-^^V;Vr|‘|*!~*i*i*iVljl *‘^^^^^*[*I,‘,!***^^^^* * * *t*|* * *
■■■■	• •	* ■■■■■■ •	•• «HHiV* • •.•..•,• ■■■
• • • •• • . ... . . . .. * • • ' • • ••••.•••• *••.>•'•••*••••,»*,••«•••' ••• ■• « • • » ... • • • . • • »' • '• •' • .. • 4 t, • ■ «• » • •• ••■•• '« •••' » » ••.••••'
MiMBifc
\\\\v.•.•.\\\^%\%,.%\v.\\\%\\%v.y	v.v.v.*
KHliaBRI

••■••• •
!*•*•*•*•%*•%"**
mmm
»r«	•	■	•	•	•	•••	•	.	•	•	•	•	•	•	• . •	»	.	.	4	4**	•••	*	«	• - •	••	*	•	*	•	•••••


SOEOTa, 28. MMCB 1959 ^tev. 12., leto XVIIL
CIST IZDAJA KEPUBLISKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR
uIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM. NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, ČUFARJEVA 3, POST PREDAL 284 - TELEFON UREDNIŠTVA 32-538, UPRAVE 30-048. HIŠNA CENTRALA 32-031 - RAČUN PRI MEST. NI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV 600-11-/606-1-3-221	- POSAMEZNA ŠTE-
VILKA STANE 20 DINARJEV NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DINARJEV - LIST TISKA ČASOPISNO PODJETJE »SLO-VEIfSKI POROČEVALEC. - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
List ustanovljen 20. XI. 1942
POHITIMO Z IZML&V0 TARIFNIH PRAVILNIKOV
Ne čakajmo
in ne ogledujmo
se naokrog
IZDELOVANJE TARIFNIH PRAVILNIKOV DELOVNIH KOLEKTIVOV JE V POLNEM TEKU. POSAMEZNI KOLEKTIVI SO SVOJE TARIFNE PRAVILNIKE 2E PREDLOŽILI OBČINSKIM LJUDSKIM ODBOROM IN' SINDIKALNIM SVETOM, V ŠTEVILNIH KOLEKTIVIH RAZPRAVLJAJO O OSNUTKIH, KI SO BILI DELAVCEM PREDLOŽENI, V NEKATERIH KOLEKTIVIH PA OSNUTKE SELE PRIPRAVLJAJO.1
F9 delom so prišli najdalje le tisti kolektivu, ki so se ravnali po priporočilih sindikatov in navodilih uredbe o pripravljalnem postopku za ladeilavo taritfiriiih pravilnikov. V teh kolektivih eo najipnaj ugotovili, kakšne gospodarske možnosti imajo. Nadalje so, ugotovili, kako jim je ravnati, da bodo zadostili zahtevam pripiravljal-hega postopka. Potem pa sio iežišče svojega dela osredo-iočiili na ugotavljanje razmerij med delom na posameznih delovnih mestih in na izračunavanje ter iepopojoje-vanje meril dela. Pri tem delu so deloma uporabili dosedanje ugotovitve, do katerih so prišli po analitični oceni delovnih mest, deloma pa so uporabili dosedanje gradivo o nagrajevanju po učinku (merila dela, akordni ceniki (Itd.) s tem, da so gradivo v največ partimerii BzirhpoilnillL
Ko so imeli tako pred seboj dokaj razčiščene podatke o posameznih delovnih mestih, o razmerjih med delom na Posameznih delovnih mestih in še dobršno količino meril dela, so- mogli dokaj uspešno razporediti razpoložljiva sredstva, tako na posamezne tarifne postavke kot na posamezne cenike del oziroma akordne cenike.
Na osnovi tako pripravljenega gradiva je delavskim svetom in kolektivom v omenjenih podjetjih omogočeno, da razpravljajo, razsojajo in odločajo o politiki nagrajevanja, p deležih, ki naj jih dobivajo posamezni delavci od skupnega dohodka za svoje opravljeno delo.
V nekaterih delovnih kolektivih pa še kar čakajo. Namesto da bi si pripravljali svoje ekonomske in tehnične osnove za razdeljevanje osebnih dohodkov, čakajo na to, kako bodo stvar napravili v sosednih ali sorodnih kolektivih. Iz takih kolektivov pošiljajo naokrog svoje »oglednike«, ki imajo nalogo da poizvedo, kakšne tarifne postavke so določili v drugih kolektivih. Taki oglednika se najčešče ne zanimajo za gospodarski položaj podjetij, za doseženo produktivnost v njih, ampak samo za gole tarifne postavke in še pri tem brskajo predvsem za najvišjimi tarifnimi postavkami, ki jih v posameznem kolektivu imajo.
Zaradi tega poteka delo na tarifnih pravilnikih v takih kolektivih zelo počasi naprej. -Pravzaprav se ga niti še lotili niso. Je pa še nekaj, kar je gospod ar siko im družbeno bolj nevarno. V takih ko-
lektvah delavci pravzaprav ne sodelujejo pri izdelavi ta-rifnjih pnavilEdkov. Šeslav-Ijanje tarifnega pravilnika na osnovi tarifnih phst-avk, kakršne imajo v drugih kolektivih, je vseskozi nedemokratično, da ne rečemo birokratsko. Res je, da bodo v takih kolektivih prišli do tarifnih postavk po najlažji poti, vprašanje pa je, kako bodo Itake tarifne postavke v skladu z razpoložljivim dohodkom podjetja, z delovnim učinkom na posameznih mestih v tem kolektivu im podobno. Tega nihče ne ve. In kaj potem, če pride med tarifnimi postavkami in dohodkom podjetja med letom do občutnih razlik? In kaj, , če se bo med letom izkazalo, da »uvožene« tarifne postavke ne ustrezajo dejanskim razmerjem med delom na posa-mezdnih delovnih mestih v tistem kolektivu on da povzročajo neirazpoloženje med delavci? Kaj, če se bo med letom pokazalo, da so tarifne postavke v nasprotju' z do-' sežemim učinkom - na posameznih delovnih mestih in da zaradi tega ne spodbujajo večjega učinka, ampak obratno? Kaj potem? Kdo bo nosil posledice takih napak? Delovni kolektiv, delavci sami. Zato je nujno potrebno, da se delavci takemu prepisovanju tarifnih postavk zoperstavijo dn zahtevajo, da ae tudi v njihovih kolektivih napravijo tarifni pravilniki tako, kot je treba, na osnovi ekonomskih in tehničnih podatkov podjetja samega.
Po doslej izdelanih tarifnih pravilnikih in pravilnikih o nagrajevanju po učinku je mogoče zaneslljivo sklepati, da se bo nagrajevanje po delu v številnih kolektivih zelo razmahnilo. V bodoče bo več dela opravljenega na os-
Pot iz začaranega kroga
FM o podatkih Narodne
® banke so imela gradbena podjetja ob koncu letošnjega januarja okoli 40 milijard dinarjev neporavnanih zahtevkov. Čeprav. se je položaj kasneje nekoliko spremenil, podatek nedvomno opozarja na nič kaj zavidanja vredno stanje v našem gradbeništvu. Ta vsota neporavnanih zahtevkoiv vsekakor prizadene predvsem kolektive ■ gradbenih podjetij, vendar ne le njih; zaradi tega je oškodovana tudi skupnost.
Kaiko vpliva takšno stanje na kolektive gradbenih podjetij?
Delavci ne dobivajo polnih zaslužkov, to pa negativno vpliva na večanje storilnosti.
Podjetja ne morejo izkoriščati vse svoje zmogljivosti niti v mehanizaciji niti v fizični delovni sili. To zmanjšuje v gradbeni-štvu delovni učinek.
Od čistega dohodka, ki 9a ustvarjajo kolektivi ostane le malo za sklade njihovih podjetij. Spričo te9a ae gradbena podjetja gradbenih delavcev, pre-ne morejo urediti in bolje opremiti.
In škoda, ki jo utrpi skupnost?
Graditev je delno tudi zaradi takega stanja znatno m.anj uspešna, kot bi lahko bila. Gradbeni stroški se višajo, vse to pa konec koncev obremenjuje investitorja. — Gradbeništvo prejema od skupnosti znatno več denarja, kot bi ga dobivalo, če bi bil položaj v gradbenih podjetjih bolje urejen.
Tako se krog sklene — malomarnost tistih, ki plačujejo gradbena dela, se maščuje njim samim. Vendar ne le njim, zakaj investitorji v gradbenih podjetjih in podjetja kot nosilci celotne proizvodnje na določenem objektu postanejo hkrati tudi investitorji za vse tiste, ki so v kakršnikoli zvezi z graditvijo določenega objekta: trgovina, obrtna podjetja...
Takse na tožbah zaradi neplačanih zahtevkov se povzpno v milijone.
Kdo je kriv?
V Narodni banki pravijo: krivda je v neurejenih odnosih med investitorjem in gradbenim podjetjem. — Gradbenim podjetjem se mudi, zato pri sklepanju pogodb ne pazijo na pogoje. Tako postavlja pogoje investitor, gradbena pod- ■
jetja pa sama sebe spravljajo v težaven položaj.
V	zvezni gradbeni zbornici: krivda je delno tudi v sistemu kreditiranja gradbenih podjetij. Če podjetje brž ne toži investitorja, mu Narodna banka za vsoto dolga zmanjša kredit.
V	sindikatu gradbenih delavcev: krivo je to, ker ne zagotovijo pravočasno vseh nujnih tehničnih pogojev in denarnih sredstev, za kar je dolžan poskrbeti investitor. Če bi bilo to urejeno, bi se cena gradbenih del zanesljivo znižala da deset do petnajst od-totkov, za prav toliko bi se povečala torilnost v gradbeništvu, zaslužki delavcev pa bi bili nedvomno za petino višji.
Izhod iz začaranega kroga?
V	vsakem izmed ugotovitev, ki smo jih posamič našteli.
In še v nečem. Ko Narodna banka izda investitorju potrdilo, da ima sredstva za graditev določenega objekta, je.nujno treba proglasiti sredstva za strogo namenska, zato jih ni mogoče uporabljati v kakršenkoli drug namen.
2. K
z ljubljanski; želkniske'postaje so v četrtek ze odšle
PRVE SLOVENSKE ’ iDINSKE DELOVNE BRIGADE NA LETOŠNJO ZVEZNO DELOV 'Š-AKCIJO. OB ODHODU JIM JE SPREGOVORIL PREDSEDNIK CK tvis TONE KROPUŠEK, VEC TISOČ LJUBLJANČANOV, KI SO SE ZBRALI. NA POSTAJI, PA JIH JE NAVDUŠENO POZDRAVLJALO IN JIH ZAŽELELO MNOGO DELOVNIH USPEHOV NA AVTOMOBILSKI CESTI »BRATSTVA IN ENOTNOSTI«
novi norm din akordov in tu-d merila dela in oblike obračunavanja bodo pestrejše, kot so bile doslej. V tem pogledu bodo napravila letos mnoga podjetja zelo velik napredek. Zlasti bodo tak napredek napravili v številnih dobro organiziranih podjetjih. V njih bodo letos uvedli tudi marsikje prve elemente nagrajevanja po enoti proizvoda. Na osnovi teh premikov je mogoče sklepati, da bomo v tem ip v naslednjih letih odločno krenili iz zastarelih in preživelih oblik nagrajevanja po času v sodobno nagrajevanje po delu in po poslovnem uspehu podjetja.
Pri uvajanju nagrajevanja po delu in po poslovnem uspehu podjetja pa se v nekaterih kolektivih otepajo z velikimi težavami. Največkrat je izvor vseh teh težav premalo razvita organizacija dela, pomanjkanje tehničnih in ekonomskih podatkov o dosežnih učinkih dela in podobno, K temu pa se v marsikaterih primerih kaj rada pridruži v tem ali onem kolektivu še stara miselnost, da je nagrajevanje po času najboljše. V tej miselnosti se v bistvu krijejo primitivne, zelo često cehovske, uravnilov-ske in birokratske predstave o nagrajevanju.
Oba izvora težav je mogoče vzporedno premagovati. Z izboljšavami v organizaciji dela in z uvajanjem meril dela bo zbledela tudi stara miselnost o nagrajevanju, kajti delavci bodo občutili prednosti novega nagrajevanja. In obratno, doseči je treba, da posamezniki spregledajo, kako napak mislijo, če se zavzemajo za nagrajevanje po času, in doseči, da se tudi oni 'vključijo v prizadevanja za izboljšanje organizacije dela, za uvajanje večjega števila meril dela in podobno'.
Pri tem delu bodo morali priskočiti na pomoč razvitejši in bolje organizirani delovni kolektivi, razvitejša in bolje organizirana gospodarska podjetja s svojimi izkušnjami in primeri, . Posamezni kolektivi z dobrim načinom nagrajevanja po učinku že pomagajo sorodnim kolektivom. Seveda rie gre, da l?i sedaj kolektivi drug od drugega kopirali posamezna -merila in načine nagrajevanja.
Pri sestavljanju letošnjih taritfnih pravilnikov imajo največ preglavic v tistih kolektivih in panogah, kjer je bilo nagrajevanje po delu doslej najbolj zanemarjeno, nerazvito, kjer j« organizacija
dela' premalo dognana in podobno. Vzrokov za tako stanje je več;- kdo bi jih sedal našteval! Bistveno je — stvar spremeniti! V nekaterih kolektivih so se tega preklicano dobro zavedli in so se dela temeljito lotili. Povsem jasno je, da temu delu letos, v tem kratkem času ne bodo v celoti kos,. Njihov način nagrajevanja še ne bo tako dognan, kot je dognan v podjetjih, kjer že več let tako nagrajujejo, Njihova merila tudi ne bodo tako preizkušena. Nič hudega. Važno je, da bodo začeli. Stvar je mogoče izpopolnjevati.
V nekaterih kolektivih pa šo se deda, ki ga prinaša s seboj nagrajevanje po učinku, prestrašili in so začeli zagovarjati nagrajevanje po času, češ da je najbolj preizku-šeno,- da se z njim ničesar ne tvega in podobno. To seveda ni prav. Po tej poti nikamor ne pridemo. Ostali bi vedno pri nagrajevanju po času z vsemi ekonomskimi in političnimi slabostmi, ki jih tako nagrajevanje nujno povzroča. Zaradi tega se bodo mo-. rali v teh kolektivih lotiti nagrajevanja po delu, čeprav se jim ta oreh za zdaj zdi nezlomljivo trd. Ne gre drugače. Nagrajevanje po delu je edini način, da pridemo do večje proizvodnosti in do večjih zaslužkov. Nagrajevanje po času je le še nujno zlo, ki ga moremo začasno trpeti le tam, kjer smo z organizacijo dela v zaostanku. Toda, trpeti ga smemo le toliko časa, da si ustvarimo pogoje za nagrajevanje po delu.
Osnovno vodilo za kolektive mora biti: čimprej izdelati lasten tarifni pravilnik, ki bo ustrezal možnostim in potrebam gosuodarske organizacije in kolektiva, ki to gospodarsko organizacijo upravlja, ter splošnim družbenim načelom o nagrajevanju po delu. Zaradi tega je trenutno tudi najvažnejše opravilo sindikalnih odbornikov, da pomagajo delovnim kolektivom, da čimprej sestavijo svoj tarifni pravilnjk.
Pri tej pomoči je važno zagotoviti. da bodo delavci, zlasti delavski sveti, skrbno proučili podatke, ki so jih zbrali po pripravljenem postopku, da bodo skrbno proučili, če so osnutki tarifnih pravilnikov v skladu z načeli, za katera so se odločili, in d.a bodo pregledali, če so v osnutku pravilnika res upoštevane vse možnosti, ki jih ima kolektiv za nagrajevanje po učinku in po poslovnem uspehu podjetja.
Velika
preizkušnja
«BPyčeraj je minilo osemnajst let, kar je leta 1941 padla izdajalska vlada Cvetkovič-Maček, ki je komaj dva dni poprej podpisala sramotni pakt o pristopu Jugoslavije k fašističnemu trojnemu paktu.
Na ta dan je ljudstvo v vseh večjih mestih Jugoslavije priredilo množične demonstracije’za sodelovanje s Sovjetsko zvezo in pro.ti trojnemu paktu.
Demonstracije so bile najbolj veličastne v Beogradu, kjer je prišlo na ulice skoraj vse mestno prebivalstvo. Spontano slavje zaradi izdajalske vlade Cvetkovič-Maček se je kmalu spremenilo v organizirane manifestacije. Na velikih transparentih, ki so jih demonstranti pod vodstvom komunistov nosili po mestnih ulicah, so bila napisana gesla za boj proti vojni in agresiji, za mir, za resnično svobodo ljudstva, za zvezo s SZ. Demonstranti so nosili tudi rdeče zastave. Gesla komunistov so bila izraz najglobljih teženj delovnih ljudi, zato so odjeknila v stoterih in tisočerih glasovih manifestantov, zato so tudi priklicala in potegnila ljudi za seboj.
Spontanemu razpoloženju množic preti pristopu k trojnemu paktu pod geslom »Raje vojno kot pakt«, so dali komunisti novo vsebino in smisel. Delovnim množicam so odprli perspektivo: proti paktu s fašisti, za sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Da, raje vojno, toda proti vojni, proti agresiji ter za mir in svobodo.
Tistega dne je bilo že vsakemu posamezniku jasno, kakšno izdajalsko vlogo je odigrala vržena vlada Cvetkovič-Maček s podpisom listine o pristopu k trojnemu paktu. Takrat je bil dokončno razgaljen njen protiljudski značaj. Nova vlada letalskega generala Dušana Simoviča pa ni objavila določenega programa. Razen tega so bili v tej vladi tudi posamezniki, ki so komaj dva dni poprej podpisali sramotni dunajski pakt. Takšen je bil tudi Vladko Maček. Zato stališča nove vlade niso bila znana razen splošne izjave o tem, da bo zagotovila ljudstvu svobodo in si prizadevala za ohranitev miru in nevtralnosti, nič pozitivnega pa ni bilo znanega o njenih smotrih in smernicah.
Zato tudi tolikšno zaupanje ljudskih množic v gesla Komunistične partije Jugoslavije, s katerimi so nastopili demonstranti tistega dne na ulicah Beograda in drugih jugoslovanskih mest. Le Komunistična partija je nastopila z določenimi stališči, le ona je mogla ustreči težnjam množic, jih organizirati in popeljati za seboj.
Ta dan je bil velika preizkušnja za tisto, kar je imelo priti, kar je moralo priti. Bila je preizkušnja pripravljenosti fjudstva za boj proti fašizmu, proti dvajsetletnemu izdajalstvu vseh buržoaznih vlad stare Jugoslavije. Bila je preizkušnja, ki je pokazala, s kom in za koga je jugoslovansko ljudstvo.
Jasno je bilo, da je ljudstvu dovolj izdajstev, da je odločno proti fašizmu, da je pripravljeno tudi na največje žrtve za svobodo in da ni sile, ki bi ga uklonila.
Zato je 27. marec 1941 s svetlimi črkami zapisan v novejšo zgodovino jugoslovanskih narodov kot datum, ko je ljudstvo izrazilo neomejeno zaupanje v Komunistično partijo Jugoslavije. Ze tistega dne je bilo popolnoma jasno, kdo bo lahko kot edini prevzel vso odgovornost za usodit narodov naše dežele.
7 dni
v sindikatih
V Domu sindikatov v Ljubljani je bila seja predsedstva RS, ki jo je vodil predsednik Stane Kavčič. Člani predsedstva so med drugim razpravljali o urejanju tarifne politike, zbiranja sredstev itd.
Stane Kavčič je predsedstvu tudi poročal o svojem potovanju po deželah Južne Amerike.
Predsedstvo je razpravljalo tudi o proračunu RS
*
Na seji republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev Slovenije so govorili o sestavljanju tarifnih pra-■vrlndkov. Naročili so vsem sindikalnim organizacijam (in članom republiškega od-
bora) naj pripravijo v kolektivih razprave o sestavljanju tarifnih pravilnikov in nagrajevanju po učinku. Republiški odbor se bo zavzel za to, da bodo čimprej napravili tarifni pravilnik v podjetjih D j uro Salaj v Krškem, Tovarni kleja v Ljubljani, Papirnici Slatkl Vrh, Leku v Ljubljani, v Steklarni Hrastnik itd-. Posebej pa bodo proučili sistem nagrajevanja v Tovarni organskih barvil v Celju.
Govorili so še o volitvah v upravne odbore^ potrjevanju zaključnih računov in delitvi čistega dohodka.
