19 239 240 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 496 497 498 499 500 566 567 568 569 570 686 687 688 689 690 766 767 768 769 770 5 152.57 152.44 152.19 152.57 152.58 152.93 152.41 152.46 152.31 152.21 152.28 152.35 152.31 152.44 152.59 152.49 152.93 152.97 152.40 152.99 152.54 152.87 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 491 492 493 494 495 561 562 563 564 565 691 692 693 694 695 771 772 773 774 152.34 152.81 152.82 152.88 152.95 152.36 I 152.51 152.37 152.17 152.51 152.29 152.32 152.18 152.21 152.47 152.47 152.52 152.88 152.36 152.39 152.43 20 K 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 351 352 353 354 355 356 357 358 359 360 486 487 488 489 490 556 557 558 559 560 696 697 698 699 700 152.40 152.26 152.33 152.35 152.27 152.35 152.17 152.16 152.41 152.79 152.28 152.34 152.67 152.80 152.24 152.29 152.14 152.41 152.32 6 152.65 J 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 341 342 343 344 345 346 347 348 349 350 481 482 483 484 485 551 552 553 554 555 152.31 152.27 152.22 152.25 152.62 152.63 152.27 152.27 152.15 152.12 152.24 152.25 152.22 152.17 H 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 331 337 332 333 334 335 336 338 339 340 476 477 478 479 480 2 152.14 152.26 152.24 152.16 152.25 152.12 152.17 152.17 152.11 152.13 G 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 152.22 152.23 152.14 152.13 152.15 E F 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 171 172 173 174 175 176 177 17 178 179 180 D 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 161 162 163 164 165 C 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 A B Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 27 29 Leča proda v sek. G, H, J. ali ograja, ki razmejuje dva ali več objektov, dve kmetiji itd. radiocarbon dating facility, Universitiy of Lecce, Italy), in si-Na naselbini Loka 1 ograje zapirajo dvorišča ali razmejujejo cer vzorca LTL 17650 A in LTL 17653 A) (sl. 67, 68). skupine objektov. Večji zbiralniki vode na prostem, po na- Vzorec LTL 17650A iz sek. B, kv. 182 (vzet ob JV vogalu vadi ograjeni z ogrado oziroma odprto živalsko stajo, so objekta 6, skupine objektov II) kaže starost: 3571 ± 45 BC namenjeni napajanju živine (npr. zbiralnik vode SE 347 v (kalibrirana starost 68,2% verjetnosti: 2015 BC (6,9 %) 1829 objektu 4/1). Posamezne skupine objektov so imele lastne BC; 1980 BC (58,8 %) 1878 BC; 1837 BC (2,5 %) 18291 BC; ka-zbiralnike vode, ki so se nahajali v objektu – lopi (npr. sku- librirana starost 95,4% verjetnosti 2032 BC (95,4 %) 1770BC pina objektov VIII – zbiralnik vode SE 2003 v lopi; skupina (sl. 67). objektov IX – zbiralnik vode SE 2017 v lopi). Vzorec LTL 17653 A iz sek. F, kv. 533/1 (ob SV vogalu objekta Po vsej verjetnosti so bile stene objektov (vsaj stanovanjskih) 16, skupine objektov VIII – blizu najdbe odlomka bronaste-zamazane z ilovico – o tem pričajo redki ostanki hišnega ga srpa iz kv. 527/3) kaže starost 3446 ± 45 BP (kalibrirana glinastega ometa. Ostanki ometa imajo pogosto ohranjene starost 68,2 %: 1872 BC (13,9 %) 1844 BC; 1813 BC (5,5 %) odtise vej prepleta – žal takšni ostanki na najdišču Loka 1 1800 BC; 1777 BC (8,9 %) 1690 BC; kalibrirana starost 95,4% niso bili evidentirani, so pa dokazani na drugih najdiščih iz verjetnosti 1884 BC (95,4 %) 1643 BC (sl. 68). tega obdobja. Na najdišču Loka 1 so za zamazanje (ometa- nje) sten objektov lahko uporabili glino iz jam, v katerih so V nadaljevanju bodo podani opis stavbnih ostalin bronasto-skladiščili oziroma kvasili glino (npr. jama v objektu 7, SE 425 dobnega naselja in predstavljene najdbe iz kulturne plasti v sektorju D, in jami 3−4 v istem sektorju). SE 22, ki so se ohranile po njegovi opustitvi vse do danes. Med strukturami, ki so nedvomno nastale v času izgradnje 4.2.1 Naselbinske ostaline bronastodobnega naselja, je zabeleženih 991 stratigrafskih enot ( jame za stojke, vodnjaki, ognjišča z dimnimi konstruk- V naselbini Loka 1 gre za najdišče z jasno razpoznavnimi cijami, stojke, ki so služile kot nosilci za ležišča ali odlagalne ostalinami objektov (37 objektov) in spremljajočih struktur površine). Največja gostota ostankov, ki izpričujejo brona- (npr. vodni zbiralniki, ognjišča itd.) ter pripadajočimi arhe- stodobno poselitev, se je ohranila v južnem in osrednjem ološkimi drobnimi najdbami iz časovnega razdobja pozne delu sek. B, C in D ter osrednjem delu sek. E, F, največja faze zgodnje bronaste dobe in prehodnega obdobja v sre-zgostitev pa je opazna ob severnem delu sek. G, H in J. Ta dnjo bronasto dobo, tj. od konca 19. stoletja pr. n. št. do pas poselitve je sledil nekoliko dvignjenemu področju vršaja sredine 16. stoletja pr. n. št. (če upoštevamo radiokarbon-Cedilnika (SE 1185), ki je bilo z nadmorsko višino 153 m var- sko datacijo plasti SE 50 z najdišča Grofovsko 1) (Črešnar, no pred poplavami bližnje reke. Na predelu južnega dela Teržan 2014, 675, sl. 14; Kruh 2019, 164, 165). Gre torej za sek. E, F, G – na robnem delu depresije, ki je bil izpostavljen kulturni in časovni okvir trajanja pramenaste keramike oz. poplavam – ostankov struktur ni (sl. 28, 29). Večji del jam za po A. Kruh njeno prvo skupino pramenaste keramike (Kruh stojke in jam za zbiralnike vode je bil vkopan v sterilno plast 2019, 162−167, sl. 33). Uvrstitev najdišča v ta časovni raz-marmorizrane ilovice SE 26. Zgornja površina SE 26 in pro- pon potrjujeta tudi dve radiokarbonski analizi vzorcev oglja, dnata površina vršaja SE 1185 ter dolomitni grušč SE 1015 = vzeti iz plasti SE 22, izdelani v laboratoriju v Italiji (AMS and 28 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 SE 1023 = SE 1024 = SE 1025 = SE 1063 = SE 1065 = SE 1067 sta predstavljala hodno površino, na kateri je bilo odkritih največ bronastodobnih najdb. V notranjosti stavbnih prosto- rov je bilo odkritih manj najdb, ki so se večinoma nahajale okrog ognjišč. Največja koncentracija keramičnih najdb in ostankov živalskih kosti je bila skoncentrirana zunaj objektov na prodnati površini ob zunanjih stenah objektov (sl. 28). Zdi se, da so posamezne skupine objektov imele določene površine kot nekakšna smetišča, kamor so metali kosti, raz- bito lončenino in podobno. Na podlagi redkih drobnih najdb v objektih, ostankov ognjišč, površin, ki jih interpretiramo kot ležišča oziroma odlagalne površine, in na podlagi rastlinskih in živalskih makroostankov nam je uspelo določiti namembnost veči- 30 Odlomki lončenine in kosti v sektorju H. ne objektov. Pri povezavi jam za stojke v tlorise objektov je orientiranost moramo iskati po vsej verjetnosti v vetru, ki bil upoštevan poleg razporeditve (v vrste) in usmerjenosti še danes proti dopoldnevu močno piha z vzhodne smeri. (vrst) tudi pogoj obstoja vogalnih jam (za stojke) za vsak Razporeditev skupin objektov na najdišču kaže na to, da gre objekt, pri večjih razponih čelnih sten pa še prisotnost jame za posamezne enote z več objekti. Vsi objekti so grajeni v za slemenske stojke. Več stavbnih (skupno 12) objektov je stojkasti tehniki gradnje. povezanih v skupino, ki združujejo bivanjske in pomo- Stavbne ostaline bodo predstavljene v zaporedju od zaho- žne (gospodarske) objekte v funkcionalno celoto. Objekti da proti vzhodu (po skupinah objektov). Stratigrafske enote so namenjeni ljudem (oziroma skupnosti, ki je prebivala v stojk, ki orisujejo tloris objeta, tloris napušča ali nadstreška, skupini objektov) in živalim oziroma objektom, v katerih so tloris dimnih konstrukcij in ležišč so navedene v katalogu opravljali različne dejavnosti (npr. lončarsko). Posamezne struktur (glej poglavje Katalog struktur in stratigrafskih enot), skupine objektov so lahko ograjene z ograjami, lahko pa zato pri opisu objekta niso navedene (le izjemoma). Za vsak te ločujejo skupine objektov med seboj na predelih goste predstavljen objekt so pred opisom objekta navedeni po-poselitve. Vsaka od skupin objektov ima lastno dvorišče, do datki z zaporedno številko skupine objekta (npr. skupina katerega je bil urejen dostop po eni od poti z osrednje-objektov I), sektor (npr. sektor B) in številke objektov (npr. ga trga. Posamezna skupina objektov je združevala po en objekti: 2, 3). V oklepaju je podana številka slike, na kateri stanovanjski objekt (redko dva) in pripadajoče gospodarsko je predstavljen tloris skupine objektov z objekti (npr. sl. 32). poslopje (enega ali več – odvisno od dejavnosti, s katero se Podrobnejša lokacija objekta z oznako sektorja in številkami je ukvarjala skupnost ljudi oz. družina, ki je prebivala v njej). kvadrantov (na področju katerih se nahaja objekt) je po-Gospodarska poslopja so različnih dimenzij, ožja in bolj po- dana na začetku opisa objekta (za velikostjo in orientacijo dolgovatih oblik. Pokrita so z enokapno oziroma dvokapno posameznega objekta). streho. Če gre za lopo (objekt, ki ima vsaj z dveh strani od- prto steno), je ta pokrita le z zavarovalno streho, ki so jo Ostaline v obliki jam različnih oblik in velikosti ( jam za stoj-podpirali nosilni stebri. Bivalne stanovanjske hiše so eno- do ke, jam za vodne zbiralnike), ki jih lahko povežemo v jasne dvoprostorne in imajo v večini primerov urejen vhodni pro-tlorisne zasnove, lahko datiramo v pozno zgodnjo bronasto stor z nadstreškom ali napuščem. V notranjosti stanovanj- dobo in prehodno obdobje srednje bronaste dobe – v čas skega objekta je ob kurišču oziroma ognjišču urejena neke horizonta pramenaste keramike. Sledove najstarejše poseli-vrste dimna konstrukcija, ki je usmerjala dim skozi odprtino tve smo zasledili (z določenimi prekinitvami v sektorju A) na na strehi ven iz objekta (oziroma prostora). Ob njem je po-celotni raziskani površini. Poleg stavbnih ostalin (37 objek- gosto urejena nekoliko od tal dvignjena odlagalna oziroma tov) je bilo odkrito tudi keramično in kovinsko gradivo. ležiščna površina, ki je bila podprta z v tla zabitimi nizki- mi »stojkami«. Stanovanjske objekte je pokrivala dvokapna streha, toda z različno konstrukcijsko zasnovo. Pri manjših stavbah je slemenska gred (lega) počivala le na eni vrsti pokončnih brun, medtem ko sta bili pri večjih dve. Objek- ti so orientirani jugovzhod−severozahod. Vzrok za takšno Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 29 4.2.2 Opis objektov V notranjosti objekta je arheobotanična analiza oglja po- Skupina objektov I kazala, da gre za difuzno porozni listavec z 1 do 2 rednima trakovoma (sl. 62 – vz. 34, kv. 48/4). Sektor B, objekti: 2, 3 (sl. 32). Skupina objektov II Skupino objektov sestavljata dva objekta: stanovanjski objekt Sektor C, objekti: 4, 5, 6 (sl. 32). (3) in gospodarsko poslopje (2). Objekta sta različnih oblikih in velikosti, v medsebojni oddaljenosti približno 6,0 m. Do- Skupina objektov II leži v sektorju C. Od ostalih skupin stop je urejen s severozahodne smeri. Stavbne ostaline so objektov se razlikuje po dveh bistvenih elementih: grupi-približno 5,0 m oddaljene od stare rečne struge. ranosti in orientiranosti objektov. Objekti niso gručasto raz- porejeni okrog osrednjega dvorišča, ampak so postavljeni Objekt 2 – gospodarsko poslopje z napuščem (sl. 32) v smeri sever−jug in orientirani jugozahod−severovzhod. Velikost objekta skupaj z napuščem je 5,60 × 540 × 6,00 m. Največji dvoprostorni objekt z nadstreškom (objekt 6) lahko Orientiran je jugovzhod−severozahod. Leži v sektorju B, kv. na podlagi strukturnih elementov (odlagalne površine ozi-47, 48, 49, 57, 58, 68. roma ležišča in dimne konstrukcije) opredelimo kot bivanjski Gre za enoprostorni objekt z vhodom na severozahodni objekt. Objekta 4 in 5 sta manjša, ožja in bolj podolgovate strani (nekje med stojkama SE 154/SE 155 in SE 134/SE 135). oblike. Njuna oblika in tudi zbiralnik vode SE 347 ob objektu Nad vhodom je vzdolž severozahodne stene urejen napušč, 4 nakazujejo gospodarsko funkcijo obeh objektov. širok 1,5 m. Pri gradnji je uporabljena stojkasta tehnika gra- Objekt 4 – gospodarski objekt – ograda oziroma odprta dnje. Skupno je odkritih 13 stojk. Ostanki sten niso ohranjeni, živalska staja (sl. 32, sl. 33) prav tako niso ohranjena tla v objektu. Gospodarsko poslo-Gradbene ostaline objekta 4 so vezane na zbiralnik vode pje je imelo dvokapno streho z 1,50 m širokim napuščem. (SE 347, sl. 31) ovalne oblike na vzhodnem delu objekta. Ker gre za objekt manjših dimenzij, je slemenska gred poči- Njegove dimenzije so 7,10 × 5,00 m. Objekt je orientiran ju- vala na eni vrsti soh. Napušč so podpirali trije stebri. Glede gozahod−severovzhod, z vhodom na severozahodni strani. na podobno obliko tlorisa v drugih skupinah objektov (npr. Leži v sektorju C, v kvadrantih 241–243, 251–253. objekt; 22/IV, 24/V, 28/VIII) bi objekt lahko opredelili kot gospodarsko poslopje. Pomanjkanje arheološkega gradiva Po vsej verjetnosti gre za ogrado oziroma odprto živalsko onemogoča natančnejšo časovno opredelitev. stajo, v katero so gnali oziroma v njej zbirali čredo, da se je napila vode. Ograjen prostor nepravilne oblike velikosti Objekt 3 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 32) 5,50 × 4,50 × 7,50 × 5,00 m je na vzhodni strani neposre- Je pravokotne oblike, velik 6,30 × 7,90 × 6,30 ×,50 m. Ori- dno povezan z zbiralnikom vode (sl. 32). Prostor ograjuje 14 entiran je jugovzhod−severozahod. Leži v sektorju B v kva- stojk, ki so postavljene v medsebojni razdalji približno 1,00 drantih 78–79, 88–90, 98, 99 in 100. do 2,20 m. Med stojkami je bil po vsej verjetnosti preplet iz Nad vhodom na jugozahodnem vogalu objekta je urejen vejevja. Zbiralnik vode (sl. 31) je nepravilne ovalne oblike, nadstrešek (dimenzije 2,30 × 3,80 m). Vhod v objekt lahko velikosti 2,60 × 4,10 × 1,60 × 4,00 m. Globok je 1,2 m. Vrh predvidevamo nekje v bližini stojke SE 160/61. V notranjosti enoprostornega objekta je bilo na jugovzhodnem delu odkrito kurišče in neposredno ob njem dimna konstrukcija (SE 180, SE 184, SE 186, SE 188). Tri stojke v SV delu objek- ta so verjetno ostanek nosilne konstrukcije ležišča oziroma odlagalne površine. Neposredno ob njem in v severoza- hodnem delu prostora je bila ohranjena rumena steptana ilovica – verjetno ostanek ilovnatih tal objekta. Stanovanj- sko poslopje je pokrivala dvokapna streha. Slemensko gred sta podpirala dva vertikalna nosilca sredi prostora (SE 163, SE 184). Arheološkega gradiva, ki bi natančneje časovno opredelil objekt, niti v objektu niti zunaj njega ni bilo evi- dentiranega. Glede na samo tlorisno zasnovo in strukture, odkrite v notranjosti (dimna konstrukcija s kuriščem, do- mnevno ležišče), je objekt opredeljen kot bivanjski objekt. 31 Izpraznjen zbiralnik vode (SE 347) ob objektu 4. 30 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 SE 26 - marmorizirana olivno siva ilovica 152.91 nadmorska višina meja naselbine 127 128 129 130 261 262 263 264 linija objekta 167 stratigrafska enota 3/1 številka objekta/številka prostora I–II skupina objektov 271 269 275 265 273 267 117 118 119 120 251 252 253 277 254 4/2 279 263 4/1 261 A B C D E F G H J K 152.40 281 347 196 259 107 108 109 110 241 242 283 243 244 167 285 165 194 257 169 171 163 287 192 152.38 190 152.38 152.33 349 152.35 173 3/1 97 98 99 100 231 253 255 232 233 234 186 289 161 188 247 251 291 152.21 153 152.19 184 152.31 143 5/1 249 295 293 151 180 243 182 152.42 5/2 87 88 89 90 221 222 245 223 224 3/2 239 147 297 299 178 235 241 141 176 301 152.22 125 237 152.17 225 152.12 II 303 77 78 79 80 211 223 212 213 214 I 343 221 6/2 341 305 307 339 219 118 309 2482 152.12 215 335 217 137 139 337 67 68 69 70 6/1 201 202 311 203 204 333 233 200 152.24 229 135 213 114 331 159 313 2/2 112 152.13 152.22 209 157 133 211 131 2480 231 155 152.12 205 207 57 58 59 60 191 192 315 193 329 194 2/1 351 203 317 227 149 152.11 319 129 6/3 321 152.18 127 145 152.12 109 323 325 353 47 48 49 50 181 327 182 183 184 južna meja naselbine 32 Tloris skupine objektov I (objekta 2 in 3, sektor B) in skupine objektov II (objekti 4–6, sektor C). Merilo 1 : 150. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 31 33 Pogled z juga proti severu na skupino objektov II z vodnim zbiralnikom (SE 347). jame ostro prehaja v rahlo konkavno steno, prehod stene Grajen je v tehniki stojkaste gradnje. Razmik med stojka-v dno je neizrazit. Dno je koničasto zaobljeno. Jama je bila mi se spreminja od 2,00 do 2,50 m. Nosilni stebri (SE 293, zapolnjena z ilovnato meljastim sedimentom rjave barve SE 300, SE 251, SE 249) so podpirali dvokapno streho. Njena (7,5YR 4/4). Blizu objekta 4 je bil najden odlomek sklede namembnost kot hlev, kar bi opravičevala ograda oziroma (G3 – sek. B, kv. 120/2), opredeljen kot skleda tipa S2.1 (po odprta živalska staja (severno) v neposredni bližini, pa je Guštinu), ki je pogosta v mlajši stopnji kulture Kisapostag, zaradi pomanjkanja najdb nedokazljiva. pojavlja pa se še v III. fazi Nove table skupaj s pramenasto Objekt 6 – bivanjski objekt z napuščem (sl. 32) keramiko (glej poglavje Tipologija, tu str. 69). Drugi odlomek roba ustja z ostenjem (verjetno lonca), ki je bil okrašen z Objekt izstopa po dimenzijah in konstrukciji. Nahaja se na motivom H01, je bil najden v notranjosti objekta (sek. C, kv. skrajnem južnem robu naselbine, podobno kot objekt 2. 242/1). Datacija objekta je torej potrjena v časovnem okvirju Orientiran je jugozahod−severovzhod. Z napuščem meri trajanja pramenaste keramike. 8,50 × 10,50 × 8,60 × 9,00 m. Leži v sektorju C, v kvadrantih 181, 182, 191–193, 201–203, 211, 212. Objekt 5 – gospodarski objekt – hlev (sl. 32) Vhod v dvoprostorni objekt skoraj kvadratne oblike (veli- Nahaja se južno od objekta 4 v oddaljenosti približno kost brez napušča je 7,50 × 8,50 m) je z južne strani med 2,00 m. Je pravokotne oblike, velik 7,10 × 6,20 m. Orientiran stojkama SE 315 in SE 317. Nad vhodom je skoraj ob vsej je jugozahod−severovzhod. Leži v sektorju C, v kvadrantih južni steni objekta zgrajen napušč, širok 2,4 m. V prosto-211, 212, 222, 221, 231–233. ru 6/1 so v centralnem delu (velikost prostora 6/1 je 8,50 × Objekt je enoprostoren z vhodom na jugovzhodnem vo- 4,70 × 8,60 × 4,70 m) odkrite stojke, ki so podpirale ležišče galu objekta, morda med stojkama SE 297 in SE 295. Stojka oziroma odlagalno površino (stojke SE 313, SE 211, SE 233, SE 301 na jugovzhodnem vogalu kaže, da smemo pred vho-SE 311, SE 112). V 8,50 3,90 × 8,50 × 4,30 m velikem prosto- dnimi vrati predvidevati nadstrešek, širok približno 1,00 m. ru 6/2 so bili odkriti elementi dimne konstrukcije (SE 305, 32 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 SE 309, SE 307). Skupno 38 stojk dokazuje stojkasto teh-sohah SE 365, SE 598. Manjši vhodni nadstrešek je bil urejen niko gradnje. Razmik med stojkami se spreminja od 1,00 na severozahodnem vogalu (velik 4,20 × 2,50 × 4,00 × 2,40 do 2,00 m. Streha je bila dvokapna. Ker gre za stavbo ve- m). Pred vhodnim nadstreškom rahlo zavita linija stojk (mo- čjih dimenzij, je slemenska gred ležala na dveh vrstah soh goče ograje) zapira dohod s severne strani. (SE 233, SE 217, SE 2480, SE 2482). Napušč nad vhodnim Objekt 18 – bivanjski objekt z napuščem (sl. 34) delom stavbe podpira 5 podpornih stebrov (SE 327, SE 325, SE 323, SE 227, SE 231). Opredelitev objekta 6 kot bivanj- Objekt leži približno 1,00 m južno od objekta 17. Je pra- skega objekta opravičujejo odkriti strukturni elementi, kot vokotne oblike, velik 9,80 × 6,00 m. Orientiran je jugoza-sta dimna konstrukcija in površina, interpretirana kot ležišče hod−severozahod. Leži v sektorju D, v kvadrantih 248–250, oziroma odlagalna površina, ki se pojavljajo v vseh bivanj-258–260, 269, 270. skih objektih raziskane naselbine. Drugih najdb v objektu V enoprostornem objektu je na jugovzhodnem vogalu ali izven njega ni bilo odkritih. Postavitev objekta v kulturni urejen vhod med stojkama SE 556 in SE 670. Nad njim je in časovni okvir pramenaste keramike opravičuje tudi radi-zgrajen nadstrešek (velikosti 5,20 × 2,10 × 5,00 × 2,40 m). okarbonska analiza vzorca oglja iz kvadranta 50/4 v nepo- Dimna konstrukcija se nahaja zahodno od vhodnih vrat. Ob sredni bližini jugozahodnega vogala objekta 6 (vzorec LTL južno steno objekta je prislonjeno ležišče oziroma odlagal-17650A – vzorec oglja je vzet iz plasti SE 22 – sl. 67). na površina. Grajen je v tehniki stojkaste gradnje. Ker gre Skupina objektov III za ozek, podolgovat objekt, je imel le eno vrsto navpičnih podpornikov (soh), ki so nosili gred. Nad glavnim vhodom Sektorja D in E, objekti: 7, 17, 18, 19, 20 in jame 1–4 (sl. 34) je bil na južni steni objekta urejen 2,40 m širok nadstrešek, ki Tretjo skupino objektov sestavlja 5 objektov in 4 jame za so ga podpirali navpični podporniki SE 632, SE 628, SE 660, pripravo oziroma skladiščenje gline. Objekti se razlikujejo SE 662. Vzhodni vogal zaradi vzdolžnega profila, ki je pote-po obliki in dimenzijah ter različni usmerjenosti, kar je pove- kal po vzhodnem delu sektorja D, ni ugotovljen. zano s pomanjkanjem razpoložljive površine, potrebne za Objekt 19 – objekt z napuščem (sl. 34) gradnjo novih objektov znotraj obravnavane skupine. Pove- čano notranje dvorišče in s tem lažje prehode med objekti Leži južno od objekta 18 in vzhodno od lope 7. Z napuščem so pridobili z izgradnjo nadstreška pri objektu 19 (odprt po (na zahodni strani) meri 8,80 × 7,80 m. Orientiran je jugo-treh stranicah) in odprtostjo vhodne stene objekta 7 (po vsej zahod−severovzhod. Drugačno orientiranost je narekovalo dolžini). Tako je nastalo notranje dvorišče večjih dimenzij pomanjkanje razpoložljive površine za gradnjo. Leži v sek- (8,00 × 10,00 × 20,00 m), obenem pa je bil zagotovljen lažji torju D, v kvadrantih 219, 220, 227–230, 238–240, 248, 249. dostop do posameznih objektov. Proti vzhodu so jame za Vhod v prostor je z zahodne strani levo ali desno od stojke stojke med objekti 37, 21 in 20, ki nakazujejo obstoj ograje. SE 468. V osrednjem delu enoprostornega objekta je odla- Objekt 17 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 34) galna površina pravokotne oblike (velikosti 2,80 × 1,50 m). 