*
Na seji predsedstva Ro sindikata komunalnih In obrtnih delavcev Slovenije so
razpravljali o nekaterih problemih družbenega upravljanja v komunalnih službah. Imenovali komisijo za nagrajevanje, za organizacijo in gospodarsko poslovanje v komunalnih službah ter komisijo za vprašanja razvoja planiranja obrtnih zmogljivosti in uslug.
*
V	Ljubljani so na seji tajništva republiškega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov razpravljali o nalogah republiškega odbora. Med prvimi je zlasti organizacija in metoda proučevanja gradiva VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, saj je skrb za družbeno in politično razgledanost javnih uslužbencev najvažnejša naloga sindikalnih organizacij. Tudi bodo proučili vse možnosti strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja uslužbencev državnih ustanov.
•
V	Novi Gorici so na seji Okrajnega sindikalnega sveta razpravljali o družbeni prehrani in o Izobraževanju sindikalnih odbornikov. Ugotovili so, da je družbena prehrana v nekaterih občinah zelo slaba, medtem ko se sindikalna sveta v Idriji in Ajdovščini še precej prizadevata, da bi prehrano delavcev jčimpreje uredili.
Dogovorili so se, da bodo meseca aprila začeli s seminarji za člane plenumov občinskih sindikalnih svetov ter za odbornike sindikalnih organizacij.
*
V	Ajdovščini so imeli te dni posvetovanje predsednikov in tajnikov sindikalnih organizacij. Razpravljali so o tarifni politiki. Sklenili so,-da bo občinski sindikalni svet predlagal, naj bi sklicali skupno sejo zbora proizvajalcev in občinskega sindikalnega sveta.
•
V	republiškem odboru kmetijcev so na seji tajništva sprejeli tele sklepe: izdelali bodo program dela republiškega odbora in ga poslali vsem sindikalnim organizacijam. Gospodarski odbor tega republiškega odbora bo napravil predlog pravilnika o nagrajevanju po enoti proizvoda za kmetijska posestva, o čemer bodo razpravljali še na seji tajništva. Republiški odbor bo od večjih in važnejših kmetijskih posestev in zadrug zbral cenike del in napravil nekatere primerjave.
ZAPISEK Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V KRANJU
Zbiranje sredstev-šele začetek
MINULO SREDO JE BIL V KRANJU V DVORANI OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA REDNI LETNI OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA. MIMO DRUGIH GOSTOV SO SE OBČNEGA ZBORA UDELEŽILI TUDI PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SINDIKALNEGA SVETA TOVARIŠ STANE KAVClC, SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV FRANC POPIT IN PREDSEDNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA VINKO HAFNER. DELEGATI SO RAZPRAVLJALI O SESTAVLJANJU TARIFNIH PRAVILNIKOV, NAGRAJEVANJU PO UČINKU, DELAVSKEM IN DRUŽBENEM UPRAVLJANJU, IZOBRAŽEVANJU ITD. V OSPREDJU RAZPRAVE PA JE BILA SKRB ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH POGOJEV DELAVCEV.
Med razpravami o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev In o graditvi objektov družbenega standarda se je v kranjskem okraju Izkazalo, da občine nimajo izdelanih programov. Podobno je bilo pri mnogih gospodarskih organizacijah. Podjetja so lmela pripravljene programe za gospodarske investicije. Izdelavo programov za objekte družbenega standarda Pa so puščala ob strani, češ naj stvari ponovno pregledajo delavski sveti itd. Tako so v nekaterih delovnih kolektivih in občinah skušali nasprotovati programu gradenj, ki so ga sestavile sindikalne organizacije in občinski sindikalni svet. Pri tem so poudarjali, naj bi dali prednost tistim gradnjam, za katere so že izdelani načrti (hotel Pošta v Tržiču, dom na Krvavcu itd.). Tako bi seveda zavlačevali izdelavo načrtov za objekte družbenega standarda In bi dobivale prednost druge investicije.
V Kraniu že dlje časa razpravljajo, da je treba dogra-
diti zdravstveni sindikalni dom, zgraditi stanovanja, obrate družbene prehrane itd. Toda ker so se pred kratkim razširi, le govorice, da ima občina v programu tudi gradnjo nekaterih drugih stavb, za kar se posamezne sindikalne organiza. cije v svojih programih niso odločile, so pričeli nekateri kolektivi izjavljati, da ne bodo dali sredstev v te namene, ker je dosti nujnejšjh gradenj. Teh in podobnih govoric prav gotovo ne bi bilo, če bi povsod določili vrstni red gradenj z anketiranjem prebivalcev (kot so to naredili v Radovljici, Železnikih in Tržiču) in vztrajali na tem, da bi njihove predloge tudi uresničili.
Na občnem zboru okrajnega sindikalnega sveta je delegat iz Tržiča obširno govoril o tej an_ keti. Povedal je, da so se delavci tržiške občine odločili za graditev stanovanj, šole, zdravstvenega doma, obrata družbene prehrane itd. Potem te ankete pa je tudi v nečem drugem. Ljudje so pričeli obširneje
razpravljati o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev. Na sejah sindikalnih organizacij, zasedanjih zbora proizvajalcev in spraševati, kolikšen del programa bodo lahko uresničili. Delavci se v podjetjih zdaj ne zanimajo le za probleme svoje tovarne, marveč tudi za tista vprašanja, ki so skupna vsem delavcem v občini.
Tudi na Jesenicah so že lani z anketami ugotavljali vrstni red gradenj. Vendar kljub temu na Jesenicah le počasi uresničujejo nekatere programe za izboljšanje življenjskih pogojev. Na občnem zboru so navedli nekaj primerov. O toplem obroku hrane že precej časa razpravljajo. Menda so predvidevali, da bodo že lani pričeli deliti toplo malico. Ker pa ni bilo nekaterih priprav, se je stvar zavlekla. Podobno Je z otroškim igriščem in stanovanjsko skupnostjo. Že nekaj časa obstajajo na Jesenicah iniciativni odbori stanovanjskih skupnosti. Imenovali »o jih na pobudo sindikalnega sveta. Toda ko jih je sindikalni svet pred kratkim povprašal, kaj so medtem storili, so odgovorili z vprašanjem: Koliko sredstev smo pa dobili?
Ti primeri kažejo, da smo načelno kaj hitro Za to, da je treba izboljšati življenjske pogoje delavcev, ko je treba stvarno ukrepati, pa najdemo kopico izgovorov (tudi upravičenih), zakaj načrtov nismo izvedli. Včasih so res preobsežni. Želimo graditi moderne obrate, za kakršne nimamo denarja, namesto da bi s skrom-
nejšimi sredstvi uredili manjše, dobre obrate.
Tako nerazčiščeno stanje pa prav gotovo godj tistim ljudem, ki niso z nobeno stvarjo zadovoljni, ki nenehno sestavljajo vprašanje:	»Kdaj	nam
bodo odprli menzo, kdaj dobimo stanovanja itd.« (Kot da ne bi vedeli, da vsi člani delovnega kolektiva ustvarjajo sredstva in da si sami Izboljšujejo življenjske pogoje.) S takim razpravljanjem lahko hitro vzbudijo dvom tudi pri drugih delavcih, češ ali ni morda stališče sindikatov o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev le geslo in prazna beseda? Toda proti taki praksi se je treba najodločneje boriti. Pred kolektive naj bi prišli z dobro Izdelanimi program; in s točno ''določeno predračunsko vrednostjo. Ko pa bodo neki objekt dogradili, naj bi dali- tudi obračun o svojem delu. Delavcem pač ne , more biti vseeno, če stane dograditev te ali one stavbe nekaj deset milijonov več, kot pa je bilo predvideno, V podjetjih moramo vsak vloženi denar utemeljiti pred delavskim svetom, pri javnih investicijah pa izgubljamo smisel za milijone in se tolažimo, da je to običajno.
Na občnem zboru so poudarili, da se bodo morali sindikati, podružnice, pa tudi sindl. kalni sveti zanimati, kako potekajo gradnje objektov družbenega standarda. Tudi ljudski, odbori, posebej pa še zbori proizvajalcev, bodo morali kdaj pa kdaj obravnavati potek gradenj in nadzorovati uporabo
Z manj delavci več proizvesti
Ob letnem občnem zboru sindikata živilske in tobačne industrije
Člani predsedstva RS med odmorom
Republiški družbeni plan predvideva, da bo do konca letošnjega leta naraslo število zaposlenih v živilski industriji na 6.890, v resnici pa se je zaposlilo v tej industriji že lani 7.008 delavcev in uslužbencev.
Če naj bo ta podatek nazor-nejši, je treba vedeti, da mnoga podjetja vzlic povečevanju števila zaposlenih niso dosegla predvidene količinske proizvodnje (podjetja za proizvodnjo moke iz belih žit, predelavo sadja, konserviranje povrt-nin, mesnopredelovalne industrije, proizvodnje soljenih rib, mleka v prahu in mlečnih pro' izvodov in proizvodnje testenin). Iz tega izhaja tudi naloga samoupravnih organov podjetij živilske industrije, naj bi letos dosegli predvideno število zaposlenih le 98,3°/o v primerjavi s številom lani zaposlenih, bruto proizvodnja pa naj bi narasla v primerjavi z lansko za ll,5°/o. To nalogo bo mogoče izpolniti le, če se bo storilnost občutno povečala. Na povečanje storilnosti bo
moralo vplivati najbolj nagrajevanje po učinku.
Poročilo in razprava pa sta naštela več pomanjkljivosti pri vpeljevanju nagrajevanja po učinkuj Nekatera podjetja so n. pr. z ’ Sevala povečanje posameznih tarifnih postavk, čeprav ne bi temeljilo na povečanj storilnosti dela. Podjetja, ki so si S takimi zahtevami hotela odrezati kar naj večji kos kruha, čeprav bi ga ne zaslužil*, so tudi tarifne sporazume po svoje prilagajala svojim koristim. Upravni organi v teh podjetjih (zlasti^ tam, kjer si sindikalna podružnica še ni priborila polne veljave pri odločanju o vseh vprašanjih gospodarskega in družbenega pomena) so svoje zahteve prilagajali predvsem tistim določilom tarifnih sporazumov, ki govore o najvišjih tarifnih postavkah v gospodarskih organizacijah. Najznačilnejši ob uveljavljanju nagrajevanja po učinku pa je pojav, da so se predstavniki podjetij živilske in tobačne industrije na posvetovanjih najhitreje ogreli za
stališče sindikatov, naj se povečujejo tarifne postavke zaposlenih, če bi le-ti ustvarili toliko dobrin in dohodka kakor lani tudi po zmanjšanju števila zaposlenih. To pomeni, da je število zaposlenih v nekaterih podjetjih obeh industrij preveliko glede na skupne delovne učinke.
Vse naštete pomanjkljivosti bo treba čimprej odpraviti, posebno še, če naj podjetja živilske in tobačne industrije že letos odpravijo nesorazmerje med številom že zaposlenih in proizvodnjo.
Občni zbor je dal tudi odgovor na vprašanje, koliko skupnih razpoložljivih sredstev naj bi podjetja živilske in tobačne industrije namenila za investicije in koliko za potrebe družbenega standarda. Poročilo je omenilo, da se je večina anketiranih podjetij odločila, naj bi šlo od 60 do TO0/« razpoložljivih sredstev za gospodarske investicije, v glavnem za rekonstrukcijo podjetij oziroma nakup novih proiz-
ŠTIRJE KONGRESI PRED ZDRUŽITVIJO
OD FEDERACIJE DO ENOTNEGA SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH
Pojutrišnjem se bodo v Beogradu začeli kongres; štirih sindikatov iz dosedanje Federacije sindikatov prometa in zvez Jugoslavije. Poročila in referati za te kongrese dokumentirano osvetljujejo zelo obsežno, pisano in vsebinsko bogato dejavnost sindikalnih organizacij te pomembne jn v marsičem posebne gospodarske panoge.
ŽELEZNIČARJI: DELOVNI
cas
Sindikat železničarjev že dolgo posveča posebno pozornost delovnemu času. To vprašanje je bilo na dnevnem redu dveh zadnjih kongresov, vseh plenurrfov Centralnega odbora, posvetov in mnogih sej.
Novi zakon o delovnih razmerjih je dal delovnim ljudem naše dežele še večje pršvice. Med drugim je načelno strogo določen osemurni delavnik. Za nekatere posebne prometne pa noge pa so predvideni odmiki za zaposleno osebje, ker je delo takšno in ker primanjkuje ljudi. Zato so pripravili ‘načrt odloka o delovnem času za osebje jugoslovanskih železnic. Pri izdelavi tega načrta Rta sodelovala upravni odbor Generalne
direkcije JZ in Centralni odbor sindikata železničarjev. Osnutek odloka —je rečeno v poročilu o delu med četrtim in petim kongresom — je že leto dni na Sekretariatu za promet in zveze ter na Sekretariatu za ježe večkrat skušal doseči spre delo pri Zveznem izvršnem svetu. vendar še vedno ni prišel na dnevni red. Centralni odbor je že večkrat skušal doseči sprejem tega sklepa, vendar njegovo prizadevanje doslej še ni obrodilo sadov. Novi odlok o delovnem času pa naj bi uredil še druga vprašanja, na primer delo v turnusu in plačevanje čezurnega dela.
Zato si bo tudi ta', kongres sindikata železničarjev prizadeval za čimprejšnjo in pravilno ureditev tega problema, ker ni razlogov, da bi bili železničarji glede delovnega časa in dela čez uro v slabšem položaju kot delavci v drugih gospodarskih panogah, prav tako pa bi tega vprašanja sploh ne bilo treba zavlačevati toliko časa.
Četrti kongres Sindikata prometnih delavcev je zastavil Centralnemu odboru ter drugim vodilnim organom in sindi-
kalnim organizacijam prometnih, transportnih in remontnih podjetij velike, odgovorne naloge za nadaljnje izboljševanje prometa, za večanje in racionalnejše izkoriščanje prometnih zmogljivosti,'
Okrepljena dejavnost sindikalnih organizacij in organov delavskega upravljanja v prometnih podjetjih pri izpolnjevanju opisanih ekonomsko-go-spodarskih nalog je dala v glavnem zadovolj ive rezultate. Obseg prometnih uslug je naraščal iz leta v leto, ob neznatnem povečanju kapacitet in števila delovne isle so vse prometne panoge občutno zvišale števila delovne sile so vse pro-svojo storilnost.
Navzlic uspehom je v prometu še cela vrsta nerešenih problemov, na primer skladni razvoj vseh prometnih nalog, vprašanje tarif, predpisi, koordinacija, sodelovanje in drugi. Problem enotne politike je v poročilu za peti kongres na prvem mestu zaradi tega, ker se pogosto ponavlljajo naravnost nerazumljivi pojavi v prometu, ki je enoten m v katerem se posamezne panoge praviloma dopolnjujejo, ne pa da bi izključevale druga drugo.
V zvezi z vsem tem se v ostri obliki kaže tudi pomanjkanje prometnih predpisov, kar vsestransko negativno vpliva na razvoj prometa. Zato bo peti kongres prometnih delavcev tribuna za nove poskuse in pobude, da bi čimprej sprejeli te osnovne zakone in predpise ter tako vnesli v promet več reda in z zakonom uredili tržišče prometnih in transportnih storitev.
PTT: OSEBNI DOHODKI
Nobena naloga — je rečeno v poročilu za peti kongres — ni zahtevala v obdobju med četrtim in petim kongresom pri sindikatu nameščencev In delavcev PTT toliko dela kot delitev dohodka.
Središče pozornosti je bila1 storilnost. S tega zornega kota so ocenjevali celotni sistem delitve, tarifno politiko, nagrajevanje in vse drugo. Med neposrednimi nalogami po četrtem kongresu je bilo uveljavljanje sklepov v zvezi s tarifnimi vprašanji.
Ker leta 1958 niso sprejeli novih tarifnih pravilnikov, je bilo dovolj časa, da so dobili boljši pregled nad številnimi problemi tarifne politike in pripravili ukrepe za ustrezno rešitev. Glede višine osebnih prejemkov je centralni odbor že v letih 1956 in 1957 zahteval konkretne popravke plač spričo ugotovitve, da so prejemki na-.meščencev In delavcev PTT povprečno nižji kot - plače delavcev in nameščencev v številnih drugih gospodarskih panogah. Vendar tega v omenjenih letih niso dokončno uredili. Tako so šla podjetja PTT v novi sistem delitve z minimalnimi osebnimi dohodki določenimi po starih tarifnih postavkah, ki so bile n lij* od uetrez-
nih postavk v mnogih drugih gospodarskih panogah, in tako js prišla služba PTT v neenakopraven položaj. Ta položaj — tako glede splošnega ekonomskega stanja podjetij PTT kakor glede minimalnih osebnih dohodkov — je vsiljeval potrebo po ukrepih, ki bi popravili ekonomske instrumente, da bi tako zagotovili več sredstev za normalno poslovanje in omogočili delovnim ljudem, zaposlenim pri PTT, tudi boljše nagrade za prlzedevnejše delo in kvalitetnejše poslovanje.
Popravek minimalnih osebnih dohodkov v drugi polovici 1958 ter spremembe gospodarskih predpisov in novi minimalni osebni dohodki v letošnjem letu pomenijo za podjetje PTT veliko pridobitev, ker izboljšujejo njihov položaj in zagotavljajo možnosti za bolj stimulativno nagrajevanje delavcev in nameščencev PTT.
POMORŠČAKI: HIGIENSKO -TEHNIČNA ZAŠČITA PRI DELU
Sindikat pomorščakov Je pojmoval zaščito pri delu kot široko področje, na katerem je treba delati še posebej prizadevno, kar je tudi razumljivo.
Življenje in delo pomorščakov na ladjah ima posebne značilnosti, ker se razvija v posebnih pogojih. Zaščita pomorščakov zahteva ukrepe, prilagojene njihovemu življenju In delu. Položaja na starih, podedovanih ladjah pa iz gospodarskih in drugih razlogov ni bilo mogoče vskladitl z zakonskimi predpisi o higiensko - tehnični zaščiti na ladjah In drugih tehničnh plovnih objektih. S stališča higiensko - tehnične zaščite ima trgovska mornarica ladje dveh vrst, take s sodbbni-
sredstev. Večkrat se podražu-jejo gradbene storitve zaradi slabo izdelanih'gradbenih načrtov. (Ko so na Jesenicah gra_ dili osemletko in ko je bila stavba že skoraj dograjena, so popravili načrt in zgradili stanovanje.) Družbena organi bod0 tu morali opozarjati na napake gradbene operative in projektantov, da ne bi rasli stroški posameznim gradnjam. (Za zdravstveni dom v Kranju so lani zahtevali 130 milijonov dinarjev. S temi sredstvi b; ga v glavnem lahko dogradili. Pri_ manjkljaj bi znašal le 20 do 30 milijonov dinarjev. Toda letošnji zahtevek se je poveča) šo za 107 milijonov dinarjev. Podoben primtr je s stadionom v Stražišču. Na občinski sindikalni konferenci je bilo rečeno, da je treba zagotoviti za graditev tega objekta 8,5 milijona dinarjev, medtem ko so na sestanku direktorjev govorili že o 15 milijonih). Zato se tudi akcija za izboljšanje življenjskih pogojev ne sme in ne more končati pri zbiranju sredstev.	B
vodnih sredstev. V razpravi o tem podatku se je izkristaliziralo prepričanje, da investicije v živilsko industrijo neposredno izboljšujejo družbeni standard, zato jim ne kaže nasprotovati. Gre le za to, da se ■kolektivi za investicije zavestno odločajo, kajti le tako ne bo političnih in gospodarskih motenj. Ker pa živilska industrija v Sloveniji zaostaja za drugimi industrijami, naj ji pomaga z investicijami tudi skupnost.
Čeprav delovni kolektivi uvidevajo potrebo po investiranju in ustanavljanju novih objektov živilske predelovalne industrije (ob dobrih letinah ni sposobna predelati vseh tržnih viškov kmetijskih pridelkov), pa bi vendarle kazalo nameniti znaten del razpoložljivih sredstev tudi za potrebe družbenega standarda, saj lahko urejene življenjske in delovne razmere (n. pr. urejena prehrana, stanovanje, servisne službe) odločujoče vplivajo na delovno storilnost zaposlenih.	V. B.
mi in druge s sorazmerno slabimi delovnimi pogoji.
ZDRUŽITEV
Na vseh štirih kongresih bodo proučevali tudi reorganizacijo federacije v enotni sindikat delavcev v prometu in zvezah. Praksa kaže, da je povsem pravilna usmeritev k ustanovitvi skupnega sindikalnega organa za promet m zveze, pa čeprav na načelu federacije, zlasti še, ker je bll0 v minulem obdobju mnogo problemov, ki bi jih moral reševati skupen sindikalni organ, saj so bili tl problem) sorodni v vseh štirih sindikatih. Na podlagi izkušenj, ki sl jih je pridobila federacija, so se pozneje postavili na stališče, da bi bilo treba v prometu in zvezah ustanovili enotni sindikat Iz vseh štirih, ki so doslej sestavljali federacijo. Osnovne težnje delovnega programa federacije so bile usmerjene v zajemanje prometnih problemov kot celote, ne posamezno za vsako panogo posebej. Federacija pa Iz objektivnih razlogov ni mogla izpolniti te svoje naloge, ker je zasnovana kot vsklajevalno telo. Razen tega včasih tudi ni bilo mogoče, da bi o tej ali oni stvari odločala federacija, zato je v takih primerih nastopala kot višja stopnica med posameznimi sindikati in centralnim svetom ZSJ. Vendar je imela federacija v določenem obsegu pozitivno vlogo, ker so se posamezni sindikati po njeni zaslugi navajali na skupno delo In na skupno reševanje praktičnih nalog, hkrati pa se je ob tem sodelovanju v federaciji izoblikovala potreba po ustanovitvi enotnega sindikata prometa In zvez kot višje organi-caeijske oblike.	M. R.
ZLATKO MOČNIK
PREDSEDNIK RO GRAFIČNIH DELAVCEV : SLOVENIJE
Tovariš Zlatko Močnik se je rodil 16. septembra 1916. leta v Ljubljani. Po končani mali maturi je postal foto-kemigrafškl vajenec. V klišarni Jugografike v Ljubljani se je izučil 1938. leta in v njej delal vse do okupacije. Takoj v začetku vojne je začel ilegalno delati v centralpi tehniki KPS, kjer je izdeloval klišeje za ponarejanje dokumentov, štampiljk, krušnih kart itd. Meseca aprila 1943 so ga ujeli in obsodili na 20 let zapora. Tovariš Močnik je bil zaprt v Parmi, pozneje pa v koncentracijskem taborišču Dachau, kjer je ostal vse do osvoboditve.
Novi predsednik republiškega odbora grafičnih delavcev Slovenije je bil po vojni delegat v raznih nacionaliziranih podjetjih, bil je upravnik Ljudske pravice, Cankarjeve založbe, pomočnik direktorja Glavne direkcije grafične industrije itd. Bil je tudi član četrtnega ljudskega odbora Vič, četrtnega in rajonskega komiteja KP, član Agitprop. komisije pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije itd.
Tovariš Zlatko Močnik je tudi nosilec partizanske spomenice.
»til
BOGOMIR DRAGAR
PREDSEDNIK RO PROMETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Tovariš Dragar Je bil rojen leta 1921 v Ljubljani. Pred minulo vojno Je delal kot študent v naprednih mladinskih organizacijah. Leta 1941, ko Je služil vojaški rok v Subotici, s° ga Nemci ujeli In odpeljali v ujetništvo. Vse do 1944-leta Je bil v taboriščih v Nemčiji in Italiji. Spomladi 1944. leta se Je vključil v prekomorske brigade.
Tovariš Dragar je P® osvoboditvi delal najprej v mladinski organizaciji, P°' zneje pa je bil tri leta predsednik republiškega odbora sindikati! prometnih delavcev.
Novi predsednik tega re' pnbllSkega odbora je član Zveze komunistov in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljublja-na-Moste.
Zapiski o industrijski skupnosti MABIS
Prej 52 ur zdaj 27 ur
za izdelavo pralnega stroja
Uspeh gospodarskega sodelovanja podjetij, združenih v MflRIS
Januarja je bita podpisana pogodba o poslovnem združevanju industrijske skupnosti MARiS. 0 združenju je bilo sicer že veliko zapisanega, saj so se podjetja predstavila potrošnikom že na mnogih razstavah, sejmih in velesejmih. Toda gospodarsko sodelovanje dvanajstih podjetij doslej še ni bilo pravno opredeljeno. To so uredili šele januarja s posebnimi pravili.
A zakaj teh pravil niso imeli že prej, saj MARIS tti od včeraj? Zares, dolgo je trajalo, predno so jih sestavili. Toda upoštevati je treba, da niso imeli nobenih izkušenj. Zato ni bilo lahko sestaviti pravil za sodelovanje v socialističnem go-, spodarstvu. Vsak mesec sodelovanja bo odpiral tudi nova vprašanja, tako da ne bo dolgo, ko bo treba predpise dopolniti. Dopolnjevanje bo še zlasti potrebno, če bo MARIS gospodarsko sodelovanje razširjal. Toliko za uVod.
Predstavljanje
V MARIS je bilo spočetka vključenih deset podjetij. Danes pa jih sodeluje že več. Ne bo odveč, če bralca seznanimo s temi podjetji:
Elektrokovina, Mariborska livarna, Hidromontaža in IKI iz Maribora; ELMA in TIKI iz Ljubljane, TOBI iz Bistrice pri Mariboru, NIKO — Železniki, Motor — Škofja' Loka, ETA — Cerkno, BELT — Črnomelj. Nekaj podjetij pa razpravlja o tem, da bi se tem priključili.
Podjetja so se združila zaradi skupnega proizvajanja elektro gospodinjskih strojev ter istovrstnih strojev za servise, obrt, gostinstvo, industrijo, kmetijstvo in ladjedelništvo (čl. 1). Združenje bo vsklajevalo tudi Proizvodne načrte, izbiro in kakovost teh proizvodov. Pod- . jetja so
FINALISTI IN KOPRODUCENTI
Naloga finalistov ^e proizvodnja in sestavljanje končnih proizvodov. Tako bo vsaka tovarna delala le nekatere in ne vseh elektro gospodinjskih strojev. Predno so nekatera podjetja stopila v MARIS, so delala vse, od vijaka do izdelka za prodajo. Zato stroji marsikje niso mogli biti dobro izkoriščeni. Tudi izbira (asortiman) izdelkov je , bila tako pestra, da je to otež-kočalo racionalno serijsko proizvodnjo. In končno, želje za »proizvodno avtarkijo«, češ vse bomo naredili sami, so že v marsikateri (in bojimo se, da bodo še v marsikateri) tovarni Pripeljale do nesmotrnih nakupov dragih strojev. Nesmotrnih zato, ker bi lahko sosedna tovarna, ki je tak stroj že imela, Izdelala dovolj sestavnih delov tudi za zaletavega kupca. Kako 3e bilo s temi stvarmi pri današnjih članih združenja, ne yemo. Toda takih grehov — in hujših — je bilo kar precej, ča ne tu, pa drugje.
2e zato je razdelitev finali-stov na podjetja z določenimi Proizvodnimi nalogami zelo pomembna. A za to govore še dru-Si gospodarski in tehnični raztegi.
Tako bo Elektrokovina izdelovala namizne in stenske venti-•atorje ter črpalke za hišne vodovode; ELMA standardne likalnike in likalnike z regulator-iem; ETA sobne peči, potopne 8relce za vodo in termične sklopke; Hidromontaža absorb-Cljske hladilnike, vse vrste Pralnih strbjev, centrifuge, su-silne in likalne stroje ter napra-J'6 za sušenje perila; MOTOR o izdeloval kompresorske hla-•toike z več kot 260 1 prostor-Pjoe ter druge hladilne naprave, kalne in pralne stroje z vodo-®vnim bobnom in centrifuge; tKO vse vrste mikserjev z do-atnimi napravami, sesalce za rah in loščilce za parket ter aloriferje z odprtimi in za-Prtimi grelci; TIKI — vse vrste Paratov in naprav za pripravo v#de in za sušenje;, TOBI
— vse vrste električnih kuhalnikov, štedilnikov, kuhinjskih kombinacij, radiatorje, infrardeče peči ter kompresorske hladilnike do 260 1 prostornine,^
i Torej vsak vsak vse!
nekaj in ne
Na te proizvode dajo člani poslovnega združenja skupni zaščitni znak z imenom MARIS. Koproducenti in finalisti lahko označijo svoj sestavni del s svojim znakom. O izbiri izdelkov skupnosti bo najmanj enkrat na leto razpravljala posebna komisija in predlagala dodatne listine pogodb (čl. 7).
Podobno je s koproducenti. Ti bodo izdelovali posamezne dele. Med njimi so tudi podjetja, ki so sicer finalisti.
Dovolj predstavljanja, s katerim smo skušali bralca seznaniti s tem, kdo je v MARISU in katere proizvode bo MARIS pošiljal na trg.
Vsekakor napredek, ki pojasnjuje, od kod tako naglo povečanje vrednosti bruto proizvodnje. V MARISU združena podjetja sodelujejo za zdaj le pri izdelavi gospodinjskih aparatov za dom, servise in usluž-nostna podjetja. Te proizvajajo na osnovi licenc. Na področju sklepanja licenčnih pogodb je napravil red in že s tem dosegel določeno prednost. Toda ob tem je umestno zastaviti si naslednje vprašanje:
Q Ali bo MARIS razvijal v prihodnje proizvodnjo tudi sam, ali bo imel na primer svoje konstrukcijske biroje, bodo sestavili kak predmet tudi sami?
V MARISU, ki je po pogodbi nosilec vseh pravic in dolžnosti, ki slede iz licenčnih pogodb, pravijo, da imamo licenc za tovrstne stroje več kot dovolj. Kako bo MARIS usmerjal proizvodnjo v prihodnje in kako bo z biroji, je še vprašanje. Strokovnjakov za tako delo primanjkuje!	*•
Sicer pa bo MARIS posegal sčasoma vse bolj in bolj še na druga, zelo pomembna področja sodelovanja:
0 proizvodni programi 0 tehnološki procesi 0 investicijski programi 0 servisna služba 0 izvoz in uvoz 0 obdelava tržišča in prodajna politika
Mimo tega da je nosilec licenčne proizvodnje, bo vplival tudi na proizvodne načrte podjetij. V tem pogledu so uspehi Prej smo našteli pravzaprav' že dokaJ!n3i- Nekat.fa podjetja
Pri delu
vse proizvode, ki jih izdeluje združenje MARIS. Seveda v posameznih podjetjih izdelujejo še druge stvari. Nekje je teh proizvodov več, drugje manj. Toda le naštete proizvode izdelujejo skupno in samo za te veljajo obveznosti iz podpisane pogodbe. Vsi našteti gospodinjski in podobni aparati so izdelani na osnovi licenčnih pogodb.
Leta 1957 je MARIS izdelal za eno milijardo in 760 milijonov dinarjev proizvodov, lani za 2 milijardi in okoli 300 milijonov dinarjev — letos pa predvidevajo proizvodnjo, ki bo dosegla 3 milijarde dinarjev (bruto proizvod). Od kod tako nagel porast proizvodnje?
0 Prej, ko je podjetje Hidromontaža samo delalo pralni stroj od začetka do konca, je delovni postopek trajal 52 ur. Zdaj dela Hidromontaža (HIMO) serijsko in v sodelovanju z drugimi. Stroj je narejen v 27 urah!
so na primer opustila proizvodnjo električnih pečic in se je tej proizvodnji posvetilo le eno podjetje. MARIS pa bo urejal še druge stvari. Tako na primer imajo podjetja, ki so združena v Marisu, na zalogi okoli 250 milijonov orodnih jekel. To veže dobršen del njihovih, obratnih sredstev. Zato razmišljajo, da bi vse te zaloge prevzelo eno samo trgovsko podjetje, ki bi bilo dolžno sproti zalagati posamezna podjetja s potrebnimi jekli.
S tem bi se sprostila znatna sredstva za dituge namene.
Vse bolj nujno bo urejevanje tehnoloških procesov. V podjetjih, ki so prej delala vse ali pa mnogo več proizvodov kot zdaj, so nekateri stroji odveč, medtem ko • jih drugim primanjkuje. MARIS bo vse te stvari proučeval ter omogočil, da bodo podjetja med seboj stroje zamenjala in tako izpopolnjevala svoj strojni park in tehnološki proces. Sele potem, ko bo to urejeno, se bo pokazalo, katere nove stroje bi kazalo posameznim podjetjem kupovati. To je vsekakor zelo pomembna naloga.
MARIS bo proučeval tudi investicijske programe. Nakupi v tujini so tako ali tako njegova stvar, ker je nosilec deviznih sredstev, s katerimi razpolaga združenje. Sodelovanje v tem pogledu je zelo važno. Prepreči naj nesmotrne investicije. Tako so razpravljali o tem, kdo bo izdeloval ravne emajlirane ploskve. Naloga je prepuščena TOBI.
Velika naloga, katere se je lotil MARIS, je organizacija servisne službe. Aparatov, ki jih izdeluje združenje, je v uporabi že n,a deset in deset tisoče. Potrošnikom je treba omogočiti tako vzdrževanje kot popravljanje pokvarjenih naprav. Zato bodo organizirali v letošnjem letu precej lastnih servisnih delavnic. Ponekod bodo sklenili z obrtnimi delavnicami'pogodbe o servisni dejavnosti, {hav gotovo bo servisna služba, še posebej če bo imela na razpolago dovolj nadomestnih delov, povečala zaupanje potrošnikov do proizvodov MARIS. MARIS bo zastopal podjetja tudi pri izvozu in uvozu. Ne bi bilo napak, če
CE ŽELITE KVALITETNO BLAGO, POTEM SE BOSTE TUDI VI ODLOČILI ZA
Dokaz kvalitete je znak ZIK, katerega dovoljuje Zavod za ispitivanje kvalitetne robe, ZAGREB, samo najkvalitetnejšim proizvodom.
O M
> M
a"
S*
i=3 N
bi kmalu uspeli urediti skupen izvoz, ker smo prepričani, da bo enoten nastop na tujih trgih prinesel večje Uspehe tako članom združenja kot skupnosti.
Težavica
No, o. tržišču, oziroma o nalogah'MARISA na tem področju pa nekaj več besed,»zato da pokažemo, kako'bo za izpolnjevanje smotrov združenja; proizvajati.
0 več in ceneje
potrebno veliko dobre volje, razumev&nja in pripravljenosti posameznih kolektivov. Združen nje namreč določa prodajno politiko za skupno proizvedene predmete, vodi pregled nad tržiščem, nastopa na sejmih in razstavah, nabavlja potrebna devizna sredstva po proizvodnih načrtih združenja itd. (čl. 11). Združenje ugotavlja, katerega blaga na trgu primanjkuje, ima stik s kupci, posluša njihove želje ter pritožbe in podobno.
Zato, da bi v tem pogledu čimprej uspeli in zato da bi bila ta služba kar najcenejša, nameravajo ustanoviti v večjih mestih in v republiških središčih predstavništva MARIS.
To ne bi bile prodajalne, pač pa središča, ki bi opravljala vse prej naštete naloge. Ce pa bi bili lokali primerni, bi inftli še stalne razstave proizvodov članov združenja.
Načrt je lep in smotern. kajti sedaj ima mnogo članov združenja svoja predstavništva. Načelno so si vsi člani edini v tem. Ko pa bi bilo treba uresničiti zamisel, so se prikradle v MARIS težave. Posamezni člani so našli kopico izgovorov, češ mi ne moremo opustiti svojega predstavništva, ker nihče ne pozna naših potreb in posebnosti tako dobro, kot mi sami, itd.
Morda je kakšen »izgovor« tudi tak, ki bi ga kazalo upoštevati. Toda vse ugovore dene v nič dejstvo, da nekateri ne žele skupnih predstavništev zato,
0 ker delajo v predstavništvu podjetja sorodniki ali dobri znanci nekaterih iz upravnih vodstev posameznih podjetij!
Zato, ker za vse v skupnem predstavništvu ne bo kruha, se je v MARISU malce zataknilo. Stvar seveda ni brezupna. Toda opozarja prav na tisto, kar smo že zapisali:
0 MARIS bo uspeval, če bosta sebičnost in samovolja odrinjeni v stran!
Ob tem, rekli bi »dogodku s sorodniki« se lahko vprašamo tako nasploh:
0 Ali bodo uspevala gospodarska združenja, če bo kazalo, da bi bilo koristno združevati nekatere službe, pa bodo »ogroženi« posamezniki proti -(in bo njihova tudi obveljala)?
Denimo, da se nekaj podjetij poveže in delo pokaže, da bi bilo koristno organizirati skupno tehnično službo. Zdi se, da bo stvar enostavna, če take službe v združenih podjetjih še ni bilo. Ce pa ima vsako podjetje svojo tehnično službo, bo verjetno vsak tehnični vodja proti, kajti skupni biro potrebuje le enega vodjo in več strokovnjakov. Vprašanje je torej:
0 Kakšni Interesi bodo zmagovali: osebni ali skupni?
(Od organov združenja je reševanje teh in podobnih, na videz brezpomembnih vprašanj precej odvisno. Kaže, da bodo izkušnje potrdile, da bi bilo mimo upravnih odborov koristno, če bi take probleme reševali tudi skupni samoupravni organi, rekli bi, delavski sveti združenj. O organih MARIS bomo pisali kdaj prihodnjič.)
*
Monopol: da ali ne? /
Neko podjetje se je lani, menda decembra, pritožilo na naše najvišje gospodarske instance, češ da MARIS noče kupovati njegovih elektromotorjev, ker, ščiti svoje člane, ki prodajajo draže.
Pravzaprav neprijetna vest, ki je zanimala tudi gospodarske organe, kajti če je tako, potem je MARIS monopol, ki ga naš gospodarski sistem ne ■ sme trpeti. Ne bi opisovali vseh do-
Delavci ocenjujejo
O Tovarni Industrijske opreme v Lescah še nismo mnogo čitali v našem listu. Zato bomo danes povedali nekatera mišljenja zaposlenih o nagrajevanju in tarifni politiki v podjetju. Predvidevajo, da' bo v letošnjem letu zaposlenih 112 delavcev in uslužbencev. Družbeni plan za tekoče leto predvideva 37 milijonov 792.000 dinarjev čistega dohodka. Lani so uporabili 33 milijonov 660.000 dinarjev za prejemke, premije in druge oblike nagrajevanja po učinku. Na zaposlenega je torej potrebno ustvariti 1,146.160 dinarjev bruto produkta, 337.428 dinarjev čistega dohodka in 300.535 dinarjev osebnega dohodka na enega zaposlenega. Vse te in druge probleme in naloge so delavcem pred izvedbo ankete podrobno pojasnili, da bi le-ti lahko pri odgovorih upoštevali položaj celotnega kolektiva. Oglejmo sl torej, kaj menijo delavci o posameznih vprašanjih.
Na vprašanje, ali se jim zdi sedanji način ocenjevanja delovnega uspeha prime/en, je Ve 12 odstotkov odgovorilo pritrdilno, 29 odstotkov izjavlja, da ni primeren in 49 odstotkov, da je deloma primeren. Na naslednje vprašanje, ali je nadrejeni pravičen in nepristranski, ko ocenjuje delovni uspeh delavca, meni 21.5 odstotkov, da je pravičen, 41 odstotkov anketiran-
in predlagajo
KAJ JE POKAZALA ANKETA V TOVARNI INDUSTRIJSKE OPREME V LESCAH
cev pravi, da je le deloma pravičen in nepristranski. Večina anketirancev torej dvomi o objektivnosti ocenjevanja delovnega uspeha in sodi, da nadrejeni niso povsod najbolj objektivni pri ocenjevanju.
Nadalje je bilo postavljeno vprašanje, katere oblike plačevanja po učinku so za delovno mesto anketirancev še primerne (naj omenimo, da 68 odstotkov anketirancev ne dela po normi) in v odgovorih anketiranci dajejo zanimive in objektivne odgovore. 37 odstotkov jih meni, da je najbolj primerna norma, 10 odstotkov predlaga akord, 8 odstotkov anketirancev skupinske norme, 3 odstotke je takih, ki se navdušujejo za skupinski akord, 25 odstotkov anketirancev predlaga premije in 17, odstotkov nagrade. Vsak se je torej odločil za neko., po njegovem mišljenju najprimernejšo obliko nagrajevanja po učinku. Mišljenja in predlogi delavcev
bodo nedvomno koristni pri na vprašanje: »Ali se strinjate, sestavljanju tarifnega pravil- da se plačujejo iz dela oseb-nika.	nega dohodka, ki ostane za
Zanimivi so tudi odgovori plače, posebni dodatek za:
	Da:	Ne:	Ne vem:
a) otežkočeno delo ‘	72%	18%	10% .
b) za halje in malice	IT«/«	19%	4%	,
c) za izplačilo voženj v krajevnem prometu na službenih potovanjih	SO"/#	40%	10%
d) za povečanje dnevnic za potovanja v druge republike	34«/i>	56%	10%
e) izplačila dodatka za kritje večjih stanovanjskih . stroškov strokovnjakom	17%	71%	12%
f) za dodatek na TP specialistom	36%	51%	18%
g) za povečanje plač vajencem	72%	17%	10%
Mišljenja na gornja vprašanja so izredno zanimiva in nam lahko osvetle še nekatere druge probleme v samem kolektivu toda pozitivno je, da so v glavnih vprašanjih odgovori anketirancev v skladu s stališči sindikatov. 23 odstotkov anketirancev je izjavilo, da je dosedanja dej i te v dobička za tarifne postavke pravilna, medtem ko 53 odstotkov anketirancev smatra tako delitev za nesprejemljivo in 23 odstotkov odgovorov pravi »ne vem«. Odgovori na vprašanja »Ali ste na dosedanjem delu glede na strokovno izobrazbo zadovoljni«, so naslednji: dh 63 odstotkov, ne 33 odstotkov in ne vem 3 odstotke. Dalje 65 odstotkov anketirancev ne želi menjati delo, ki ga sedaj opravlja. Na vprašanje, ali se strinjate s tarifno politika, ki jo misli uveljaviti delavski svet vlekočem letu, je 25 odstotkov odgovorov pritrdilnih, 16 odstotkov je takih, ki se z nakazano politiko ne strinjajo in kar 56 odstotkov anketirancev izraža različne pomisleke.