1,00 m stran od nje se je nahajala dimna konstrukcija v ve- Je skoraj pravokotne oblike (velikosti 10,60 × 7,70 × 9,30 × likosti 1,90 × 2,30 × 1,80 × 2,30 m. Ostanki jam za stojke 7,20 m), orientiran je jugozahod−severozahod. Je najsever-dokazujejo stojkasto tehniko gradnje. Razmik med stojkami nejši objekt obravnavane skupine objektov. Leži v sektorju D, je od 0,70 do 1,50 m. Objekt je pokrit z enokapno streho. v kvadrantih 257, 258, 266–270, 276–279, 286, 288. Nad vhodom je po vsej dolžini objekta urejen napušč, širok Objekt je enoprostoren, z vhodnim nadstreškom na severo- 3,50 m, ki ga podpirajo vertikalni koli v medsebojni razdalji zahodnem vogalu. Vhod lahko lociramo med stojke SE 550 od 0,60 do 1,10 m. in SE 552. V notranjosti objekta sta urejeni dve horizontalni Objekt 7 in jame – lopa (sl. 34) površini, ki sta namenjeni odlagalni površini oziroma ležišču. Ena je locirana v severovzhodnem vogalu (velika je 2,20 × Zaradi lažje komunikacije med vsemi objekti skupine objek-2,60 m), druga (velika 2,00 × 4,00 m) pa se nahaja v ju- tov III je imel objekt 7 po vsej verjetnosti zaprto le zahodno gozahodnem vogalu objekta. V osrednjem delu prostora je stran, ostale stene (severna, vzhodna in južna) pa so bile dimna konstrukcija (dimenzije 2,30 × 2,40 × 2,10 × 2,10 m). odprte. Tako je bilo omogočeno lažje gibanje po notra-21 jam za stojke izpričuje stojkasto tehniko gradnje. Razmik njem dvorišču med objekti. Gre za lopo, tj. pokrit, s treh je zelo neenakomeren; spreminja se od 0,40 do 0,60 m v strani odprt prostor, namenjen predelavi in obdelavi gline. vzhodni steni. V ostalih stenah je razmik večji, od 1,70 m do Dimenzije objekta so 4,80 × 20,60 m. V dveh prostorih se 2,60 m. Streha je dvokapna. Slemenska gred je ležala na nahajata jami za kvašenje gline – jama SE 425 v prostoru Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 33 305 306 307 308 309 310 441 442 443 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica 295 296 152.91 nadmor 297 298 299 300 ska višina 355 stratigrafska enota 431 432 433 meja naselbine 7/1 številka objekta/številka prostora 2422 2414 linija objekta III–IV skupina objektov 153.19 A B C D E F G H J K 2424 596 2416 153.20 594 612 37/1 285 286 561 287 153.12 288 590 289 290 421 422 423 2418 572 574 586 592 610 568 584 608 153.12 566 588 560 2426 2420 152.90 570 606 153.08 153.10 582 604 2428 153.02 598 558 556 564 17/2 602 275 276 277 278 17/1 279 280 411 2430 412 413 554 550 548 552 600 580 652 656 578 654 676 153.02 361 2432 152.94 576 359 674 152.85 365 152.80 622 650 672 434 648 355 IV 152.86 646 357 363 432 438 2434 265 266 267 375 268 269 270 401 402 403 7/1 379 620 373 436 440 704 2456 152.86 371 152.75 640 644 670 153.06 377 381 442 460 152.85 367 369 152.70 642 152.77 18/1 153.01 666 668 702 7/2 18/2 385 444 636 638 514 664 255 256 383 257 258 259 634 260 391 21/1392 393 618 630 Jama 2 446 614 616 2436 387 632 662 2438 700 391 395 397 152.97 660 389 624 698 2440 626 658 152.62 152.69 152.71 628 152.68 399 405 407 696 401 III 448 152.93 450 245 246 403 247 248 249 484 152.63 250 381 382 383 452 486 510 454 488 152.66 409 7/3 417 2442 682 152.68 482 544 152.58 152.59 152.62 423 456 152.58 490 694 411 413 419 492 421 458 19/1 494 235 236 237 238 462 19/2 239 240 371 372 466 468 496 546 692 518 429 512 152.44 427 464 498 500 152.57 152.57 152.59 502 152.49 152.53 474 470 472 690 152.51 680 Jama 1 476 504 425 688 225 226 227 228 229 508 230 678 361 362 363 152.41 506 514 686 152.51 478 152.47 516 520 7/4 152.56 480 684 152.47 152.43 538 542 540 152.47 522 20/1 152.48 215 216 217 218 219 220 351 352 353 Jama 4 152.40 534 524 536 152.41 Jama 3 152.33 526 528 205 206 207 208 209 210 341 342 343 530 152.24 južna meja naselbine 532 305 306 307 308 309 310 441 442 443 7/4 in jama 5 v prostoru 7/2. Ti sta tudi pogojevali velikost ovalno dno, na katerem je bila ohranjena približno 30 cm SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica prostora (dimenzije prostora 7/4 z jamo SE 425 so 4,80 × debela plast gline. Leži v sektorju D, v kvadrantih 216, 217, 295 296 152.91 nadmor 297 298 299 300 ska višina 355 stratigrafska enota 431 432 433 meja naselbine 7/1 številka objekta/številka prostora 8,0 m; dimenzije prostora 7/2 z jamo 2 pa so 4,00 × 7,00 226, 227, 236. 2422 2414 linija objekta III–IV skupina objektov × 5,20 × 6,00 m). Ob vsakem prostoru z jamo se nahaja še Objekt 20 – gospodarski objekt – lopa (sl. 34) manjši prostor, v katerem so po vsej verjetnosti hranili orodje 153.19 A B C D E F G H J K 2424 Lopa leži na skrajnem jugovzhodnem delu skupine objektov 596 2416 za obdelavo gline in lončarske izdelke. Lopa je grajena v 153.20 594 III. Orientirana je jogovzhod−severozahod. Leži v kvadran- 612 37/1 stojkasti tehniki gradnje. Vzdolž zahodne stene so razmiki 285 286 561 287 153.12 288 590 289 290 421 422 423 med stojkami od 2,70 m do 1,00 m. Pokrita je bila z enoka- tih 210, 341, 220, 351, 352, v sektorjih D in E (sl. 34). 2418 572 574 586 592 610 pno streho. Na vzhodu so podpirali streho podporni stebri v 568 Z raziskavami so bile ugotovljene le jame za stojke zaho- 584 608 153.12 566 588 560 2426 razdalji od 2,30 do 3,40 m. Najdbe, ki bi se vezale na objekt, 2420 dne stene in dve vogalni jami za stojke v severovzhodnem 152.90 570 606 niso bile odkrite. 153.08 delu objekta (ostali del je ostal neraziskan pod presekom 5). 153.10 582 604 2428 153.02 598 Ohranjene stojke so dopuščale le približno rekonstrukcijo 558 556 564 17/2 602 Od obeh jam v objektu 7 je bila izpraznjena le jama SE 425. 275 276 277 278 17/1 279 280 411 2430 412 413 Jama 2 zaradi časovne stiske ni bila izpraznjena. Kot je bilo velikosti objekta – 6,00 × 7,00 × 6,20 × 7,20 m. Znotraj tlori-554 550 548 552 600 580 652 656 578 že omenjeno, so jame služile po vsej verjetnosti pripravi in sa objekta se je nahajala jama 4 skoraj okrogle oblike, velika 654 676 153.02 361 2432 152.94 576 približno 3,0 × 3,0 m. Na severovzhodni vogal objekta se 359 674 predelavi gline. Podan bo le opis jame SE 425, ki je bila edi- 152.85 365 152.80 622 650 672 na izpraznjena. je pripenjala ograja, ki je razmejevala skupini objektov III in 434 648 355 IV 152.86 646 IV. Lopo je po vsej verjetnosti prekrivala enokapna streha. V 357 363 432 438 2434 Jama SE 425 (sl. 34: 7/4) bližini objekta 20 se je ob njegovem jugozahodnem vogalu 265 266 267 375 268 269 270 401 402 403 7/1 379 620 373 436 440 704 2456 Je nepravilne oblike, velika 4,78 × 4,69 m, globoka 1,00 m. nahajala še jama 3, velika 6,80 × 5,00 m. 152.86 371 152.75 640 644 670 Konkavne stene jame postopno prehajajo v koničasto 153.06 377 381 Od vseh štirih jam, ki so bile evidentirane v sektorju D, so se 442 460 152.85 367 369 152.70 642 tri nahajale v notranjosti objektov (to so jame SE 425 = jama 152.77 18/1 153.01 34 (stran 34) Tloris skupine objektov III, objekti 7, 17–20 in 666 668 702 7/2 18/2 jame 1–4, sektor D, E. Merilo 1 : 150 1 in jama 2 ter 4). Izven objekta se je nahajala le jama 3. V 385 444 636 638 514 664 255 256 383 257 258 259 634 260 391 21/1392 393 618 630 Jama 2 446 614 616 2436 387 632 662 2438 700 391 395 397 152.97 660 389 624 698 2440 626 658 152.62 152.69 152.71 628 152.68 399 405 407 696 401 III 448 152.93 450 245 246 403 247 248 249 484 152.63 250 381 382 383 452 486 510 454 488 152.66 409 7/3 417 2442 682 152.68 482 544 152.58 152.59 152.62 423 456 152.58 490 694 411 413 419 492 421 458 19/1 494 235 236 237 238 462 19/2 239 240 371 372 466 468 496 546 692 518 429 512 152.44 427 464 498 500 152.57 152.57 152.59 502 152.49 152.53 474 470 472 690 152.51 680 Jama 1 476 504 425 688 225 226 227 228 229 508 230 678 361 362 363 152.41 506 514 686 152.51 478 152.47 516 520 7/4 152.56 480 684 152.47 152.43 538 542 540 152.47 522 20/1 152.48 215 216 217 218 219 220 351 352 353 Jama 4 152.40 534 524 536 152.41 Jama 3 152.33 526 528 35 Sektor D, E (pogled od severa proti jugu) – v ospredju objekt 17, sledita objekta 18 in 19; desno objekt 7 z jamo SE 425. 205 206 207 208 209 210 341 342 343 530 152.24 južna meja naselbine Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 35 532 celoti je bila izpraznjena le jama SE 425, v ostalih treh je bil Objekt je enoprostoren, velik 6,20 × 7,20 m. Nad vhodom opravljen le testni izkop. V vseh štirih jamah so bili ohranjeni na severni strani je v širini 1,60 m urejen napušč. Glede na sledovi fino prečiščene rumene ilovice. Domnevamo, da so obliko (ozek, dolg objekt, brez notranjih konstrukcijskih ele-bile jame namenjene pripravi (kvašenju) gline oziroma nje- mentov) smemo predvidevati, da gre za gospodarsko po- nemu skladiščenju. Objekti, v katerih so se jame nahajale (tj. slopje. Kaže se tlorisna podobnost z objektom 4 iz skupine objekt 7 in 20), so interpretirani kot lope. objektov II, ki je opredeljen kot odprta živalska staja. Zaradi Skupina objektov IV odsotnosti vodnega zbiralnika (ki je sestavni del objekta 4) domnevamo, da gre za objekt zaprtega tipa, namenjen ži- Sektor E, objekti: 21, 22, 37 (sl. 36). valim – torej hlev. Grajen je bil v stojkasti tehniki gradnje z Vsi trije objekti skupine objektov IV stojijo na območju, ki je razmikom stojk od 1,40 do 2,20 m. Ena vrsta soh v objektu še danes pogosto razmočeno od površinske in talne vode. kaže na dvokapno streho. V kvadrantu 434/1 je bil najden Zaradi tega je bilo prepoznavanje stojk na tem predelu iz-odlomek ostenja posode, okrašen (G48) z delno ohranje- redno težko. Vsi objekti stojijo na samem obrobju mulja- nim motivom tkanega horizontalnega pramena, ki je izde- sto-ilovnate plasti, ki je nastajala v bolj vlažnih razmerah lan z odtisom stkanega traku. Odlomek sodi v tehnološkem in ni bila več idealna za poselitev. Objektoma 22 in 37 bi kot ornamentalnem smislu v prvo skupino t. i. fine prame-glede na obliko in razporeditev stojk lahko pripisali gospo- naste lončenine, značilne za časovno obdobje pozne faze darsko funkcijo, objekt 21 pa lahko na podlagi ohranjenih zgodnje bronaste dobe in prehodnega obdobja v srednjo konstrukcijskih elementov (dimne konstrukcije, odlagalne bronasto dobo, tj. za kulturni in časovni okvir trajanja pra-površine oziroma ležišča) opredelimo kot bivanjski. Med menaste keramike oz. po A. Kruh njene prve skupine pra-objekti se je izoblikovalo notranje dvorišče (veliko približno menaste keramike (Kruh 2019, 162−167, sl. 33). 9,00 × 12,00 m). Ograja na zahodu vzdolžno pregrajuje III. in Objekt 37 – gospodarski objekt – lopa (sl. 36) IV. skupino objektov. Objekt z zahodne smeri zapira notranje dvorišče, je eno- Objekt 21 – bivanjski objekt (sl. 36) prostoren, velik 2,40 × 5,20 m. Orientiran je sever−jug. Leži Objekt leži na skrajnem južnem robu območja naselbine, v sektorju E, v kvadrantih 411, 412, 421, 422. ki je bilo še primerno za poselitev. Velik je 11,10 × 6,10 m. Gre za lopo, ki je po vzdolžni strani odprta in pokrita z Orientiran je jugozahod−severovzhod. Leži v sektorju E, v enokapno streho. Grajena je v tehniki stojkaste gradnje z kvadrantih 351, 352, 361, 362, 371, 372, 381–383, 391–394, razmikom med stojkami 1,20 m. Od jugozahodnega vogala 402–404. objekta poteka proti jugu, v dolžini 8,50 m, ograja do se- Je dvoprostoren. Vhod v prostor 1 (velikosti 6,50 × 6,00 × verozahodnega vogala bivanjskega objekta 21. Nato se od 6,60 × 5,80 m) lahko predvidevamo s severne strani, med jugozahodnega vogala istega objekta nadaljuje v dolžini stojkama SE 2454 in SE 2452. V centralni del prostora 21/1 13,00 m proti jugu. Zdi se, da ima v tem južnem delu bolj je postavljena dimna konstrukcija. Prostor 21/2, velik 5,00 × varovalni namen, saj preprečuje dostop do »močvirnega« 6,60 × 4,60 × 6,00 m, je oddeljen od prostora 21/1 s predel- območja na jugu naselbine. Nosilci ograje se pojavljajo v no steno, katere ogrodje tvorita stojki SE 2452 in SE 2448. V razmiku 1,00 do 1,70 m. osrednjem delu prostora 21/2 se nahaja odlagalna površina Severno od objekta 22, v oddaljenosti približno 4,0 m, so bili oziroma ležišče, veliko približno 3,90 × 2,10 m. Ohranjene najdeni 4 odlomki lončenine, ki bi jih mogoče smeli poveza-jame stojk dokazujejo stojkasti način gradnje. Razmik med ti z objekti III. skupine objektov: dva odlomka (G50 in G51) jamami je od 1,00 do 2,00 m. Stojke SE 2440, SE 2448 in t. i. fine pramenaste in dva odlomka drobno do grobozrnate SE 2466 kažejo, da je bila streha dvokapna. Ker gre za ozek lončenine (G4 in G52), značilna za časovno razdobje pozne in dolg tip objekta, je slemenska gred ležala le na eni vrsti faze zgodnje bronaste dobe in prehodnega obdobja v sre-soh. Tlorisno je objekt 21 zelo podoben objektu 3 iz skupine dnjo bronasto dobo. objektov 1. Objekt 22 – gospodarski objekt – hlev (sl. 36) Objekt z vzhodne smeri zapira notranje dvorišče skupine objektov IV. Je pravokotne oblike, velikosti 6,20 × 8,50 × 6,00 × 9,00 m. Orientiran je jugovzhod−sverozahod. Leži v sektorju E, v kvadrantih 4414, 415, 423–425, 433–435. 36 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 441 442 443 444 445 446 447 2412 2402 2408 2406 2410 2281 22/2 2400 2364 23/1 2404 2362 437 431 432 433 434 435 436 2422 2360 2368 23/2 2414 2396 2398 2358 2394 22/1 2354 2424 2356 2416 2390 2344 24/2 2392 37/1 427 421 422 423 424 425 426 2418 2340 2342 24/1 2426 2388 2338 2420 2386 2324 IV 2428 2384 2336 411 2430 412 413 414 416 417 415 2460 2432 2332 2458 2334 153.03 21/1 V 2434 2456 2454 401 402 403 2500 2462 404 2472 405 406 407 704 2502 2452 153.06 2466 2464 2470 702 153.01 2450 2448 2468 južna meja naselbine 397 391 392 393 394 395 396 2436 2438 2446 700 152.97 2444 698 2440 21/2 152.93 696 383 386 387 381 382 384 385 2442 SE 26 - marmorizirana siva ilovica 152.68 152.75 694 152.91 nadmorska višina meja naselbine linija objekta 371 372 373 374 376 377 375 2440 stratigrafska enota 692 21/2številka objekta/številka prostora IV–Vskupina objektov 152.57 152.58 690 688 361 362 363 364 365 366 367 20/1 152.52 686 A B C D E F G H J K 36 Tloris skupine objektov IV, objekti 21, 22, 37, sektor E. Merilo 1 : 150 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 37 Skupina objektov V objekta 23, ob severovzhodnem vogalu (v kv. 459/1), je bil najden odlomek ostenja G14, okrašen z odtisom tkanega Sektor E, objekti: 23–25 (sl. 37). traku, kar je še dodaten dokaz datacije objekta v horizont Skupino objektov V sestavljajo trije objekti različnih veliko- pramenaste keramike. sti. Večji dvoprostorni objekt z nadstreškom nad vhodnim Objekt 24 – gospodarski objekt z napuščem (sl. 37) delom (objekt 23) lahko z veliko gotovostjo opredelimo kot bivanjski objekt. Takšno opredelitev potrjujejo na eni strani Objekt 24 leži južno od objekta 23 v oddaljenosti od 2,50 m odkrito kurišče, odlagalna površina oziroma ležišče in dimna na zahodnem in 5,50 m na vzhodnem vogalu. Orientiran konstrukcija, na drugi strani pa premične najdbe, predvsem je zahod−vzhod. Leži v sektorju F, v kvadrantih 406–408, odlomki žrmelj in keramike. Objekta 24 in 25 sta po vsej 416–419 in 426–429. verjetnosti gospodarska. Vsi trije objekti stojijo tesno drug Objekt je enoprostoren, skoraj pravokotne oblike, velik 11,80 ob drugem. Dostop v notranje dvorišče nepravilne oblike × 7,20 m. Vhod v objekt je urejen z dvoriščne strani. Pozi- (velikosti 3,80 × 5,50 × 14,00 m) je bil možen le s severne cijo vrat smemo predvidevati nekje med stojkami SE 2312, smeri, in sicer med objektoma 23 in 25. Zaradi izredne bliži-SE 2314 ali SE 2316. Nadstrešek je urejen vzdolž severne ste- ne vseh treh objektov je imel objekt 25 po vsej verjetnosti le ne objekta v širini 1,90 m. Grajen je v tehniki stojkaste gra-enokapno streho. Iz istih razlogov smemo predvideti (zaradi dnje z razmikom med jamami od 1,00 do 1,70 m. Pokrit je bil bližine objekta 24) le nadstrešek nad vhodnim delom vzdolž z dvokapno streho. Ker je objekt ozek (7,20 m) in dolg (11,80 južne stene bivanjskega objekta (objekt 23). S tako ureditvijo m), je slemenska gred slonela na eni vrsti soh. Namembnost so pridobili notranje dvorišče večjih dimenzij. Obenem pa objekta je zaradi pomanjkanja najdb težko opredeliti. V no-je bila vzpostavljena med objekti tudi boljša komunikacija. tranjosti objekta je bil le v kvadrantu 428/1 najden odlomek Objekt 23 – bivanjski objekt z napuščem (sl. 37) ostenja G5, okrašen z glavničenjem v navpičnih snopih. Objekt je pravokotne oblike, velik 10,70 × 7,30 m. Orientiran Objekt 25 – gospodarski objekt (sl. 37) je jugozahod−severovzhod in se nahaja severno od gospo-Vzhodno od bivanjskega (23) in gospodarskega (24) objek- darskega objekta 24. Leži v sektorju F, v kvadrantih 426– ta se nahaja objekt 26, ki je z vzhodne smeri zapiral no- 428, 436–439, 446–449 in 456–459. Objekt je enoprostoren tranje dvorišče. Gre za neke vrste lopo, tj. s treh strani od-in ima posebej urejen napušč nad vhodnim delom (velikosti prt prostor, pokrit z enokapno streho. Po obliki je ozka (do 10,70 × 2,20 m). Vhod v objekt je bil po vsej verjetnosti z 3,79 m) in dolga (do 12,60 m). Orientirana je jugozahod−se-južne strani med stojkama SE 2277 in SE 2281. V vzhodnem verovzhod. Leži v sektorju F, kvadrantih 419, 40, 429, 430, delu objekta se nahaja dimna konstrukcija kvadratne oblike, 439, 440, 449, 450. Zaradi lažje komunikacije med objekti velikosti 2,1 × 2,10 m. Neposredno ob stojki SE 2247 je bilo in dostopnosti na notranje dvorišče je bila zaprta le vzho-odkrito delno uničeno kurišče SE 2296. Ob vzhodni steni dna stena objekta. Grajena je bila v tehniki stojkaste gradnje. objekta, in sicer ob jugovzhodnem vogalu, je bila odkrita Stojke so oddaljene druga od druge od 1,00 m do 2,30 m. odlagalna površina oziroma ležišče velikosti 1,70 × 2,70 m. V bližini je bil odkrit večji odlomek žrmelj, ob stojki SE 2236 V severovzhodnem vogalu objekta (v kvadrantu 450/1) sta pa večje število odlomkov najmanj dveh posod grobe fak-bila najdena dva odlomka lončenine – neokrašen ročaj G11 ture. Objekt je pokrivala dvokapna streha. Napušč je bil ure- in odlomek ostenja G12, okrašen z odtisi glavnika v različnih jen vzdolž južne stene objekta. Podpirajo ga nosilni stebri smereh, severovzhodno od objekta pa še odlomek ostenja različnih dimenzij. Tudi ta objekt je grajen v tehniki stojkaste (G13), okrašen z različno usmerjenimi odtisi glavnika. Gre za gradnje. Stojke so med seboj oddaljene približno 2,50 m. najdbe iz kulturnega in časovnega okvirja trajanja pramena- ste keramike oz. po A. Kruh njene prve skupine pramenaste Ob ognjišču v notranjosti objekta so bili odkriti poleg žrmelj keramike (Kruh 2019, 162–167, sl. 33). še odlomki lončenine: odlomek roba ustja lonca z nastav- kom za ročaj G7, odlomek ostenja, okrašen v tehniki odtisa orodja s prirejeno konico G8, odlomek ostenja, okrašen z glavničenjem v navpičnih snopih G9, in odlomek ostenja G10 z različno usmerjenimi odtisi glavnika. Pomembno je, da se odlomki, okrašeni v tehniki glavničenja, pojavljajo sku- paj s pramenasto keramiko, podobno kot na najdišču Nova tabla (faza III Nove table) in Loke 2 pri Družinski vasi (naj- dišče, postavljeno v horizont pramenaste keramike). Zunaj 38 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 1063 SE 26 – marmorizirana siva ilovica 1023 leče dolomitnega grušča, SE 1015 = 1023 =1025 = 1063 = 1065 = 1067 152.91 nadmorska višina 2372 XII meja naselbine 23/1 471 472 473 474 475 546 linija objekta V A B C D E F G H J K VI 1025 1065 153.89 1065 466 467 468 469 470 541 1067 154.07 154.02 154.05 154.08 154.00 8/1 V 153.96 2378 2380 154.04 2372 2376 1090 456 457 458 459 460 536 2291 2247 2293 2373 2243 1088 2227 2241 1084 2245 1082 153.76 2223 153.80 153.73 2295 2285 2235 2370 2287 2289 2221 153.66 2239 2225 1080 2232 2236 446 447 448 2275 449 450 5311078 2273 2219 23/1 2271 25/1 2215 2366 2277 2283 23/2 2213 2217 153.79 2229 2281 153.80 2209 153.86 153.55 2364 2279 2231 2211 1509 2269 2267 2205 1015 2207 25/2 1507 436 2362 437 438 439 440 526 1513 2350 2203 2368 2197 2360 2352 2348 2199 2265 2195 2358 1541 1539 2346 2504 1543 16/1 2263 2193 2201 2354 153.64 2356 153.65 2191 2344 24/2 153.54 1547 153.66 2314 2312 1551 1549 2316 25/3 426 427 428 429 2259 430 521 22/1 2340 2322 153.53 1553 2318 2257 2342 2310 2189 2308 2255 2249 1555 2338 2324 2187 2324 2320 24/1 153.50 153.50 2253 2185 1561 153.48 153.52 2336 2251 1579 416 417 418 419 420 516 2326 2328 2330 2334 2332 153.41 153.39 406 407 408 409 410 511 153.29 153.28 153.28 153.32 153.23 južna meja naselbine 397 396 398 399 400 506 153.23 153.18 153.30 153.22 153.16 37 Tloris skupine objektov V, objekti 23–25, sektor E. Merilo 1 : 150 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 39 Skupina objektov VI 164, 165). Zbir arheozoološkega gradiva znotraj objekta hkrati kaže na vzrejo in uživanje domačih živali. Sektorja F, G; objekta: 8, 10 (sl. 38). Okrog objekta 8, ob severozahodnem vogalu (v kvadrantih V skupino objektov VI sodita dva bivanjska objekta (8 in 470, 541, 546, 547 in 543/4), se pojavlja večja koncentracija 10), ki ležita na skrajnem severnem robu izkopnega polja. (skupno 88 odlomkov) neokrašene pramenaste in fino do Objekta ležita tesno drug ob drugem. Dohod na notranje grobozrnate lončenine, odlomki živalskih kosti (12 neopre-dvorišče, veliko 4,00 × 14,00 m (ki je stisnjeno med objekte deljenih in 6 ožje taksonomsko opredeljenih vzorcev) in ra-8, 10, 16 29), je po prodnati površini s severovzhodne smeri. stlinskih ostankov (6 opredeljenih), pa tudi odlomki ožgane Objekt 8 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 38) ilovice (v kvadrantih 460, 470 in 546). Med fino pramenasto Objekt 8 ima pravokotno obliko. Velik je 9,0 × 7,20 m, ori- lončenino so evidentirani odlomki, okrašeni z odtisi stkane- entiran pa jugozahod−severovzhod. Leži v sektorju G, v ga traku (G16, G218), odtisi navite vrvice (G69, G75, G85) kvadrantih 531, 532, 536–538, 541–543. in odtisom vite sukane dvojne vrvice (G86), ter fino do gro- bozrnata lončenina, okrašena z različno usmerjenimi odti- Objekt je enoprostoren. V prostoru 8/1 skoraj kvadratne si glavnika (G30, G17), glavničast okras v poševnih snopih oblike (velikem 7,20 × 7,30 × 7,40 × 7,30 m) so se nahajali (G68, G84) in glavničast okras v horizontalnih snopih (G34). sledovi ognjišča (SE 1101 – kv. 541/2). Neposredno ob njem Med neokrašeno lončenino je ohranjen odlomek roba ustja se zopet pojavlja dimna konstrukcija. Ob stojki SE 1242 bi z ostenjem neokrašene sklede tipa S2.1 (G31), značilne za lahko bil vhod v objekt. Grajen je bil v stojkasti tehniki gra-II. in III. fazo Nove table. Od kovinskih predmetov je treba dnje. Razmik med stojkami se spreminja od 0,40 do 0,70 m. omeniti odlomek bronaste žice (bronast »kaveljček« – G32), Objekt je bil prekrit z dvokapno streho. Ker gre za objekt z najden v kvadrantu 470/2. Med taksonomsko opredeljenimi večjo površino, je slemenska gred ležala na dveh vrstah soh arheozoološkimi vzorci so zastopani govedo (vzorca 1271 in (četrta ni ohranjena). 