Misel o anketi je Izredno pozitivna, toda še bolj koristno pa je, da ne bi ostali le pri teh ugotovitvah. Političnim organizacijam se na tej osnovi odpirajo slabosti političnega dela, upravnemu vodstvu pa rezultati ankete nalagajo mnoge dolžnosti, o katerih bi moral razpravljati tudi delavski svet in vodstvo sindikalne podružnice.
M. R.
godkov, povezanih s to pritožbo, važen je zaključek, da
0 MARIS ni nikogar ščitil, pač pa so člani kupovali • nekatere dele tudi pri nečlanih, ker so bili cenejši. To so storili mimo MARIS, čeprav bi ga morali po dogovoru o tem obvestiti (podjetje, ki se je pritožilo, pa je. izdelovalo slabe elektro stroje. Štiri sto reklamacij na tisoč izdelkov).
Takrat še' ni bilo pogodbe, ki je v tem pogledu zelo jasna:
8. in 9. člen govorit^ o tem, da koproducent .sklepa 's finalistom samostojno pogodbp v okviru letnega proizvodnega načrta. Količine preko dogovorjene dobave lahko koproducent prodaja, kjer hoče. Toda pr*j mora opozoriti združenje. Koproducent ne moje drugim podjetjem nuditi blago pod ugodnejšimi pogoji. Finalist pa lahko odkloni nakup proizvodov pri koproducentu, če njegova dobavna cena presega za 5 odstotkov nabavne cene, ki jih nudijo proizvajalci izven združenja. V tem primeru lahko kupuje finalist proizvode pri drugih proizvajalcih.
S tem pa stvar še ni rešena, kajti tudi v primeru, ko gre za 5-odstotno dražje blago, ima združenje, pravico, da zahteva od podjetja kalkulacije In druge podatke o proizvodnji In oblikovanju cene. Združenje lahko predlaga podjetju spremembe v proizvodnji in vpliva na to, da bi se cene člana združenja izenačile z zunanjim ponudnikom.
Sploh je važno omeniti, da pogodba omogoča, da člani združenja drug drugemu, rekli bi, gledajo pod prste. Vsak ima pravico zahtevati dokumentacijo o formiranju prodajnih cen. član mora dopustiti članu vpogled v svoje poslovanje in knjigovodstvo, ki se nanaša na skupno proizvodnjo in prodajo (čl. 10).
Taka so torej določila, ki člane močno omejujejo pri samovoljnem navijanju cen. Dosedanje izkušnje kažejo, da je ponudnikov z nižjo ceno vsako leto več. Ni dolgo tega, ko je
0 sporni elektromotor veljal 21.800 dinarjev. Zdaj ga Elektrotehna, član MARISA, naredi in dostavi tovarni že za 15.800 dinarjev (cene bodo še znižali).
»Rade Končar« pa podobne elektromotorje izdeluje že po 14.800 dinarjev, toda franko tovarna.
Zato so se v dobrem letu lahko pocenili hladilniki od 65 na 50.000 dinarjev. Kot smo zvedeli, se bodo zdaj spet za nekaj tisočakov, največ pa za 3, podražili. Toda novi hladilnik bo bistveno izboljšan, tako glede hladilnih sposobnosti kot prostornine in drugega.
XXX
To je nekaj o MARISU, ki utira pot tudi podobnim gospodarskim združenjem. Razumljivo, da si želimo čim več združenj, ki bi imela isti cilj:
VEC in ceneje
Upamo, da bodo to pot ubrale tudi druge gospodarske organizacije, pogumneje in odločneje kakor doslej.
Tudi MARIS Ima pred seboj še mnogo nalog. Proizvodnja licenčnih aparatov je šele prvi korak. Sledili naj bi mu dogovori
0 o skupnih skladih združenja, združevanju sredstev za nove gradnje pri posameznih podjetjih, urejanje skupnih služb tam, kjer bo to koristilo združenju in družbi in podobno.
Vsekakor pa je podpisana pogodba osnova, ki jasno opredeljuje naloge, ureja odnose In zato odpira tudi perspektive.
Mitja Švab

V načelu da
OB ROBU TJUUFNEGfl SPORAZUMA za ŽELEZNIŠKE DELIVCE
_ Pred Sasom je bil objavljen sporazum o splošnih »os-novaih in merilih za ugotavljanje osebnih dohodkov go-■ spodarSkiih organizacij v SJcupnosti jugoslovanskih železnic. Obširen uvod razlaga pomen in vsebino tega sporazuma ter priporoča, kako naj ga podjetja uporabijo.
V tem uvodu je zapisana tudii ta-le trditev: »Med izredno pomembnimi novostmi v sporazumu je tudi ta, da predvideva za železniška trianslaoirtoa piodjeSija enoten tarifnli praviBnilk1. Pdiemta-kem ne daje možnosti, da izdelajo tarifne pravilnike tudi edinice...«
Ta trditev je zares — novost!
Znano je, da sestavljajo transportno podjetje postaje, kurilnice in sekcije, ki imajo po 7C: členu uredbe o organizaciji, poslovanju in vodstvu jugoslovanskih železnic (Ur. 1. FLRJ, številka 54/1953), svoje lastne organe upravljanja — delavske svete in upravne odbore. V skladu s tem določa ta uredba v 72. členu, da si postaje, kurilnice in sekcije sestavijo svoje tarifne pravilnike na podlagi okvirnih doiiočib tarifnega pravilniifca železniškega transportnega podjetja. V 89. členu iste uredbe pa je določeno, da delavski svet postaje, kurilnice, sekcije sklepa o tarifnem pravilniku.
Za pravilno oceno te uredbe je važna še ena okoliščina. To je namreč tako imenovana uredba z zakonsko močjo, ko Ima torej moč in ^naravo zakona. Zato jo je potrdila Zvezna ljudska skupščina na svojih sejah dne 29. I. 1954. Do danes je še vedno v veljavi in citirani predpisi se štejejo za tako obvezne, kot so obvezne določbe katerega koli veljavnega zakona >
Omenjene določbe so zelo ' važne. Omogočile so prehod od prejšnjega, administrativno togega plačevanja železničarjev, ki je povzročalo nešteto pritožb in ni bilo stimulativno, na znatno boljši sistem, kjer je bilo mogoče osnove osebnih dohodkov prilagajati (vsaj delno) pogojem delovnih mest. Glede tega so izkušnje železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane res dragocene in pouč-n€-
Posamezne edinice so dobile s svojim pravilnikom hkrati tudi sredstva, da so vodile konkretno tarifno politiko. Določale sin urejale so osebne dohodke, upoštevaje take specifičnosti posameznih delovnih mesit, ki so za delavca važne, a jih noben organ tako dobro in objektivno ne more poznati ne upoštevati kot kolefcitilv edlinice oziroma njeni organi. Delovna mesta so raztresena po
konkretno ne!
vsem ozemlju republike in celo izven njenih meja. Žeto je izvor mnogih posebnosti. Nadaljnje občutne razlike nastajajo zaradi razlik -v vrsti in intenzivnosti prometa, kar vpliva na različnosti v vrsti in stopnji odgovornosti, intenzivnosti dela, v de-' lovnih pogojih, delovnem času itd.
V prejšnjih uredbah o plačah železničarjev niso mogli priti do izraza ti elementi; stroka, izobrazba,' službena leta, položaji, čini — to so bili kriteriji za določanje plač, torej povsem administrativni elementi. Seveda tako določen prejemki niso mogli biti dovoli spodbudni, in to. toliko manj. ker na njihovo določanje kolektivi niso mogli vplivati, čeprav so poznali elemente in zahteve posameznih delovnih mest, a niso mogle priti y .poštev v cen-tralizdtrtenem, ndmfhlsfcratiiv-no urejenem plačnem sistemu, povzetem po sistemu za državne uslužbence.
Ko pa je omenjena uredba, v skladu z načeli delavskega samoupravlj an ja, omogočila, da so začeli kolektivi edinic urejati prejemke, se je ta ureditev kmalu pokazala kot zelo dobra, napredna.
Cim več sredstev s© dobivale edinice za določanje prejemkov, manj pritožb je bilo. Sporne primere so delavci urejali sprati sami in največkrat tako dobro, kot bi višjemu organu težko uspelo.
Spoznanje: nobena centralistična ureditev ne more biti tako uspešna, konstruktivna, stimulativna. Izkušn je dokazujejo, da je treba načela po omenjeni uredbi še izpo^-polniti in poiskati nove možnosti, da bi mogli kolektivi edinic v okviru enotnega tarifnega pravilnika železniškega transportnega podjetja osebne dohodke svojih članov še bolj prilagoditi številnim posebnostim.
TOda trditev o odpravi tarifnih pravilnikov edinic kaže, kot da bi te izkušnje ne bile važne. — Razlogi za to trditev dlrže kvečjemu tam, kjer so že morda prej zoževali gmotno podlago za samostojnost kolektivov edinic na tem področju.
Trditev o neprimernosti tarifnih pravilnikov eddinie je neutemeljena, ne upošteva aktivne, ustvarjalne vloge kolektivov in je izraz nezaupanja. Je povsem nezakonita. Tarifni sporazum ne more odpraviti tega. kar še vedno predpisuje veljavna' uredba. Edinice, ki sestavlja-
jo železniško transportno podjetje, imajo pravico do sfvajih tamlfniSi praviDnikov in to pravico mora spoštovati tudi tarifni sporazum, ki se mora gibati v okviru zakonitih predpisov in ne sme zavajati kolektivov v nezakonita ravnanja.
jSiicer pa ne gre pri tem za formalno stran te pravice, ki je tarifni sporazum edinicam ne more vzeti. Gre predvsem za njeno družbeno - politično utemeljenost. Vsekakor je poslovanje železnice — javna služba, ki zahteva v določenih vprašanjih centralizirano vodstvo in odločanje. Toda to. ne more omejevati samoupravnosti sestavnih delov skupnosti v mnogih vpraša-
njih. Ta neogibno potrebna centralizacija v posameznih službah ne more delovati birokratsko, tako da bo ovirala koribtno, ustvarjalno iniciativo delavcev, o kateri govori tudi sporazum sam. Železničarji dobro vedo, v katerih vnašanjih in službah je centralizacija potrebna, prav tako dobro pa vedo, kaj se lahko prepusti organom delavske samouprave podjetij in edinic in da je to lahko samo v prid poslovanju železnice.
V tem smislu je že uredba o poslovanju, organizaciji in vodstvu postavila načela, ki jih je treba ne le formalno spoštovati, temveč stremeti, da se izpopolnijo v skladu s pozitivnimi rezultati, ki jih
je delavsko samoupravljanje pokazalo tud na železnci. V istem smislu je tudi kongres delavskih svetov razpravljal o izpolnitvi delavske samouprave ' v takih službah, kot je železnica. V svoji resoluciji je sklenil, da je treba na železnici delavsko samoupravljanje razvijati tako, da se’ povečujejo funkcije, širi obseg pristojnosti dn krepi gmotna podlaga delavskih svetov v podjetjih dn edini-cah.
Izkušnje potrjujejo, da je nagrajevanje delavcev področje, kjer ni potrebna nova oentralkiacija. — Nasprotno. Prav tu je možna in potrebna nadaljnja krepitev samoupravnosti kolektivov tudi v
posameznih edinicah. Le tako se lahko še bolj sprosti prizadevnost članov v teh kolektivih, le tako se lahko uspešno realizra načelo, ki ga priporoča sporazum sam v 6. točki. Tu namreč predpisuje, da je treba osnove za osebne dohodke določati tako, da bodo omogočale najprimernejše nagrajevanje delavcev glede na pogoje, v katerih delajo na svojih delovnih mestih, in tako ugotavljali čimvečjo stimulacijo.
Centralizirano predpisovanje tarifnega pravilnika za tako številen kolektiv, kot je kolektiv Železniškega transportnega podjetja s številnimi delovnimi mesti, z mnogoterimi različnostmi in po-seb-nosItmdL omenjanega načela ne more realizirati. Likvidi-ti pravilnike edinic, kot je nezakonito rečeno v uvodu, pomeni zopet uveljavljati kot prevladujoče administrativ-pa načela (naziv, čin, izobrazba, službena leta) na račun meril dela. Trditev, da edinice ne morejo imeti svojih tairitfniih pravilnikov, je torej nezakonita in z družbe-no-političnega vidika neutemeljena.	M. R.
Kako upravljamo
V sistemu delavskega in druž. benega upravljanja je vloga političnih sil v podjetju izredno pomembna in odgovorna. To je praksa že večkrat potrdila, toda še se primeri, da tega ponekod ne upoštevajo. Razmere v podjetju »Kovinar« v Kranju to zelo zgovorno potrjujejo. Nekatere tamkajšnje slabosti so obravnavali na dveh sejah občinske, ga zbora proizvajalcev. Na iniciativo občinskega sindikalnega sveta v Kranju so anketirali vse zaposlene v »Kovinarju«. Analiza rezultatov na^ dovolj jasno opozarja na različne sla. bosti, ki nastajajo v kolektivu zaradi ' slabih odnosov med upravnim vodstvom in organi delavskega samoupravljanja in premajhne delavnosti političnih organizacij v podjetju.
Ze uvodoma, je treba povedati. da je kolektiv z vodstvom vred mlad in ne dovolj izkušen. Težke gospodarske razmere preteklih let so terjale »trdo roko«, da tako rečemo. Toda, ko se je v podjetju zaposlilo mnogo novih ljudi, med njimi tudi člani Zveze komunistov, se je družbeno upravljanje okrepilo, •upravljale! so se začeli upirati pritisku, izsiljevanju in nepravilnim odnosom. Prav tedaj pa mladi kadri v organih, upravljanja ih političnih organizacijah in prav tako mladi ljudje v upravi nodjetja in političnih organizacijah niso znali s skupnimi silami reševati nastajajočih problemov, ki niso bili lahki.
Med oboje je vse močneje posegal klin sorodstva. Sestra obratovodje je tajnica, njen mož nabavni referent in še ne. kaj drugih sorodnikov opravlja pomembne dolžnosti. Vzdušje ,se ie skalilo. Delavci so jav-
no razpravljali p problemih, toda njihova mnenja niso vzeli dobronamerno. Večidel je prevladovalo mnenje sorodnikov v celotnem vodstvu podjetja, odnosi so se zaostrili, vez med upravo, organi upravljanja in vodstvi političnih organizacij se je rahljala. Mladostni polet, da bi rešili probleme v podjetju, se je stopnjeval, toda napredne sile kolektiva niso našle vedno najprimernejše poti. In obratno: vsaka trmoglavost v upravi je poslabševala stanje In je pomenila novo zmago sorodstva. Kolektiv ie vsa dogajanja spremljal po svoje.
Navedene trditve v celoti potrjujejo rezultati ankete, pred-vsem pa pripombe anketirancev. 39 odstotkov anketirancev izjavlja, da delavski svet in UO po njihovem mišljenju ne moreta v celoti izpolnjevati svoje naloge in dolžnosti. Kolektiv je pomanjkltj ivo informiran o delu delavskega sveta; ie 42 odstotkov anketirancev je bilo obveščenih o najvažnejših sklepih. Osnovno v slehernem delovnem kolektivu je, da so delavci seznanjeni s svojimi proizvodnimi nalogami, toda v podjetju 72 odstotkov anketirancev ni seznanjenih s proizvodnim načrtom kolektiva, 61 odstotkov jih ne pozna predpisov podjetja in le 43 je pravilno obveščenih o obračunava A ju zaslužka. Kolektiv torej v celoti ni bil sistematično informiran o najvažnejših problemih s področja proizvodnje in gospodarjenja.
Zanimivi so pogledi anketirancev na odnose v podjetju: 49 odstotkov jih meni, da vodilno osebje nima pravilnega odnosa do delavskega sveta, upravnega odbora in kolektiva, 55 odstot-
V »Kovinarju na boljši poti
kov anketirancev izjavlja, da tehnični vodja, "obratovodja, računovodja, komercialni vodje ne ustrezajo svojim delovnim mestom. Kolektiv je nedvomno spričo slabe organizacije dela ugotovil slabosti tehničnega vodstva, vsak dan le tudi občutil, da »sorodstvene vezi« kalijo odnose in ustvarjajo nerazpolo-ženje. Samp 29 odstotkov anketirancev meni, da v vodstvu podjetja ni familiarnih odnosov. 42 odstotkov 'anketirancev dvomi v strokovne in delavne sposobnosti svojih neposredno nadrejenih in od tod tudi prepričanje 51 odstotkov anketirancev. da neposredno nadrejeni slabo to pomanjkljivo organizirajo proizvodnjo. Ta občutek seveda delavcev ne spodbuja k večji produktivnosti in boljšemu Izpolnjevanju planskih obveznosti. Odnosi med nadrejenimi In podrejenimi so prav tako pomembni v proizvodnji, vplivajo na razpoloženje delavcev. 52 odstotkov .anketirancev pravi, da se nadrejeni zanimajo za njihove težave pri delu. hkrati pa 61 odstotkov anketirancev meni, da se nadrejeni premalo zanimajo za njihove življenjske težave izven podjetja. Med vprašanji jn odgovori v anketi še marsikaj govori o nepravilnih odnosih, ki so močno vplivali na proizvodnjo gospodarjenje in celo na formiranje delavske osebnosti pri mladih proizvajalcih. Naj navedemo še odgovore na vprašanja »Kaj vas ovira, da ne dosežete večjega delovnega učinka, oziroma večjega uspeha pri delu?« 51 odstotkov zaposlenih izjav-
lja, da jih ovira nepravilno razmerje med prejemki in nepravilne norme, kar 66 odstotkov anketirancev meni, da jim predstavlja glavno oviro pri delu slaba organizacija dela, 43 odstotkov pa jih Izjavlja, da jih ovira pomanjkanje navodil ali premalo jasna navodila za delo. Le 22 odstotkov jih pravi, da jih ovira nedisciplina sodelavcev.
Zaradi navedenih In še drugih ugotovitev v anketi In slabosti v medseboijin ih odnosih so nekateri vodilni uslužbenci odpovedali službo to prav je, da sta UO in delavski svet njihovi želji ustregla. V kolektiv bodo torej prišli novi vodilni uslužbenci, ki se bodo takoj srečali z odgovornimi proizvodnimi nalogami. Problem s tem še ne bo rešen, kot si mislijo nekateri. Odnose v kolektivu bo treba spremeniti, in to predvsem z boljšim političnim delom med delavci. Zavedati se moramo, da j© tudi kolektiv dolžan sproti odstranjevati vse islabosti, kjerkoli se pojavijo. Političnim organizacijam v »Kovinarju« to doslej ni v celoti uspelo, kajti drugače bi nedvomno poskrbele, da se stvari tirede. Zato spremembe v upravi podjetja nujno zahtevajo tudi popolnejši sistem političnega deda, širše poglede na vsa vprašanja, večji interes vseh zaposlenih za proizvodne in gospodarske probleme. V tej smeri bi morali organizacijam v podjetju pomagati tudi občinska politična vodstva in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora.
M. R.
KAKO BOMO NAGRAJEVALI
Kaj mora upoštevati
delavski svet
S. P., Koper; Res je rok za
sprejem tarifnih pravilnikov podaljšan do 31. maja letos. Vendar se nam zdi, da bo premalo časa na razpolago, če naj se dosledno držimo predpisa, da mora biti predlog pravilnika vsaj 30 dni na razpolago delovnemu kolektivu. Ali roka ni mogoče skrajšati? — odgovor: Noben predpis ne dovoljuje skrajšati roka. Ce predlog ni vsaj 30 dni javno razgrnjen delovnemu kolektivu, potem mi izpolnjen eden .izmed pogojev za njegovo zakonitost. Vendar je strah, da bi zaradi tega zamudili pravočasno izdelavo, neutemeljen. Predlog tarifnega pravilnika pripravi Skupaj s pripravljalnim postopkom upravn; odbor. Ta mora predlog skupaj z vsemi podatki in analizami predložiti delavskemu svetu, istočasno pa ga predloži z vso potrebno dokumentacijo in obrazložitvijo tudi delavskemu svetu. Ta sme sklicati sejo, na kateri bo odločal o sprejemu
V tej rubriki odgovarjamo na vprašanja, ki so v zvezi z nagrajevanjem in pripravljanjem novih tarifnih pravilnikov. — Vprašanja nam pošiljajte na naslov uredništva pod oznako »Tarifni pravilnik«.
pravilnika, šele po preteku tridesetih dni od dneva, ko je upravni odbor predlog tarifnega pravilnika in dokumentacijo predložil delovnemu kolektivu. Tako ižrecno predpisuje 8. točka navodila za izvajanje uredbe o postopku pri sprejemanju tarifnih pravilnikov. Seveda rok tridesetih dni lah-Jso delavski svet izkoristi za (»zpravo o tarifnem pravilni-
ku. To je toliko važnejše, če pomislimo, da se obravnava predloga nikakor ne more omejiti le na pravilnik sam, še mnogo manj pa na tarifne postavke, temveč najpoprej na podatke in analizo ekonomskega stanja, pogojev in zahtev kot se' ugotove v pripravljalnem postopku. Delavski svet mora poprej oceniti, ali je realna kailkulacjia tistega dohodka, ki ga gospodarska orga-nizcija pričakuje v letošnjem letu. Presoditi mora, kaj je treba ukreniti, da bodo dosegli čisti dohodek z večjo storilnostjo z znižanjem proizvodnih stroškov. Oceniti mora, ali je razmerje med skladi in predvidenimi sredstvi za 'osebne dohodke ekonomsko primerno, utemeljeno, tako da po eni strani s krepitvijo skladov krepi ekonomsko podlago za nadaljnji razvoj podjetja ta hkrati s tem zagotavlja ustvarjanje večjih sredstev za osebne dohodke. Iz te obravnave mora izluščiti, kakšne oblike in metode naj uporabi pri izdelavi svojega tarifnega sistema, da »bodo delavci zainteresirani za Večjo delovno storilnost, z ekonomičnim poslovanjem dosegati večje osebne dohodke. Šele po taki analizi ^ in oceni ustreznih podatkov iz' lanskoletnega poslovanja in iz predvidevanj letošnjega leta lahko preide na proučevanje samega pravilnika, ali je namreč ta tak, da spodbujja k večji delovni storilnosti, da povezuje, osebne dohodke z gibanjem storilnosti. Da bi zagotovil tako proučitev, lahko delavski svet v ta namen Astanov; posebno komisijo. Njena naloga je, v teku tridesetih dni proučiti
vse, kar je potrebno delavskemu svetu za dobro tehtno presojo in utemeljeno odločanje, potem, ko preteče trideset dni in ko so zbrane morebitne pripombe m predlogi iz vrst delovnega kolektiva. Omenjena komisija lahko naloži upravnemu odboru, da predloženo dokumetacijo dopolni ali da pripravi spremembo predloga pravilnika. Vse to ne more biti delo komisije, temveč, je to delo upravnega odbora; komisija le podrobneje obravnava, proučuje za delavski svet, kar mora upravni odbor pripraviti. Seveda lahko delavski svet preko te komisije daje pobudof da se posamezna vprašanja prouče v kolektivu tembolj, ker je treba vse morebitne spremembe in dopolnitve v podatkih in analizi oziroma v predlogu pravilnika objaviti tudi kolektivu. Tridesetdnevni rok, ko mora biti predlog pravilnika javno razgrnjen in z njim vsi ustrezni podatki iz . zaključnega računa, ni torej nikakršna ovira za pravočasno izdelavo tarifnih pravilnikov. Lahko je ovira kvečjemu tam, kjer bi hoteli vse urediti za »zaprtimi vrati«.
Smoter
tarifnih sporazumov
P. B., Celje; Na zadnjem sestanku nam je eden od naših strokovnjakov razlagal, da se moramo dosledno držatj sporazuma. Temu so nekateri ugovarjali in celo dokazali, d,a bi bilo za nas narobe, če bi res morali določiti razpone kot je določeno v sporazumu. Zato bi radi vedeli, kaj je pravzaprav s tarifnimi sporazumi. — Od-
govor: Podlago za ta odgovor daje predvsem določba 192. člena zakona o delbvnih razmerjih, Ta namreč določa, da se s sporazumi določijo splošna merila, osnove in metode za določanje osebnih dohodkov delavcev, /A le kot pomoč gospodarskim organizacijam pri izdelavi tarifnih pravilnikov. Zvezni izvršni svet je novembra lani izdal navodilo za sestavljanje novih tarifnih pravilnikov. V 5. točki odreja, da se smejo sporazumi uporabljati kot sporazumi o splošnih osnovah in merilih v smislu 192. člena cit. zakona, kajti »sindikalne organizacije, združenja in zbornice lahko zaradi pomoči gospodarskim organizacijam sklenejo sporazume o splošnih osnovah to merilih, po katerih bodo s tarifnimi in .drugimi pravilniki o plačevanju delavcev ustvarjena taka razmerja, da bodo osebni dohodki delavcev v skladu z doseženo produktivnostjo dela in s splošnim uspehom, ki ga doseže podjetje po prizadevanju deipvnega kolektiva« kot piše to navodilo v svoji 3. točki.
Smoter tarifnih sporazumov je torej pomoč gospodarskim organizacijam. Bistvo te pomoči je priporočilo takih me-. ril in osnqv, ki jih gospodarske organizacije uporabijo po svoji lastni presoji glede na svoje pogoje in svoje izkušnje. Rezultat te pomoCi naj bo različnost osebnih dohodkov, ki je objektivno utemeljena, ker je posledica dbsežene storilnosti in ekonomičnosti. Tarifni sporazumi ne omejujejo samostojnosti delavskih svetov pr; izdelavi pravilnikov. Zlasti pa niso in ne morejo biti nadomestilo za prejšnje državne predpise, ki so urejali raven tarifnih postavk' in njihovo določanje. Zato niso pravni akti s tako obveznostjo, da bi se
morala podjetja ravnati po njih tako kot se morajo ravnati Po pravnih predpisih. To so le priporočila ta pripomoček, da bi BMigii delavski sveti
najti čim boljšo ureditev svojega tarifnega sistema, pri čemer pa so samostojni in ®e odločijo za uporabo po svoji lastni presoji. Med splošnimi merili in osnovami v sporazumih pa je omeniti zlasti določbe, da so gospodarske organizacije dolžne uvajati oblike m metode plačevanja, ki vplivajo na delovno storilnost, kj dajejo istočasno individualno, in kolektivno stimulacijo, da so osebni dohodki odvisni le od čistega dohodka in ne od tarifnih postavk, da so te le merilo za udeležbo posameznikov v doseženih sredstvih za osebne dohodke itd. Te osnove so v skladu z znanimi stališči sindikatov ni tem nihče ne nasprotuje. Res pa je, da so tarifni sporazumi sami s seboj v nasprotju, ko predpisujejo razpone med tarifnimi postavkami In startno točko. Tako predpisovanje je nasprotno načelu, da morajo biti osebni dohodki odvisni od čistega dohodka ne pa od tarifnih postavk. V sporazumih predpisani razponi niso kalupi niti opravičilo za povečevanje tarifnih postavk. Ce bi jih skušali predpisovati kot obveznost, bi bili v takih določbah nezakoniti, ne bi bili pomoč gospodarskim organizacijam temveč administrativna obveznost, ki bi samoupravnost delovnih kolektivov omejevala v njegovi pravici, da samostojno predpisuje osebne dohodke svojih članov. Kdor se sklicuje na razpone, da bi s tem dosegel povečanje tarifnih postavk ne glede na konkretne pogoje, zahteve in odnose, ki so primerni in objektivni v določeni gospodarski organizaciji, ne ravna kot dober skrben gospodar in- ne razume bistva in vsebine tarifnih sporazumov.
Kdaj so pripombe upravičene
B. Fr., Tr.: Imamo dovolj čistega dohodka ta dovolj sredstev aa povečanje tarifnih
postavk. Imamo vse pogoje, da določimo tarifne postavke v razponih, ki jih določa tarifni sporazum. Alj bi lahko občinski ljudski odbor in sindikalni svet pripomogla takemu tarifnemu pravilniku? — Odgovor: Kpmisja občinskega ljudskega odbora in občinski sindikalni svet presojata, ali so tarifni pravilniki izdelani s skrbnostjo dobrega gospodarja. Presojata torej njihovo primernost in gospodarsko utemeljenost. Ce bi prj tej presoji ugotovila, da ste pač izkoristili razpoložljiva sredstva za povečanje tarifnih postavk in to povečanje opravičili s tarifnim sporazumom oziroma s tistimi njegovimi določbami ki predvidevajo razpone, bi bila dolžna ne le prigovarjati, temveč celo ugotoviti, da delavski svet ni ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja. Morebitna povečanja tarifnih postavk ni mogoče utemeljevati s številkami v sporazumih, temveč samo z ekonomskimi dejstvi in okoliščinami n. pr. da odnosi med postavkami doslej niso ustrezali, ker so naje vplivali razni osebni oziri, razne subjektivne tendence in niso prišle do izraza objektivne okoliščine, po katerih bi morale biti na ključnih mestih tarifne postavke višje, na nekaterih dugih pa nižje itd. Razponi v tarifnih sporazumih niso kalup ne razlog za povar čavanje tarifnih postavk; za takšno odločitev ne morejo priti v poštev formalni razlogi, temveč zgolj objektivni, ekonomski. Ce imate dovolj sredstev, vas torej ta okoliščina ne opravičuje, da enostavno povečujete tarifne postavke, temveč vas zavezuje, da ugodne možnosti izkoristite za izdelavo takega tarifnega pravilnika, kjer bodo razpoložljiva sredstva za osebne dohodke dosegljiva le preko ustreznih delovnih učinkov, poslovnih uspehov. Takemu tarifnemu pravilniku pa ni mogoče ugovarjati.
Upravičena zahteva delavcev v občini Rače
Tudi kmetje naj prispevajo
V delovnih kolektivih so se te dni znova razvnele razprave o družbenem standardu. To je povsem razumljivo. Ce so se doslej delavci pomenkovali o družbenem standardu načelno, se sedaj že pomenkujejo o konkretnih stvareh, o stotisočih in milijonih, ki jih bodo od dohodka oddelili za gradnja stanovanj, objektov družbene prehrane, ambulant, (šol itd. Sedaj namreč razpravljajo o zaključnih računih, pred seboj imajo podatke, kolikšen je čisti dohodek iz minulega leta in zato so razprave zelo konkretne.
Razveseljivo je, da bodo v posameznih- kolektivih oziroma v posameznih krajih, namenili za družbeni standard celo več kot dve tretjini razpoložljivih sredstev. Na Ravnah bodo n. pr. porabili 470 milijonov dinarjev ali 77 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev za nadaljnjo gradnjo stanovanj, za ureditev trgovskega centra, za napeljavo vodovoda itd. V Rušah bodo porabili okoli 20S milijonov dinarjev ali 75 odstotkov sredstev prav tako za nadaljnjo gradnjo stanovanj, za ureditev vodovoda, za gradnjo ambulante in podobnih stvari. V občini Ma-ribor-center mislijo urediti pet otroških vrtcev za 400
otrok, zgraditi 200 stanovanj, urediti obrat družbene prebrane itd. Kolektiv tovarne trakov in sukanca ima sicer malo sredstev, vendar je kljub temu sklenil porabiti 3 milijone dinarjev za ureditev ambulante.
Takšnih primerov bi lahko našteli še precej. Ko bodo delavski sveti vseh gospodarskih organizacij zaključili z razpravo o zaključnih računih o razdelitvi sredstev, bodo ti podatki š« bolj razveseljivi. Toda že sedaj je moč reči, da je pobuda, ki so jo lani sprožili sindikati, to je, da bi kolektivi namenili čim več razpoložljivih sredstev za družbeni standard, postala stvar, ki jo Pozdravljajo vsi delavci, predvsem delavci v mestih in industrijskih središčih, kajti to ustreza njihovim konkretnim zahtevam in željam. Trdimo lahko tudi, da ta akcija ne bo zaključena z letošnjim letom, temveč, da jo bodo kolektivi uresničevali tudi naslednja leta, saj se marsikje dogovarjajo, koliko sredstev bodo porabili naslednje leto, recimo za ureditev trgovskih lokalov, za gradnjo zdravstvenih ustanov, za pospeševanje kmetijstva in obrti, za gradnjo stanovanj itd.
Zanimiva pa je še neka druga ugotovitev, in sicer, da se je prav ob tej akciji začel marsikje tudi razčiščevati oilnos med mestom in vasjo. Delavci so namreč pripravljeni prispevati del sredstev za družbeni standard, toda le pod pogojem, da prevzamejo del bremei za ureditev nekega objekta ki bo koristi'; vsem občanom, tudi kmetovalci in obrtniki. Takšno zahtevo so na primer postavili delavci v občini Rače. Tu nujno potrebujejo šolo. Delavci posameznih kolektivov so pripravljeni prispevati del sredstev zanjo, toda pravijo, da le pod pogojem, če bodo to storili tudi kmetje, šolo bodo obiskovali tudi otroci kmetov in zato je prav. da tudi kmetje prispevajo določen del denarja za gradnjo. Ta zahteva je še tembolj upravičena, ker — kot pravijo delavci — občina ne obremenjuje kmečkih proizvajalcev v skladu z njihovimi dohodki. Pričakujemo lahko, da bo takšnih zahtev še več in prav je. da delavci to zahtevajo. Za objekte, ki «o namenjeni vsem občanom, ie prav, da prevzamejo del bremena tudi drugi in ne *arno delavci.	P.
Novi naročniki Delavske enotnosti
Minuli teden je najbolj porasla kolportaža po podjetjih. Kolporterji iz posameznih podjetij so naročili 350 izvodov Delavske enotnosti. Razen tega pa smo prejeli tudi naročilnice za 49 Izvodov našega lista. Največ individualnih naročnikov so pridobili v Tobačni tovarni, in sicer 26, v podjetju Kroj - Žiri pa 15.
Porota na strani
obtožencev
Y7r akor je h tega razvidno,« je bral javni tožilec, »sta delav_ -K ^ ca Sikora in Orbanaz padla, ko sta metala bombe v vojake .,.«
»To j© laž!« so vzkliknili obtoženci. »Delavca sta bila na najboli zverinski način ubita v zaporu!«
»Strahota!« je glasno vzdihnil eden izmed porotnikov.
Predsednik sodišča Tolentino, sodnika Guerazza in Defranceschi, svetnik Devetak in javni tožilecPor-cari so s presenečenimi pogledi premerili vseh štirinajst porotnikov.
Trenutni položaj je izkoristil advokat Zennaro:
»Obtožnica je konstruirana, hkrati s kopico paragrafov iz avstrijskih za. konov je pravo strašilo!«
»Po točki šest paragrafa 235 je zagovornik 'Zennaro kaznovan s sto lirami,« tje sporočil nredsednlk sodišča.
»Kazen naj se razširi tudi name!« le dodal advokat Crljenlca.
Tudi zagovornik Puhar ni mogel molčati: »Solidaren sem s kolegoma!«
Štirinajst bledih porotnikov se je nemo spogledalo.
njn godovina je zapisala:
»Gospodarske razmere v Italiji flU In ščlteni fašistični Izgredi, ki so Mussoliniju utirali pot do oblasti, so pripravili dva tisoč brezpravnih latinskih rudarjev do tega, da so 2. marca 1321 napovedali stavko. Njihove zahteve so zavrnili, dva dni potem pa so »tavkarji zasedli rudnik. Petintrideset dml je bila na cestah Labina, Kaše, VI-neža, Krapna, Stalij in Strmca v gosteh svoboda, medtem pa Je delavka oblast upravljala rudniško proizvodnjo . ..«
Zgodovina je zapisala tudi tole: »Rudniška direkcija je podkupila dvanajst rudarjev s Sicilije, ki so bili še od prej v Labinu. Po nalogu oblasti In delodajalcev naj bi ti ljudje izpodkopali vstajo. Drugi rudarji so odkrili njihovo razbijaško dejavnost, zato so jih v noči med 3. in 4. aprilom povsem upravičeno prijeli ter Jih zaprli v jame Krapna in Stalij. Oblasti so tako ostale brez »trojanskega konja«, ki naj bi upornike miniral od znotraj, zato so 8. aprila poslale vojsko, ki Je likvidirala •Latinsko republiko...«
Zgodovina piše:
»Danes, 16. novembra 1921, se je petdeset znanih kotmunarjev Latinske republike po sedmih mesecih preiskovalnega zapora znašlo na zatožni klopi v dvorani osnovne šole »Sveti Martin« v Puli. Za porotnike Je bilo določenih tudi štirinajst istrskih kmetov ... «
Ali bo ta zgodovina pripisala po tritedenski razpravi:
»Tudi porota jih Je obsodila!«
Lasje na štirinajstih porotniških glavah se ježijo spričo tega madeža, vendar ... Ali smejo porotniki zaupati drug drugemu?
••ga isti dan po razpravi je štirinajst * g ‘ porotnikov sedelo v gostilni.
JL »Ne vem, ne počutim se dobro,« je rekel eden, drugi pa so »amišljcno molčali.
In naslednjega dne:
»Josip Pulin! Josip Pulinl« je klical •odni sluga po hodniku osnovne šole »Sveti Martin«.
Po polurnem čakanju Je v»tal predsednik sodišča Tolentino:
»Porotnik Josip Pulin Je neopravičeno odsoten!«
Takoj potem so poslali slugo ponj.
V učilnici, kjer so se tudi nekateri izmed obtoženih naučili pobirati prve črpe iz abecednika, je v zboru odmeval »Očenaš«. Zaradi zamudnega čakanja zdolgočaseno občinstvo se je krohotalo.
»Pa začnimo brez tega porotnikal« je predlagal nekdo.
Predsednik Tolentino je mrmraje prošte! porotnike in udaril s pestjo po mizi:
»N t mogoče-«
Vse kaže, da Je trinajst nesrečna številka ...
Predsednik je živčno pogledoval zdaj na uro, zdaj proti vratom.
»Nič,« je rekel, »izvolili bomo drugega!«
»Ugovarjamo,« se Je odločno uprla obramba. »Da bi začeli z enim, končali pa z drugim? To ne gre!«
Nenadoma glas od vrat:
»Griža!«
Tako je poročal sodni sluga o zdrav-•tvenem stanju Josipa Pulina.
»Kaznovali ga bomo z dve sto lirami globe!« je odločil predsednik In s pogledom premeril porotnike. Hkrati jim Je hotel še otipljiveje zagroziti, da jim odsvetuje hliniti bolezen. Poklical je Zdravnika in šel z njim k Pulinu na dom.
Med odmorom se je trinajst porotnikov spogledalo. Nekaj so šepetali... Predsednik sedišča se je vrnil:
»Josip Pulin je sinoči žare« dobil več-dnevn i bolezenski dopust, vendar vse kaže, da zaradi slabega odnosa do nove domovine Italije...« Spet je ošinil porotnike.
LISINSKI KOMUMRJI PRED SODIŠČEM
"TTV očeš nočeš se je predsednik To-|“§ lentino moral sprijazniti s šte-JLJL vilko trinajst. Razprava se je nadaljevala.
Potem je trinajst porotnikov sedelo pri kosilu.
»Razmišljal sem. Josip Pulin ni storil prav,« je rekel eden.
»Res je, bolje bi bilo. če bi ostal z nami,« je dodal sosed, drugi pa so prikimali.
Od tistega dne in vse do zaključka razprave je porota v določenih trenutkih stala odkrito ha strani obtoženih komunarjev. To so seveda čutili tudi obtoženci, zato so si s sodiščem privoščili komedijo:
»Obtoženec Pipan, ali je bil vaš sistem sovjetski?«
»Gospod predsednik, naš sistem je bil kolektiven...«
»Obtoženi Olivlo Buibic, ali veste, zakaj se zagovarjate?*
»Ženil sem se!«
Obtoženi Mate Franc in je nastopil kot David Strbac v »Jazbecu pred sodiščem«:
»Dobro jutro, gospoda!«
»Vi ste šli s sprevodom demonstrantov v Labin,« je rekel predsednik.