1018), prašič (vzorca 1121 in 1130) ter drobnica (vzorca 1175 V objektu 8 so bili okrog ognjišča in dimne konstrukcije naj- in 1109) (sl. 66). Med arheobotaničnimi vzorci dva vsebujeta deni odlomki lončenine: G57, okrašen z odtisom vite suka- les venčno poroznih listavcev (vzorca 1191 in 1094 – hrast, ne dvojne vrvice, odlomek G58, okrašen z odtisi različno jesen, kostanj, brest), torej les, namenjen gradnji. En vzo-usmerjega glavnika, in delno ohranjena kamnita sekira tra- rec pripada lesu difuzno poroznih listavcev z agregiranimi pezoidne oblike G71; v severovzhodnem vogalu dva od- trakovi (vzorec 1119 – jelša, lesa, gaber), ki predstavlja les lomka fine pramentaste lončenine (G72 in G74) in praska-oziroma oglje z ostankov ognjišč (sl. 62). Torej gre tako za lo iz roženca (G73); zahodno od dimne konstrukcije so se les, namenjen gradnji, kot tudi les komercialno nepomemb-nahajali še trije odlomki G59, G60 in G61 fine pramenaste nih vrst. Vse keramične, arheozoološko/botanične najdbe in fakture, od katerih je le odlomek G61 okrašen z odtisi na-tudi odlomek bronaste žice sodijo med inventar najdb II. in vite vrvice. Edini odlomek drobnozrnate lončenine, okrašen III. faze Nove table – torej v mlajšo stopnjo kulture Kisapo-z različno usmerjenimi odtisi glavnika G55, je bil najden v stag in horizont pramenaste keramike. vhodnem delu nadstreška. Prvič so se v notranjosti objekta v Objekt 10 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 38) večjem številu ohranili ostanki živalskih (10, od tega 4 dolo- čljivi) in rastlinskih (2) makroostankov. Identificirani rastlinski Objekt leži vzhodno od bivanjskega objekta 8, v oddaljeno-makroostanki (vz. 1023, vz. 1217) pripadajo difuzno poro- sti približno 1,30 m, neposredno ob aluvialno-koluvialnem znim listavcem z agregiranimi trakovi ( jelša, leska, gaber), vršaju SE 1185 (Cedilnika), po katerem je potekala s seve-po mnenju Tolarjeve gre za les oziroma oglje z ostankov ra ena od poti v osrčje naselbine. Objekt je enoprostoren, kurišč (sl. 62). V zbiru arheozoološkega gradiva so znotraj velik 6,50 × 5,50 m. Vzdolž južne stene je nad vhodom v objekta 8 le štirje ožje taksonomsko opredeljeni – vzorci objekt (med stojkama SE 1151 in SE 1208) urejen nadstrešek, 1111, 1110 (prašič), 1209 (ovca/koza) in 1123 (govedo) – med- širok 1,30 m. V notranjosti glavnega prostora 10/1 je v nje- tem ko je 7 vzorcev taksonomsko neopredeljenih (sl. 66). govem jugovzhodnem vogalu odkrita dimna konstrukcija. V Odlomki lončenine kažejo na časovni okvir pramenaste ke- zahodni polovici objekta je bila odkrita odlagalna površina ramike, značilne za čas pozne zgodnje bronaste dobe in oziroma ležišče. Objekt je bil pokrit z dvokapno streho, ki jo prehodnega obdobja v srednjo bronasto dobo, tj. od kon-podpirajo štiri sohe. Grajen je bil v stojkasti tehniki gradnje. ca 19. stoletja pr. n. št. do sredine 16. stoletja pr. n. št. (če Povprečen razmik med stojkami je od 1,00 do 1,30 m. upoštevamo radiokarbonsko datacijo plasti SE 50 z najdišča V notranjosti objekta 10, ob zahodni strani odlagalne povr-Grofovsko 1) (Črešnar, Teržan 2014, 675, sl. 14; Kruh 2019, šine oziroma ležišča, so bili odkriti trije odlomki lončenine 40 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica linija objekta SE 1185 – prodnati nasip 1060 stratigrafska enota SE 1023 = SE 1025 = SE 1063 = SE 1065 8/1 številka objekta/številka prostora = SE 1067 – leče dolomitnega grušča VI, XII skupina objektov 152.91 nadmorska višina A B C D E F G H J K 551 552 553 554 555 XII 1036 1058 1063 1 1038 1034 1040 1060 1042 1062 VI 1185 1117 475 546 547 548 549 550 154.04 1115 1462 1236 1113 1232 1226 154.12 1460 1234 1224 154.00 1065 1238 1230 153.89 1111 1065 1458 1456 10/1 1067 1240 1228 470 1142 1222 541 542 543 544 545 154.02 2478 1109 1135 1139 1103 1250 1147 1248 1220 8/1 1100 1107 1133 1137 1214 1218 1159 1149 153.96 153.94 2380 1252 1208 1151 154.04 1098 1254 1212 1145 1090 1246 1210 1216 1206 460 1242 1244 536 537 538 1105 539 540 10/2 1155 1143 1131 1256 1153 1088 1204 1157 1092 2227 1094 1084 1096 1262 1183 2223 1082 153.73 8/2 1453 1129 1171 1165 2221 1258 1080 1260 1175 2225 1173 1179 1086 2219 450 531 532 1121 1125 533 5341181 535 1078 9/2 1527 1667 1169 1177 25/1 2215 1119 2213 1627 1123 1127 9/3 1525 1669 1671 1673 2217 1677 1629 1665 2209 153.55 1511 1523 1679 1681 2211 16/1 38 Tloris skupine objektov VI (objekta 8, 10) in XII (linija stojk) v sektorju F, G. Merilo 1 : 150 (G63, G64, G65) in odlomek brusa (G66). Četrti odlomek in G65 sta izdelana iz fino do grobozrnate lončarske mase, lončenine je bil najden ob severni steni (G77). Odlomka G63 okrašena z glavičenjem v vertikalnih snopih. Verjetno pripa-in G77 sodita v skupino fine pramenaste lončenine; na nji- data loncem z ravnim ali rahlo lijakastim vratom in koničnim ju je kombiniran motiv valovnice in horizontalnega traku, trupom tipa L1 po Guštinu (Guštin 2017, G395). Pomembno izdelan z odtisi vite dvojne sukane vrvice. Odlomek (G63) je, da se ti lonci pojavljajo skupaj s pramenasto keramiko bi lahko pripisali večjemu loncu (tipa L1a po Kruh) s krogla-med drugim tudi na najdišču Loke 2 pri Družinski vasi (Kruh sto ali bikonično oblikovanim trupom in ravnim dnom ter 2019, 159, sl. 32: 13, 14). Arheobotanična analiza vzorca 1288 štirimi tunelastimi ali trakastimi ročaji na največjem obodu. (iz kvadranta G/538/2) je potrdila prisotnost difuzno poro-Podobno okrašeni lonci tipa L1a so bili najdeni na najdi- zne vrste listavca z agregiranimi trakovi ( jelša, leska ali ga- ščih, ki so uvrščena v horizont pramenaste keramike (Kruh ber). Drugi makrorastlinski vzorec 1313 (oglja) zaradi slabe 2019, 161, sl. 32: 8 – Loka 2 pri Družinski vasi; Tiefengra-ohranjenosti ni dal rezultatov (sl. 62). Taksonomsko oprede- ber 2018, sl. 252: 11, 13 itd. – Wildon – Sclossberg; Sankovič ljenih živalskih ostankov iz objekta 10 in njegove neposredne 2014, sl. 6.4: 17–19, 24 – Grofovsko I; Strmčnik Gulič 2001, okolice je pet, dva sta neopredeljena. V notranjosti objekta sl. 6 zgoraj – Slivnica pri Mariboru). Odlomek brusa (G66) 10 je bil dokazan zob domačega goveda (vzorec 1287) in je edina najdba tega tipa orodja na najdišču. Odlomka G64 zob drobnice (vzorec 1211). Trije zobje pripisani drobnici so Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 41 dokazani v neposredni bližini objekta 10 (vzorci 1312, 1302, SE 1681 in SE 1689. Prostor 9/1 je velik 5,50 × 4,50 × 5,10 1316) (sl. 66). Inventar najdb iz objekta 10 in njegove ne- × 4,60 m. Od prostora 9/2 (velikega 4,00 × 3,69 × 3,80 posredne okolice ne odstopa od vsebine inventarjev, ki so × 4,10 m) ga deli predelna stena (stojke SE 1683, SE 1679, bili dokazani v ostalih objektih najdišča in jih lahko časovno SSE 1669). V centru prostora 9/1 se nahaja dimna konstruk-uvrstimo v obdobje pozne faze zgodnje bronaste dobe in cija kvadratne oblike (velikosti 1,08 × 1,80 m). V prostoru 9/2 prehodnega obdobja v srednjo bronasto dobo, tj. od konca je bila ob južni steni urejena odlagalna površina oziroma 19. stoletja pr. n. št. do sredine 16. stoletja pr. n. št. ležišče. Objekt je grajen v stojkasti tehniki gradnje. Razmik Skupina objektov VII med stojkami je približno 0,80 do 1,40 m. Nad prostoroma 9/1 in 9/2 je bila dvokapna streha. Nad vhodnim prostorom Sektorja F, G; objekti: 9, 16, 26 (sl. 40). je bila urejena enokapna streha. Iz razporeditve gradbenih ostalin objektov je razvidno, da Prostorsko lahko na objekt vežemo tri najdbe (G56, G96 in gre za samostojno skupino objektov z lastnim dvoriščem in arheozoološki vzorec 1336), od katerih imata odlomka G56 urejenim dohodom. Objekti stojijo tesno drug ob drugem. in G96 analogije v času pozne faze zgodnje bronaste dobe Skupino tvorijo dva bivanjska objekta in gospodarski objekt. in prehodnega obdobja v srednjo bronasto dobo. Glede Z zahodne strani zapira dohod k objektom ograja, tako da na značilen okras poševnega roba in lončarsko maso, zna-nastane večje dvorišče v velikosti približno 9,00 × 2,50 do čilno za t. i. fino pramenasto lončenino, bi lahko odlomek 3,00 m. roba ustja (G56) in tudi odlomke ostenja trupa G96 pripisali Objekt 9 – bivanjski objekt (sl. 40) skodeli tipa S1 (po Kruh). Skodele tega tipa imajo raven ali rahlo konkavno oblikovan poševni rob in ovalno (ali bikonič- Je pravokotne oblike. Dolžina objekta je 9,00 m, širina 7,00 m. no) oblikovan trup. Na prehodu v trup je lahko pritrjena po-Orientiran je jugovzhod−severozahod. Leži v sektorjih G in H, dolgovata aplika ali majhen ročaj. Rob ustja G56 je okrašen v kvadrantih 523–525, 528–530, 533–535, 591, 596. s tremi vrvičastimi prameni, izdelanimi z odtisi vite sukane Objekt je dvoprostoren. Nad vhodom je zgrajen nadstre-dvojne vrvice. Za odlomke ostenja G96 rekonstrukcija v risbi šek, širok 3,50 m. Vhod lahko predvidevamo med stojkama nakazuje, da bi lahko šlo za trup ovalne oblike, kakršen je 39 Sektorja G in H (pogled z juga proti severu) – v ospredju del skupine objektov VII in VI ter prodnati nasip (SE 1185). 42 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 značilen za zgoraj predstavljen tip skodele S1 (po Kruh). Od-Objekt 16 – bivanjski objekt (sl. 40) lomki so bili najdeni v objektu (G56) oziroma ob zunanji steni Objekt 16 ima pravokotno obliko. Dimenzije objekta so 8,70 (G96) objekta 9 (v kvadrantu 601/1). Najbližja paralela skodel × 8,10 m. Orientacija je jugozahod−severovzhod. Leži v sek-tipa S1 je poznana z najdišča Loke 2 pri Družinski vasi (Kruh torju G, v kvadrantih 510–518, 521–524, 526–528, 531–532. 2019, 38, sl. 16: 8, 9) v neposredni bližini najdišča Loka 1, sicer pa so pogoste na slovenskih ter hrvaških najdiščih in najdiščih Gre za enoprostoren objekt (velikosti 8,70 × 6,50 m). V bližini zahodne Transdanubije v horizontu pramenaste keramike vzhodne stene se nahaja dimna konstrukcija in neposredno (glej poglavje 4.2.3, tu str. 52, in Črešnar, Teržan 2014, 674, ob njej so se ohranili večji kosi ožgane gline – verjetno osta-opomba 57). Arheozoološki vzorec, odkrit v polnilu jame za nek ognjišča. V zahodni polovici objekta je bila urejena od-stojko SE 1173 (dimne konstrukcije v objektu 9/2), je pripisan lagalna površina oziroma ležišče. Vhod v objekt je verjetno domačemu govedu. bil z južne strani. S precejšnjo verjetnostjo bi ga lahko locirali med stojkama SE 1577 in SE 1633. Nad njim je bil zgrajen SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica SE 1185 – prodnati nasip 541 542 543 544 545 152.91 611 612 nadmorska višina linija objekta 1090 stratigrafska enota 8/1 številka objekta/številka prostora A B C D E F G H J K VII 1098 skupina objektov 1252 1145 10/1 1216 1090 1244 1151 1208 1185 536 8/1 10/2 537 538 1105 1131 539 1206 540 1155 606 607 1242 1256 1143 1153 1088 1204 1183 1157 1092 8/2 1084 1096 1262 1082 1094 1453 1779 153.54 153.48 1171 1781 1165 1783 1258 1260 153.601175 1173 1080 1167 1129 1179 1086 1181 153.55 1785 1767 531 1078 532 1121 153.67 533 153.64 534 535 601 1725 602 1125 1527 1667 1675 1177 1671 1169 1119 1761 1627 1673 31/1 1123 1127 9/1 9/2 1723 1525 1669 1679 1677 153.39 153.37 153.24 153.20 1629 1665 1717 1787 153.62 1511 153.57 1509 1523 1521 1631 1681 1663 1661 1659 1683 1705 1685 1715 1719 1507 1515 1517 1519 1713 1755 526 1513 527 528 9/3 1529 529 530 1689 1633 596 597 1651 1653 1711 1753 1541 1539 16/1 1531 1657 1687 1535 1575 1655 1747 153.48 1691 1543 1533 1647 2300 2201 1577 1721 153.04 1537 1645 1649 1693 152.99 153.39 1547 2302 153.15 1545 1643 1697 1589 1635 152.96 1551 1559 1573 1695 1571 16/2 1641 1699 521 1549 522 523 524 525 591 592 1553 1557 1569 1591 1567 1555 1565 1737 2249 152.87 1593 153.28 153.26 152.93 1563 VII 152.86 1185 1561 1733 1605 1639 152.82 1579 1603 1611 1607 1709 1727 516 517 1601 518 1609 1623 519 520 586 587 1707 1637 1595 1594 1599 26/2 1625 2526 1875 152.81 152.80 1621 26/1 1619 1883 152.67 152.81 2474 152.81 152.80 27/1 1873 1615 1617 1597 1613 1869 1865 1871 1889 511 1917 512 513 514 5151915 581 1867 582 40 Tloris skupine objektov VII, objekti 9, 16, 26, sektorja F, G. Merilo 1 : 150. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 43 nadstrešek v širini 2,50 m. Uporabljena je bila stojkasta teh-Ostaline objekta 27 se nahajajo približno 7,00 m južno od 1157 nika gradnje. Dvokapno streho je nosilo pet podpornih ste- objekta 9. Orientiran je jogozahod−severovzhod. Leži v 1183 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica 153.45 1845 1843 brov. Ob južni steni prostora 16/2 se je nahajala manjša od- sektorjih G, H, v kvadrantih 510, 515, 581, 586. Leži severno 1779 1777 153.12 SE 1185 – prodnati nasip 1781 1839 1171 1783 1165 153.16 1841 152.91 nadmorska višina padna jama SE 1571, v kateri je bilo najdenih nekaj drobcev od objekta 28. Ograja poteka od njegovega jugovzhodne-1775 1773 1175 1453 1167 31/2 linija objekta keramike in oglja. Od severozahodnega vogala stavbe je ga vogala proti vzhodu. 1911 1837 1177 1173 1785 1767 1771 1769 535 601 1725 602 603 1835604 2474 605 stratigrafska enota 651 652 proti jugu, do objekta 26, potekala ograja. Glede na odkrite 1169 1675 Objekt je enoprostoren, nepravilne oblike, velik 5,30 × 3,50 1181 1831 1833 1761 1763 27/1številka objekta/številka prostora 2179 strukture v objektu (dimno konstrukcijo, odlagalno površino, 1829 VIII skupina objektov × 5,10 × 3,10 m. Odprt je z južne strani. Grajen je v stojkasti 1669 1671 1673 1723 odpadno jamo) in bližino gospodarskega objekta 26 sme- 1677 153.07 1787 1759 152.79 tehniki gradnje. Razmik med stojkami je od 1,00 do 1,30 m. 153.20 153.12 1825 9/1 9/2 1679 1717 1765 1823 1827 mo predvidevati, da je objekt 16 bivanjski. 1681 1719 31/1 Od jugovzhodnega vogala objekta 27 poteka proti seve- 1661 1659 1683 2021 9/3 1755 2298 1685 1821 1817 Lesno oglje iz plasti SE 22 (kvadrant G/533/1) je omogoči- rozahodnemu vogalu objekta 29 ograja v dolžini 6,00 m. 1819 530 1689 5961715 1713 597 598 31/3 599 600 656 1185 657 lo tudi radiokarbonsko analizo (vzorec 1345 = LTL17653A Razmik med koli ograje je od 1,00 m do 1,30 m. Konstruk-1815 1657 1711 1753 1751 1687 1809 – sl. 68), ki plast datira v čas 1884–1643 BC (2δ – 95,4 %) cija opisanega objekta in pripadajoča ograja spominjata na 2079 1749 1655 1691 IX 2300 1813 1863 152.70 1747 1811 oziroma 1872–1690 BC (1δ – 68 %). Datacija je sočasna tra- objekt 26. Njegova namembnost je zaradi odsotnosti vseh 152.92 1807 34/1 2019 1693 152.99 152.76 152.68 janju pramenaste keramike (Črešnar, Teržan 2014, 675, sl. 14; najdb težko določljiva. 2302 1745 2075 1697 1743 2011 2015 2071 2069 Kruh 2019, 164, 165). Razen drobcev lončenine v odpadni 1695 2073 Objekt 28 – gospodarski objekt z nadstreškom (sl. 41) 1699 1741 30/2 1805 2017 32 2077 jami SE 1571 so le-te v notranjosti objekta in tudi v njegovi 525 591 592 593 1803 594 2013 1857 595 661 2065 662 neposredni okolici popolnoma odsotne. Pomembno najd- Nahaja se na skrajnem južnem delu naselbine. Po veliko- 1737 1739 1801 2009 1859 2067 2063 bo predstavlja odlomek ročaja jezičasto ročajnega srpa z sti sodi med večje objekte. Njegove dimenzije so 10,15 × 30/1 1797 2005 2007 152.67 152.73 1855 1735 152.64 1799 1861 2059 rebri G54 neposredno ob jami SE 1119. 7,60 m. Leži v sektorjih G, H, v kvadrantih 505, 510, 571–573, 152.51 152.68 1733 1853 2061 1185 1731 1979 576, 578, 582. 1795 1793 Objekt 26 – gospodarski objekt – lopa (sl. 40) 1727 1851 33/1 2305 152.82 29/1 1847 1849 1789 Objekt je enoprostoren, z urejenim nadstreškom na južnem 520 1709 1707 586 587 1729 588 1791 589 590 2003 666 667 Gre za objekt pravokotne oblike, velik 6,04 × 2,00 m. Leži pri- delu. Vhod je z južne strani, in sicer med stojkama SE 1937 1907 1887 1905 1975 bližno 4,00 m južno od objekta 16. Orientiran je jugozahod− 1637 2526 1875 1977 2486 2001 in SE 2049. Velikost prostora, ki ga prekriva le nadstrešek, je 152.80 152.70 1903 2057 1971 1999 severovzhod. Leži v sektorju G, v kvadrantih 511–513, 517, 518. 152.82 1883 1885 2474 1899 1973 6,50 × 2,79 × 6,90 × 2,60 m. Dimenzije glavnega prostora 152.81 1873 152.69 1869 1901 1909 1969 33/2 152.62 1997 2055 Objekt je enoprostoren, velik 6,80 × 1,80 m. Glede na po- 28/1 znašajo 6,50 × 5,10 × 7,10 × 5,10 m. Zahodna stena 27/1 1881 152.66 1897 1963 1995 1889 1965 152.54 1871 1879 1967 zicijo stojk na severni steni objekta smemo predvidevati, da prostora 28/1 je skoraj 1,00 m krajša od vzhodne. Objekt je 1891 1867 29/2 515 1989 1991 1993 581 1877 1893 1895 1865 582 583 584 585 671 672 je bil s severne strani odprt. Nad objektom je bila urejena grajen v tehniki stojkaste gradnje. Razmik med njimi je od 29/3 1981 1917 1935 1953 1915 1951 verjetno enokapna streha. Severozahodni vogal objekta 26 1,00 do 1,50 m. Ker gre za ozko in dolgo stavbo, je dvoka-1943 152.80 152.69 1957 1933 1947 1955 1959 152.58 1931 1961 je z ograjo povezan s severozahodnim vogalom objekta 16. pno streho nosila ena vrsta soh. Nad vhodom je bila zgraje-1919 152.62 1927 1949 1987 1941 Tako je med objektoma 26, 16 in ograjo nastal s treh strani na manjša streha, ki so jo podpirali štirje nosilni stebri. 2025 1945 152.63 152.64 1985 152.60 1929 1939 VIII 2051 1983 zaprt prostor – dvorišče. Glede na tlorisno zasnovo kaže, da 1923 2049 Objekt 29 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 41) 1925 gre za manjši gospodarski objekt, ki je sodil k bivanjskemu 510 576 577 1937 578 579 2524 580 2488 676 677 objektu 16. Najdbe, ki bi se vezale na objekt ali njegovo Objekt 29 leži vzhodno od objekta 28 in je od njega odda-152.51 1921 2039 28/1 2045 2053 okolico, niso bile odkrite. ljen 2,00 m. Orientiran je jugozahod−severovzhod. Leži v 2490 28/2 36/1 152.54 2520 2522 152.54 2037 Skupina objektov VIII sektorju H, v kvadrantih 578–580, 582–585, 587–589. 152.51 2516 2027 2047 2492 Je dvoprostoren, skoraj kvadratne oblike, velik 7,70 × 152.51 2518 Sektorji G, H, J; objekti: 27, 28, 29, 33, 36 (sl. 41). 2029 2494 7,60 m. Vhod v objekt je urejen z južne, tj. dvoriščne stra- 505 571 2043572 573 574 575 681 682 2035 V skupino VIII, ki je po legi najjužnejši, sodijo bivanjski objekt ni. Nad vhodom je urejen nadstrešek (dimenzij 3,80 × 1,40 2041 2512 2031 2496 in trije gospodarski objekti. Objekti so razporejeni tesno × 3,30 × 1,50 m). V prostoru 29/2, velikem 7,00 × 6,20 × 152.42 152.38 152.36 drug ob drugem. Manjše notranje dvorišče je stisnjeno med 7,00 × 6,60 m, se nahaja dimna konstrukcija. V njeni ne-2498 2033 2506 objekte 27, 28, 33 in 36. Dostop do osrednjega dvorišča je posredni bližini stojk SE 1963 in SE 1973 je bila pri raziska-2508 mogoč po ozki, približno 1,5 m široki poti s severne strani vah ugotovljena temnejša lisa (SE 1909), na njeni površini 500 566 567 2510 568 569 570 686 687 naselbine in poteka med objektoma 29 in 28 v osrednje pa so bile najdene živalske kosti, drobci oglja, kos žrmelj, dvorišče. nekaj odlomkov lončenine (v zelo razpadlem stanju) in ka- južna meja naselbine Objekt 27 – gospodarski objekt – lopa (sl. 41) mni, katerih površina je bila izpostavljena vročini. Verjetno so ti kamni preostanek ognjišča, ki je bilo urejeno ob dimni konstrukciji. V drugi polovici objekta 29/1 (površine približno A B C D E F G H J K 7,20 × 3,50 × 7,30 × 3,50 m) je bilo ob severni in delno 495 561 562 563 564 565 691 692 zahodni steni urejena odlagalna površina oziroma ležišče, 44 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 1157 1183 SE 26 – marmorizirana olivno siva ilovica 153.45 1845 1843 1779 1777 153.12 SE 1185 – prodnati nasip 1781 1839 1171 1783 1165 153.16 1775 1773 1841 152.91 nadmorska višina 1175 1453 1167 1911 31/2 1837 linija objekta 1177 1173 1785 1767 1771 1769 535 601 1725 602 603 1835604 2474 605 stratigrafska enota 651 652 1169 1675 1181 1831 1833 1761 1763 27/1številka objekta/številka prostora 2179 1829 VIII skupina objektov 1669 1671 1673 1677 1723 153.07 1787 1759 152.79 153.20 153.12 1825 9/1 9/2 1679 1717 1765 1823 1827 1681 1719 31/1 1661 1659 1683 2021 9/3 1755 2298 1685 1821 1817 1819 530 1689 5961715 1713 597 598 31/3 599 600 656 1185 657 1815 1657 1711 1753 1751 1687 1809 2079 1749 1655 1691 IX 2300 1813 1863 152.70 1747 1811 152.92 1807 34/1 2019 1693 152.99 152.76 152.68 2302 1745 2075 1697 1743 2011 2015 2069 1695 2073 2071 1699 1741 30/2 1805 2017 2077 525 32 591 592 593 1803 594 2013 1857 595 661 2065 662 1737 1739 1801 2009 1859 2067 30/1 1797 2063 2005 2007 152.67 152.73 1855 1735 152.64 1799 1861 2059 152.51 152.68 1733 1853 2061 1185 1731 1979 1795 1793 1727 1851 33/1 2305 152.82 29/1 1847 1849 1789 520 1709 1707 586 587 1729 588 1791 589 590 2003 666 667 1907 1975 1637 2526 1875 1887 1905 1977 2486 2001 152.80 152.70 1903 2057 1971 1999 152.82 1883 1885 2474 1899 1973 152.81 1873 152.69 1869 1901 1909 1969 33/2 152.62 27/1 1881 1997 2055 152.66 1897 1963 1995 1889 1965 152.54 1871 1879 1967 1891 1867 29/2 515 1989 1991 1993 581 1877 1893 1895 1865 582 583 584 585 671 672 29/3 1981 1917 1935 1953 1915 1943 1951 152.80 152.69 1957 1933 1947 1955 1959 152.58 1931 1961 1919 152.62 1927 1949 1987 1941 2025 1945 152.63 152.64 1985 152.60 1929 1939 VIII 1923 2051 1983 2049 1925 510 576 577 1937 578 579 2524 580 2488 676 677 152.51 1921 2039 28/1 2045 2053 2490 28/2 36/1 152.54 2520 2522 152.54 2037 152.51 2516 2027 2047 2492 152.51 2029 2518 2494 505 571 2043572 573 574 575 681 682 2035 2041 2512 2031 2496 152.42 152.38 152.36 2498 2033 2506 2508 500 566 567 2510 568 569 570 686 687 južna meja naselbine A B C D E F G H J K 495 561 562 563 564 565 691 692 41 Tloris skupine objektov VIII (objekti 27, 28, 29, 33, 36, sektorji G, H, J) in skupine objektov IX (objekti 30–32, sektorja H, J). Merilo 1 : 150. Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 45 ki je bilo dvignjeno od tal na lesenih nosilcih. Uporabljena je bil z enokapno streho. Od jugozahodnega vogala objekta stojkasta tehnika gradnje. Nad vhodom v stavbo je bil urejen poteka proti zahodu 8,50 m dolga ograja. Nosilci ograje so nadstrešek. v razmiku od 0,80 do 1,70 m. Od gospodarskega objekta 28 Objekt 33 – gospodarski objekt z zbiralnikom vode (sl. 41) je oddaljena od 3,00 do 4,50 m. Nahaja se vzhodno od bivanjskega objekta 29, v sklopu ka- Objekti VIII skupine ležijo na skrajnem južnem obrobju na- terega je zbiralnik vode SE 2003 (sl. 42). Nad zbiralnikom je selbine in so imeli, gledano prostorsko, najslabše bivanjske bila urejena strešna konstrukcija v obliki enokapne strehe, ki pogoje. Ta del najdišča je še danes pogosto poplavljen in jo je podpiralo sedem lesenih stebrov. Zbiralnik vode veliko-razmočen od talne vode. Podobni pogoji ali pa še bolj zao- sti 2,70 × 1,40 × 1,75 × 1,45 m je bil globok 0,70 m. V polnilu streni so bili verjetno tudi v času obstoja bronastodobne na-stojke SE 1999 se je nahajala taksonomsko neopredeljena selbine. Agresivno sedimentno okolje je neugodno vplivalo živalska kost (vzorec 1371). na ohranjenost vseh vrst najdb. Najdbe so bile v neredkih primerih na področju južnega dela naselbine izjemno slabo Objekt 36 – gospodarsk objekt z ograjo (sl. 41) ohranjene, razpadajoče. Morda smemo s temi vzroki pove- Objekt 36 z južne strani zapira manjši dvoriščni prostor, ki zati popolno odsotnost vseh vrst najdb v skupini objektov je nastal med skupino objektov 28, 29 in 33. Je pravokotne VIII, zato lahko namembnost objektov opredelimo zgolj na oblike, velikosti 6,50 × 3,10 m. Orientiran je jugovzhod−se-podlagi tlorisnih podobnosti in ohranjenosti strukturnih ele- verozahod. Leži v sektorju H, v kvadrantih 567–570, 573– mentov v notranjosti objektov. 575, 579, 580. Skupina objektov IX Grajen je v tehniki stojkaste gradnje. Razmik med njimi je Sektorja H, J; objekti: 30, 31, 32 (sl. 41). od 1,50 do 2,20 m. Po vsej verjetnosti gre za manjši gospo- darski objekt v sklopu zgoraj omenjenih objektov. Pokrit je Objekti 30, 31 in 32 sestavljajo skupino objektov v osrednjem delu sektorja H. Objekti so različnih velikosti. Večji 42 Pogled na južni del sektorja H, v ospredju delno izpraznjena zbiralnika vode SE 2003 (v objektu 33) in SE 2017 (v objektu 32). 46 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 43 Pogled na objekte 29, 30, 31 z juga; v ospredju objekt 29 s koncentracijo keramike SE 1909. dvoprostorni objekt 31 je po vsej verjetnosti bivanjski (di-Objekt 31 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 41) mni sistem, urejena odlagalna oziroma ležiščna površina). Je pravokotne oblike, dolg 9,40 m in širok 7,00 m. Orientiran Za objekta 30 in 32, ki sta manjša in izrazito podolgovate je jugozahod−severovzhod. Leži v sektorju H, v kvadrantih ter ozke oblike, smemo predvidevati, da sta pripadajoča 591–593, 596–598, 601–603. Nahaja se severno od gospo-gospodarska objekta. Dostop v skupino objektov IX je bil darskega objekta 30. Z njim ga povezuje skupno dvorišče. urejen z osrednjega trga. Je dvoprostoren. Vhod v objekt je bil urejen pod nadstre- Objekt 30 – gospodarski objekt (sl. 41) škom velikosti 4,00 × 2,30 × 3,90 × 2,40 m, mimo stojk Nahaja se južno od stanovanjskega objekta 31. Dimenzije SE 2298 in SE 1821. Ob severni steni prostora 31/1 (veliko-objekta so 8,70 × 4,20 m. Orientiran je jugozahod−seve- sti 5,00 × 4,60 × 4,90 × 2,40 m) je bila zgrajena dimna rovzhod. Leži v sektorju H, v kvadrantih 591–594, 587–589. konstrukcija. V prostoru 31/2 (velikem 4,00 × 4,50 × 4,20 × Je enoprostoren z napuščem (torej odprtim delom) po vsej 4,50 m) je bila v južni polovici prostora urejena odlagalna severni dolžini. Ima nepravilno (skoraj pravokotno) obliko. površina oziroma ležišče. Prehod iz prostora 31/1 v prostor Vzhodna stena zaprtega dela objekta je za 1,00 m krajša 3/2 je potekal mimo stojk SE 2298 in SE 1765. Grajen je v od zahodne. Napušč vzdolž severne stene objekta v širini stojkasti tehniki gradnje. Dvokapno streho so nosili trije no-1,50 m je bil urejen prav zaradi izredne bližine objekta 31. S silni stebri SE 1717, SE 1763 in SE 1835. Arheozoološka anali-takšno ureditvijo so pridobili manjše notranje dvorišče ve- za (dveh vzorcev) je potrdila prisotnost prašiča (v kvadrantu likosti 3,00 × 4,00 m, obenem pa vzpostavili boljšo komu- H/602, vzorec 1358 – sl. 66). Drugih najdb ni bilo. nikacijo med objektoma 31 in 30. Dostop v dvorišče je bil Objekt 32 – gospodarski objekt – lopa (sl. 41) mogoč z osrednjega trga (torej z vzhoda). Vhod v glavni Po obliki in funkciji je podoben objektu 33, velikosti 9,40 × prostor 30/1 nepravilnih oblik (dimenzije prostora 3,40 × 3,00 m. Orientiran je zahod−vzhod. Leži v sektorjih H, J, v 1,50 × 3,20 × 2,50 m) je bil urejen med stojkama SE 1741 kvadrantih 589, 590, 594, 595, 661, 662, 666, 667. in SE 1739. Glede na pozicijo stojk je imel objekt enokapno streho. Grajen je bil v tehniki stojkaste gradnje. Razmik med Nahaja se vzhodno od gospodarskega objekta 30. Z južne stojkami je bil 1,20 do 2,50 m. Najdbe, ki bi pripomogle k strani zapira osrednji trg naselbine v sektorjih H in J. Gre za opredelitvi namembnosti objekta, niso bile evidentirane. objekt odprtega tipa, v okviru katerega se je nahajal zbiral- nik vode SE 2017. Pokrit je bil z enokapno streho. Zbiralnik Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 47 vode SE 2017 (sl. 42) je nepravilne oblike, velikosti 1,80 × V notranjosti objekta so bili ob zahodni steni najdeni tri-1,90 m, globine 1,10 m. je odlomki lončenine (G151, G152, G155). Četrti odlomek 626 628 623 629 630 706 Arheozoološka analiza dveh vzorcev kosti (ena iz prodna- (G156) se je nahajal ob vzhodni steni. Kronološko pomemb- 1044 1052 tega nasipa SE 1185, severno od objekta 32 – vzorec 1361, na sta odlomek vratu (G155) lonca tipa L1a, katerega vrat je 1054 1046 1056 druga iz kvadranta J/662 – vzorec 1372) zaradi slabe ohra- okrašen z motivom VP05 (Kruh 2019, 31, sl. 10: tip L1a), in 153.32 153.46 153.13 1048 1050 1365 njenosti obeh kostnih ostankov ni dala rezultatov. Drugih odlomek ostenja (G156) skodele konične oblike trupa (po 153.09 153.20 1306 1310 1314 1330 1332 XI153.25 1360 najdb ni bilo (sl. 66). Kruh 2019, 200, sl. 50: 1, 2), katerega poševni rob (po Kruh 153.44 1312 1356 1358 1363 153.32 lijakast vrat) je okrašen z vrvičastimi prameni (ali vrvičastim 1308 1302 1610 1423 1425 624 625 631 6321393 1395 633 634 1354 635 1502 711 Tudi skupina objektov IX je (podobno kot skupina objektov nizom) odtisov vite sukane dvojne vrvice. Obe obliki sta 1298 1326 1300 1610 14/1 1419 1352 VIII) v celoti ležala na območju naselbine, ki zaradi pogostih značilni predstavnici časovnega obdobja zgodnje brona-1417 1185 1328 1421 1346 1296 1389 1391 1500 poplav ni nudila idealnih razmer za bivanje. Zaradi agresiv- 1324 1413 1344 ste dobe in prehodnega obdobja v srednjo bronasto dobo 1294 11/1 1415 1350 1342 153.33 153.24 1387 1338 nega sedimentnega okolja se najdbe (razen redkih arheo- 153.18 153.12 1426 1498 (glej poglavje 4.2.3, Tipološka opredelitev ..., tu str. 69, 70 153.41 1411 1340 153.09 1292 1348 1322 1385 zooloških) niso ohranile. Posledično je bila delno otežena 1504 153.05 in sl. 46). Odlomek vratu (G151), katerega motiv NV01 je 1316 1318 1185 1379 1409 153.15 13/1 1496 1290 1288 interpretacija namembnosti objektov, za katero so nudili 1381 okrašen z odtisom navite vrvice, in odlomek ostenja G152 619 620 636 1320 637 1383638 1407 639 640 1336 1480 716 1334 edino oporo le strukturni elementi iz notranjosti objektov in 1185 11/2 1494 z motivom G05, izdelanim v tehniki glavničenja, sta tako 153.14 1405 1377 1478 153.03 153.42 153.04 tlorisne zasnove raziskanih objektov. 1492 v tehnološkem pogledu kot motiviki značilna predstavnika 1276 1272 12/1 1445 1449 1375 1474 1476 1286 35/1 1401 1505 Skupina objektov X pramenaste keramike (sl. 46). Tip lonca L1a je potrjen tudi 1274 1270 1447 1472 1490 153.37 153.21 1185 1403 1488 1282 153.23 1278 1185 1371 13/2 153.00 v objektu 10 VII skupine objektov (gre za G63), medtem ko 1443 1373 15/1 1464 1266 1482 1484 Sektorja H, J; objekti: 13, 15, 34, 35 (sl. 44). 1284 1441 1486 je bil odlomek konične skodele odkrit med keramičnimi od- 153.09 1185 614 615 641 642 1367 1369 643 1397 644 1466 1468 1470 645 721 1437 1439 1399 2171 Raziskani objekti zapirajo osrednji trg z zahodne strani. Od lomki, pripisanimi skupini objektov XI (gre za G144, najden 1264 1280 153.10 153.37 2169 1268 153.19 153.12 1185 2177 152.86 objekta 34 sta ohranjeni le severna in zahodna stena. Nje- zunaj objektov). Med štirimi analiziranimi arheozoološkimi 153.29 2139 2141 2143 152.94 2175 2173 1451 1435 1433 1429 152.93 1431 2135 2167 gova namembnost je nedoločljiva. Za objekta 13 in 15 lahko vzorci (vzorci 1324, 1319, 1369, 1320 – vsi neopredeljeni) in 2163 2161 153.12 2113 2137 glede na tlorisno zasnovo s precejšnjo gotovostjo trdimo, enim arheobotaničnim vzorcem (vzorec 1368) je le analiza 153.16 2109 2165 2155 2157 2159 2107 da gre za bivanjska objekta. Objekt 35 zaradi svoje orienti- makroostanka oglja (vzorec 1368) dokazala skupino difuzno 15/2 2111 2129 609 2133 2131 610 646 647 648 152.97 649 2153 650 726 ranosti sever−jug zapira z zahodne strani notranji dvoriščni poroznih listavcev z agregiranimi trakovi, kamor sodijo jelša, 2105 2121 15/3 prostor, ki je nastal med objekti 34, 15, 13 in 35. leska in gaber, ki po Tolarjevi pričajo, da gre za oglje ali les iz 2103 2119 2101 2127 2151 152.83 2117 Objekt 13 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 44) ostankov kurišč (Tolar – glej poglavje Rastlinski makroostan- 153.12 2125 2149 1839 1841 2099 ki, tu str. 104, sl. 62). 152.95 2147 153.00 2123 Leži severovzhodno od objekta 15 v oddaljenosti približno X 1185 1,00 m. Velik je 7,90 × 6,50 m in je orientiran jugozahod−se- Objekt 15 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 44) 604 605 651 652 653 654 655 731 2145 verovzhod. Leži v sektorjih J, K, v kvadrantih 633–635, 638– Je skoraj kvadratne oblike, velik 9,80 × 8,80 m. Orientiran 2089 640, 644, 645, 761, 721. Na del jugovzhodne stene objekta je jugozahod−severovzhod. Leži v sektorju J, v kvadrantih 152.79 2087 je prislonjena lopa 35. Dostop do objekta je potekal po no- 641–644, 646–649, 652–654. Nahaja se med objekti 34, 152.91 1185 1827 2085 152.88 tranjem dvorišču skupine objektov X, mimo stanovanjskega 13 in 11. Z njimi jih povezujejo skupna dvorišča in dohod z 2021 1817 1185 objekta 15. osrednjega trga. 599 600 656 657 658 659 660 736 1815 152.62 Vhod v objekt je na jugozahodnem vogalu stavbe, med stoj- Objekt je dvoprostoren. Nad glavnim vhodom, v južni steni, 152.64 2079 1863 34/1 kama SE 1472 in SE 1476. Nad vhodom je zgrajen nadstre- je urejen nadstrešek velikosti 6,10 × 2,10 × 3,80 × 1,90 m. šek v širini 1,50 m. Je enoprostoren. V jugozahodnem delu Vhod v stavbo oziroma prostor 5/1 je bil desno od stoj-152.78 30/2 SE 26 – marmorizirana siva ilovica 2083 prostora je bilo odkrito delno ohranjeno ognjišče SE 1427. ke SE 2127. V prostoru 15/1, velikem 5,00 × 7,00 × 5,00 × 2071 2077 2011 SE 1185 – prodnati nasip 2069 Ohranjenih je bilo 6 oblic, ki so tvorile kamnit venec okrog 6,80 m, je bila v osrednjem delu urejena dimna konstrukcija. 30/1 2013 SE 1610 – leča dolomitnega grušča 32 152.70 594 595 661 2065 662 663 664 665 741 ognjišča premera približno 0,60 m, neposredno ob njem V severnem delu istega prostora je bila urejena odlagalna 2009 SE 1426 – peščenjak 2067 pa je bila odkrita večja temnejša lisa (SE 1426 – peščenjak) površina oziroma ležišče. Prehod iz prostora 15/1 v 15/2 je SE 1505 – peščenjak 1859 152.91 nadmorska višina nepravilne oblike, velika 1,10 × 0,80 m. Dimna konstrukcija bil urejen med stojkama SE 2119 in SE 2121 v predelni steni 2061 1861 linija objekta 152.78 je ležala med liso in ležiščem oziroma odlagalno površino objekta. Prostor 15/1 je velik 4,00 × 6,80 × 4,50 × 6,80 m. 1797 29/1 1395 stratigrafska enota 152.64 na skrajnem severovzhodnem delu objekta (širine približno Dvokapno streho nad prostoroma 15/1,2 so nosili trije ste-14/1 številka objekta/številka prostora 1,70 m). Stojke dokazujejo stojkasto tehniko gradnje. Razmik bri (četrti ni bil najden). Nadstrešek nad glavnim vhodom 589 X, IX 590 666 667 668 669 670 746 skupina objektov A B C D E F G H J K med stojkami je enoten in znaša približno 1,50 m. Objekt je je podpiralo šest stebrov. Objekt je grajen v tehniki stojka-pokrivala dvokapna streha. ste gradnje. Razmik med stojkami je od 1,0 do 2,5 m. Večji 48 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 626 628 623 629 630 706 1044 1052 1054 1046 1056 153.32 153.46 153.13 1048 1050 1365 153.09 153.20 1306 1310 1314 1330 1332 XI153.25 1360 153.44 1312 1356 1358 1363 153.32 1308 1302 1610 1423 1425 624 625 631 6321393 1395 633 634 1354 635 1502 711 1298 1326 1300 1610 14/1 1419 1352 1417 1185 1328 1421 1346 1296 1389 1391 1500 1324 1413 1344 1294 11/1 1415 1350 1342 153.33 153.24 1387 1338 153.18 153.12 1426 1498 153.41 1411 1340 153.09 1292 1348 1322 1385 1504 153.05 1316 1318 1185 1379 1409 153.15 13/1 1496 1288 619 620 1290 636 1320 637 1381 1383638 1407 639 640 1336 1480 716 1185 11/2 1334 1494 153.14 1405 1377 1478 153.03 153.42 153.04 1276 1272 12/1 1492 1445 1449 1375 1474 1476 1286 35/1 1401 1274 1505 1270 1447 1472 1490 153.37 153.21 1185 1403 153.00 1488 1282 153.23 1278 1185 1371 1443 1373 15/1 13/2 1464 1266 1482 1484 1284 1441 153.09 1486 1185 614 615 641 642 1367 1369 643 1397 644 1466 1468 1470 645 721 1437 1439 1399 2171 1264 1280 153.10 153.37 2169 1268 153.19 153.12 1185 2177 153.29 2139 2141 2143 152.94 152.86 2175 2173 1451 1435 1433 1429 152.93 1431 2135 2167 2163 2161 153.12 2113 2137 153.16 2109 2165 2107 15/2 2155 2157 2159 2111 2129 609 2133 2131 610 646 647 648 152.97 649 2153 650 726 2105 2121 15/3 2103 2119 2101 2127 2151 152.83 153.12 2117 2125 2149 1839 1841 2099 152.95 2147 153.00 2123 X 1185 604 605 651 652 653 654 655 731 2145 2089 152.79 2087 152.91 1185 1827 2085 152.88 2021 1817 1185 599 600 656 657 658 659 660 736 1815 152.62 152.64 2079 1863 34/1 152.78 30/2 SE 26 – marmorizirana siva ilovica 2071 2077 2083 2011 SE 1185 – prodnati nasip 30/1 2013 SE 1610 – leča dolomitnega grušča 32 2069 152.70 594 595 661 2065 662 663 664 665 741 2009 SE 1426 – peščenjak 2067 SE 1505 – peščenjak 1859 152.91 nadmorska višina 2061 1861 linija objekta 152.78 1797 29/1 1395 stratigrafska enota 152.64 14/1 številka objekta/številka prostora 589 X, IX 590 666 667 668 669 670 746 skupina objektov A B C D E F G H J K 44 Tloris skupine objektov X (objekti 13, 15, 34, 35, sektorja J, K) in skupine objektov XI (objekti 11, 12, 14, sektorja H, J). Merilo 1 : 150 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 49 razmik med stojkami je opazen v vzhodni (2,50 m) in severni Objekt 11 – bivanjski objekt z nadstreškom (sl. 44) steni (med 1,30 do 2,30 m). Leži med objektoma 12 in 14. Je nepravilne oblike, velik 6,80 Zaradi odsotnosti keramičnih in rastlinskih makroostankov × 7,30 m (z nadstreškom) × 5,90 × 6,60 m. Orientiran je je opredelitev namembnosti objekta težja. Najdena sta bila jugozahod−severovzhod. Leži v sektorjih H, J, v kvadrantih le dva odlomka živalskih kosti, katerih taksonomska opre-615, 619, 620, 624, 625, 631, 632, 636, 737, 641, 642. delitev ni bila mogoča (vzorca 1370 in 1330 – sl. 66). Na Objekt je enoprostoren. Vhod vanj je mogoče bil desno od osnovi podobnosti gradnje, razporeditve stojk in notranje stojke SE 1379. V jugovzhodnem delu prostora se nahaja razporeditve struktur v prostorih lahko sklepamo, da gre za dimna konstrukcija. Objekt je pokrivala dvokapna streha. bivanjski objekt. Nadstrešek ob južni steni je širok 1,80 m. Grajen je tehniki Objekt 34 – namembnost ? (sl. 44) stojkaste gradnje. Nahaja se južno od bivanjskega objekta 15 in vzhodno od Najdb, ki so primerne za natančnejšo opredelitev, v notra-obeh vodnih zbiralnikov v objektih 32 in 34. Predstavlja njosti objekta ni. Odkriti so bili trije odlomki lončenine, od skrajni jugovzhodni objekt v naselbini. Orientiran je jugoza-tega dva odlomka dna (G147, G153) in odlomek trakaste- hod−severovzhod. Leži v sektorju J, v kvadrantih 653, 654, ga ročja (G154). Ohranjenih je 7 odlomkov živalskih kostnih 657–650, 659, 662, 663, 667, 668. ostankov, od katerih so 4 taksonomsko opredeljeni, od tega Objekt ni v celoti ohranjen, tako da je njegova namemb- trije pripadajo domačemu govedu (vz. 1293, 1297, 1269/a) nost nedoločljiva. Ohranjeni sta severna (v dolžini 9,50 m) in en drobnici (vzorec 1138). Pri treh vzorcih taksonomska in zahodna stena (v dolžini 8,40 m). Ob severni steni (ki je opredelitev ni bila mogoča (sl. 66). Analiza makroostanka oddaljena 4,00 m od bivanjskega objekta 15) je potekala pot vzorca oglja 1306 je potrdila, da sodi (oglje) v skupino difuz osrednjega trga po prodnati površini v notranje dvorišče zno poroznih listavcev z agregiranimi trakovi, kamor sodijo obravnavane skupine objektov. Prostorska razporeditev jam jelša, leska in gaber, ki po Tolarjevi pričajo, da gre za oglje ali za stojke kaže skoraj kvadratno obliko objekta. Iz fotograf-les iz ostankov kurišč (Tolar – glej poglavje Rastlinski makro- skega posnetka helioplana je razvidno, da stojka SE 2081 ostanki, tu str. 104). Ali je opredelitev, da gre za stanovanjski predstavlja jugozahodni vogal stavbe, tako da bi bile di-objekt, pravilna, je glede na odsotnost databilnih keramič- menzije objekta približno 9,50 × 8,40 m. Tudi ta objekt je bil nih najdb in kljub prisotnosti strukture dimne konstrukcije ter grajen v stojkasti tehniki gradnje. razpoložljivih taksonomsko opredeljenih živalskih in rastlin- skih ostankov v objektu težko dokazljiva. Objekt 35 – gospodarski objekt (sl. 44) Objekt 12 – gospodarski objekt – ograda za živali (sl. 44) V bistvu gre za nekakšen prizidek objekta 13. Gre za odprt tip stavbe, orientiran v smeri sever−jug. Ležal je v sektorjih Leži v sektorjih H, J, v kvadrantih 609, 610, 614, 615, 620. J, K, v kvadrantih 653, 654, 657–659, 662, 663, 667, 668. Je Orientiran je jugozahod−severovzhod. Je nepravilne pra-nepravilne oblike, velikosti 3,40 × 5,0 × 4,20, 3,40 m. Od vokotne oblike z »ovalnim« zaključkom na zahodnem delu južnega vogala objekta je po vsej verjetnosti potekala ogra- (stojke SE 1264, SE 1278, SE 1274). Po kvadraturi najmanjši ja proti jugu (ohranjeni sta le dve stojki). Grajen je v tehniki v skupini objektov XI. Velik je 5,60 × 3,90 × 5,00 × 3,30 m, stojkaste gradnje. Razdalja med stojkami močno variira. z vhodom nekje na zahodni strani. Po razporeditvi stojk je podoben objektu 4, če odmislimo vodni zbiralnik (iz skupine Skupina objektov XI objektov II – sl. 32: objekt 4), ki je opredeljen kot ograda Sektorja H, J; objekti: 11, 12, 14 (sl. 44). oziroma odprta živalska staja. Glede na tlorisno zasnovo in podobno razporeditev stojk bi lahko isto namembnost pri- Objekti ležijo na skrajnem severnem obrobju raziskane na- pisali tudi objektu 12. Prostor ograjuje 11 stojk. Postavljene so selbine, tako da večina objekta 14 sega že izven z raziska- v medsebojni razdalji približno od 1,00 do 1,60 m. Glede na vami zaobsežene površine. Postavljeni so tesno drug ob razporeditev in število stojk v južni steni lahko predvideva-drugem, v medsebojni razdalji od 0,80 do 1,20 m. Dostop mo, da v severni steni manjkata najmanj dve stojki, ki sta bili do objektov je bil urejen po aluvialno-koluvialni prodnati verjetno v času raziskav spregledani. Med stojkami je bil po površini s severozahoda. Objekti niso gručasto razporeje-vsej verjetnosti preplet iz vejevja. ne okrog osrednjega dvorišča, ampak so postavljeni v smeri vzhod−zahod in orientirani jugozahod−severovzhod. Keramični in taksonomsko opredeljeni živalski ostanki v objektih niso bili odkriti. Identifikacija arheobotačnega 50 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 vzorca 1342 oglja iz polnila stojke SE 1272 je pokazala, da 3362, 1283, 1294, 1298, 1305 – glej Toškan poglavje Živalski gre za listavec iz skupine venčasto poroznih listavcev, kamor ostanki, tu str. 106 in sl. 66). sodijo hrast, jesen, kostanj, gaber in brest (sl. 62). Skupina objektov XII Objekt 14 – namembnost nedoločljiva (sl. 44) Sektorja F, G, kv. 473, 474, 475, 546; objekt: linija stojk dela Objekt 14 ni bil v celoti raziskan. Njegov severovzhodni del južne in zahodne stene objekta 1 (sl. 38). sega že izven izkopne površine. Ohranjena je bila le jugoza- V leče dolomitnega grušča SE 1065, SE 1063 in SE 1023 na hodna stena v dolžini 2,80 m in jugovzhodna stena v dolžini skrajnem severnem delu sektorja F in G je bilo vkopanih 10 5,5 m. V vzhodnem delu testnega jarka TJ 7 (v kv. 633 in jam za stojke. Odkrite stojke tvorijo del južne in del zaho-634) so bile odkrite arheološke strukture. Odkritih je bilo 8 dne stene objekta, ki je bil postavljen na skrajnem sever-manjših vkopov, na vrhu katerih je bilo veliko oglja (SE 1043, nem robu izkopnega polja, v kvadrantih 473, 474, 475 in SE 1045, SE 1047, SE 1049, SE 1051, SE 1053, SE 1055, SE 1069 546. Objekt se je nadaljeval proti severu še izven območja – sl. 44), vendar naj ne bi šlo za stojke in ne za kurišče (Ka- raziskav. Večina arheoloških najdb, tako keramičnih kot ra- vur 2002b, priloga 14). Edine najdbe, ki jih lahko povežemo stlinskih in živalskih makroostankov, je bila odkrita na vrhu z objektom 14, so vzorci oglja (1170, 1172 in 1173), od katerih plasti oziroma je bila z vsakodnevnimi aktivnostmi vtisnjena je le analiza vzorca 1170 pokazala, da gre za listavec iz sku-v zgornji del plasti (tudi leč dolomitnega grušča). Rastlinski pine difuzno poroznih listavcev, kamor sodita hrast in jesen makroostanki so bili najdeni v polnilu treh stojk – v dveh (Tolar – poglavje Rastlinski makroostanki, tu str. 104, sl. 62). primerih je bil vzorec zaradi slabe ohranjenosti lesnega Polnilo vkopa SE 1169 je vsebovalo koščke ožgane gline. Ar-oglja nedoločljiv (vz. 1068 in 1068). Vzorec iz polnila stojke heozoološka analiza vzorca 1311 iz kvadranta J/633/1 zaradi SE 1058 (vz. 1009) in vzorec v neposredni bližini prej ome-majhnosti odlomka živalske kosti ni dala rezultatov (Toškan njenega vzorca (vz. 1099) pa spadata v skupino difuzno po- – poglavje Živalski ostanki, tu str. 106, sl. 66). roznih listavcev z agregiranimi trakovi ( jesen, leska, gaber), Prostorsko je na objekt 11 in 12 vezana večja koncentracija ki so po mnenju Tolarjeve značilni za kurišča (glej poglav-keramičnih (G113–G145) in arheozooloških najdb, ki izvira- je Rastlinski makroostanki, tu str. 104, sl. 62). Le vzorec (vz. jo iz kvadrantov 608, 613, 619 in 620, ki se nahajajo severo- 1071) v bližini JZ vogala objekta 1 pripada hrastu. Analizira- zahodno od obeh objektov. Večina je bila najdena na po- nih je bilo tudi šest odlomkov živalskih kostnih ostankov, ki vršju oziroma je bila z vsakodnevnimi aktivnostmi vtisnjena v jih lahko povežemo z objektom 1, od katerih je bil določljiv zgornji del prodnatega nasipa SE 1185 ali v plasti SE 22. Med le vzorec 1179, najden v notranjosti objekta, ki je pripadal 37 odlomki lončenine moramo izpostaviti skupino fine pra-domačemu govedu (glej poglavje Živalski ostanki, tu str. 106, menaste lončenine, katere starost določajo odlomki G127 sl. 66). V notranjosti objekta, predvsem pa neposredno v (z odtisi navite vrvice), G136 (z odtisi vite sukane dvojne njegovi okolici (v kvadrantih 473, 474, 475, 469/3, 4, 468/3, vrvice), G129, G115, G128, G143 (z odtisi stkanega traku) in 4, 472/1, 2, 471/2) so bili najštevilneje odkriti neokrašeni od-dva odlomka ostenja G144, ki pripadata tipu odprte konične lomki drobno do grobozrnate lončenine neokrašene (34 skodele (tip Mali Otavnik – Kruh 2019, 200, sl. 50: 1, 2). Med odlomkov) in okrašene (devet odlomkov) 2. skupine in od-odlomki fino do grobozrnate lončenine so zastopani tudi lomki t. i. fine pramenaste lončenine 1. skupine, neokrašene odlomki z glavničastim okrasom v navpičnih snopih (G113, (trije odlomki) ali okrašene s pramenastim okrasom (pet od-G124, G133, G130) ali pa s potegi glavnika, usmerjenimi v lomkov). Med okrašenimi odlomki 2. skupine prevladujejo različne smeri (G135, G138, G139, G142, G132) (glej po-odlomki, okrašeni s tehniko glavničenja: s poševno usmer- glavje 4.2.3, Tipološka opredelitev ..., tu str. 69, 70 in sl. 46). jenimi odtisi glavnika (G36, G28), v navpičnih snopih (G26, Vsi predstavljeni keramični odlomki so značilni za kulturni in G43) in različno usmerjenimi odtisi glavnika (G21, G29, G38 časovni okvir trajanja pramenaste keramike oziroma obdo- – najden v notranjosti objekta). Med dokumentiranimi kra- bja pozne faze zgodnje bronaste dobe in prehodnega ob- silnimi tehnikami osnovne tehnike vrezovanja je na enem dobja v srednjo bronasto dobo. Pregled zastopanosti posa- odlomku dokazana še tehnika metličenja (G24). Večinoma meznih živalskih taksonov iz zgoraj omenjenih kvadrantov so tako okrašeni lonci, redkeje sklede, skodele (glej poglavje je pokazal prisotnost goveda v 6 vzorcih (vzorci 1348, 1293, 4.2.3, Tipološka opredelitev ..., tu str. 69–72 in sl. 46). Vsi 1297, 1269a, 1367 in PN3366), udomačenega psa (vzorec odlomki t. i. fine pramenaste lončenine 1. skupine (3 neo-PN3362), domačega prašiča (vzorca 1248 in PN3362) ter krašeni odlomki in 5 odlomkov, okrašenih s pramenastim drobnice (vzorec PN3366). Med taksonomsko neoprede-okrasom) so najdeni izven objekta 1, v kvadrantih 475, 474, ljenimi ostanki je ostalo 8 vzorcev (vzorci 1309, 1319, 1248, 468 in 471. Na dveh odlomkih je ohranjen motiv tkanega Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 51 horizontalnega pramena, izdelanega z odtisi stkanega traku Motivi so predstavljeni na sl. 46a–d, kjer so za vsako obliko (G23, G22). Tipološko opredeljiv je rekonstruiran vrč G44, motiva navedene kataloške številke. Motivi in tehnologija okrašen z dvema horizontalnima vrvičastima pramenoma v krasilnih tehnik so navedeni tudi v predmetnih opisih v Ka-tehniki odtisa vite sukane dvojne vrvice, ki ustreza vrču tipa talogu gradiva. V1a (po Kruh 2019, 21, sl. 1; 2, 3). Med tremi neokrašenimi Tehnološka, tipološka analiza in analiza odlomki pramenaste fakture je tipološko opredeljiv odlo-motiva ter časovna opredelitev gradiva mek G25 sklede tipa S1 (po Kruh 2019, 38, sl. 16: 5, 6, 8). Vsi zgoraj predstavljeni odlomki sodijo v obdobje pozne faze Inventar stratigrafske enote SE 22 predstavlja predvsem zgodnje bronaste dobe in prehodnega obdobja v srednjo različno keramično gradivo (398 odlomkov), trije izdelki iz bronasto dobo. Gre torej za kulturni in časovni okvir trajanja brona, dvet kamnitih artefaktov in 27 odlomkov ožgane gli-pramenaste keramike oz. prve skupine pramenaste kerami- ne – skupno torej 437 (sl. 45). Inventar najdb obravnavane ke po Kruh (Kruh 2019, 162–167, sl. 33). stratigrafske enote dopolnjujejo kamniti artefakti in med drugim še odlomek držaja srpa. Inventarji so značilni za čas 4.2.3 Bronastodobne najdbe pozne faze zgodnje bronaste dobe in prehodnega obdobja Metodologija dela v srednjo bronasto dobo. Ker je tipološko opredeljive lončenine malo, lahko govori- Makroskopska analiza lončenine stratigrafske enote SE 22 je mo le o pojavnosti in zastopanosti nekaterih osnovnih oblik, izdelana po kriterijih, ki so podani v knjigi Keramika (Horvat težje pa je podati oceno v zvezi z njihovo pogostnostjo. 1999, 107–143). Spremenljivke, s katerimi so definirane teh- Predstavljene bodo osnovne tehnološke lastnosti lončenine nološke lastnosti lončenine na makroskopskem nivoju razi- keramičnega zbira (dodatek 2 – poglavje 5.1 Makroskopska skav, so kodirane z alfanumeričnimi vrednostmi. tehnološka analiza keramičnih zbirov, tu str. 98), analiza teh- Na dodatku 2 (poglavje Makroskopska tehnološka analiza nike okrasa (dodatek 2) in motivov (sl. 46a–d). Za lončenin-keramičnih zbirov, tu str. 98) so vsi z makroskopsko analizo ski zbir stratigrafske enote SE 22, ki je okrašen v variantah pridobljeni podatki podani v kodirani alfanumerični obliki. tehnike krašenja z odtisi navite vrvice (koda B10), odtisa vite Zrnavostne skupine lončarskih mas (za vsako stratigrafsko sukane dvojne vrvice (koda B07a) in odtisa stkanega traku enoto) so navedene v naslednji obliki: 4 LM – LM03 (5) – 14 (koda B07b), bo uporabljen termin pramenasta keramika. odlomkov. Pojasnilo: alfanumerična koda 4 LM – numerična Termin je uvedel v slovensko strokovno terminologijo S. koda 4 količinsko delež lončarskih mas (LM) z isto zrnavo- Gabrovec, in sicer za tako imenovano licensko keramiko, ki stno skupino: alfanumerična koda LM03 – oznaka lončarske ustreza nemškemu terminu Litzenkeramik (ki ga je leta 1937 mase; numerična koda (5) – količinski delež lončarskih mas uporabil K. Willvonseder). Termin pramenasta keramika se z oznako LM03; odl. 14 – število keramičnih odlomkov z je uveljavil tudi v novejših strokovnih objavah, med drugim lastnostmi, ki so značilne za LM z oznako LM03. Oznaka za je uporabljen v članku M. Črešnarja in B. Teržan (2014, 674). zrnavost: zr. 1* − zrnavostna skupina zelo finozrnate (npr. Keramika kremenove) lončarske mase s posameznimi vključki oziroma zrni (npr. kremena) večje zrnavosti. Večji del lončenine, odkrite v bronastodobni plasti, pripada ostankom posod fine in grobe hišne lončenine. Predvsem Za vse tehnološke lastnosti (od tehnologije obdelave povr- gre za dve skupini lončenine, ki se po oblikah in zrnavosti šine, tehnologije krašenja, motivike, načina žganja) so poleg lončarskih mas (iz katerih so izdelane) precej razlikujeta. Po-količinskega deleža navedene v oklepaju tudi kataloške šte- drobnejša makroskopska tehnološka analiza prinaša ločeno vilke (oznaka npr. G20) oziroma število keramičnih odlom- obravnavo skupin: prvo skupino (v nadaljevanju 1. skupina) kov, na katerih je izdelana le makroskopska analiza (npr. + 5 predstavlja analiza t. i. fine pramenaste lončenine, ki je za-odlomkov) in niso objavljeni v katalogu gradiva. V tej obliki stopana predvsem z manjšimi lonci, skledami in vrči; drugi so podani podatki, začenši od tehnologije obdelave površi-skupini (v nadaljevanju 2. skupina) t. i. fini do grobozrna- ne do vključno motivov. Primer za nepopolno oksidacijsko ti lončenini pa pripadajo predvsem veliki lonci, izdelani iz žganje: 6 − G49, G85, G87, G93 + 2 odlomka, pojasnilo: fino, drobno do grobozrnatih lončarskih mas, katerih trup numerična koda 6 – količinski delež (skupni) nepopolnega je okrašen z glavničenjem (predvsem v navpičnih snopih oksidacijskega žganja; alfanumerična koda G49 – zapore-od vratu navzdol, redko na vratu), in visoki zaobljeni lonci, dna številka v katalogu najdb oz. tabeli; + 2 odlomka – na okrašeni z odtisi vite vrvice na vratu (v različnih motivih) dveh odlomkih je izdelana le tehnološka analiza in se ne in glavničenjem (z različno usmerjenimi potegi glavnika na nahajata v katalogu gradiva niti nista risarsko predstavljena. 52 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 Vrsta izdelka SE 22 SE 8 SE 3 SE 2 SE 1005 SE 1009 SE 1019 SE 1007 SE 1001 SE 1011 SE 1185 Deponija (437 izd.) (26 izd.) (51 izd.) (13 izd.) (57 izd.) (24 izd.) (56 izd.) (25 izd.) (17 izd.) (1 izd.) (6 izd.) (3 izd.) Odl. lončenine 398 16 39 9 42 22 51 20 17 5 Tkalska utež 1 Odl. pečnice 1 Izdelki brona 3 3 1 1 Izdelki iz železa 4 1 1 Izdelki iz svinca 1 Novec 2 1 1 Izdelki iz kamna 9 3 2 1 1 1 Odl. stekla 1 Odl. ožgane gline 27 (hišni lep) Odl. gradbenega 6 13 1 5 5 materiala Odl. ožgane kosti 1 Skupaj 437 26 51 13 57 24 56 25 17 1 6 3 Vseh izdelkov 716 45 Delež določljivih izdelkov bronastodobnega, rimskodobnega, novoveškega in modernega časa. trebuhu), ter sklede, skodele in manjši lonci, izdelani iz fino- variante tehnike krašenja (vse sodijo v osnovno tehniko vti- zrnatih lončarskih mas (dodatek 2 – pojasnilo je podano v skovanja), značilne prav za to zvrst lončenine: poglavju Metodologija dela v poglavju Makroskopska teh- • tehnika krašenja z odtisi navite vrvice (koda tehnike nološka analiza keramičnih zbirov, tu str. 98). B10); motiv – horizontalni niz, horizontalni trak oz. niz Makroskopska tehnološka analiza je izdelana na 398 od- treh horizontalnih linij v traku – koda motiva NV); lomkih, od tega jih je v katalogu gradiva predstavljenih 158. • tehnika krašenja z odtisi vite sukane dvojne vrvice Vsi ostali analizirani odlomki (240) pripadajo odlomkom (koda tehnike B07a); motiv – vrvičast pramen koda ostenja in so pomembni zaradi okrasa in motivike. motiva VP); Splošne tehnološke lastnosti bronastodobne keramike so • tehnika krašenja z odtisi stkanega traku (koda tehnike predstavljene v poglavju Makroskopska tehnološka analiza B07b); motiv – tkan pramen – koda motiva (TP). keramičnih zbirov, tu str. 98. V nadaljevanju nas bodo za- Pri tehniki odtiskovanja navite vrvice (koda B10) okrog de- nimale predvsem razlike v tehnologiji izdelave izdelkov t. ščice (lahko je uporabljen pripomoček drugačne vrste) so i. fine pramenaste in ostale fino do grobozrnate lončenine navoji (Črešnar uporablja termin kolut) postavljeni bolj po-obravnavane stratigrafske enote. S terminom pramena- končno, lahko pa tudi poševno. Razdalje med posameznimi sta lončenina je mišljena zgolj lončenina, izdelana iz zelo navoji navitja so lahko različne (Črešnar 1010, sl. 2: C, D, op. finozrnatih lončarskih mas, okrašena v tehniki krašenja odti- 22) (sl. 48: G61, G74). S problemi krašenja z navito vrvico sov navite in vite vrvice ter stkanih trakov. Pregled splošnih se je pri analizi lončenine Ljubljanskega barja ukvarjala tudi tehnoloških značilnosti in značilnosti okrasa lončarske pro-Leghissa. Opozorila je, da je treba opazovati smer, obliko in dukcije posameznih stratigrafskih enot je podan v poglavju gostoto posameznih odtisov, njihovo ponavljanje in presek Makroskopsko tehnološka analiza keramičnih zbirov, tu str. odtisa (npr. zaobljene V oblike). Ta tehnika krašenja je sicer 98 in na dodatku 1 in 2. značilna že za horizont Kisapostag zgodnje bronaste dobe (Črešnar, Teržan 2014, 668–672), vendar pa se odlomki oz. Splošne značilnosti tehnologije okrasa pramenaste posodje z odtisi navite vrvice pojavljajo tudi v nekaterih se- lončenine stavih s pramenasto keramiko (Kruh 2019, 48, 49). V zadnjem času se je s tehniko izdelave okrasa pramena- Izdelava okrasa, izdelanega s tehniko vtiskovanja vite su- ste lončenine ukvarjalo več raziskovalcev (Črešnar 2010, 112, kane dvojne vrvice (koda B07a), je po predpostavki Leghis-sl. 2; Leghissa 2015, 284–285, sl. 1: 9,2: 9; Kruh 1019, 47–49; se potekala z vzporednim polaganjem vitih vrvic. Po nje-Krmpotić, Vuković Biruš 2009, 261; Tiefengraber 2018, 215, nem mnenju so v svežo glino vtisnili prvo vrvico in ob njo 215, Abb. 254, Abb. 254, Abb. 256), nekateri od njih z ek-vzporedno položili drugo vrvico, nato pa postopek ponovili sperimentalnimi poskusi v glini ali plastelinu (Črešnar 2010, s prvo vrvico (Leghissa 2015, 285; Kruh 2019, 47, 48). Po sl. 2; Leghissa 2015, 284–285, sl. 1: 9, 2: 9; Krmpotić, Vuko-ugotovitvah Črešnarja tehnika odtisov z vito vrvico ne omo- vić Biruš 2009, 261). Na lončenini najdišča Loka 1 so bile goča odtisov, pri katerih bi bili posamezni navoji usmerjeni za krašenje pramenaste lončenine uporabljene tri različne Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 53 navpično, njihov naklon pa se s trdnostjo torzije povečuje. aplike ali enostavni linijski motivi v obliki horizontalnih reber, Prav tako pri tehniki krašenja z vito vrvico ne morejo nastati izdelani v osnovni tehniki apliciranja razčlenjenih ali neraz-ločeni vmesni prostori (razmiki), kot je to značilno za tehniko členjenih reber. Značilne oblike posod, okrašenih s prame-krašenja z navito vrvico (Črešnar 2010, 112, sl. 2: A, B, op. 22) nastim okrasom, so vrči, skodele, sklede in lonci. (sl. 48: G51, G87). Za motiviko prve skupine t. i. fine pramenaste lončenine je Pri načinu izvedbe krašenja z odtisi stkanega traku oz. pra- značilna posebna vrsta krašenja, izdelanega iz vzporednih mena (koda B07b (sl. 48)) je pri raziskovalcih opaziti najve- horizontalnih odtisov vite vrvice ali odtisnjenega stkanega čja razhajanja. Na podlagi gradiva iz avstrijskih najdišč je že traku – t. i. prameni, ki so sestavni del okrasnih motivov. leta 1937 Willvonseder menil, da je okras narejen z vtisko- Vrvičast pramen predstavlja trak (sl. 46a: G51, G87, G86 – vanjem stkanega traku (nem. Litze) in na tak način okraše- koda motiva (VP), sestavljen iz niza treh do petih horizontal- no keramiko poimenoval Litzenkeramik (Willvonseder 1937, nih linij, oziroma sestavlja trak štirih do deset horizontalnih 24). Temu je oporekal Neugebauer in dokazal, da gre za linij, ki je izdelan v osnovni tehniki vtiskovanja v varianti od-odtise vzporedno položenih vitih vrvic (Neugebauer 1994, tisa vite sukane dvojne vrvice (koda motiva VP – koda teh-Abb. 77 – povzeto po Črešnar 2010, op. 20). V novejših raz- nike B07a). Gre za okras, narejen z vtiskovanjem vzporedno iskavah avstrijskega najdišča Wildoner Schlossburg upora- položenih vitih vrvic (Črešnar, Tržan 2014, 675; Črešnar 2010, blja Tiefengraber za pramenast motiv v obliki valovnice oz. 112 sl. 2; Leghissa 2015, 284–285, sl. 1). cikcaka termin Textilabdruck oz. okras, izdelan v Textilban- dverzierung tehniki (Tiefengraber 2018, 214–215, Abb. 253, Tkan pramen (sl. 46a: G48, G128, G109 – koda motiva Abb. 254, Abb. 256), in ga uvršča v horizont XII najdišča (TP) – trak sestavlja odtis tkanega traku, stkanega na tkal-Wildoner Schlossberg. Uporabo tkanega traku, stkanega skih ploščicah (koda tehnike B07b) (brdce za tkanje traku na tkalskih ploščicah, sta prepoznali pri analizi okrasa na – Račič 1951, sl. 10; Willvonseder 1937, 24; Kruh 2019, 47–54; najdišču Josipovac Punitovački – Veliko Polje 1 pri Đakovu Tiefengraber 2018, 214–215, Abb. 253, Abb. 254, Abb. 256; (starejša stopnja kulture Belegiš) tudi raziskovalki Marijana Krmpotić, Vuković Biruš 2009, 261). Krmpotić in Maša Vuković Biruši. Ugotovili sta, da je bil okras Horizontalni niz oziroma horizontalni trak – gre za niz treh na nekaterih posodah izdelan s tehniko odtisa stkanega horizontalnih linij v traku (sl. 46a: G61, G74 – koda motiva traku, ki naj bi bil izdelan na tkalskih ploščicah (Krmpotić, NV), izdelan z odtisi navite vrvice (koda tehnike B10). Tehni-Vuković Biruš 2009, 261). Tkanje trakov na tkalskih plošči- ka krašenja in motivika sta značilni že za horizont Kisapostag cah je poznano tudi v Sloveniji, in sicer v Beli krajini, kjer zgodnje bronaste dobe, vendar se pojavljajo odlomki ozi-uporabljajo za tkanje trakov posebno pripravo, imenovano roma posode z odtisi navite vrvice še v nekaterih sestavih s brdce za tkanje trakov. Opis naprave in način tkanja traku je pramenasto keramiko (Kruh 2019, 48, 49). v Slovenskem etnografu II/IV, 1951, opisal Božo Račič. Brdce je priprava v obliki deščice v velikosti dlani človeške roke. Po Analiza prve skupine t. i. fine pramenaste dolgem ima štiri zareze, široke do 5 mm. Vmesni deli med lončenine prvo in drugo, drugo in tretjo ter tretjo in četrto zarezo so Med obravnavanim keramičnim gradivom stratigrafske na sredini prevrtani. V luknje in zareze se napelje niti, vsega enote SE 22 je ob opazovanju vrste, velikosti in pogostno-skupaj 9. V bistvu gre za najmanjšo obliko statvic (Račič 1951, sti osnovnih sestavin definiranih 62 različnih lončarskih mas 142–158, sl. 10). (oznaka LM). S kratkimi opisi so predstavljene v dodatku Splošne značilnosti motivike prve skupine 1 v poglavju Makroskopska tehnološka analiza keramičnih Lokacija motivov po posameznih odsekih posode zaradi zbirov, tu str. 228–233. Med seboj se razlikujejo po vrsti, ve-majhnosti odlomkov lončenine ni bila izvedljiva. Osnov- likosti in pogostnosti zrnc osnovnih sestavin. Prepoznanih ni okrasni motivi, ki so zastopani na posodah, okrašenih s je šest različnih osnovnih sestavin: kremen (koda A), kalci-prameni (tako vrvičastimi kot tkanimi), so horizontalni trak, jev karbonat (koda B), sljuda (koda C), organske sestavine valovnica, cikcak (na najdišču Loka 1 ni prisoten) ali kombi- (koda D), železovi oksidi (koda E). Neznana sestavina J je nacija le-teh. Manj pogosta je uporaba linijskih motivov v prepoznana le v skupini lončarskih mas fino do grobozrnate obliki enojne in dvojne vrvičaste linije in valovnice, izdelane lončenine (ne pa v pramenasti). v varianti z enojno in dvojno odtisnjeno vito sukano vrvico. Razen teh so pogosto uporabljeni tudi samostojni točkov- ni motivi v obliki okroglih ali podolgovatih aplik, izdelani v osnovni tehniki apliciranja v varianti prostoročno oblikovane 54 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 Koda Risba motiva Kat. št. (G) Opis motiva motiva NV01 61, 69, 151 Delno ohranjen motiv - horizontalni niz (z nedoločljivim številom horizontalnih linij) - izdelan z odtisi navite vrvice (predvsem na vratu). NV02 75, 127 Delno ohranjen motiv - dva horizontalna trakova (niz štirih linij G75 odtisov navite vrvice) - izdelan z odtisi navite vrvice. NV03 74 Kombiniran delno ohranjen motiv - horizontalni trak (niz štirih horizontalnih linij v traku) kombiniran z valovnico (ohranjene štiri G74 valovite linije v traku) - izdelan z odtisi navite vrvice. NV04 85 Delno ohranjen motiv - horizontalni trak (niz treh horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisi navite vrvice. VP01 49, 76 Delno ohranjen motiv - horizontalni vrvičast pramen (niz do štiri horizontalne linije v taku) - izdelan z odtisi vite (sukane, dvojne) vrvice. G49 VP02 51, 87, 136 Delno ohranjen motiv - dva vrvičasta pramena (niz pet ali več horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisi vite (sukane, dvojne) vrvice. G87 G136 VP03 56 Delno ohranjen motiv - trije horizontalni vrvičasti prameni (niz štirih horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisi vite (sukane, dvojne) vrvice. G56 Kombiniran delno ohranjen motiv - horizontalni vrvičast pramen do štiri VP04 67, 77 horizontalne linije v traku), kombiniran z delno ohranjeno vrvičasto valovnico G77 (dve valoviti liniji) - izdelan z odtisi vite (sukane, dvojne) vrvice. Kombiniran motiv - dva horizontalna vrvičasta pramena (niz štirih VP05 44, 155 horizontalnih linij v traku), kombinirana z enojno horizontalno linijo - izdelan G44 z odtisi vite (sukane, dvojne) vrvice in kaneliranja. Kombiniran motiv - tri vrvičaste pramenaste valovnice (niz treh valovitih linij VP06 63 v taku), kombinirane s horizontalnim vrvičastim pramenom (niz treh horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisi vite (sukane, dvojne) vrvice. Kombiniran delno ohranjen motiv - dva horizontalna vrvičasta pramena (niz štirih VP07 86 horizontalnih linij v traku), kombinirana z delno ohranjeno vrvičasto valovnico (ohranjene štiri valovite linije) - izdelan z odtisi vite (sukane, dvojne) vrvice. G86 TP01 48, 102, 129 Delno ohranjen motiv - tkan horizontalni pramen (do pet horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisom stkanega traku. G48 TP02 93, 109, Delno ohranjen motiv - tkan horizontalni pramen (od pet do osem 115, 97 horizontalnih llinij v traku) - izdelan z odtisom stkanega traku. G93 TP03 14, 22 Delno ohranjen motiv - tkan horizontalni pramen (z nedoločljivim številom horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisom stkanega traku. G14 Kombiniran delno ohranjen motiv - horizontalnega in poševnega TP04 18 tkanega pramena (do pet linij v traku) - izdelan z odtisom stkanega traku. G18 TP05 16, 104, 128 Delno ohranjen motiv - do tri tkana horizontalna pramena (do pet horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisom stkanega traku. G104 TP06 57, 143 Delno ohranjen motiv - do tri tkana horizontalna pramena (s pet do osem horizontalnih linij v traku) - izdelan z odtisi stkanega traku. G57 Delno ohranjen kombiniran motiv - tkan pramen v obliki valovnice TP07 23 (šest valovitih linij v traku) nad delno ohranjenim tkanim horizontalnim pramenom (ohranjene tri horizontalne linije v traku) - izdelan z odtisi G23 stkanega traku. 46a Motivi na bronastodobni lončenini (pojasnilo k okrajšavam: NV – odtisi navite vrvice, VP – odtisi vite (sukane dvojne) vrvice, TP – odtisi stkanega traku). Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 55 Koda Risba motiva Kat. št. (G) Opis motiva motiva 5, 9, 26, 43, 64, G01 65, 92, 98, 99, Glavničast okras (širina linije do 4 mm) v navpičnih snopih 112, 113,124, 133, (do štiri linije v snopu). 266, 267 G124 G02 130 Glavničast okras (širina linije do 4 mm) v navpičnih snopih (nad pet linij v snopu). G130 10, 12, 5, 17, 19, 21, 29, 30, 33, 38, 52, G03 Glavničast okras (širina linije do 4 mm) z različno usmerjenimi 55, 58, 68, 88, 91, 101, odtisi glavnika. 110, 135, 138, 139, 142 G101 G04 257 Glavničast okras (širina linije do 4 mm) s poševno in horizontalno usmerjenimi odtisi glavnika. G257 G05 27, 132, 152 Glavničast okras (širina linije nad 5 mm) z različno usmerjenimi odtisi glavnika. G132 G06 13, 28, 36 Glavničast okras (širina linije do 4 mm) s poševno usmerjenimi odtisi glavnika. G13 G07 20, 34, 145 Glavničast okras (širina linije do 4 mm) v horizontalnih snopih (do štiri linije v snopu). G34 G08 68, 84, 147 Glavničast okras (širina linije do 4 mm) v poševnih snopih (do štiri linije v snopu). G84 H01 4, 248 Enojna horizontalna linija odtisov z vrhom prsta. G248 H04 120 Enojna kanelirana horizontalna linija. G120 H02 252 Enojna žlebljena horizontalna linija, kombinirana z enojno horizontalno linijo odtisov. G252 H03 8 Dvojna horizontalna linija odtisov s prirejeno konico. G8 46b Motivi na bronastodobni lončenini (pojasnilo k okrajšavam: G – glavničast, H – horizontalna (enojna, dvojna) linija). 