»Da, sem.«
»Kako je bilo?«
»Kaj naj bi bilo? Ko sem prišel v Labin, sem šel domov.«
»Zakaj?«
»Oh, gospod! Kam naj bi šel, ko pa sem bil namenjen domov!«
ako in podobno so se vrstili po-i govori obtožencev z fesno -B- »pravico«.
Sodišče se je torej lahko opiralo le na priče javne obtožbe. Nad sto se jih je zvrstilo v sodni dvorani, vendar so tako rekoč vsi odpovedali.
Rudniški inženir Giulio Holič. ki s!
»Tudi jaz sem sodeloval v stavki,« je rekel. »Moji rojaki s Sicilije so bili brezobzirni In jih upravičeno smatrajo za izdajalce...«
Predsednik mu je živčno skočil v besedo:
»Opozarjam vas. tovorite resnico, sicer vas bom dal zapreti!«
»Gospod predsednik, govorim resnico, zapisnik javnega tožilca pa vsebuje reči, kj jih nikoli nisem rekel... Stavkanji niso pripravljali orožje za odpor, niso polagali min. Pipan ni nagovarjal množice, naj se spopade z vojaki ...«
Sodniki so se vznemirili. Pogledi so švigali sem In tja. Kot„v en glas so porotniki nekajkrat vprašali:
»Kako da sl obtoževal nedolžne ljudi?«
Montanti.je nekaj jecljal in se smejal. kakor da bo omahnil.
»Ne znam pisati in brati.«
»Olivi o, preiskovadnemiu sodniku ste rekli, da so nekateri rudarji polagali mine!«
»Gospod predsednik, papir vse prenese. Tega nisem rekel.«
Predsednik je bral: »Mate Verba-,nac je zbiral orožje, izdeloval bombe in streljal v vojake ...«
»Že mogoče, že mogoče,« je rekel Verbanac.
»Tdrej priznavate, da ste to delali!«
»Jaz delal? Bog mi je priča, jaz ne!«
Zakai pa pravite: že mogoče?«
»V rudniku dela natanko štiriindvajset rudarjev, ki se pišejo Mate Verbanac. Že mogoče, da je med njimi tudi tisti, ki ga Iščete.«
Porotnik se je obrnil k zmedenim sodnikom:
»Ta preiskovalni sodnik zapira ne-dolžne ljudi!«
Obtoženi Ciacello Gastano ie duhovito zmedel sodišče.
»Tudi vi ste sodelovali v tisti gneči in zmešnjavi,« mu je rekel pred-sedn ik.
»Da, bil sem na čelu gneče.«
»Tako, tako, to je Iskreno: Kar naprej!, V Raši ali v Labinu?«
»V Galipolju.«
»Kaj pa je bilo tam?«
je tožilec od njega mnogo obetal, je pričeval s simpatijo do upornikov.
»Ali ste se udeležili banketa, ki ga je priredilo rudniško ravnateljstvo?« so ga vprašali.
»Povabili so me, šel pa nisem.«
»Zakaj ne?«
»Tisti banket je bil v nepravem trenutku.«
Razložite!«
»Tistega dne sta bila ubita dva delavca. Čast ml ni dala, da bi se zabaval.«
Razen obtožencev, zagovornikov In občinstva so tudi porotniki glasno pozdravili te besede:
»Bravo! Bravo!«
ežim sl je prizadeval, da bi sva. rilno kaznoval upornike. Imel Jk. iL Je pomočnika: Pietra Montan-tija s Sicilije. Spretno se je bil vtihotapil v uporniški vrh. Rovaril je, dokler ga niso delavci zaprli skupaj z drugimi Sicilijanci. Na podlagi njegovih Izjav, ki jih je bil dal preiskovalnemu sodniku, so obtožence tudi spravili na zatožno klop. Vse ie nestrpno pričakovalo njegovo Izpoved.
Pietro Moritanti pa je iz solidarnosti z delavci preklical svoje prejšnje izjave In je razbremenjeval obtožence:
»Ali je preiskovalni sodnik dr. Pe-legrini zares lagal?« ga je vprašal Tolentino.
»Njemu sem tisto izjavil, ker sem se jezil na te ljudi! Zdaj. ko sem se umiril, moram preklicati vse. kar je plod moje bolne domišljije...«
»Razprava se bo nadaljevala ob treh popoldne,« je rekel predsednik, se obrnil k stražniku, pokazal s prstom na Montantlja in rekel: »Zaprite ga!«
Moritanti je za zapahi dobil nova na. 'vodila. V nadaljevanju razprave je nastopil kot tožnik. Bremenil je vse obtožence:
»Izjave, ki sem jih dal preiskovalnemu sodniku, so popolnoma točne. Dopoldne sem jih preklical zaradi groženj, ki so mi jih obtoženci pošiljali iz zapora. S smrtjo so grozili meni in moji družini. Prijeli so me Tonetti, Ragusa, Velan, Pipan, Gobo in Tor-gieri. Vsi so bili oboroženi. Sedmega aprila, ko so nas Izpustili iz tistih jam. sem se javil vojakom. Jaz sem .peljal vojake v rudnik. Vse je bilo prlprav-Ijemo za odpor vojski, zato so raniti tudi dva vojaka ...«
Sodniki so bili trenutno zadovoljni, kmalu potem pa so doživeli razočaranje. Pri sojenju so zmagali porotniki: komunarje so oprostili.
Dragotin Rakanovič
DELAVSKA
ENOTNOST
20.-26.. MIKCI
KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV BOSNE IN HERCEGOVINE
V	četrtek, 26. marca, se je začel v Sarajevu III. kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. »Poročilo Centralnega komiteja o delu Zveze komunistov Bosne in Hercegovine od drugega do tretjega kongresa«, ki so ga razdelili delegatom že pred kongresom, poudarja, da je v minulih štirih letih narasla vrednost proizvodnje v tej republiki za 42%, narodni dohodek pa se je zvišal za 38°/o. V svetih in komisijah ljudskih 'odborov okrajev in komun deluje 17.210 članov, okrajni in občinski ^idski odbori imajo kakih 10.000 odbornikov, v delavskih svetih pa je 25.000 delavcev in nameščencev. Poročilo govori tudi o napredku na področju socialne politike in zdravstvene zaščite, prosvete, znanosti in kulture, ocenjuje delo družbenih organizacij in Zveze komunistov v podjetjih, na vasi, v šolah in ustanovah. Pred štirimi leti je imela Zveza komunistov Bosne in Hercegovine 74.031 članov, ob koncu lanskega leta pa 96.737. Med novimi člani je skoro 69% mladincev in mladink.
PRIPRAVE NA DAN ŽELEZNIČARJEV
Dan železničarjev, 15. april, bodo letos proslavili v okviru proslav štiridesetletnice ZKJ,. SKOJ in sindikatov. Na železniških vozliščih in v večjih kolektivih bodo prihodnji mesec svečane akademije, kulturno-umetniške prireditve in športna tekmovanja železničarjev. Na predavanjih in akademijah bodo obujali spomine na splošno stavko železničarjev in pomorščakov 15. aprila 1920 in na sodelovanje članov sindikata prometnih delavcev v revolucionarnem boju Partije in delavskega razreda pred vojno in med narodnoosvobodilnim bojem.
ODKRILI SO LEŽIŠČE BARITA
V	vasi Kalanjevcih pri Belanovicah v Ijiškem okraju so našli ležišče barita. V rudnini je kakih 90% barita, kar je zelo redek primer. Zato strokovnjaki predlagajo, naj bi rudo začeli izkoriščati takoj. Ležišče je našla ekipa strokovnjakov Geološkega inštituta LR Srbije. Barit uporabljajo največ v jedrski znanosti in zato so ta ležišča zelo pomembna.
V OKOLICI RAŠKE JE PRECEJ MAGNEZITA
Strokovnjaki Geološkega odseka iz Kraljeva so v okolici Raške odkrili velike zaloge magnezita. V vasi Despotoviču pri Raški je ma-gnezit samo 20 do 30 metrov pod zemeljsko površino. Strokovnjaki so ugotovili, da je kakovost rude zelo dobra. Za raziskovalna dela v tem kraju je Geološki zavod Srbije letos določil nad deset milijonov dinarjev. Sedaj že grade nove rudniške naprave. Predvidevajo, da bo nov rudnik magnezita pri Raški začel obratovati ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
TOPLOVODNO OGREVANJE NOVEGA VELENJA
Do letošnjega rudarskega praznika, 3. julija, bodo v Velenju zgradili središče novega mesta, v katerem bodo upravni, kulturni in trgovski center. V upravnem centru zidajo poslopje direkcije rudnika, kasneje pa bodo postavili še občinsko hišo, banko in pošto. V kulturnem centru gradijo kulturni dom, delavsko univerzo in delavski klub, trgovski del mesta pa bo imel veleblagovnico in 4 specializirane trgovine. Tu bodo tudi prostori za obrt in podobno dejavnost ter obrat družbene prehrane. Te dni pa tudi že montirajo toplovodne naprave. Velenje bo namreč prvo naše mesto, ki bo imelo centralno ogrevanje. Toplo vodo iz Termoelektrarne Velenje bodo namesto v hladilnik odvajali po ceveh v novo mesto.
PRVE DOMAČE VRTALNE NAPRAVE
Tovarna »Geomašina« v Zemunu — edino jugoslovansko podjetje, ki proizvaja opremo za geološka raziskovalna dela — je letos začela izdelovati prve domače vrtalne naprave za globino do 600 metrov. Kakih 75% delov teh dragih naprav, ki smo jih doslej uvažali, izdelujejo (V naši državi. Do konca leta bo »Geomašina« izdelala 30 vrtalnih strojev in s tem prihranila nad 30 milijonov deviznih dinarjev.
NAJDALJŠA VZPENJAČA V DRŽAVI
Med Alanom na Velebitu in majhno luko Stinico v Podvelebitskem kanalu gradijo vzpenjačo, ki bo dolga 6300 metrov, višinska razlika med 'njenima skrajnima točkama pa bo znašala 1300 metrov. V podjetju »Velebit«, ki gradi vzpenjačo, poudarjajo, da bo to najdaljša vzpenjača v naši deželi z največjo višinsko razliko, obenem pa tudi ena najdaljših v Evropi. Tovor bodo začeli prevažati zmjo sredi letošnjega leta, kasneje pa jo bodo usposobili tudi za prevažanje potnikov. Vzpenjačo na Velebit so začeli graditi, da bi olajšali prevoz lesa s tega gorskega področja. Uporabljali jo bodo tudi za prevoz raznega blaga iz Like v majhna podvelebitska pristanišča, 'morda tudi za prevoz hoksitne rude, ki je je na teh področjih mnogo.
PETINTRIDESET LETOVIŠČ POČITNIŠKE ZVEZE
Počitniška zveza Jugoslavije bo letos dala svojim članom na razpolago 35 letovišč ob morju, v palninah in turističnih središčih v vseh republikah. Skoro vsa letovišča bodo odprta od 1. julija do 15. septembra. Nekatera pa bodo sprejela prve skupine izletnikov že junija. Računajo, da bo letos preživelo počitnice v teh taboriščih okoli 25 do 30 tisoč mladih delavcev, študentov in šolarjev.
PET NOVIH TOVARN SLADKORJA
V prihodnjih dveh letih bodo v naši državi zgradili še pet tovarn sladkorja. S tem bi zadovoljili naraščajoče potrebe in izkoristili vse razpoložljive količine surovin. Zastopniki domače strojegradnje so skupaj z Investicijsko banko odločili, da bodo opremo za te tovarne preskrbela podjetja »Djuro Djakovič«, »Jedinstvo« in »Ivo-Lola Ribar«. Proizvajalci bodo te dni predložili Investicijski banki svoje ponudbe, le-ta pa bo nato sklenila pogodbe in določila lokacije.
'HniDiMimniniiiiiiiiiiiiHiniiniMH
IZ SPOMINOV T0VIFJŠI RUDIJI GINZITIJI
!llllll!!ll!ll!!l!(ll!!ll!!ll!ll!!l!ll!!!ill!!!llll!!lll!ll«lllllllll!ll«ll!l!!lllll!!lllll!lllill!I!l!llllllllll!llllllllll!llffl^
Jplk o praznovanju 1. maja 1936, s katerim so grad-JL beni delavci pokazali svojo moč in enotnost, •o delodajalci pristali na poga-«anja s predstavniki sindikata eradbenih delavcev o novih, 'rišjih mezdah, ki jih je zaht,e-vfil sindikat. V maju so se za. *to:pniki obeh strani večkrat se. toda brez uspeha. Deloda-niso hoteli sprejeti delavcih zahtev. Okoli 25. maja so Pogajanja dokončno razbila. Tovariš Rudi Ganziti pripo-
veduje:
""Preostalo nam je še edino •redstvio — stavka! Dne 2. juni-i i®36 »mo zborovali v Domu sindikatov. Prišlo je še več de. ~®vcev jjot na prejšnja zborova. J8. Govorili so tovariši. Lesko-( ki nam le s svojimi boga. .^n* izkušnjami v sindikalnem * n pomagal povsod, kjer je ie Tratar In socialni de-j^ntanat Jurij Stanko, ' Tovariš tJjCošek je s svojim govorom 8 o »azvnei. zborovalce, da so Pničeli oglašati. Policija na-, dno ni dovoljevala razprav.
'tako
,io je takrat dovolila, ne
*. vem na. da ie diskutiralo dgo tovarišev In vsi so pod-Slas kokoška. Zborovalci so iž-
j^-^vali stavko in izvolili siav-, nl odbor, ki se ie sestal ta. Lo zborovanju !n za pred-
1», "
*e,i’i!ka izvolil tovariša Pahor-
Prva velika preizkušnja
revolucionarnega gradbene.
ga delavca (med vojno je bdi z dvema sinovoma v Dachauu, od tam pa se je vrnil le en sin Stavkovni .odbor je takoj uredil vse potrebno, da <■-> je drugo jutro lahko stavka začela.
Že zgodal zjutraj so stavkov, ne patrulje začele prinašati stavkovnemu odboru poročila o položaju na terenu. V Ljubljani so stavkali vsi gradbeni de. lavci. Postavili so stavkovne straže, ki so stražile ponoči in podnevi, da bi preprečile more. bitno najemanje stavkokazov in druge provokacije. Stavka je bila popolna tudi na gradnji ceste Šentvid—Jeprca, čeprav so bili tam zaposleni večinoma revni kmetje, ki so delali šele mesec dni. Stavkati so začeli še v Mariboru in Celju ter na vsem področju ljubljanskega okraja. Tovariš Jože Kopitar, ki ie delal pri »Zidarski zadrugi« v Ljubljani (leto dni prej 'e prišel Iz Sremske Mitroviče kjer ie presedel tri leta robile zaradi sodelovanja v KP), je bil vodja patrulj, ki so nadzorovale stavko na terenu. Po 300
mož je s kolesi prevozilo dobršen del Dolenjske in Gorenj, ske, nekai pa jih je prišlo prav v Celje.«
Stavka se je dobro začela, delavci so se ji množično pridružili, toda kmalu se je pojavilo vprašanje .kaj storiti, da bi jo privedli do uspešnega konca.' Največ gradbenih delavcev je bilo vso zimo brez dela, mnogo jih je bilo zaposlenih komaj mesec dni, zato so bile njihove gmotne razmere izredno težavne. Pa tudi delodajalci niso mirovali, širili so svoja gesla, skušali so razbiti stavko.
»O vseh teh vprašanjih smo se pogovorili že pred stavko,« se spominja tovariš Ganziti. »Najpotrebnejša je bila enotnost. Vedno in ,povsod smo se — kot nam je naročala Partija — zavzemali za enotnost vseh delavcev, ne glede na njihovo politično prepričanje. Zlasti v začetku delovanja našega sindikata so se kaj pogosto pojavljala razna gesla, češ da je naš sindikat preveč levičarski in da za katoliško misleče delavce ni
mesta med nami. Takšna gesla smo z vztrajnim pojasnjevanjem onemogočili in niso povzročila resne škode. Prav tako ie nekajkrat prišlo do šovinističnih nastopov proti delavcem iz Slovenskega Primorja, češ da odjedajo kruh ljubljanskim delavcem. Ta gesla je širil reakcionarni tabor klerikalcev (ki so pozneje končali v beli gardi) najbrž zato, ker so bili stavbni delavci Iz Slovenskega Primorja v glavnem razredno usmerjeni. le redki so bili liberalci, skoro nič pa ni bilo klerikalcev, pa tudi zato. ker jih je bilo v našem sindikalnem kolektivu precej tri bili so zelo aktivni. Tudi te razbijalske naklepe smo onemogočili, sicer pa so bili tako nečloveški, da so obsojali vsi pošteni delavci. Naše načelo ie bilo: povsod In ob vsaki priložnosti utrjevati enotnost delavcev. čeprav smo imeli v naši organizaciji Pretežno večino gradbenih delavcev, smo
vabili na pogajanja z delodajalci tudi predstavnike krščanskih In narodnih strokovnih organi-' zaclj, ki so sodelovali z nami tudi pozneje.
Že od vsega začetka smo s ti- so bili banska uprava in občine skom in letaki obveščali Ljub- (gradbišče gimnazije za Bežigra. ijančane o težavnih razmerah, dom, poglabljanje Ljubljanice
v katerih so živeli gradbeni delavci, o naših zahtevah in o vseh dogajanjih v našem gibanju. Prvi dan stavke smo s po. sebniml letaki pozvali Ljubljančane, naj nas podprejo. In Ljubljana je kljub nasilju ter zastraševanju s strani takratnega režima odkrila svoje srce.'Odziv Ljubljančabov je bil nepričakovan. NI bilo človeka (razen redkih izjem), da bi ničesar ne dal našim skupinam, ki so zbirale pomoč. Delavci in nameščenci so nam pomagali po svojih mo^eh — ne zarad.i nekakšne sentimentalnosti, marveč v prepričanju. da prispevajo k važni stvari. Izkazali so se tudi obrtniki jn mali trgovci. Zlasti peki in mesarji so nam celo sami sporočali, naj pridemo- po hrano, k! so jo pripravili za stavkajoče (ali pa sn pošiljal! svoje vajence z živili) Ta pomoč — njene vrednosti n! moč ocenjevati le z dinarji — je v precejšnji mer! prispevala k zmagovitemu zaključku stavke. Naš sindikat je imel v začetku stavke le malo sredstev DelavJ <?Va zbornica nam je dala 12.0(10 dinarjev, kar pa ni bilo dovoli niti za najnujnejše potrebe. Vsa ostala sredstva so nam dale razne organizacije in posamezniki v Ljubljani In tudi delavci ostalih podjetH v Sloveniji. Stavka je trajala osem dni. le na objektih, katerih investitorji
Itd.), se je zavlekla še za tri dni
Nova kolektivna pogodba je .zagotovila znatno višje mezde. Tudi delovni pogoji so se zboljšali. Delavci so s to zmago dobili vero v sebe in v praksi spoznali, da lahko rešujejo probleme le strnjeni v revolucionarnem sindikatu. To je bila naj. večja pridobitev stavke. Zmaga gradbenih delavcev je bila spodbuda in nazoren pouk. kako se je treba bojevati, tudi za delavce ostalih strok. Po naši stavki se je sprožil val stavk !n mezdnih gibanj v ostalih strokah. Med njimi je tudi velika tekstilna stavka. Stavka gradbe. n.ih delavcev pa ni bila samo mezdnega značaja, nujno je Postala politična in zanimiva 3e tudi po tem. da smo k pogaja, njem s predstavniki podjetii pritegnili tako imenovane ne-razredne sindikate, čeprav takrat niso predstavljali niti dva odstotka organiziranih gradbenih delavcev. Kljub temu, da smo pri pogajanjih imeli s temi predstavniki (-zaradi naše popustljivosti) malce težav, smo vendar ves čas ne sam-o vzdrževali, temveč tudi krepili te stike. Nova kolektivna pogodba ie bila prva. ki so jo podpisali vsi takratni sindikati ter vsa združenja podjetnikov in ki je veljala za vso Slovenijo. Mislim da ni pretirano, če trdim, da je sindikalna enotnost v tej
stavki bila prvi zametek široke enotne akcije, Iz katere se je pozneje razvila tudi Osvobodilna fronta.
Pravila našega ljubljanskega sindikata so sicer omogočala, da bi lahko v okviru Strokovne komisije ustanavljali podružnice. Vendar smo se — po navodilih partijskega vodstva — takoj v začetku povezali s centralo »Saveza gradjevinskih radnika Jugoslavije« pred vse,-n zato, da smo na zasedanjih tega sindikata pomagali revolucionarni opoziciji, da je prevzela vodilne položaje. Tako smo začeli sodelovati z vsemi. revolucionarnimi gradbenimi delavci Jugoslavije, v »Savezu gradje. vinskih radnika« pa smo dobili novo oporo v našem delu. Nekateri člani iz vodstva Strokovne komisije nem namreč niso bili preveč naklonjeni. Vsekakor je bila ta povezava poristna iz političnih in ekonomskih razlogov. Našim predstavnikom je skupno s hrvatskimi tovariši uspelo decentralizirati Jentraio »Saveza gradjevinskih radnika«. S tem som dobili večjo akcijsko in gmotno samostojnost.' kar je bilo za naše delo zelo pomemb-no. Ustanovili smo »Podsavez za Slovenijo«. Od tedaj smo poši. Ijaii v Beograd samo 25 odstotkov sredstev. Povečanje gmotnih sredstev pa je »Podsavezu« omogočilo večjo in širšo dejav_ nost na njegovem podrnčto.«
(Dalje prihodnjič)
Nenavadn odmevi
Stnedi na lljubljiajiski Polikli-ob katerih sta izgubila življenje mlad zdravnik in medicinska sestra, še vedno odmevajo, čeprav bo tega že kmalu četrt leta. Prišli so tudi do re-puoUškega Sveta za zdravstvo im postavili na dnevni red nekatera vprašanja naše zdravstvene službe.
Kako se je moglo zgoditi, da nihče izmed zdravnikov, ki jih je ta bolnik obiskoval zadnje leto. ni ugotovil njegove duševne bolezni? Preteklo leto pa je bil najmanj 20^kiiat pregledan. Očitno je, da imajo zdravniki prešibko znanje o psihiatriji, da jim ga da univerza premalo in da tudi podiplomski študij ne zadovoljuje. 2e sistem študija na univerzi je tak, da usmerja študenta na metafizično obravnavanj« delovanja posameznih delov telesa, ne vidi pa človeka kot celote, s telesnim in duševnim ustrojem. Spremeniti je torej treba sistem študija na medicinski fakulteti, — to je ena izmed prvih ugotovitev takih razmišljanj.
Vsi soglašajo, da bi prav gotovo odkrili duševno bolezen bolnika, če bi se zdravnik pozanimal za njegovo življenje. Težko bi mu ušlo, da duševno ni uravnovešen. Ali je res samo gp.eča v ambulantah kriva, da se zdravniki ob tem primeru niso utegnili globlje posvetiti bolniku, ali pa bi kazalo iskati vzroke tudi v organizaciji zdravstvene službe, v odnosu do dela itd. Nedvomno oboje.
Prva reakcija -pri dobršnem delu zdravstvenih delavcev na dogodek na ljubljanski Polikliniki na ie bila:.'ogroženi smo od zavarovancev in nas je treba zaščititi. Nekateri so videli v tem dokaz,, kako nujno potrebna je zdravniška zbornica, da bi jih zaščitila.- Drugi so zahte-
Vprašujemo vas za mnenje
	
liiittBIl
vali, naj Zdravniško društvo nekaj ukrene za njihovo osebno varnost, naj postavijo v ambulante organe Ljudske milice, naj zdravstvenim delavcem dovolijo nositi orožje, naj oborože vratarje, naj se postavijo na vhod rentgenski aparati, naj uvedejo osebne preiskave, če kdo izmed bolnikov nima s seboj morda oirožjia in podobno. Čisto odveč je dokazovati, kako nesmiselni so taki predlogi. Kažejo pa na miselnost določenega dela zdravstvenih delavcev.
Kot ima vsak poklic svoje nevarnosti, jih ima tudi zdravniški. Včasih so bili izpostavljeni kužnim boleznim, danes je ta nevarnost že sila majhna. Civilizacija pa je prinesla s seboj nove bolezni živčnega izvora in s tem kajpak tudi nove nevarnosti zdravniškega poklica. Kdor se hoče obvarovati nevarnosti, jo mora pač poznati. To velja natanko tako za zdravstvenega delavca kot za delavca v industriji. Zdravstveni delavci pa bodo mam j »ogroženi« pred bolniki, če bo vsak izmed njih zares javni delavec, ki se z
zavzetostjo trudi, da bi nenehno odpravljal pomanjkljivosti v zdravstveni službi, se strokovno izpopolnjeval, širil zdravstveno prosveto in predvsem gojil zavest, da ima pred seboj živega človeka z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki živi v določenem okolju ter se obrača na zdravnika za pomoč. Le v tem je resnična zaščita in ne le v policijskih ukrepih.
Seveda bi bilo močno napak, če bi mislili, da med zavarovanci ni Izkoriščevalcev, ljudi, ki čisto brez potrebe nadlegujejo zdravstvene delavce. Prva tarča je seveda zdravnik, ki noče ugoditi njihovim neupravičenim zahtevam. Niti jih n,i tako malo, ki zahtevajo od zdravnika recept za določeno zdravilo, čeprav ga sami ne potrebujejo, se ne puste niti pregledati, zahtevajo bolezenski dopust, napotnico za okrevališče na morju in podobno. Po dogodkih na Polikliniki so dobili posamezni zdravstveni delavci in zavodi grozilna pisma, češ, če ne boste ustregli bolnikom, se tudi vam lahko pripeti kaj podobnega. To pa je druga plat kolajne, ki
Topla zdravnikova beseda odpira vrata v bolnikovo duševnost, odkriva globlje vzroke bolezni, pogosto pa je tudi bistven činitelj za določitev pravilne diagnoze
tudi daje povod za napačno reakcijo pri zdravstvenih delavcih.
Takih pojavov bi bilo lahko manj, če bo obstajalo res tesno sodelovanje med zdravstvenimi delavci in delovnimi kolektivi podjetij in ustanov. Izkoriščevalcem, zabušantom in podobnim bi kmalu zmanjkalo tal pod nogami, če bi vodstva podjetij, sindikalne organizacije in zdravstveni delavci tesno sodelovali. Zdravniki bi Imeli za svoje odločitve podporo tudi v kolektivih, tako pa dostikrat ostajajo sami, v kolektivih pa niti ne zvedo za takega človeka.
Razprava na nedavnem zasedanju republiškega Sveta za zdravstvo kaže, da se resno lotevamo urejanja razmer v zdravstveni službi. Prav tako bi se moralii lotiti tudi spreminjanja miselnosti zavarovancev.	^'
olniške postelje do dela
»Vse je bilo že zamujeno. Nobenih sitnosti nisem imel z zaposlitvijo na drugem delovnem mestu, kd sem se. pozdravil . •*
Vajenec celjske Avtoobnove Janko Pleterski je danes zadovoljen. Prihranjeno mu je marsikaj, kar povzroča delovnim invalidom toliko preglavic: malodušje, občutek manjvrednosti povezan z mislijo, da je vsem in samemu sebi v napoto. Sam si bo lahko pošteno služil kruh ter je že danes povsem enakovreden svoj im delovnim tovarišem.
Predpostavljeni v podjetju hvalijo njegovo pridnost, domačim pa se bogato obrestuje, da so poslušali nasvete celjskega zavoda za rehabilitacijo invalidov.
»Zagrabilo me je lani ob koncu avgusta. Dvigalo ni vzdržalo teže, jaz pa sem se držal za verigo in je leva roka prišla v škripec. Še ko sem bil
v bolnišnici, je zdravnik opozoril name zavod za rehabilitacijo, ta Pa nje je povabil k sebi proti koncu septembra, ko sem bil še na bolezenskem dopustu. Vprašali so me tudi, kaj bi se rad zdaj učil, ko ne bom mogel biti avtomehanik. Zedinili smo se, da hi me poklic kovinostrugarja prav tako veselil. Delati sem prišel prvega decembra. Medtem je zavod že vse uredil glede mojega nadaljnjega uka.«
Janko je eden izmed šest stotih, za katere je zavod posebej poskrbel. Ta zavod pa ne skrbi le M delovne, marveč za vse invalide. Tako je središče vsega strokovnega usposabljanja invalidov v okraju m je edini okrajni zavod te vrste v naši republiki. Njegovo ustanovitev je narekovala potreba. Včasih so se s profesionalno rehabilitacijo ukvarjali Zveza vojaških vojnih invalidov, Svet za sociain0
Zapisek o delu celjskega zavoda za rehabilitacijo invalidov
			
ISBS6l!!gl!lliBil|l
varstvo, Zavod za socialno zavarovanje in še Biro za posredovanje dela. Sami so občutili, da b; bili uspehi dosti večji, če sil ne bi cepili jn so ustanovili koordinacijski odbor, iz katerega se je pozneje rodil zavod. Ta deluje že poldrugo leto.
In uspešno! Predlanskim so obdelali 301 invalida, lani pa 601. Delajo v skupini: psiholog, tehnolog, zdravnik, socialni delavec jn svetovalec posredovalnice za delo.
Zdravnik ugotavlja preostalo delovno sposobnost. Psiholog duševne sposobnosti, tehnolog pa, kakšno delo bi mogel invalid najuspešneje opravljati, če je le moč, s polnim delovnim časom. Naloga socialnega delavca pa je zlasti pomembna. On je tisti, ki naj vpliva na okolico, da bo invalida tako sprejela medse, da mu ne bo ob vsakem koraku izkazovala napačne pozornosti ali vsaj v prvi dobi ne bi hotela razume-
§5
i
I
I
I
m
¥
I
I
il
8
i-
1
§
■i
Si
I
S
i
i
i
i
I
1
i
•g
I
||
ff
I
ti njegovega posebnega duševnega razpoloženja. Cisto razumljivo je, da invalidnost vsakogar tudi duševno močno priza- . dene, da je razdražljiv, da vidi v vsaki, tudi dobri nameri le pomilovanje itd. Skupina zavoda mora potemtakem delovati na invalidovo okolje, ki naj ga sprejme medse kot povsem enakovrednega člana, bodi v družini v delovnem kolektivu. Svetovalec posredovalnice za delo pa svetuje, v katerem drugem podjetju je morda delovno mesto, ki bi bilo primerno za obravnavanega invalida, pa naj gre tu za zaposlitev ali Pa za priučitev ali prekvalifikacijo.
Invalid, ki tako poskrbe zanj, s« dosti laže vključi v življenje in v delovni proces, nič več ni prepuščen samemu sebi in tudi duševno ga invalidnost manj prizadene, ker se tovariši iz zavoda za rehabilitacijo trudijo, da bi poskrbeli zanj že i 1 ——1	V. J.
v bolnišnici.
M
i
l
h
§
I
I
I
I
iii
i
8
I
I
i?
I
I
i
Odgovarja 4000 jeseniških železarjev
Sindikalna podružnica jeseniške železarne je na našo pobudo vprašala okrog 4000 delavcev za mnenje glede prispevka za zdravila in zdravniške preglede. Vsi anketiranci so bili proti takim prispevkom. V obrazložitvi tega stališča je sindikalna podružnica zapisala tudi tole:
Delavec plačuje od svojega zaslužka prispevek za socialno, zavarovanje in ima po zakonu pravico do vseh zdravstvenih storitev, zdravil in zdravilnih pripomočkov. Če bi moral plačati še to, bi bil nedvomno prizadet. V primeru pa, da bi zakon vendarle spremenili in bi zavarovanci nosili del stroškov za zdravila In preglede, menimo, naj bi znižali zavarovalni prispevek najmanj za 3 odstotke. Vzporedno s tem pa se pojavlja vprašanje delavcev z večjo družino ali dolgotrajnejšo boleznijo. Ali bo šel tak k zdravniku? Najbrž zelo težko, ker bi moral plačati. Včasih bi šel šele takrat, ko bi bilo že prepozno.
Glede takse za zdravniške preglede, ki nai bi zajezila nepotrebno nadlegovanje zdravnikov in zlorabe, menimo, da je treba podaljšati delovni čas v ambulantah na sedem ur in vplivati na zdravnike, da bi bolnike skirbneje pregledovali. To bi prav gotovo vplivalo na zmanjšanje stroškov, preprečevanje zlorab pa je izkliučmo v rokah zdravstvenih delavcev.
JOŽE BEVC, predsednik celjskega občinskega sindikalnega sveta:
Zavarovanci sami predlagajo
Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta smo že razpravljali o teh zadevah in je čutiti, da bi bili zavarovanci pripravljeni tudi sami nekaj prispevati zS zdravila.
Po dosedanjih razgovorih naj bi odredili določen odstotek vrednosti zdravila, ki naj bi ga plačal vsak zavarovanec, pri cenejših zdravilih naj bi bil ta odstotek višji, pri dražjih pa manjši. Morda ne bi bilo napak, če bi določili celo zgornjo mejo tako, da bi zavarovanec ne prispeval več kot petdeset ali 100 dinarjev. Menimo namreč, da je potrošnja zdravil danes močno neracionalna. Zavod za socialno zavarovanje je na primer ugotovil, da ostane polovico zdravil neuporabljenih itd. Član sem tudi republiške skupščine zavoda za socialno zavarovanje in sem imel priliko slišati pogoste pritožbe na potrošnjo zdravil.
Nikakor pa nismo bili za to, da bi uvedli še kakšne druge prispevke, na primer za preglede pri zdravnikih ali za zdravniške obiske, ker so te stvari take narave, da bi nujno vplivale na zdravstveno raven prebivalstva.
Na že omenjeni seji smo naročili komisiji za zdravstvo in socialno zavarovanje pri ob. črnskem sindikalnem svetu, naj ta vprašanja prooči ter izdela predloge.
SINDIKALNA PODRUŽNICA TAM:
Smo za prispevek, le...
V vaši anketi je sodelovalo pri nas 58 tovarišev in tovarišic, večina med njimi so delavci. Zedinili smo se za naslednja stališča:
Zdravila In zdravniške usluge naj bi bile brezplačne za vse tiste zavarovance, ki Imajo poklicne bolezni, ki zbole ob epidemijah ter končno za vse tiste bolezni, za katere je po zakonu zdravljenje za vse državljane brezplačno.
Za druga obolenja naj bi prispevali zavarovanci manjšo takso za zdravila in zdravniške preglede. Taksa pa naj bi ne bita višja od četrtine vrednosti. Polovico vrednosti pa naj bi plačali vsi tisti zavarovanci, ki se poškodujejo, pri pretepih ali v pijanosti. Menimo, da bi tak ukrep vzgojno vplival na zavarovance In je prav, da družba ne nosi na svojih plečih tudi takih stroškov.
Zdravil naj bi ne plačevali tisti zavarovanci, ki imajo kronične bolezni, saj bi takih izdatkov nikakor ne zmogli. Zavarovanec naj bi plačali sam tudi pregled pri zdravniku. če zdravnik ni mogel pri njem ugotoviti nikakršne bolezni. Seveda pa bi mo-
rali dopustiti, da bi dobil ta denar povrnjen, če se na komisijskem pregledu ugotovi, da ie vendarle bolan.
Končno se pridružujemo mnenjem, da bi zavarovanci vračali stekleničke in posodo, če bi to kaj zmanjšalo izdatke socialnega zavarovanja.
Premije za zdravje se niso obnesle
Vsi se še dobro spomnimo, kako so v nekaterih podjetjih uvedli premije za tiste, ki vse- leto niso bili bolni. Najbrž z njimi niso kaj prida dosegli, ker so jih. kolikor jaz vem. povsod opustili. Te premije so bile namreč zelo krivične, kajti, kai si je mogel pomagati nekdo, če je zbolel in kakšne zasluge je imel drugi, ki po golem naključju ni zbolel. Dosegli so le to, da se ie morda kdo premišljal iti k zdravniku, da bi mu ne propadla premija. To pa je storil le tisti, ki je volk na denar.
Če bi že bilo treba kaj storiti, potem sem raje za to, da povišamo prispevek za socialno zavarovanje za kakega pol odstotka, In ta denar uporabimo za strožjo kontrolo bolnikov. Sam sem bil pred leti dlje bolan in sem se močno čudil, da me Iz zavoda za socialno zavarovanje ni nihče obiskal. Pred vojno je bil6 drugače. Kontrolorji so bolnike redno obiskovali in če koga ni bilo doma, ie to preklicano občutil. Tako bi odpadli predvsem tisti, ki dobivajo od, socialnega zavarovanja plačilo za oranje, košnjo, trgatev, zidanja hišic in podobno. Jože Smerdel, Maribor
MATIJA NADIZAR, DIREKTOR MARIBORSKEGA ZA.VODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Desetina odstotka predstavlja sedem in pol milijona dinarjev
Število zavarovancev kakor tudi zdravstvenih storitev raste iz leta v leto. Tako se je povečalo število zavarovancev od leta 1955 za 13%, zdravstvenih storitev pa za 22%, kar ni normalno. Vedno večji izdatki za zdravstveno zavarovanje že presegajo naše ekonomske zmogljivosti. Nekaj je treba ukreniti, da bi bolj varčevali. 2e z manjšim prihrankom bi dosegli velik finančni učinek. Če bi v mariborskem okraju znižali bolniški stalež le za desetinko odstotka, bi prihranili okrog sedem in pol milijona dinarjev.
Menim, da bi bilo prav, če bi zavarovanci sami nekaj prispevali za zdravstvene storitve. Zdi pa se, da bi bilo plačevanje recepta po vrednosti zdravila preveč zamotano in tudi krivično. Neki zdravnik mi je povedal, da je pri nekem bolniku našel doma zdravil v vrednosti čez deset tisoč dinarjev. Taka zaloga pa ni nastala samo po njegovi krivdi, temveč tudi po zdravnikovi. Če bi določili na vsak recept minimalno takso 20 dinarjev, bi zbrali toliko denarja, da bi sodobno opremili eno ambulanto na leto v našem okraju, v vsej republiki pa bi zbrali sto milijonov dinarjev, kar bi bila pomembna vsota, ki bi jo lahko s pridom uporabili za razširitev zdravstvene službe in s tem za izboljšanje zdravstvene ravni prebivalcev. Zaradi lažje kontrole naj bi ta prispevek zbirale lekarne.
Odločno pa sem proti taksi na ambulantne preglede, ker bi bolan človek verjetno manj iskal zdravniško pomoč.
Posebno pereči pa so obiski na domu. Po oceni naših zdravnikov je danes tretjina takih, ki niso nujni. Vsi ti zavarovanci bi lahko prišli sami v ambulanto. Pri nas pa znašajo stroški za obisk povprečno 500 dinarjev. Zato menim, da bi kazalo uvesti določeno takso za obiske na domu. Ta naj bi znašala od 30 do 50 dinarjev. S tako takso naj bi pri zavarovancih utrdili zavest, da vse, kar dobe od socialnega zavarovanja ni zastonj, marveč da so vse to drage stvari.
Tudi pri zdravilih se da prihraniti lep« denarje, če bi tovarne zdravil zavijale manjše količine in če bi uporabljale cenejšo embalažo (papir, polivinil namesto klasičnih stekleničk, kovinskih škatel in podobno).
. i ,
J
i ■
K. M. Dravograd: Ali je uslužbenka, ki opravlja posle likvidature dajatev, dolžna povrniti preveč izplačane dajatve, če je bilo njeno delo pred izplačilom pregledano in ga je potrdil pooblaščeni uslužbenec Zavoda za socialno zavarovanje s svojim lastnim podpisom? — Odgovor: Po 116. členu zakona o javnih uslužbencih je uslužbenec dolžan povrniti' škodo, ki jo je povzročil po svoji krivdi. To v vašem primeru pomeni naslednje. Uslužbenka je dolžna pri likvidaciji dajatev uipošjtevati vse predpise, ki urejajo njeno delo. Če se ugotovi, da-je posamezne dajatve likvidirala drugače kot dovoljujejo predpisi, odgovarja za škodo, ki je nastala zavodu zaradi preveč izplačanih dajatev. Ta škoda je namreč nastala po krivdi uslužbenke, ker odgovarja tudi za .malomarnost. Ta pa je podana, kadar uslužbenec ne dela po predpisih svoje službe, ker jih ne pozna, a bi jih moral poznati. Neznanje namreč ne opravičuje. Tudi se ne more sklicevati na vidiranje pristojnega uslužbenca. Če je res, da je ta pregledal in vidiral delo likvidacije pred izvršitvijo, je v tem primeru kvečjemu še on solidarno odgovoren za nastalo škodo skupaj z uslužbenko. Odgovorna ni samo, če je ravnala po predpisih svoje službe in prejetih navodil, pa je nastala zaradi tega škoda,
A. J. Škofije: Kdo je lahko premijski upravičenec in ali je upravičen do dobička delavec ■a čas. ko je na orožnih vajah?
— Odgovor: Rremije so posebna oblika osebnih dohodkov in sicer jih lahko prejemajo samo tisti delavci, ki so na 'takih delovnih mestih, kjer lahko hkrati z izpolnjevanjem svoje delovne dolžnosti dosegajo še vnaprej določene delovne rezultate. Ti pa morajo biti take narave, da se dajo meriti in evidentirati. Premijo je potemtakem treba zaslužiti tako, da dolsega delavec z vestnim opravljanjem svojega dela opisan delovni rezultat, ki ni sestavni del njegove redne delovne dolžnosti. Premija je torej posebna Oblika plačevanja po učinku. Tudi računovodja je lahko premijsk! upravičenec, toda premije za ažurnost ne more dobivati, ker je ažurnost njegova delovna dolžnost in za neažurnost odgovarja. Na drugi del vašega vprašanja pa lahko dobite odgovor samo v svojem tarifnem pravilniku, ki mora urediti tudi takšno zadevo.