56 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 Koda Risba motiva Kat. št. (G) Opis motiva motiva M01 111, 158 Metličast okras s poševno usmerjenimi linijami. G158 M02 24, 90, 106 Metličast okras z različno usmerjenimi linijami. G106 R01 117 Nerazčlenjeno horizontalno rebro. G117 R02 137 Razčlenjeno horizontalno rebro z odtisi vrha prsta. G137 R03 146 Razčlenjeno rahlo “usločeno” rebro z odtisi šila. G146 R04 72 Nerazčlenjeno horzontalno rebro z apliko. G72 R05 262 Razčlenjeno horizontalno rebro z odtisi ščipanja z dvema prstoma. G262 AP01 42 Samostojna aplika. G42 AP02 80 Samostojna aplika - razčlenjena. G80 K01 40 Kombiniran motiv - enojna horizontalna linija odtisov navite vrvice, kombinirana z glavničastim okrasom (širina linije do 4 mm) z različno G40 usmerjenimi odtisi glavnika. K02 47 Kombiniran motiv - vrvičast pramen (delno ohranjeni dve horizontalni liniji), kombiniran z glavničastim okrasom (širina linije do 4 mm) v navpičnih snopih G47 (do štiri linije v snopu). K03 45 Kombiniran motiv - vertikalna linija odtisov, kombinirana z glavničastim G45 okrasom (širina linije do 4 mm) v navpičnih snopih (do štiri linije v snopu). K04 79 Kombiniran motiv - dvojna horizontalna žlebljena linija, kombinirana z glavničastim okrasom (širina linije do 4 mm) s poševno usmerjenimi odtisi glavnika. G79 K05 141 Kombiniran motiv - razčlenjeno horizontalno rebro z odtisi ščipanja z dvema prstoma, kombinirano z različno usmerjenimi žlebljenimi linijami. G141 46c Motivi na bronastodobni lončenini (pojasnilo k okrajšavam: M – metličast, R – rebro, AP – apliciran, K – kombiniran). Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 57 Koda Risba motiva Kat. št. (G) Opis motiva motiva L01 250, 229 Enojna horizontalna linija odtisov. G250 L02 191 Enojna kanelirana horizontalna linija. G191 L03 178, 179, 184, 199, Dve kanelirani hoizontalni liniji. 200, 207, 208, 235, G178 265 L04 224 Enojna vertikalna linija odtisov. G224 L05 211, 240, 258 Niz horizontalnih žlebljenih linij. G211 L06 254, 247 Niz horizontalnih linij odtisov (kolešček). G247 L07 169, 170, 171 Glavničast okras (širina linije 4 mm) z različno usmerjenimi odtisi glavnika. G170 L08 241 Glavničast okras (širina linije 4 mm) s horizontalno in poševno usmerjenimi odtisi glavnika. G241 L09 210 Glavničast okras (širina linije do 4 mm) navpičnih linij. G210 Ra01 172 Rastlinski motiv. G172 S01 222 Nepravilni geometrijski liki (pečnica). G222 S02 195 Koncentrični krogi, obdani s pikami v krogu. G195 46d Motivi na keramičnih izdelkih rimskega in novoveškega obdobja ter modernega časa (pojasnilo k okrajšavam: L – linijski, R – rastlinski, S – geometrijski). 58 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 Lončarske mase prve skupine Tehnologija okrasa Vse lončarske mase stratigrafske enote SE 22 so, ob upošte- Okras (sl. 47 in dodatek 2 – z navedenimi kataloškimi števil- vanju osnovnih sestavin kremena in kalcijevega karbonata, kami) je praviloma izdelan v osnovnih tehnikah vrezovanja, razporejene v tri osnovne skupine lončarskih mas: kremenovo vtiskovanja, apliciranja in kombinirani tehniki. (44 LM), karbonatno (10 LM) in kremeno/karbonatno (8 LM) V lončeninskem zbiru Loka 1 se v bronastodobni plasti skupino. Za prvo skupino fine pramenaste lončenine (sl. 47) (SE 22) pojavljajo odlomki, okrašeni v varianti tehnike kraso uporabljene izključno kremenove lončarske mase. Upo- šenja z navito vrvico (Wickelschnur) (G61, G74, G75, G76, rabljenih je bilo 16 različnih kremenovih lončarskih mas, ki jih G85, G127, G151 – sl. 47 in 48). po zrnavosti lahko razporedimo v 6 različnih skupin: skupino zelo finozrnatih kremenovih lončarskih mas (koda zr. 1) brez Okras, izdelan s tehniko vtiskovanja vite sukane dvojne vr-posameznih zrn kremena večje zrnavosti oz. s posameznimi vice (koda B07a), je prisoten na 12 odlomkih lončeninskega zrni fine zrnavosti (LM01, LM02, LM03*, LM06* – 14 odlom-zbira Loka 1 (G44, G49, G51, G63, G56, G67, G77, G76, kov), skupino zelo finozrnatih kremenovih lončarskih mas G87, G136, G155, G86 – sl. 47 in 48). (koda zr. 1*) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavost Tehnika krašenja z odtisi stkanega traku oz. pramena (koda (LM17*, LM18* – 13 odlomkov), skupino finozrnatih kremeno-B07b) je evidentirana na 16 odlomkih posod (G48, G102, vih lončarskih mas (koda zr. 2) brez posameznih zrn kremena G129, G93, G97, G109, G115, G14, G22, G18, G16, G104, večje zrnavosti (LM08, LM09, LM10, LM11, LM12, LM14 – 50 G128, G57, G143, G23 – sl. 47 in 48). odlomkov), skupino finozrnatih kremenovih lončarskih mas Na primekih pramenaste lončenine je pogosto prisotna tudi (koda zr. 2*) s posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti tehnika apliciranja. Najpogosteje sta zastopani varianti pro- (LM22, LM25 – 2 odlomka), skupino drobnozrnatih kremeno- storočno oblikovanega rebra oziroma aplike. Obe varianti vih lončarskih mas (koda zr. 3) brez posameznih zrn kremena lahko nastopata samostojno (koda C02 na odlomku G42) večje zrnavosti (LM28 – 2 odlomka) in skupino drobnozrna-ali pa v kombinaciji variant ročno oblikovane aplike/rebra tih kremenovih lončarskih mas (koda zr. 3*) s posameznimi (koda C01; C02 – G72). zrni kremena grobe zrnavosti (LM37* – en odlomek) (sl. 47 – z navedenimi oznakami lončarskih mas). Kot je razvidno iz Kombinacija osnovnih tehnik vrezovanja/vtiskovanja je na analize, so najpogosteje uporabljene lončarske mase skupine najdišču Loka 1 prisotna z variantama glavničenje/odtis vite finozrnatih kremenovih lončarskih mas s kodo zr. 2, sledijo iz-sukane dvojne vrvice (koda A08a; B07a – G47) in glavni- delki iz skupine zelo finozrnatih kremenovih lončarskih mas s čenje oziroma odtis navite vrvice (koda A08a; B10 – G40). kodama zr. 1 in zr. 1*. Iz ostalih zrnavostnih skupin so izdelane Poleg prej omenjenih (kombiniranih tehnik) je prisotna še 3 posode. kombinacija dveh variant osnovne tehnike apliciranja − va- rianta ročno oblikovana aplika/nerazčlenjeno rebro (koda Na osnovi povišanih vsebnosti sljude (koda C), železovih oksi- C01; C02 – G72). dov (koda E) oziroma sljude in železovih oksidov (koda CE) v lončarskih masah je več kot tretjina analiziranih pramenastih Med osnovnimi tehnikami je tehnika vrezovanja kot samo-odlomkov (31 odlomkov) izdelana iz lončarskih mas s povi- stojna tehnika na pramenasti lončenini zelo redko prisotna. šano vsebnostjo sljude (sljuda mora doseči pogostnost 2 ali Na najdišču Loka 1 se pojavlja le enkrat v varianti kaneliranja 3). Še vedno pa so za oblikovanje posod najpogosteje upo- (koda A03 – G120). rabljene običajne lončarske mase (brez kakršnekoli povečane Motivi na pramenasti lončenini vsebnosti sestavin – 51 odlomkov) (dodatek 1). Zaradi velike raznolikosti motivov na lončenini Loka 1 so Obdelava površine ti bili razvrščeni v posamezne vrste motiva. Podrobnejša Pri prazgodovinski lončenini je bila prvotna površina v ne- predstavitev motivov je zaradi boljše preglednosti (skupaj katerih primerih poškodovana le delno na eni ali celo obeh s kataloškimi številkami) in opisi ter ornamentalno tehni-površinah. To ne velja za »licensko« lončenino (dodatek 2 ko izdelave predstavljena na sl. 46a in dodatku 2. Motivi, – z navedenimi kataloškimi številkami). Vsa površina na pra- izdelani z odtisom navite vrvice, so predstavljeni s kodo menastih odlomkih je gladka na obeh površinah. Ne mo- motiva NV01–NV04 in se pojavljajo v obliki horizontalne- remo pa govoriti o polirani površini (kot najbolj dovršeni ga niza z nedoločljivim številom horizontalnih linij odtisov obliki obdelave površine) – površina je zelo fino zaglajena, navite vrvice (koda motiva NV01 – G61, G69, G151) ali pa ni pa polirana. v obliki horizontalnega traku, izdelanega z nizi treh ali štirih linij odtisov navite vrvice (koda motiva NV02 – G75, G127; NV03 – G74; NV04 – G85). Motivi, izdelani v tehniki odtisa 59 Tehnološki podatki Odtisi navite vrvice Odtis vrvičastega pramena Odtis tkanega pramena Preostale tehnike Oznaka Kol. delež Kol. delež Zr. sk. NV01 NV02 NV03 NV04 VP01 VP02 VP03 VP04 VP05 VP06 VP07 TP01 TP02 TP03 TP04 TP05 TP06 TP07 K02 H04 AP01 R04 Neokrašeni LM okr. odl. neokr. odl. odlomki LM01 1 1 1 odl. LM02 2 1 G63 G57 LM03* 3 2 1* G151 G129 G22 G104 G18, G41 LM06* 6 1* 6 odl. LM08 15 7 2 G61, G69 G75, G127 G76 G44 G93, G97, G16, G128 G23 G47 G42 G81, G119, G134, G115 G157 + 3 odl. LM09 2 3 2 G74 G67 3 odl. LM10 3 2 G25, G94, G96 LM11 2 8 2 G155 G102 G95, G156, G196 + 5 odl. LM12 6 2 2 G85 G87 G77 G48 G109 G120 2 odl. LM14 2 2 G62 + 1 odl. LM17* 7 5 1* G49 G136 G56 G14 G18 G143 G72 G50, G60, G121, G144 + 1 odl. LM18* 1 1* G46 LM22* 1 2* 1 odl. LM25* 1 2* G51 LM28 2 3 2 odl. LM37* 1 3* G86 Skupaj 39 43 47 Odnos lončarskih mas in krasilnih tehnik 1. skupine (fine pramenaste lončenine) keramičnega zbira stratigrafske enote SE 22; okrajšave: LM = lončarska masa, odl. = odlomek. vite sukane dvojne vrvice, so zabeleženi v sedmih različicah osem horizotalnih linij v traku. Odlomka G14 in G22 imata (kodo motiva VP01–VP07), in sicer kot horizontalni vrvičast ohranjen tkan horizontalni pramen z nedoločljivim številom pramen z do štirimi horizontalnimi linijami v traku (koda horizontalnih linij v traku (koda motiva TP03). Odlomki z motiva VP01 – G49, G76); z dvema vrvičastima pramenoma ohranjenimi do tremi tkanimi horizontalnimi prameni imajo z nizom petih ali več horizontalnih linij v traku (koda motiva v traku lahko do pet horizontalnih linij (koda motiva TP05 VP02 – G51, G87, G136); trije horizontalni vrvičasti prameni – G16, G104, G128) ali pa od pet do osem horizontalnih z nizom štirih horizontalnih linij v traku (kodo motiva VP03 linij v traku (koda motiva TP06 – G57, G143). V kombinirani – G56). Razmeroma pogosti so kombinirani motivi, izdelani obliki se pojavlja motiv tkanega traku le na dveh odlomkih. z odtisi vite sukane vrvice. Gre za kombinacijo horizontalne- Na odlomku ostenja z ročajem G18 je delno ohranjen kom- ga vrvičastega pramena (z do štirimi horizontalnimi linijami biniran motiv horizontalnega in poševnega tkanega prame-v traku) z delno ohranjeno vrvičasto valovnico (ohranjeni na z do petimi linijami v traku (koda motiva TP04). Delno sta dve liniji – koda motiva (VP04 – G67, G77); motiv dveh ohranjen kombiniran motiv ima tudi odlomek G23 (koda horizontalnih vrvičastih pramen (niz štirih horizontalnih linij motiva TP07) – na odlomku je prepoznan tkan pramen v v traku), kombiniran z enojno kanelirano horizontalno linijo obliki valovnice (s šestimi valovitimi linijami v traku) nad del- (koda motiva VP05 – G44, G155); tri vrvičaste pramena- no ohranjenim tkanim horizontalnim pramenom (ohranjene ste valovnice (niz treh valovitih linij v traku), kombinirane tri horizontalne linije). Neokrašenih je 41 odlomkov, ki jih po s horizontalnim vrvičastim pramenom, izdelanim z nizom fakturi lahko pripišemo pramenasti lončenini. treh horizontalnih linij v traku (koda motiva VP06 – G63), Tehnologija žganja in motiv dveh horizontalnih pramen (niz štirih horizontalnih linij v traku), kombiniran z delno ohranjeno vrvičasto va- Na pramenasti lončenini prevladuje (s tremi oblikami) re- lovnico z ohranjenimi štirimi valovitimi linijami (koda motiva dukcijski način žganja. Najvišji delež doseže oksidacijsko VP07 – G86). Najpogosteje je izdelan motiv v tehniki odtisa žganje z redukcijsko atmosfero v končni fazi (koda 4) z 42 stkanega pramena – ugotovljen je na 16 odlomkih lončeni- odlomki, sledi redukcijsko žganje (koda 2) s 27, najmanjši ne. Vsi motivi (kot v zgornjih primerih) so ohranjeni le del- delež pa ima nepopolno oksidacijsko žganje z dimljenjem no. Na treh odlomkih (G48, G102, G129) je ohranjen motiv v končni fazi (dva odlomka). Z minimalnimi deleži sta ude-horizontalnega tkanega pramena z do pet horizontalnimi ležena nepopolno oksidacijsko žganje (šest odlomkov) in linijami v traku (koda motiva TP01). Na odlomkih G93, G109, oksidacijski način žganja (odlomek). G115 se pojavlja tkan horizontalni pramen z od pet do 60 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 Tehnološki podatki Odtisi navite vrvice Odtis vrvičastega pramena Odtis tkanega pramena Preostale tehnike Oznaka Kol. delež Kol. delež Zr. sk. NV01 NV02 NV03 NV04 VP01 VP02 VP03 VP04 VP05 VP06 VP07 TP01 TP02 TP03 TP04 TP05 TP06 TP07 K02 H04 AP01 R04 Neokrašeni LM okr. odl. neokr. odl. odlomki LM01 1 1 1 odl. LM02 2 1 G63 G57 LM03* 3 2 1* G151 G129 G22 G104 G18, G41 LM06* 6 1* 6 odl. LM08 15 7 2 G61, G69 G75, G127 G76 G44 G93, G97, G16, G128 G23 G47 G42 G81, G119, G134, G115 G157 + 3 odl. LM09 2 3 2 G74 G67 3 odl. LM10 3 2 G25, G94, G96 LM11 2 8 2 G155 G102 G95, G156, G196 + 5 odl. LM12 6 2 2 G85 G87 G77 G48 G109 G120 2 odl. LM14 2 2 G62 + 1 odl. LM17* 7 5 1* G49 G136 G56 G14 G18 G143 G72 G50, G60, G121, G144 + 1 odl. LM18* 1 1* G46 LM22* 1 2* 1 odl. LM25* 1 2* G51 LM28 2 3 2 odl. LM37* 1 3* G86 Skupaj 39 43 48 Tehnike krašenja z navito vrvico (koda VT – G61, G74), vito dvojno sukano vrvico (koda VP – G51, G887, G86), tkanje traku oz. pramena (koda TP – G48, G128, G109). Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 61 Barva površine Značilnosti druge skupine fino do Na zunanji in notranji površini pramenaste lončenine se po- grobozrnate lončenine javlja sivočrna (70 odlomkov) in siva (11 odlomkov) barva. (Pojasnilo k prilogi dodatek 2 je podano v poglavju Meto-Le na enem odlomku je zabeležena na zunanji in notranji dologija dela v poglavju Makroskopska tehnološka analiza površini rdečečrna barva površine (dodatek 2). keramičnih zbirov, tu str. 98). Oznaka LM K. d. okr. Zr. sk. G01 G02 G03 G04 G05 G06 G07 G08 AP02 H01 H03 H04 K01 K02 K03 K04 K05 M01 M02 LM25* 1 2 G80 LM03* 6 1* G9, G43, G15, G21 G106 G68 LM04* 1 1* G28 LM07* 1 1* G68 LM08 2 2 G124 G47 LM12 1 2 1 odl. (ni risan) LM16 1 2 G52 LM17* 1 1* 1 odl. LM19* 1 1* G24 LM20* 2 1* G130 G45 LM22* 4 2* G26, G8 G120 G98 LM24* 8 2* G5 G12, G33 G36 + 2 G158 odl. LM26* 7 2* G17, G19, G27 G13 G20 G79 G58 LM29 1 3 G10 LM33 1 3 G99 LM34* 2 3* G133 G29 LM35* 1 3 G64 LM37* 2 3* G55, G88 LM38* 1 3* G110 LM39* 2 3* G38 G84 LM40 4 1 odl. (ni risan) LM41 2 4 1 odl. (ni 1 odl. (ni risan) risan) LM42 1 4 G111 LM48* 1 2* G90 LM49* 1 2* G30 LM50* 3 3 G27, G132, G152 LM51* 1 1* G135 LM53* 1 3* 1 odl. (ni risan) LM54* 3 3* G92 G91 G147 LM55* 1 1 G40 LM56 1 2 G139 LM58* 1 1* G113 LM59* 2 3* G101, G138 LM62* 2 3* G142 G141 49 Odnos lončarskih mas in krasilnih tehnik 2. skupine (fino- do grobozrnate lončenine) keramičnega zbira stratigrafske enote SE 22; G01−G08 motivi izdelani v tehniki glavničenja; AP02 − motivi izdelani v tehniki apliciranja; M01−M02 − motivi izdelani v tehniki metličenja; H01−H04 − motivi izdelani v tehniki vtiskovanja; K01−K05 − motivi izdelani v kombiniranih tehnikah. 62 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 Lončarske mase Pri okrašeni lončenini druge skupine je uporabljenih 23 Lončenina 2. skupine je izdelana predvsem iz fino do drob- različnih lončarskih mas. Prevladujejo kremenove lončarske nozrnatih lončarskih mas, manj je izdelkov iz zelo fino in mase (23 različnih LM – 50 odlomkov), sledijo karbonatne grobozrnatih lončarskih mas. Pri izdelavi lončarskih izdelkov lončarske mase (šest različnih LM – deset odlomkov). Ne-so uporabljene kremenove, karbonatne in kremeno/karbo- koliko manj so uporabljene kremeno/karbonatne lončarske natne lončarske mase zelo fine, fine, drobne in grobe zrna- mase (pet različnih LM – sedem odlomkov) (sl. 49). vosti (dodatek 1 in 2). Kremenove lončarske mase, uporabljene pri izdelavi 2. skupine lončenine, lahko po zrnavosti razporedimo v šest različnih skupin. Med vsemi kremenovimi lončarskimi ma- sami so najpogosteje uporabljene lončarske mase skupine Oznaka LM K. d. okr. Zr. sk. G01 G02 G03 G04 G05 G06 G07 G08 AP02 H01 H03 H04 K01 K02 K03 K04 K05 M01 M02 finozrnatih kremenovih lončarskih mas s posameznimi zrni LM25* 1 2 G80 kremena drobne zrnavosti (koda zr. 2* 7 LM – 101 odlomek), LM03* 6 1* G9, G43, G15, G21 G106 G68 zelo finozrnatih kremenovih lončarskih mas, brez posame- LM04* 1 1* G28 znih zrn večje zrnavosti (koda zr. 1, 6 LM – 54 odlomkov) in LM07* 1 1* G68 grobozrnate kremenove lončarske mase brez posameznih LM08 2 2 G124 G47 zrn večje zrnavosti (koda zr. 4, 3 LM – 45 odlomkov) – iz njih LM12 1 2 1 odl. (ni risan) je skupno izdelanih 200 različnih odlomkov posod. Ostale LM16 1 2 G52 skupine kremenovih lončarskih mas so manj pogosto upo- LM17* 1 1* 1 odl. rabljane (glej dodatek 2). LM19* 1 1* G24 LM20* 2 1* G130 G45 Lončarski izdelki iz karbonatnih lončarskih mas (skupno 25 LM22* 4 2* G26, G8 G120 odlomkov) niso pogosti – izdelani so iz 10 različnih lončar- G98 skih mas zelo fino, fino in drobne zrnavosti. Od karbonatnih LM24* 8 2* G5 G12, G33 G36 + 2 G158 odl. lončarskih mas so največkrat uporabljene lončarske mase iz LM26* 7 2* G17, G19, G27 G13 G20 G79 skupine finozrnatih LM s posameznimi zrni kalcijevega kar- G58 bonata drobne zrnavosti LM (koda zr. 2* – LM48* in LM49*) LM29 1 3 G10 z osmimi odlomki in lončarske mase iz skupine drobnozr- LM33 1 3 G99 LM34* 2 3* G133 G29 natih karbonatnih LM s posameznimi zrni kalcijevega kar- LM35* 1 3 G64 bonata grobe zrnavosti (koda zr. 3* – LM53* in LM54*) s LM37* 2 3* G55, G88 petimi odlomki. Zelo finozrnate karbonatne lončarske mase LM38* 1 3* G110 brez posameznih zrn večje zrnavosti (koda zr. 1 − LM45, LM39* 2 3* G38 G84 LM46) so dokazane na štirih odlomkih. Ostale karbonatne LM40 4 1 odl. (ni risan) lončarske mase so manj uporabljane, v povprečju s po tremi LM41 2 4 1 odl. (ni 1 odl. (ni izdelki (LM s kodo zr. 1* s posameznimi zrni kalcijevega kar- risan) risan) bonata drobne in fine znavosti in lončarske mase s kodo zr. LM42 1 4 G111 LM48* 1 2* G90 3 brez posameznih zrn večje zrnavosti) (dodatek 2). LM49* 1 2* G30 Raznovrstnost prepoznanih lončarskih mas je najmanjša v LM50* 3 3 G27, G132, G152 skupini kremeno/karbonatnih lončarskih mas, saj je iden- LM51* 1 1* G135 tificiranih le deset odlomkov. Med kremeno/karbonatnimi LM53* 1 3* 1 odl. (ni lončarskimi masami po zrnavosti malenkost večji delež pri- risan) pada drobnozrnatim LM (štirje odlomki). Lončarske mase se LM54* 3 3* G92 G91 G147 LM55* 1 1 G40 razlikujejo le v prisotnosti posameznih zrn večje zrnavosti. LM56 1 2 G139 Tako so v drobnozrnati lončarski masi LM59* prisotna posa- LM58* 1 1* G113 mezna zrna kremena zelo drobne in fine zrnavosti (koda zr. LM59* 2 3* G101, 3* – dva odlomka), v lončarski masi LM62* (koda zr. 3* – dva G138 LM62* 2 3* G142 G141 odlomka) pa so evidentirana posamezna zrna kremena zelo grobe zrnavosti in kacijevega karbonata drobne zrmavosti. Zelo finozrnati kremeno/karbonatni lončarski masi (koda zr. 1*) sta dve, vsaka s po enim odlomkom (LM58* in LM55*). Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 63 Po sestavinah izstopa zelo finozrnata kremeno/karbonatna površina z dvema odlomkoma, kombinacija hrapave na LM55* s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti in kalcije-notranji in gladke na zunanji površini z enim odlomkom in vega karbonata drobne zrnavosti ter s prisotnostjo posebne grobo/gladka kombinacija s tremi odlomki. sestavine J. Zelo finozrnata kremeno/karbonatna lončarska Tehnologija okrasa masa LM58* ima prisotna posamezna zrna kremena fine zrnavosti (dodatek 2). Okras na fino do grobozrnati lončenini druge skupine je iz- delan v različnih osnovnih tehnikah krašenja (okrašenih je Iz zgoraj predstavljenega je razvidno, da je pri obravnavi 141 odlomkov): v osnovni tehniki vrezovanja, vtiskovanja, bronastodobne lončenine 2. skupine zmotno govoriti o t. i. apliciranja, manj v kombiniranih krasilnih tehnikah (dodatek grobozrnati lončenini, kar je pogosto uporabljeno pri neka-2, sl. 49 – le odlomki v katalogu – z navedenimi kataloškimi terih raziskovalcih in v objavah (tudi novejših). Makroskop- številkami). ska analiza keramičnih odlomkov, značilnih za kulturni in časovni okvir trajanja pramenaste keramike, je pokazala, da Na lončenini druge skupine predstavlja osnovna tehnika vre-lahko govorimo pravzaprav le o zelo finozrnati, finozrnati in zovanja z varianto glavničenja prevladujočo obliko krašenja. drobnozrnati lončenini s posameznimi zrni večje zrnavosti, Od skupno 141 odlomkov lončenine druge skupine je kar na manj o grobozrnati. Pogostnost vključkov (zrn) večje zrna-124 odlomkih ohranjen glavičast okras, izdelan z glavniku vosti, ki je identificirana v sestavi lončarskih mas (2. skupine), podobnim orodjem z različno širokimi in priostrenimi zobci. ne presega 15 % – pogostnost vključkov večje zrnavosti je Zato je sled (ki ga je pustilo tako izdelano orodje) lahko v torej redka, kar je dokaz, da ne gre za grobozrnate lončar-obliki vreza ali žleba, širine do 4 mm (koda A08a) ali od ske mase, iz katerih bi bili izdelani lončarski izdelki. Zato je 5 do 8 mm (koda A08b). Med dokumentiranimi krasilnimi potrebna velika previdnost pri makroskopski analizi lončar-tehnikami osnovne tehnike vrezovanja je na šestih odlom- skih mas 2. skupine če le-ta ni opravljena, obstaja nevarnost, kih dokazana še tehnika metličenja (koda A09). Osnovna da dobimo zmotno predstavo o »grobosti« lončenine (če tehnika vtiskovanja z varianto odtisa prsta (koda B01a – en nismo pozorni na prisotnost vključkov večje zrnavosti). Zato odlomek) in varianto odtisa orodja s prirejeno konico (koda je predlagano poimenovanje za tovrstno lončenino »fino do B5a – dva odlomka) predstavlja s tremi odlomki minimalni grobozrnata lončenina (2. skupine)« upravičeno. delež v zbiru okrašene lončenine druge skupine (v lončeni- ni prve skupine je predstavljala s 35 odlomki najbolj zasto- Vsi predstavljeni keramični odlomki so značilni za kulturni pano osnovno tehniko). Ob upoštevanju vseh opazovanih in časovni okvir trajanja pramenaste keramike oziroma ob-spremenljivk (osnovne tehnike in variante osnovne tehnike) dobje pozne faze zgodnje bronaste dobe in prehodnega je na vseh ostalih analiziranih odlomkih lončenine druge obdobja v srednjo bronasto dobo. skupine okras izdelan nekoliko drugače oziroma je upora- Obdelava površine bljena drugačna kombinacija tehnik krašenja. Kombinacija Površina (običajne) fino do grobozrnate lončenine je sko- osnovnih tehnik vrezovanja in/ali vtiskovanja se pojavlja na raj na eni tretjini analiziranih odlomkov slabo ohranjena (na dveh odlomkih v varianti glavničenja (koda A08a) oz. odtisa eni ali obeh površinah). Analiza obdelave površine je po-orodja s prirejeno konico (koda B05a). Na odlomku G79 je kazala 7 različnih tehnoloških postopkov pri obdelavi po- izdelan okras v dveh variantah osnovne tehnike vrezovanja, vršine. Prevladujoča tehnika obdelave površine je tehnika in sicer v varianti žlebljenja (koda A02) in glavničenja (koda obojestranskega brisanja površine – prepoznana je na 213 A08a). Tri osnovne tehnike krašenja vrezovanje/vtiskova-odlomkih. Površina teh izdelkov je gladka (koda B), nepravil- nje/apliciranje z variantami žlebljenje (koda A02), ščipanje nosti so zabrisane, občutka ostrin na otip ni. Na 33 odlomkih z dvema prstoma (koda B01b) in rebro (koda C01) so preje zabeležena na notranji in zunanji površini groba površina poznane na odlomku G141. Drugo skupino kombiniranih (koda A) – na površini izdelka so pogosto vidne smeri zagla-tehnik krašenja predstavlja kombinacija osnovnih tehnik ditve, zaravnana je bila le glina med grobimi zrni. Nekoliko vtiskovanja in apliciranja (na treh odlomkih). Po enkrat so večji delež (41 odlomkov) ima kombinirana tehnika obdela-uporabljene kombinacije naslednjih variant prej omenjenih ve površine – gladka na notranji (koda B) in groba (koda A) osnovnih tehnik: varianta vtiskovanje z vrhom prsta (koda na zunanji površini. Na 19 odlomkih je bila dokazana gladka B01a) z apliciranim rebrom (koda C01), varianta vtiskovanje (koda B) na notranji in hrapava (koda D) na zunanji površi-odtisa šila (koda B05b) z varianto apliciranega rebra (koda ni. Hrapavost površine je v veliki meri povezana z zrnavo- C01) in varianta ščipanje z dvema prstoma (koda B01b) z stjo lončarskih mas, pa tudi z osnovno obliko posode. Vsi ročno oblikovano apliko (koda C02). ostali načini so skromno zastopani; obojestransko hrapava 64 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 Motivika druge skupine 5. motivi nedoločljive oblike: vertikalno glavničenje, ho- Med okrašeno lončenino fino do grobozrnate lončenine 2. rizontalno glavničenje, glavničenje z določljivo le krasilno skupine izstopajo po okrašenosti lonci, okrašeni predvsem z tehniko (ne pa motivom). 81 odlomkom, na katerih je bil glavničenjem (največkrat v navpičnih snopih od vratu nav-delno ohranjen okras, izdelan v tehniki glavničenja, je bila zdol, redko na vratu). Vratovi so lahko okrašeni z odtisi navi- oblika motiva le delno določljiva oziroma je ostala nedolo- te ali vite vrvice (v različnih motivih). Izdelani so iz drobno in čljiva. Na 40 odlomkih so bili ohranjeni sledovi vertikalne-grobozrnatih lončarskih mas. Pojavljajo se tudi sklede, sko- ga glavničenja (koda motiva G10), na dveh odlomkih so bili dele in manjši lonci, izdelani iz finozrnatih lončarskih mas prepoznani sledovi horzontalnega glavničenja (koda motiva (dodatek 2). G11). 12 odlomkom je bila prepoznana le tehnika glavničenja (koda motiva G12); Osnovni okrasni motivi, ki so zastopani na lončenini 2. sku- 6. kombinirani motivi: kombinirani motivi so zastopani v pe- pine z opisi motiva in tehniko izdelave, so podani na sl. 46b, tih različnih kombinacijah: 46c): • kombinacija horizontalne linije in neorganiziranega 1. enostavni linijski motivi: v obliki enojne horizontalne linije, motiva – enojna horizontalna linija odtisov navite vrvi- dvojne horizontalne linije – izdelani v osnovni tehniki vtisko- ce, kombinirana z različno usmerjenimi odtisi glavnika vanja z vrhom prsta (koda motiva H01 – G4) oz. orodjem (G40 – koda motiva K01); s prirejeno konico (koda motiva H03 – G8 + 1 odlomek), • kombinacija horizontalne linije in neorganiziranega osnovni tehniki apliciranja v varianti nerazčlenjenega rebra motiva – razčlenjeno horizontalno rebro z odtisi ščipa- z apliko (koda motiva R01 – G117 + 1 odlomek, koda mo- nja z dvema prstoma, kombinirano z različno usmerje- tiva R04 – G72) ali razčlenjenega rebra z odtisi vrha prsta nimi žlebljenimi linijami (G141 – koda motiva K05); (koda motiva R02 – G137) ali z odtisi šila (koda motiva R03 • kombinacija horizontalnega traku z vertikalnimi linijami – G146); v snopu – vrvičast pramen (ohranjeni dve horizontalni 2. tračni motivi: v obliki različno usmerjenih snopov linij (se- liniji), kombiniran z glavničastim okrasom (do 4 linije v stavljenih iz skupin z do štiri ali nad pet horizontalnih ali snopu), (G47 – koda motiva K02); navpičnih ali poševnih linij) ali trak neprekinjenih poševnih • kombinacija vertikalne enojne linije z vertikalnimi lini-linij – izdelani v osnovni tehniki vrezovanja v varianti glavni- jami v snopu – vertikalna linija odtisov, kombinirana z čenja. V skupino tračnih motivov so uvrščeni: koda motiva glavničastim okrasom (širina linije do 4 mm) v navpičnih G01 (G5, G9, G26, G38, G43, G64, G65, G92, G98, G99, snopih (do štiri linije v snopu (G45 – koda motiva K03); G112, G113, G124, G133, G142 + 3 odlomki, skupno 18 • kombinacija dvojne horizontalne linije s poševno odlomkov), koda motiva G02 (G130), koda motiva G06 usmerjenimi linijami – dvojna horizontalna žlebljena (G13, G28, G36 + 4 odlomki, skupno sedem odlomkov), linija, kombinirana z glavničastim okrasom (širina linije koda motiva G08 (G68, G84, G147, skupno 3 odlomki) – do 4 mm) s poševno usmerjenimi odtisi glavnika (koda skupno 33 odlomkov; motiva K04). 3. neorganizirani motivi: v obliki različno usmerjenih linij ali Tehnologija žganja različno poševno usmerjenih linij – izdelani v osnovni tehniki vrezovanja v varianti glavničenja ali v varianti metliče- Na lončenini druge skupine je prisotnih 6 različnih načinov nja. V varianti glavničenja izdelani neorganizirani motivi so žganja. Keramično produkcijo poleg prevladujočega nepo-zastopani s: kodo motiva G03 (G10, G12, G15, G17, G19, polno oksidacijskega načina žganja (koda 7 – 123 odlom-G21, G29, G30, G33, G38, G52, G55, G58, G88, G91, G101, kov) zaznamujeta predvsem razmeroma pogosta uporaba G110, G135, G138, G139, G142 + 7 odlomkov, skupaj 28 redukcijskega načina žganja z oksidacijsko atmosfero v odlomkov) in kodo motiva G05 (G27, G132, G152, skupaj končni fazi (koda 5 – 93 odlomkov) in oksidacijsko žganje trije odlomki); dve varianti sta izdelani v tehniki metličenja (koda 1 – 61 odlomkov). Na 18 odlomkih je zabeleženo tudi – po trije odlomki s kodo motiva M01 (G111, G158 + 1 od- redukcijsko žganje (koda 2). Z minimalnim deležem je pri- lomek) in kodo motiva M02 (G24, G90, G106), skupno 37 sotno nepopolno oksidacijsko žganje z dimljenjem v končni odlomkov; fazi (koda 6 – trije odlomki). Razlika v načinu žganja med 1. 4. točkovni motivi: samostojnih okroglih ali podolgovatih in 2. skupino lončenine stratigrafske enote SE 22 je pred-oblik – izdelani v tehniki apliciranja v varianti ročno obliko- vsem v količinskih deležih različnih načinov redukcijskega vane aplike. Točkovni motivi so skromno zastopani, in sicer oziroma različnih načinov oksidacijskega načina žganja po en odlomek s kodo motiva AP01 (G42) v nerazčlenjeni – v 1. skupini so prevladujoči različni načini redukcijskega obliki in motiv AP02 (G80) v razčlenjeni obliki; 65 žganja, v skupini 2 pa prevladujejo različni načini oksidacij- (po Guštinu). Gre za lonce s kroglastim (redko bikoničnim) skega načina žganja (dodatek 2). trupom, vrat je izvihan navzven in je raven ali rahlo usločen. Barva površine Na največjem obodu sta dva (ali štirje) tunelasta ali trakasta ročaja. Praviloma so okrašeni v spodnjem delu trupa (obsta- Na zunanji površini so prevladovali svetlordeči, svetlorjavi, jajo tudi neokrašeni). Okras je večkrat izdelan z metličenjem bledo rjavi in rdečkasti barvni toni, manj pogosti so sivi, te-ali glavniku podobnim orodjem (poševno ali navpično). mnordeči, svetlordeči in rdečkastosivi barvni toni. Notranja Večkrat je prehod trebuha v zgornji del posode zamejen površina je imela najpogosteje sivo, sivočrno, rdečkastosi-s trakom vodoravnih linij (Kruh 2019, 193, sl. 44: 7). Odlo- vo barvo, maj pogosti pa so bledo rjavi, svetlorjavi in rdeči mek G110 se s tipom L9 ujema v tehniki in motiviki okrasa, barvni toni površine. predvsem pa v zaobljenosti preseka ostenja, ki kaže na naj- Tipologija večji obod, in zrnavosti lončarske mase, iz katere je izdelan. Odlomek ostenja (G110) je izdelan iz drobnozrnate kre- Tipološke značilnosti lončarske produkcije so zaradi fragmen- menove lončarske mase (LM38*) s posameznimi zrni kre- tarne ohranjenosti gradiva z najdišča Loka 1 manj izpove- mena grobe zrnavosti, žgan nepopolno oksidacijsko (koda dne. Uspela je le delna rekonstrukcija dveh posod. S pomo- 7). Drugi odlomek G142 je izdelan iz kremeno/karbonatne čjo odlomkov so bile izdelane še rekonstrukcije roba ustja lončarske mase (LM62*) s posameznimi zrni kremena grobe z ostenjem. Le-ta lahko pripadajo vrčem ali loncem ali pa in kalcijevega karbonata drobne zrnavosti in neznano se-robu ustja različnih skled oziroma skodel. Podrobnejša raz- stavino J (iglice velikosti do 4 mm). Podoben pitos (okrašen vrstitev na variante ni mogoča. na trebuhu v tehniki metličenja oziroma glavničenja) je bil Na vseh najdiščih (tudi na najdišču Loka 1), kjer se pojavlja odkrit na najdišču Pod Kotom − jug med inventarjem strati-keramika, značilna za kulturni in časovni okvir trajanja pra- grafske enote SE 340, ki je uvrščen v mlajšo stopnjo kulture menaste keramike (po Črešnar, Teržan 2014, 675) oziroma Kisapostag (Sankovič 2009, G377, G438; Sankovič 2014, 183 1. skupine pramenaste keramike (po Kruh 2019, 164, 165), (predmetni opis), sl. 7, 5, 6: 18). Črešnar (Črešnar 2010, 117, gre predvsem za dve skupini lončenine, ki se oblikovno in 118, sl. 59) in Kruhova (Kruh 2019, 183, sl. 45: 5–7) navajata ornamentalno (tako v tehniki kot motiviki) precej razlikujeta: največjo podobnost s primerki iz najdišč Balatongyőrők in fina lončenina, ki jo zastopajo predvsem vrči, sklede, sko-grobišča Ordacsehi – Cserefőldőna, ki so datirani v prvo in dele in manjši lonci, okrašeni z značilnimi krasilnimi tehni- drugo stopnjo kulture Kisapostag (Črešnar 2010, 119, op. 45; kami (odtisi vite vrvice in odtisi tkanega traku) in motivi (v Kruh 2019, 193, sl. 45: 6, 7). obliki pramena oziroma niza vzporednih horizontalnih linij Kronološko pomembni so tudi številni ohranjeni odlomki ali kombinaciji obojih), in fino do grobozrnata lončenina, ki robov ustij z ostenjem, vratovi in ostenja različnih posod, ji pripadajo predvsem veliki lonci, okrašeni z glavničastim okrašeni z glavničastim okrasom (skupno 43 odlomkov). okrasom (na trupu, redko na vratu). Pogosto so vratovi lon- Odlomke pokriva glavničast okras (izdelan z orodjem v obli- cev okrašeni tudi z odtisi neprekinjenih nizov vite vrvice. ki ozkega glavnika s širino odtisnjene linije do 4,0 mm ali Pri tipološki razvrstitvi posod najdišča Loka 1 pri Beli Cerkvi nad 5,00 mm) v navpičnih (koda motiva G01, G02), pošev-sta bili uporabljeni podrobnejša kronološko tipološka raz- nih (koda motiva G06, G08) in horizontalnih snopih (koda vrstitev, vzpostavljena za II. in III. fazo najdišča Nova tabla motiva G07) ali pa so potegi glavnika usmerjeni v različne (Guštin et al. 2017, 70–75, sl. 42–44), in tipologija, ki jo je smeri (kodi motiva G03, G05). Pomen zgoraj omenjenih od-za pramenasto lončenino v doktorski disertaciji izdelala Ana lomkov dopolnjuje tudi tehnološka makroskopska analiza Kruh (Kruh 2019, 19–46). omenjenih odlomkov, ki je dokazala uporabo izključno zelo G110 (morda tudi G142) – odlomek ostenja bi lahko pripa- fino-, fino- in drobnozrnatih lončarskih mas s posameznimi dal trebuhu večjih loncev z ročaji na največjem obodu oz. zrni drobne do grobe zrnavosti. pitosu – tip L9 (po Guštin et al. 2017, sl. 43 – tip L9). Oba Odlomki, okrašeni z glavničenjem v navpičnih snopih (koda odlomka ostenja sicer ne dopuščata rekonstrukcije posode. motiva G01 in G02 – skupno 15 odlomkov (sl. 49). Izdelani Vendar pa predvsem velikost odlomka G110, sama zaob-so iz osmih različnih kremenovih lončarskih mas zelo fine ljenost preseka ostenja, okras, izdelan z različno usmerje- (LM03*), fine (LM08, LM22*) in drobne zrnavosti (LM33, nimi odtisi glavnika, in njegova omejenost na spodnji del LM34*, LM35*, LM39*), ene drobnozrnate karbonatne odlomka (na prehod v trebuh posode) dovoljujejo domne- (LM54*) in dveh kremeno/karbonatnih zelo fino- (LM58*) vo, da gre za odlomek ostenja največjega oboda posode. oziroma drobnozrnatih (LM62*) lončarskih mas. Pri izdela-Najsprejemljivejša se zdi ponujena primerjava s tipom L9 vi posod so bile uporabljene izključno zelo fino-, fino- in 66 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 drobnozrnate lončarske mase s posameznimi zrni drobne se kažejo tudi v loncih z najdišča Loke 2 pri Družinski vasi do grobe zrnavosti. Torej niso bile uporabljene lončarske (oblikovno ustrezajo tipu L1 z najdišča Nova tabla), ki imajo mase grobe zrnavosti, kot najdemo pogosto navedbe v ob-okras v obliki navpičnih snopov, izdelan z glavniku podob- javah nekaterih avtorjev za ta tip krašenja. Makroskopska nim orodjem (Kruh 2019, 159, sl. 32: 13–14). Pomembno je, analiza lončarskih mas je dokazala tudi, da sta bili lončarski da se ti lonci pojavljajo skupaj s pramenasto keramiko (po-masi z oznako LM03* in LM08 (ki sta bili uporabljeni za iz- dobno kot v najdišču Loka 1 pri Beli Cerkvi). delavo posod, okrašenih v tehniki glavničenja) uporabljeni Odlomki, okrašeni z glavničenjem s poševno usmerjenimi tudi pri izdelavi 16 različnih posod, za krašenje katerih so snopi (koda motiva G06 in G08 – skupno devet odlomkov, bile uporabljene različne tehnike krašenja, in sicer: tehni-od tega je na treh izdelana le makroskopska analiza, sl. 49). ka s krašenjem z odtisi navite vrvice, vite (sukano, dvojno) Izdelani so iz zelo fino- (LM04*, LM07*), fino- (LM24*, vrvice, odtisov tkanega traku (sl. 47, 49). To je posredno LM26*), drobno- (LM39*) in grobozrnatih (LM41 – izdela-tudi pomemben dokaz sočasne uporabe (prej omenjenih) na le makroskopska analiza) kremenovih lončarskih mas s tehnik krašenja za časovni okvir trajanja pramenaste kera-posameznimi zrni večje zrnavosti (fine, drobne in grobe) in mike. Žgani so oksidacijsko (koda 1 – G64, G92, G98, G130, ene drobozrnate karbonatne lončarske mase (LM54*) s po-G142), redukcijsko (koda 2 – G26), oksidacijsko z redukcij- sameznimi zrni grobe zrnavosti. Odlomki, ki so izdelani iz sko atmosfero v končni fazi (koda 4 – G43, G69), redukcijsko lončarskih mas s posameznimi zrni drobne (LM26*) oziroma z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (koda 5 – G9, G19, zrni grobe zrnavosti (LM39*, LM54*), dajejo na prvi pogled G113, G124) in nepopolno oksidacijsko (koda 7 – G5, G38, videz grobe površine, kljub temu da je lončarska masa v G133). Odlomke, ki so okrašeni z navpičnimi snopi (snop osnovi fino oziroma drobnozrnata. Žgani so oksidacijsko sestavljajo 3 ali 4 linije) v tehniki glavničenja, bi lahko pripisali z redukcijsko atmosfero v končni fazi (G68), redukcijsko z loncem tipa L1 in L4.2, ki so značilni za II. in III. fazo najdišča oksidacijsko atmosfero v končni fazi (G28, G13, G36, G84 Nova tabla (Guštin et al. 2017, 70, 72, sl. 42, 43). Lonci tipa L1 in PN1322, PN2315d) in nepopolno oksidacijsko (G147 in konične oblike, katerih odprtina presega maksimalni premer PN2315c). Krašenje s poševno usmerjenimi snopi (izdelani trupa in imajo poudarjen prehod vratu v ramena, izvihan v krasilni tehniki glavničenja) je prisotno na loncih tipa L1 vrat (raven ali rahlo usločen), dno pa doseže 1/3 odprtine, (Guštin et al. 2017, G321 – v PZ 24) in tipa L4.2 (Guštin et al. so pogosto okrašeni z navpičnimi snopi na trupu (Guštin et 2017, G232, G261 odlomek v PZ 24; G224 v PZ 300; G396 al. 2017, G417, G419 – SE PZ 25). Nekateri lonci tipa L4.2 so – v PO 93; G440 – v PZ 134; G506 dno z ostenjem – v PO okrašeni z navpičnimi snopi na vratu in trupu ali pa samo na 135) II. faze najdišča Nova tabla (Guštin et al. 2017, II. in III. trupu. Trup (tipa L4.2) je elipsoidno oblikovan, odprtina je faza). Motiv s poševno usmerjenimi snopi, izdelan v tehni-ožja ali enaka maksimalnemu premeru trupa, vrat je izvihan, ki glavničenja, se torej na najdišču Nova tabla pojavlja na rahlo usločen, pozicija maksimalnega premera trupa je sre-istih oblikah loncev kot motiv navpičnih snopov (glej zgo- dnja, dno ustreza približno polovici premera odprtine (Nova raj). Med najdbami z najdišča Pod Kotom – jug je lonec, tabla: Guštin et al. 2017, G418, G422 – PZ 25). Lonce (tipa okrašen s poševnimi snopi (tip L4.2 Nove table – Sankovič L1 Nove table), ki so okrašeni z glavničastim okrasom v nav-2009, G233), prisoten v kontekstu SE 336 mlajše stopnje kul- pičnih snopih, je Torma označil kot značilen element druge ture Kisapostag. Isto časovno uvrstitev namenjata najdbam stopnje kulture Kisapostag na Madžarskem (Torma 1972, 36 iz kontekstov SE 336 in SE 340 (Črešnar, Teržan 2014, 669, – glej tudi Črešnar 2010, 117, sl. 5: 1–5). Isti tip okrasa se poja-sl. 7.5.6, sl. 7.5.7). vlja na odlomkih ostenja in robu ustja z ostenjem na najdišču Pod Kotom – jug pri Krogu v stratigrafskih enotah SE 311, Odlomki, okrašeni z različno usmerjenimi odtisi glavnika SE 336 in SE 339 (Sankovič 2009, G310, G313 v SE 311; G341 (motiv okrasa G03 – 18 odlomkov in motiv G05 – 3 odlomki v SE 336; G424, G433 v SE 339). V objavi Absolutno dati- – skupno torej 22 odlomkov (sl. 49, dodatek 2). Izdelani so iz ranje bronaste dobe na Slovenskem postavljata Črešnar in zelo fino- (LM03*), fino- (LM16, LM24*, LM26*) in drobnozr-Teržanova odlomke iz SE 311 v starejšo in odlomke iz SE 336 natih (LM34*, G37* in G38*) kremenovih lončarskih mas s po- (in SE 339?) v mlajšo stopnjo kulture Kisapostag, pri čemer sameznimi zrni večje zrnavosti (fine in drobne in grobe), treh so v mlajši stopnji te kulture lonci okrašeni z vzporednimi karbonatnih lončarskih mas zelo fine- (LM51*), fine- (LM49*) glavničastimi oz. navpičnimi glavničastimi snopi, pojavljajo in drobnezrnavosti (LM54*) in dveh kremeno/karbonatnih pa se skupaj z vrčki, pri katerih so vodoravni odtisi navite lončarskih mas fine- (LM56) in drobnezrnavosti (LM59*) s po-vrvice kombinirani s cikcakastimi in vodoravnimi dvojnimi sameznimi zrni fine, drobne in grobe zrnavosti (glej dodatek linijami in odtisnjenimi krožci (Sankovič 2014, G350, G327; 1). Le pri petih odlomkih (od skupno 21) je z makroskopsko Črešnar, Teržan 2014, 672, sl. 7.5.7, sl. 5, 8). Dobre analogije analizo dokazana uporaba drobnozrnatih lončarskih mas s 67 posameznimi zrni grobe zrnavosti (LM34*, LM37*, LM38* in Tehnika metličenja s poševno (motiv okrasa M01 – G111, LM54*), s čimer je z makroskopsko analizo zanikana uporaba G158 in PN2935) in različno (koda motiva M02 – G24, G90, grobozrnatih lončarskih mas. Žgani so oksidacijsko (koda 1 G106) usmerjenimi linijami – skupno šest odlomkov (sl. 49, – G9, G139, G101, G138), redukcijsko (koda 2 – G52) oksi- dodatek 2). Izdelani so iz zelo fino- (LM03*, LM19*), fino- dacijsko z redukcijsko atmosfero v končni fazi (koda 4 – G58, (LM22*, LM48*) in grobozrnatih (LM42) lončarskih mas s G88, G152), redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v končni posameznimi zrni kremena fine, drobne ali grobe zrnavosti fazi (koda 5 – G10, G12, G15, G17, G19, G21, G27, G29, (sl. 49). Finozrnata karbonatna lončarska masa (LM48*) s G33, G55, G135) in nepopolno oksidacijsko (koda 7 – G30, posameznimi zrni kalcijevega karbonata drobne zrnavosti G110, G132). Lonec s poševno usmerjenimi odtisi glavnika je evidentirana na odlomkih G90 in PN2935. Zelo finozrnata tipa L1 Nove table (Guštin et al. 2017, sl. 42, G231) je prisoten kremenova lončarska masa s posameznimi kremeni fine zr-na najdišču Loke 2 pri Družinski vasi – zanj Kruhova ugotavlja navosti z oznako LM03* (iz katere je izdelan odlomek z me-primerljive analogije v kontekstih Nove table in Grofovsko 1 – tličastim okrasom G106) je bila na najdišču Loka 1 dokazana Kruh 2019, 161, sl. 32. 15). Na najdišču Nova tabla je evidenti-tudi pri izdelavi posod oziroma odlomkov, ki so okrašeni v ran glavničast motiv z različno usmerjenimi odtisi glavnika na tehniki odtisa navite vrvice (G151), stkanega traku (G129, loncu tipa L4.2, ki je v kontekstu PZ 24 uvrščen v II. fazo Nove G22, G104) in glavničenja (G9, G43, G68, G15, G21), kar table (Guštin et al. 2017, opis na str. 210, tip L4.2 – G233). je dokaz, da je bila tehnika metličenja prisotna tudi pri kra-Primerljivi lonci, okrašeni z različno usmerjenimi odtisi glav- šenju posod v horizontu pramenaste keramike (sl. 47, 49). nika, so poznani tudi na najdišču Pod Kotom – jug. Tipološko Nekaj primerov metličenja je poznanih na Novi tabli, in sicer ustrezajo tipu L1 Nove table (Guštin et al. 2017, sl. 42, G231). na obliki loncev tipa L2 in L6.1, obliki, ki sta prisotni tako v I. Najdeni so v kontekstu stratigrafske enote SE 336 mlajše sto- in II. fazi Nove table starejše oziroma mlajše stopnje kulture pnje kulture Kisapostag (Sankovič 2009, G335, G336, G337, Kisapostag (Guštin et al. 2017, 75, tip L2 – G570 – v PO 117, G339). Med njimi je zanimiv lonec G335 s podaljšano bazo tip L6.1 – G573 v PO117). V plasti SE 336 na najdišču Pod (trup je podaljšan), ki bi ga (zaradi podaljšane baze) tipološko Kotom – jug se pojavlja na pitosih, značilnih za mlajšo sto-uvrstili v posebno različico tipa L1. pnjo kulture Kisapostag (Sankovič 2014, 7. 5. 7: 18 – v opisu Odlomki, okrašeni z glavičastim okrasom v obliki horizontal- predmeta na str. 185 navaja kot tehniko krašenja metličenje, nih linij oziroma v obliki horizontalnega snopa 4 linij (motiv na str. 183 pa za isto posodo tehniko glavničenja). okrasa G07 – skupno 5 odlomkov – G34, G20, G145 na V stratigrafski enoti SE 22 je neokrašenih 175 odlomkov t. i. odlomku z oznako PN2094 in PN2952 je izdelana le makro- fino- do grobozrnate lončenine. Največ jih pripada odlom- skopska analiza – sl. 49, dodatek 1). Štirje odlomki (G20, kom ostenja. Majhen delež predstavljajo odlomki roba ustja G34, G145, PN2852 – izdelana le makroskopska analiza) z ostenjem in odlomki dna z ostenjem, vendar bi jih (zaradi so izdelani iz finozrnatih lončarskih mas (LM24* in LM26*) s majhnosti – le redkim je bil določen premer odprtine) le posameznimi zrni kremena drobne zrnavosti. Na odlomkih, stežka pripisali določeni osnovni obliki. Pri izdelavi posod te na katerih je opravljena le makroskopska analiza (PN2094), skupine lončenine so bile uporabljene kremenove (32 raz-je ugotovljena grobozrnata lončarska masa s posameznimi ličnih LM – 161 odlomkov), karbonatne (šestrazličnih lončar-zrni kremena fine zrnavosti (sl. 49, dodatek 1). Keramič- skih mas – 11 odlomkov) in kremeno/karbonatne lončarske ne najdbe s horizontalno odtisnjenimi glavničastimi linijami mase (tri različne lončarske mase – trije odlomki). Prevladuje so odkrite v kontekstih starejše (G281 – v SE 10) in mlajše uporaba finozrnatih lončarskih mas (60 odlomkov), sledijo (G347 v SE 336, G462 v SE 340) stopnje kulture Kisapostag zelo finozrnate (33 odlomkov). Skoraj enak delež imajo lon-na najdišču Pod Kotom – jug (Sankovič 2009, G281, G347, čarski izdelki izdelani iz drobnozrnatih (21 odlomkov) in gro-G462; Črešnar, Teržan 2014, 671, 7.5.4: 7). Mogoče bi smeli bozrnatih (27 odlomkov) lončarskih mas. Najmanj je posod, pripisati tehniki glavničenja tudi odlomke (za katere Kerman za izdelavo katerih so bile uporabljene zelo grobozrnate sicer navaja tehniko vrezovanja), najdene v stratigrafski eno- (14 odlomkov) kremenove lončarske mase. Med kremeno- ti SE 21 na najdišču Kotare–Krogi, pripisane prav tako mlajši vimi lončarskimi masami preseneča pri izdelavi neokrašene stopnji kulture Kisapostag (Kerman 2011, G247, G250, G251, lončenine uporaba razmeroma visokega deleža drobno (21 G253). odlomkov), grobo (27 odlomkov) in zelo grobozrnatih (14 G26 – odlomek ostenja, okrašen z vertikalnimi glavničastimi odlomkov) lončarskih mas (skupno 62 odlomkov), medtem snopi – mogoče gre za skodelo GS1 po Guštinu (Guštin et al. ko je analiza lončarskih mas okrašene fino do grobozrnate 2017, G409) ali lonec, mogoče tipa L6.2 po Guštinu (Guštin lončenine pokazala prevladujočo uporabo predvsem zelo et al. 2017, G316, G330). 68 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 fino in finozrnatih lončarskih, manj drobnozrnatih in najmanj pramen (niz štirih horizontalnih linij v traku), izdelan v teh-grobozrnatih lončarskih mas. niki odtisa vite sukane dvojne vrvice, kombiniran z enojno Med karbonatnimi lončarskimi masami pripada enak de- horizontalno kanelirano linijo. Izdelan je iz finozrnate kre- lež (po 5 lončarskih mas) zelo finozrnatim in finozrnatim. menove lončarske mase (LM11) brez posameznih zrn kre-Le eno karbonatno lončarsko maso lahko uvrstimo med mena večje zrnavosti, žgan je oksidacijsko, v končni fazi v drobnozrnate lončarske mase. Med kremeno/karbonatnimi redukcijski atmosferi. Podobno okrašen lonec tipa L1a je bil lončarskimi masami je zanimiva lončarska masa z oznako najden tudi v Loki 2 pri Družinski vasi (Kruh 2019, 161, sl. 32: LM60* (G131) z vsebnostjo neznane sestavine J (na makro-8) in na najdišču Wildon – Schlossberg (Kruh 2019, sl. 10: 2, skopski ravni raziskav so vidne »iglice« velikosti do 4 mm). 3; Tiefengraber 2018, sl. 252: 11, 13, t. 163: 5, 6, t. 164: 9) v horizontu XII. Na najdišču Grofovsko 1, v stratigrafski enoti G3 in G31 – neokrašena odlomka ustja z ostenjem bi tipo- SE 50, so bili najdeni trije tunelasti ročaji (ki bi lahko pripadali loško ustrezala globokim skledam kroglaste oblike z eno-loncem tipa L1a), od tega je en okrašen z motivom dveh stavnim, na zunanji strani preoblikovanim ustjem, za katere vertikalnih vrvičastih pramen, in odlomek ramena lonca najdemo primerjave v II. in III. fazi Nove table v tipu S2.1 (Sankovič 2014, sl. 6.4: 17–19, 24). V Slivnici pri Mariboru bi (Guštin et al. 2017, sl. 44: tip S2.1 – G305 – PO 50, G508 odlomek ročaja, okrašen z motivom dveh vertikalnih vrvi- – v PO 140). Ta oblika skled je pogosta že v mlajši stopnji častih pramen, lahko pripadal loncu tipa L1a (Strmčnik Gulič kulture Kisapostag v naselbinah Kotare–Baza (Kerman 2011, 2001, sl. 6 zgoraj; Kruh 2019, 29, 157). Vsa prej omenjena G68 – SE 124; Kerman 2014, sl. 7.2.4: 8 − mlajša stopnja kul-najdišča so uvrščena v čas trajanja pramenaste keramike. ture Kisapastag) in Pod Kotom – jug (Sankovič 2009, G454 – SE 430 – mlajša stopnja kulture Kisapostag). Nekateri pri- G44 – (rekonstruiran) vrč sodi v skupino vrčev manjših di- merki skled tega tipa imajo lahko apliko tik pod ustjem (npr. menzij. Rekonstruiran vrč G44 je ohranjen v višino 11,4 cm, Kotare–Baza; G68). s premerom direktnega roba ustja 14,2 cm. Odlomki ostenja in vrat vrča, na katerem sta ohranjena prehod vratu v trup in Tipološka opredelitev 1. skupine – t. i. fina lončeni- direktni rob (ustje), so ohranjeni v tolikšni meri, da dovoljuje- na, okrašena s pramenastim okrasom, in neokrašene jo verodostojno rekonstrukcijo vrča (in ne lončka). Oblikov- lončenine. no ustreza obliki vrča V1a (po Kruh 2019, 21, sl. 1: 2, 3, 13 – Čeprav prevladujejo manjši keramični odlomki (veliki v pov- oblikovno najbližje G44). Kruhova je v skupino V1a združila prečju od 2,0 do 5 cm), so nekateri med njimi oblikovno več različic (variant) vrčev, ki se med seboj lahko razlikujejo manj, ornamentalno in tehnološko pa bolj jasno opredeljivi. po oblikovanosti in višini vratu (raven ali rahlo usločen) in Gre predvsem za ravne in konkavno oblikovane poševne oblikovanosti trupa (kroglast, rahlo elipsoiden, bikoničen). robove ustij (skodel, skled) in hiperboloidno (lijakaste) obli- Vrat je praviloma okrašen z motivom dveh ali treh horizon- kovane vratove (vrčev, loncev) različnih dimenzij oziroma talnih vrvičastih pramen (z nizom štirih horizontalnih linij v odlomke ostenij posod in ročajev, ki so okrašeni v tehni-traku), v tehniki odtisa vite sukane dvojne vrvice (Kruh 2019, ki odtisa navite vrvice, odtisov vite sukane dvojne vrvice sl. 1: 1–5, 13) ali z motivom vrvičaste pramenaste valovnice in stkanih trakov oziroma z motivi v obliki horizontalnih in med dvema horizontalnima vrvičastima pramenoma (Kruh valovitih trakov ali nizov horizontalnih linij (cikcak motiv ni 2019, sl. 1: 6; Sankovič 2014, sl. 6.4: 11 – Grofovsko 1, SE 50). evidentiran). Trakast ročaj (okrašen z enakim motivom kot vrat) povezuje vrat z rameni. Nasproti ročaja se (na prehodu vratu v rame- G63 in G155 − odlomka vratu bi lahko pripisali večjim lon- na) včasih nahaja aplicirana aplika. Vrč G44 z najdišča Loka 1 cem tipa L1a (po Kruh) s hiperboloidnim ali ravno obliko- ima na vratu motiv dveh horizontalnih vrvičastih pramen (niz vanim vratom, kroglastim ali bikoničnim trupom in ravnim štirih horizontalnih linij v traku) v tehniki odtisa vite sukane dnom. Na največjem obodu štiri tunelaste ali trakaste roča-dvojne vrvice, kombiniran z enojno kanelirano horizontalno je (po Kruh 2019, 31, sl. 10: tip L1a). Odlomek vratu G63 je linijo na prehodu vratu v trup. Oblikovno in ornamentalno je okrašen s kombiniranim motivom (koda motiva VP06) treh podoben vrču iz Slivnice pri Mariboru (Strmčnik Gulič 2001, pramenastih valovnic (s tremi valovitimi linijami v traku) in sl. 6), ki je prav tako uvrščen v tip V1a (Kruh 2019, 156, 157, horizontalnim vrvičastim pramenom (ohranjen niz treh ho-sl. 1: 2). Na najdišču Nova tabla so pripisani vrču tipa V1a tri- rizontalnih linij v traku) v tehniki odtisa vite sukane dvojne je odlomki – odlomek roba ustja z ostenjem G340, odlomek vrvice. Izdelan je iz zelo finozrnate kremenove lončarske ročaja G373 iz plasti PO 50 in odlomek vratu G394 iz plasti mase (LM02) brez posameznih zrn kremna večje zrnavosti, PO 190. Vratovi vrčev so okrašeni z motivom treh horizon- žgan redukcijsko. Na vratu lonca G155 je slabo ohranjen talnih vrvičastih pramen (z nizom petih horizontalnih linij v motiv (koda motiva VP05) dveh vrvičastih horizontalnih 69 traku) v tehniki odtisa vite sukane dvojne vrvice. Ročaj G373 – koda oblike C), gre za globoko skodelo (in ne skledo). So-je okrašen z motivom vertikalnih vrvičastih pramen (z nizom rodne oblike skodel so poznane s prekmurskih najdišč Nova petih horizontalnih linij v traku) v tehniki odtisa vite sukane tabla (Guštin et al. 2017, G227 iz PZ 25 – okrašena, s kon-dvojne vrvice (Guštin et al. 2017, sl. 44: G394 iz PO 190). Vsi kavno oblikovanim poševnim robom in nizko pozicijo pre-prej omenjeni odlomki predstavljajo novost v načinu kraše- hoda zgornjega v spodnji del recipienta), pod Kotom – jug nja v III. faze Nove table (Guštin et al. 2017, 75). (Sankovič 2009, G323, SE 336 – hiperboloidno oblikovan G56 − poševni rob ustja bi lahko morda pripisali skode- poševni rob) in na avstrijskem najdišču Wildon Schlossberg li tipa S1 (po Kruh 2019, 38, sl. 16). Okrašen je z motivom (Tiefengraber 2018, sl. 248: 3n – horizont XI: zgodnja bro-treh horizontalnih vrvičastih pramen (niz štirih horizontal- nasta doba − Kisapostag, z odtisom navite vrvice na robu nih linij v traku) v tehniki odtisa vite sukane dvojne vrvice ustja in ročaju). Iz naštetih paralel je razvidno, da je pojav (sl. 46a). Izdelan je iz zelo finozrnate kremenove lončarske tega tipa globokih skodel vezan na mlajšo stopnjo kulture mase (LM17*) s posameznimi zrni kremena drobne zrna-Kisapostag (Nova tabla, Pod kotom – jug, Wildon – Schlos- vosti (sl. 47). Za skodele tipa S1 je značilen raven ali rahlo sbeg) in pramenasto fazo (Loka 1, Loke 2). konkavno oblikovan poševni rob ustja in elipsoidno ali bi- G144 in G156 − dva odlomka ostenji z ohranjenim preho- konično oblikovan trup (ta je dvakrat višji od višine roba dom v poševni rob bi lahko pripisali bikoničnim skodelam z ustja). Na prehodu roba ustja v spodnji del posode je pogo-visoko pozicijo ramena, ki imajo rahlo konkavno ali ravno sto aplika (Kruh 2019, 38, sl. 16: 1, 2, 4, 5; Guštin et al. 2017, oblikovan poševni rob ustja – tip »Mali Otavnik« (začasno G217; Tiefengraber 2018, sl. 252; 16) ali majhen ročaj (Kruh poimenovanje tipa) (Kruh 2019, 200, sl. 50: 1–3). Značilnost 2019, sl. 16: 2; Sankovič 2014, sl. 6.4: 21; Tiefengraber 2018, te oblike globokih skodel je odprtina, ki presega največji sl. 252: 179). Na poševnem robu ustja se nahaja motiv dveh premer trupa. Praviloma je poševni rob ustja okrašen z mo-do treh vrvičastih pramen v tehniki odtisa vite sukane dvoj- tivom v obliki niza horizontalnih linij v tehniki odtisa navite ne vrvice. Najustreznejša in tudi najbližja paralela odlomku vrvice (primer iz Nove table G284) ali v tehniki odtisa vite G56 je skodela tipa S1, poznana z najdišča Loke 2 (Kruh sukane dvojne vrvice (Mali Otavnik, Vratnec 1). Bikonična 2019, 38, sl. 16: 8, 9; sl. 32: 1, 2). Na najdišču Grofovsko 1 so skodela tega tipa se pojavlja že v II. fazi Nove table v plasti bili v jami SE 139 in plasti SE 50 odkriti odlomki robov ustij, PO 184 in je okrašena na robu ustja z motivom niza ne-ki jih Kruhova pripisuje skodelam tipa S1 (Kruh 2019, 155; prekinjenih horizontalnih linij v tehniki odtisa navite vrvice Sankovič 2014, sl. 6.4: 10, 12, 15, 21, 6.7: 8 – na vseh je kom- (Guštin et al. 2017, G284; Kruh 2019, 200, sl. 50; 1). Drug biniran motiv horizontalnih in valovitih vrvičastih pramen). primerek je poznan z najdišča Mali Otavnik, njegov rahlo Obe najdišči, tako Loke 2 kot Grofovsko 1, sta uvrščeni v čas konkavno oblikovan poševni rob pa je okrašen z motivom trajanja pramenaste keramike (Črešnar, Teržan 2014, 674, niza horizontalnih linij, izdelanih z odtisom vite sukane dvoj-opomba 57). ne vrvice po vsej višini roba ustja, torej v krasilni tehniki, ki je G25 in G96 – odlomki trupa dveh (delno rekonstruiranih – značilna za čas trajanja pramenaste keramike (Gaspari 2008, poševni rob ni ohranjen) skodel tipa S1 (po Kruh 2019, 38, t. 2: 4). Tretja skodela, s katero bi lahko primerjali oba od-sl. 16: 5, 6, 8). Odlomki obeh posod so izdelani iz finozrna- lomka (G144 in G156), je bila odkrita na najdišču Vratnec 1 te kremenove lončarske mase (LM10) brez posameznih zrn pri Koprivnici na Hrvaškem. Njen ravno oblikovan poševni kremena večje zrnavosti. Žgani so oksidacijsko z redukcijsko rob pokriva motiv niza horizontalnih odtisov vite sukane atmosfero v končni fazi (koda 4). dvojne vrvice (Markovič 2003, 123, t. 15: 2). Posodo uvršča Markovič v stopnjo A2 klasične licenske kulture – stopnja G134 − odlomek konkavno oblikovanega poševnega roba A-2 na severni Hrvaški. Pojav zgoraj opisanih skled je torej ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate kremenove lončarske zabeležen že v mlajši stopnji kulture Kisapostag in v času mase (LM08), žgan redukcijsko z oksidacijsko atmosfero v pramenaste keramike. končni fazi (koda 5), bi lahko primerjali z zgornjim delom skodele konične (oziroma ovalne) oblike, za katero najde- Na najdišču Loka 1 so evidentirani tudi odlomki lončenine, mo paralele v kontekstih s pramenasto keramiko na najdi- okrašeni z motivi tkanega pramena (tkan trak, stkan na tkal- šču Loke 2 pri Družinski vasi (Kruh 2019, sl. 32: 9). Kruhova skih ploščicah – glej tehniko krašenja z odtisi stkanega traku je pripisala to obliko posode skledam konične oz. ovalne pri opisih tehnike krašenja). Ta tehnika krašenja je prepozna-oblike z lijakastim, navzven nagnjenim ustjem (Kruh 2019, na na 16 odlomkih lončenine (G48, G102, G129, G93, G97, 159, sl. 32: 9–10). Toda če upoštevamo proporcionalna raz-G109, G115, G14, G2, G18, G6, G104, G128, G57, G143, merja in morfološke značilnosti oblike (glej Horvat 1999, 176 G23). Le dva odlomka G93 in G129 imata ohranjen direktni rob ustja. Vsi ostali odlomki so deli vratov posod, katerih 70 Loka 1 pri Beli Cerkvi, AAS 92, 2021 obliko ni mogoče določiti. Širina v tehniki odtisa stkanega z oksidacijsko atmosfero v končni fazi (koda 5 – G127) in traku je odvisna od debeline vrvice, ki je bila uporabljena nepopolno oksidacijsko (koda 7 – G85). Pri tem je treba za tkanje, in števila niti, ki so jih uporabili pri tkanju traku izpostaviti dejstvo, da je bila uporabljena lončarska masa (npr. belokranjska »brdca« so imela v zareze napeljanih najz oznako LM08 na najdišču Loka 1 pri izdelavi 15 različnih več devet niti). Na odlomkih na najdišču Loka 1 se pojavlja posod (glej sl. 47, 49). Od tega je na 4 odlomkih posod najpogosteje tehnika odtisa stkanega traku v širini 5 mm, izdelan motiv v tehniki odtisa navite vrvice (G61, G69, G75, za katerega je bila uporabljena tanjša debelina vrvice ozi-G127), na dveh v tehniki odtisa vite sukane dvojne vrvice roma niti (pet do šest niti). Odtis, ki ga je zapustil tkan trak, (G76, G44) in na šestih v tehniki odtisa stkanega traku (G16, daje videz gostega tkanja oziroma gosto tkane tkanine za-G23, G93, G97, G115, G128), na eni posodi pa kombina- radi uporabe niti tanjše debeline (odlomki G48, G57, G129, cija tehnike glavničenja in odtisa vite sukane dvojne vrvi-G115, G16, G128, G143). Z uporabo debelejše vrvice za ce (G47). Posoda G42 je okrašena v tehniki apliciranja, pri tkanje traku (uporabljenih do 8 niti) je širina odtisnjenega posodi G124 je uporabljena tehnika glavničenja. Z makro-traku široka 9 mm (odlomki G93, G109) – odtis, ki ga za- skopsko analizo je tako dokazana sočasna uporaba vseh pusti tak trak, daje videz redko tkane tkanine z debelejšimi treh tehnik v času pojavljanja pramenaste keramike. Morda nitmi. Finejše in ožje odtise motiva tkanega traku srečamo lahko v tem vidimo dokaz delnega sovpadanja mlajše sto-predvsem na odlomkih oziroma posodah, izdelanih iz lon- pnje kulture Kisapostag in horizonta pramenaste keramike, čarskih mas zelo fine in fine zrnavosti. Na najdišču Loka 1 so na katerega sta opozorila tudi Črešnar in Teržanova (Čre-bile uporabljene pri izdelavi posod (na katerih je bil eviden- šnar, Teržan 2014, 674). tiran motiv tkanega traku) zelo finozrnate (šest različnih LM), V stratigrafski enoti SE 22 je neokrašenih 41 odlomkov s t. i. finozrnate (osem različnih LM) in drobnozrnate (dve različ- pramenasto fakturo. Tipološko opredeljiv je le en odlomek. ni LM) izključno kremenove lončarske mase (sl. 47). Zaradi majhnosti ohranjenih odlomkov so motivi na najdišču Loka G120 – odlomek ustja z ostenjem, izdelan iz finozrnate kre-1 le delno določljivi. Ugotovljena je uporaba motivov v obliki menove lončarske mase (LM12), je oblikovno najbliže obliki horizontalnih trakov in valovnic ter kombinacije obojih (mo-lonca G229 z Nove table (Guštin et al. 2017, G229 iz PZ24). tiv cikcaka ni bil ugotovljen). Motivi so podrobno predsta- Gre za obliko lonca, ki je tipološko zelo blizu tipu L1 Nove vljeni na sl. 46a–c. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi table, le da ima bolj izrazit, s kaneluro poudarjen prehod Tiefengraber pri analizi motivov in njihove tehnike izdelave vratu v visoko postavljena ramena. Vrat hiperboloidne obli-na keramiki XII. horizonta najdišča Wildon – Schlossberg ke je močno usločen navzven, tako da odprtina lonca rahlo (Tiefengraber 2018, 214, sl. 253, sl. 254 – zgoraj in odlomek presega največji premer trupa. Oblika lonca je značilna za II. desno spodaj). Na najdišču Wildon – Schlossberg se poja- in III. fazo Nove table (Guštin 2017, sl. 42). vlja motiv tkanega traku na poševnih robovih ustij skodelic, G146 – odlomek ustja z ostenjem (vrat) in dno z ostenjem vratovih vrčev in pitosov, včasih tudi na ročajih. Treba pa je posode. Na prehodu vratu v trup je okrašen z razčlenjenim izpostaviti problem, ki obstaja pri prepoznavanju tega na-rebrom (koda motiva R03). Izdelan je iz zelo finozrnate kre- čina krašenja v objavah (tudi novejših strokovnih). Pomanj- menove lončarske mase (LM19*) s posameznimi kremeno- šave risb oziroma predmetov na 1/3 velikosti še tako dobro vimi zrni drobne in fine zrnavosti. Vprašljiva je orientiranost risbo ornamenta izmaliči in naredi neprepoznavno. Zato je (nagnjenost). v večini primerov nemogoče razločevati tehniko odtisa vite sukane dvojne vrvice od tehnike odtisa stkanega traku. G117 – odlomek ostenja posode, izdelan iz finozrnate kre- menove lončarske mase (LM24*) s posameznimi zrni kre- V lončeninskem zbiru Loka 1 se v bronastodobni plasti mena drobne zrnavosti. Na prehodu ramena v trebuh je (SE 22) pojavljajo odlomki, okrašeni v tehniki krašenja z okrašen z nerazčlenjenim rebrom (koda motiva R01). Re-odtisi navite vrvice (Wickelschnur − G61, G69, G74, G75, konstrukcija je nezanesljiva. G85, G127, G151), torej tehniki, ki je sicer značilna za mlajo stopnjo kulture Kisapostag oziroma fazo II. najdišča Nova Oba odlomka, tako odlomek G146 kot G117, bi morda lah-tabla (Guštin et al. 2017, 74, 75, sl. 42–43; Črešnar, Teržan ko pripisali loncema. 2014, 672). Izdelani so iz finozrnatih (LM08, LM09, LM12) in ene zelo finozrnate (LM03*) kremenove lončarske mase s posameznimi zrni kremena fine zrnavosti. Žgani so reduk- cijsko (koda 2 – G74), oksidacijsko z redukcijsko atmosfero v končni fazi (koda 4 – G61, G69, G75, G151), redukcijsko 71 Kovinske najdbe in kamniti artefakti Tlumac´kyj rajon, depo, HaA1 (Žurowski 1949, 175, t. 20: 2). Od tega so bili štirje najdeni v depojih, trije pa kot posamič- Odlomek ročaja jezičastoročajnega srpa z rebri G54 (PN ne najdbe. Srp z najdišča Loka 1 pri Beli Cerkvi, ki je bil naj-2867, d. 3,4 cm, š. 7,3 cm) je bil najden v sek. G v kvadrantu den v naselbinski plasti SE 22, datirani v časovno razdobje 527/4, v stratigrafski enoti SE 22, in sicer ob zunanji steni zgodnje bronaste dobe in prehodnega obdobja v srednjo objekta 16 (skupina objektov VII – blizu jame SE 1119). Na bronasto dobo (faza Bd A2/Bd B1), bi bil do sedaj najstarejši. podlagi radiokarbonske datacije vzorca oglja (vz. 1345, sek. F, kv. 533/1), vzetega le dobre 4 m stran od najdbe odlomka Med bronastimi najdbami moramo omeniti še drobec bro-ročaja srpa G54, je bila določena starost vzorca oglja v in- na G148, najden v kvadrantu H/620/4 ob zunanjem (seve- tervalu od 1872 do 1690 BC (68,2% vrednost) oziroma 1884 rozahodnem) vogalu objekta 11/1 (XI), in odlomek ukrivljene do 1643 BC (95,4% verjetnost – LTL 17653 A, sl. 68). Od-bronaste žičke G32 (mogoče pripada spiralnemu obesku?), lomek ročaja srpa je bil najden približno 19 cm od vkopa najden v kvadrantu F/470/2 ob zunanjem (severozaho-SE 1119. Izdelana je bila tudi arheometrična analiza. Zahvala dnem) vogalu objekta 8/1 (VI). zanjo gre Rafku Urankarju. Večina kamnitih nadb je bila odkrita v objektih ali njihovi Bakrove zlitine z majhno količino kositra (okoli 4 % − torej je bližini. V notranjosti objekta 8 (skupina objektov VI), v bližini uporabljena namenska zlitina bakra z majhno količino do-dimne konstrukcije (ob stojki SE 1456, G/542/3), je bilo naj- danega kositra) so po mnenju Neve Trampuž Orel najbolj deno praskalo G73 in delno poškodovana trapezoidna seki-primerne za izdelavo srpov. Srp, ki je zdelan iz takšne zlitine, ra G71 (ob stojki SE 1458, G/542/1). V notranjosti objekta 10 je lahko prestajal večkratno izmenično brušenje in kovanje, (skupina objektov VI) ob zahodni strani odlagalne površine potrebno za ostro rezilo, ne da bi se zlomil. Trampuževa je (kv. G/538/3) je bil odkrit brus G66, zunaj objekta 10, ob se-predmete, izdelane iz takšnih zlitin, povezala z izdelki kar- verni steni, pa še odbitek G78. Odbitek iz kremena G140 (kv. patskega obrtniškega kroga (Trampuž Orel 1999, 427, 428). H/618/2) in klina iz roženca G150 (kv. H/613/3) so se nahajali med najdbami, ki so bile skoncentrirane zahodno od objek-Podatke za tip srpa in različico mi je posredoval P. Pavlin, za ta 12 (skupine objektov XI) na površini gruščnatega nasipa kar se mu na tem mestu zahvaljujem. Pavlin uvršča v dok-SE 1185. Vse najdbe so pripisane bronastodobni plasti SE 22. torski disertaciji odlomek ročaja jezičasto ročajnega srpa z najdišča Loka 1 pri Beli Cerkvi v tip K2.4.A.0, in sicer v razli- čico K2.4.A.0.1a,b,e. Ker srp z najdišča Loka 1 nima ohranje- nega rezila, je njegova uvrstitev v to različico pogojna (Pa- vlin 2012). Srpi tega tipa imajo na ročaju štiri rebra. Zunanje ročajno rebro kolenčasto preide v hrbtno rebro. Kot, ki ga oklepa zunanje in začetek hrbtnega rebra, je večji od 125°. Notranje ročajno rebro poteka naravnost proti hrbtnemu rebru. Rezilo je gladko. Pri različici K2.4.A.0.1a,b,e potekata vmesni ročajni rebri naravnost proti hrbtnemu rebru. Hrbtno rebro in ročajna rebra so gladka ali okrašena z zarezami. Mesto ulivanja je na izrastku ali hrbtu srpa. Osnova ročaja je ravna, vbočena ali pa ima cikcakast izrez. Do sedaj je bilo najdenih 7 srpov te različice. Najdišča, na katerih se pojavlja različica K2.4.A.0.1a,b,e, so: Luftenberg, Avstrija, depo/v na- selju, Bd D (Adler 1988, 280, Abb. 235); St. Nikola, Avstrija, posamezna najdba/vodna (Primas 1986, 90. t. 28: 503); St. Nikola, Avstrija, posamezna najdba/vodna (Primas 1986, 87, t. 26, 471); Sopron, Madžarska, depo, horizont Kurd (Moz- solics 1985, 187, t. 135: 4); Gyoma, Madžarska, depo, Hori- zont Kurd (MRT 8, t. 27: 22); Žabokrky (Zabokruki), Ukrajina, PN %Cu % Sn % Pb % As % Ni % Sb %Co % Bi % Ag % Fe % Mn % Zn PN 2867 94,8 4,12 0,23 0,48 0,4 0,32 0,04