Tov. les. m. Soteska: V vašem kolektivu so štirje delavci, ki bodo letos upokojeni. Do kakšnega dopusta imajo pravico ti delavci v letošnjem letu? — Odgovor: Vsi ti štirje delavci ima jo tudi v letošnjem letu pravico do letnega dopusta v trajanju 30 delovnih dni, in sicer jim mora gospodarska organizacija omogočiti v smislu 36. člena za-kona o delovnih razmerjih, da izkoristijo ta dopust najkasneje med odpovednim rokom do prenehanja delovnega razmerja-
ŽEJA V VROfEM OBRATE
Delavci, ki so pri delu izpostavljeni veliki vročini, se pritožujejo, da so nenehno žejni. Popijejo velikanske količine vode ali kake druge tekočine, žeja pa o-stane. In še nekaj vedo iz lastne izkušnje: nobena hrana jim ni dovolj slana. Zakaj?
Da bomo vso zadevo bolje razumeli, moramo povedati nekaj več o tekočinah In njihovi vlogi v našem organizmu. Normalna telesna toplota znaša 36,5 do 37 stopinj Celzija. V telesu je več regulatorjev, da ostane ta temperatura stalna. Proti vročini se bori telo s potenjem in izhlapevanjem, proti mrazu pa s temeljitejšim izgorevanjem hranljivih Snovi. Človek se nenehno poti, včasih manij, včasih pa izloči celo po več litrov znoja na dan. Znoi izhlapeva na telesni po. vršini, s čimer telo ohlaja. Cim bolj je vroče, tem bolj se poti In tako se telesna temperatura uravnava.
Znoj vsebuje 0,1 do 5 gramov navadne kuhinjske soli. Kuhinjska sol in druge rudninske snovi v telesu pa imajo med drugim tudi to nalogo, da vežejo v organizmu vodo. Cim več soli izgubi telo, tem manj je v njem snovi, ki bi popito vodo, oziroma tekočino, zadržale v telesu. Tako postane telo nekakšno rešeto, ki vode niti tekočin ne zadrži. Nastopa huda žeja. Če pa se izgubi.preveč soli, pa nastopi izrazito telesno neugodje In se lahko pojavilo celo krči.
Iz tega, kar smo povedali, bi mogli sklepati naslednje: Ko človek dela,
In to že posebej na vročem delovnem mestu, se mora potiti, da se uravnava telesna temperatura. Ker pa izgubljamo s potenjem tudi precej soli in drugih mineralnih snovi, jih moramo čimprej nadoknaditi. Sicer se zgodi, da popijemo velikanske količine tekočin, žeja pa ni pogašena.
S čim si gasimo žejo in kako naj si jo gasimo, da bi bilo prav?
Voda ima to dobro lastnost, da je poceni in da je je dovolj. Sicer pa ima slabe lastnosti, če jo moramo uživati v večjih količinah. Pijemo jo navadno hladno, kar povzroča pogosto katarje. Ker v njej ni soll. tudi žeje ne pogasi in ne ostane dolgo v telesu.
Alkohol daje v vsaki obliki (tudi jabolčnik in pivo) v začetku varljivi občutek moči in svežine. Če ga uživamo ve'5. postane delo težko, pazljivost In spretnost se zmanjšata, človek postane razdražljiv, nozneje len in spet sega po alkoholni pijači, s čimer se položaj le poslabša.
Mineralne vode vsebujejo večje ali manjše količine različnih snovi, ki sfcrbe za ozmotski tlak v organizmu. Zato so boljše kot navadna voda. Nekatere pospešujeio odvajanje In že zato n*'8« priporočljive, druga slaba stran pa je v tem, da jih je treba uživati hladne, kar pa spet lahko povzroči prehlad v črevesju.
Priporočljiva sta čaj in navadna kava. Zlasti okusen je mešani čaj iz naslednjih sestavin: -ruski čaj, šipek, citronska kislina, sladkor ter vitaml.
na C in B. Lahko se pij« tudi topel. Prav tako je ptriljubljena kava in veljajo zanje Iste ugotovitve kot za čaj, le da nima toliko vitaminskih vrednosti kot čaj.
Fiziološko predstavlja gazirana voda Idealno tekočino, ker vsebuje 0,5% soli (nadomestilo za Izgubljeno sol pri potenju) ter ogljikov dvokls. ki osvežuje organizem. Splošno pa zaradi slanega okusa med delavci ni priljubljena. Piti jo je treba hladno.
Zadnje čase eo vedno bolj popularni sadni sokovi. Sicer v njih ni večjih količin kuhinjske soli, vsebujejo pa druge mineralne snovi. Razen tega je v njih sorazmerno zelo veliko vitaminov In nekaj lahko prebavljivega sadnega sladkorja. Če jim dodamo še
ogljikovo kislino, so lahko sadni sokovi najbolj prijetna, okusna, osvežujoča in želena pijača. Le cena je posebno vprašanje.
Pri določanju pijač za delavce v vročih obratih naletimo včasih na nerazumevanje. ki temelji na primitivizmu In prevelikem spoštovanju alkoholnih pijač. Našim 'razmeram so najustreznejše razne čajne mešanice, kava in pa sadni sokovi, seveda, če bodo poceni, okusni in osvežujoči.
Dr. Hr.
* Cajna kuhinja v celjski cinkarni. Tu kuhajo šipkov čaj z dodatkom ruskega čaja, citronske kisline, sladkorja in vitaminov.

- ' T Hf
-

NAJPREJ ZAGOTOVIMO VSEJ DRUŽINI
KOSILO
IZVEN DOMA
potem govorimo o spremenjenem delovnem Sasu
Vsafedo ve, da delovni čas, ~ na katerega smo liri nas navajeni, ni edini možni delovni čas. Saj tudi pri nas ni za vse enak: tovarne delajo v več izmenah, delavci in uslužbenci trgovine, gostinskih podjetij, - zdravstva, prosvete, prometa prihajajo in odhajajo z dela tako, kot zahteva poklic, za katerega so se odločili.
. Kar veliko ljudi v gospodarskih organizacijah, javni upravi in drugih službah pa dela od 6. oziroma 7. do 14 ure. In zaradi teh je nastalo vprašanje, ali ne b; s stališča'večje storilnosti spremenili delovnega časa. Predlogi sprememb, ki bi prišli za nas v poštev, so sestavljeni PO izkušnjah drugih dežel in ao različni: od deljenega delovnega časa (od 8 ure do 12 ure in od 15 do 19 ure ali od 14. do 18. ure) do »v dam pomaknjenega« (od 8. do 16. ali 17. ure s pol-, enournim odmorom za kosilo). Zagovorniki teh sprememb pravijo, da Švedi, Američani in drugi gotovo tudi zato ustvarjajo tako visok narodni dohodek, ker imajo tak delovni čas, ki zagotavlja največjo storilnost. Torej poskusimo tudi mi tako!
Dviganje delovne storilnosti je naša prva srb. Prav je, da se temu podred; način življenja, navade — četudi ®o še tako ukoreninjene. Kdor se je na katerem koli delovnem mestu vključil v delovni proces, se je dolžan ves posvetiti delu. Ta človek pa živi dnevno 24 ur, ne samo 8 ali 7, ko je na svojem delovnem mestu. In koliko bo v teh sedmih ali osmih urah ustvaril, je v dobršni meri odvisno tudi od tega, kaj je pustu doma, ko je odšel na delo, kaj je prinesel s seboj — v mislih in v krvi — in kaj ga čaka na delu.
Res, da je to zelo široko vprašanje In nikakor si ga ne upam obravnavati v celoti.
Vendar poskusimo ostati na trdnih tleh naših današnjih življenjskih razmer s , stanovanjskimi problemi, z nezadostnim šolskim prostorom, z normalnimi prejemki in izdatki in premislimo, ali bi se vendarle dalo sprejeti tak delovni čas, ki bi bolj kot sedanji zagotavljal naj večjo storilnost vsakega delavca in uslužbenca.
V tej smeri smo v Zvezi ženskih društev in v Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva že precej razmišljale. Pri teih smo imele seveda v prvi vrsti pred očrnj zaposleno žensko. V službah, za katere pride v poštev spremenjeni delovni čas, je namreč v naši republiki okrog 50.000 žensk!; približno polovica jih ima že družine (druge pa imajo človeško pravico, da sl jo ustvarijo). Stvar lahko obravnavamo na dva načina. AH tako, da enostavno rečemo; »Ce si se odločila za družbeno delo, si uredi življenje tako, da boš lahko delala, ali pa pusti delo!« (seveda to ne bi bilo socialistično, jn če bi tako mislili, ne bi bilo vseh naših predpisov, ki ščitijo zaposleno mater; vendar se prav v zvezi z razpravo o spremembi delovnega časa pojavljalo bolj ali manj odkrito tudi podobne misli) — ali Paj »da pogledamo, kaj se v sedanjih razmerah da storiti za uvedbo takega delovnega časa, kj t>i zagotavljal večjo storilnost.
In dejavnosti v tej smeri ni treba šele začenjati. Vse, kar je doslej že storjenega za razvoj družbene prehrane, za prenašanje gospodinjskih del iz posamičnih gospodinjstev v skupne mehanizirane obrate, za varstvo in vzgojo otrok zaposlenih staršev — vse to že vod; v čas, ki bo dopuščal spremembo delovnega urnika, saj bodo ljudje odhajali na de-
Iz žice, obdane s polivinilom, sl brez posebnega truda sami lahko napravite takle pripraven podstavek za milo In ščetko. Podstavek Ima več odlik: mimo tega, da je zelo poceni (zanj zadošča že 0.75 m žice), je tudi zelo ekonomičen. Po uporabi mila se voda sproti odcedi in se milo zato ne topi, kot sicer V običajnih posodicah zanj. Ščetka pa se posuši hitreje in se zato tudi dlje ohrani.
lo brez srbi za otroke, kosilo, perilo, nakupovanje In še za marsikaj. Kdaj bo to, je odvisno od razvoja servisne dejavnosti. Od vseh možnih sprememb delovnega časa je menda edini sprejemljivi in razumni sistem pomaknjenega delovnika s pol- do enournim odmorom za kosilo. Torej; kosilo izven doma bo post.alo tudi pri nas splošna potreba in navada. In to niti ni vezano samo na drugačen delovni čas. 2e danes bi bilo še kako koristno mnogim zaposlenim, vsem neporočenim in vsem družinam, kjer sta zaposlena oba starša, ne glede na to, po kakšnem urniku delata (iz te ugotovitve pa ne bomo zaključili; če na primer prodajalka ali frizerka živi brez vseh teh servisov In ustanov, zakaj ne bj še uslužbenke malo potrpele — iz solidarnosti, recimo). Toda, če že govorimo o tej vrsti sprememb, ki globoko posegajo v ves način življenja mnogih delovnih ljudi in njih otrok, potem bodimo zvesti našim najosnovnejšim načelom: odločimo Se za take spremembe, ki bodo kolikor se le da koristile skunosti in posamezniku. Zato čimbolj razvijajmo servise za družbeno prehrano In za vse druge usluge v okviru stanovanjske skupnosti, pobrigajmo se, da bo člmprej uresničena šolska reforma in da bo šola prevzela nase ne samo srb za kosilo učencev, ampak tudi del skrbi zg njihov prosti čas in učenje. V tem večnem krogu:	večja storil-
nost — boljše življenje ne pozabimo, da je to re* krog in da je drugo drugemu pogoj in posledica.
Dosedanji uspehi so spodbudni: 6e ni bilo pretežko organizirati malico v 93 podjetjih v naši republiki in v 1255 šolah, potem se ne bomo plašili naslednjega koraka, kj bo prenesel na skupnost še skrb za kosilo. Zgled tistih komun, ki bodo med veliko akcijo »dve tretjini 7-a standard« uresničile tudi program na področju družbene prehrane, bo opogumil in poučil tudi tiste, ki se ne morejo rešiti težav občinskih proračunov.
Tudi prvi uspehi stanovanjske skupnosti pri odpiranju novih otroških vrtcev veliko obljubljajo zaposlenim staršem. Lotili smo se urejanja življenja tudi tam, kjer lahko vsak prizadeti državljan prispeva svojo misel in svoje delo za to, da bo prav predvsem tistim, ki imajo danes največje težave, čeprav družbi največ dajejo.
Spremenjeni delovni čas torej ni samo pogoj za večjo delovno storilnost, ampak mora biti tudi rezultat že Izpolnjenih cenovnih pogojev za tako spremembo. Te pa bomo znali ushrairiti, kat smo že marsikaj, kadar je zavzetost ljudi pomenila več kot papirnate številke.
Živa Beltram
Ljudje kakor ti in jaz
Mnogi posebno pa mladi starši, se ob otrokovem rojstvu s tesnobo v srcu sprašujejo: kako naj ravnam z njim, da bo nekoč srečen in družbeno koristen človek? O tem se posvetujejo s svojimi starši, sorodniki, s svojimi prijatelji in znanci, katerih nasveti si dostikrat povsem nasprotujejo. Oglejmo si zato najobičajnejša mnenja o vzgojnih dolžnostih staršev, o tem, kakšen odnos naj zavzamejo do svojega otroka, in jih skušajmo kritično oceniti:
Najbolj splošno in utrjeno je mnenje, da je otrok osebna lastnina staršev in da mu lahko poljubno gospodujejo, zato tudi starši otroka često in ostro kaznujejo, ga obdajajo s samimi prepovedmi, svarili, kritiko, smešenjem in očitki in ga spravljajo iz ravnotežja z nepotrpežljivostjo in vmešavanjem v njihovo delo. S tem budijo v njem nezaupanje, odpor in moreč ter nenehen občutek strahu in krivde. Obdobja trme so pri takih otrocih še bolj boleča in zaostrena kot pri drugih.
Spet drugi starši so čisto zaljubljeni v svojega otroka in čisto drugače pojmujejo svoje vzgojne dolžnosti. V takih družinah gospoduje otrok, starši se mu slepo in nekritično podrejajo in ugodijo vsem njegovim muham in željam. Tudi tak odnos staršev do otrok ne daje prave osnove za zdrav socialen in moralen razvoj otroka, ker razvija v otroku gospodovalnost, domišljavost, sebičnost, muhavost in brezobzirnost.
Pravilen odnos do otroka zavzemajo tisti starši, ki gledajo v otroku samosvojega človeka, ki je kljub svoji nezrelosti vendarle že enakopraven član družine. Vedo, da je treba upoštevati posebnosti otrokovega duševnega življenja, saj otrok nikakor ni pomanjšan odrasel človek. Vedo pa tudi, da je treba otroka tako vzgojiti, da bo spoštoval pravila medsebojnega življenja v družini, med ljudmi in da bo prevzemal nase potrebne družbene dolžnosti. Vedo tudi, da ni dobro niti prestrogo niti premilo ravnanje z otrokom, temveč stvarno, to je tako ravnanje, ki je v skladu z dejanskim vzgojnim položajem.
Ne vzgajajmo sebičnežev, ne črnogledcev
Starši se morajo vživeti v otrokovo duševnost. To sposobnost si lahko razvijajo s študijem, res pa je tudi, da je nekaterim ljudem nekako že prirojeno, da laže razumejo, kaj se dogaja v otro-
ku. Vzgojitelji morajo biti potrpežljivi, drugače prezgodaj, preveč nasilno in nervozno posegajo v otrokov razvoj in zahtevajo, da se morajo takoj pokazati
vzgojni uspehi. To pa lahko rodi spet nove in nove vzgojne težave.
Vzgojitelji tudi ne smejo biti preveč vase zaverovani. Če so preveč samoljubni, jemljejo dostikrat otrokove slabosti kot osebno žalitev in temu primerno potem tudi ravnajo. Otroke kaznujejo zaradi užaljenega samoljubja, ne pa zato, ker bi jih morali vtiriti na pravo razvojno pot.
Predvsem pa ne smejo Mti starši preboječi. Marsikdo takoj izgubi glavo in živce, ko opazi, da se otrok drugače vede in drugače čustvuje kot odrasli. Otrokova dejanja ocenjujejo z merili za odrasle in si po nepotrebnem delajo sive lase. Tako na primer vidijo v majhnem dečku, Id je izmaknil desetak, že bodočega -zločinca in vlomilca in čisto spremenijo vzgojne metode. Namesto da bi otroka umirjeno poučili, da bo popravil svojo napako, začnejo »-slikati hudiča na steno«. In res se potem dostikrat zgodi, kot pravi star ljudski pregovor. seveda v prenesenem pomenu: »Ce o volku govoriš, volk pride.« Ker starši napihnejo greh, pripisuje tudi otrok tatvini veliko več pomena, kot ga ima v resnici. Začenja se čutiti zaznamovanega in pokvarjenega, začenja verjeti, da je tat in lahko se zgodi, da se vda v prerokovano usodo. Pa tudi drugače lahko doživlja premočno čustvo krivde, ki utegne povzročiti nove vzgojne težave.
Preboječi vzgojitelji vidijo povsod velike nevarnosti in lahko docela zagrenijo otroku veselo, srečno mladost. Vzgajajo čmogledce, ki bodo v vsaki težavi videli velike in nepremagljive življenjske nevarnosti.
Dr. Milica Bregant
Vaš vsakdanji kruh
Uvod v reportažno pripoved o mesnoindustrijskera podjetju »Slijeme« v Zagrebu
Aorta Zagreba, Iliča, je od jutra do večera nepretrgana veriga ljudi, v kateri posameznika skorajda ne zapaziš. Galerija obrazov hiti vzdolž pločnikov, betsede ieguiblijaijlo vsebino v prometnem trušču glavne ulice. Ce si se domenil z znancem na Trgu Republike in sta si pozabila natančno označiti kraj, kjer se bosta čakala, je malo verjetno, da se bosta se šla. Tu se izgubiš! Pred izložbami — ljudje, pred kioski — vrsta, na tramvajski postaji gneča!
Trg republike je srce Zagreba, Iliča pravzaprav vena in aorta hkrati! Visokim zgradbam okoli prostrane tržne ploščadi se je pridružil nebotičnik. Letošnja pomlad bo povedla v njegova nadstropja prve stanovalce. Polmilijonsko mesto se bo pohvalilo! Tudi je že čas, da začno posamezne statvbe iskati svoj življenjski protor proti nebu, saj se je mesto v zadnjem času preveč razlezlo na vse štiri strani neba.
Število prebivalcev naraste letno za 12.000. Približno toliko, kot ima Ljubljana vseh meščanov, ima Zagreb samo delavcev in uslužbencev. Sta-
tistika pove, da je 35.000 družin, kjer sta zaposlena oba — žena in mož. 10.000 je v Zagrebu samo študentov.
Številke se nekako izmotajo iz vprašanja, ki si ga upravičeno zastaviš na glavni ulici: kdo so v sli ti ljudje, od kod prihajajo in kam hite!? Vsakdanje delo je njihov vodnik, vsakdanji kruh nemara prizvok njihovih delovnih interesov. No, pot nas ne bo vodila v tovarne, niti ne v pisarniške prostore! Zadržali se bomo ob ženi s cekarjem, ob gospodinji. V katero trgovino bo vstopila, kje bo nakupovala, kje bo najhitreje opravila?
Zgovornost spet tiči v številkah: 1939. leta je beležil Zagreb na 117 prebivalcev eno trgovino, danes ustvarja pro-
njavo, sadje, skratka vse od peteršilja do Argo juhe! Stojnice so razporejene tako, da si mimogrede napolniš cekar s potrebnimi živili, če jih le lepo po vrsti obideš. Kljub velikemu prometu je čakanje omejeno le na čas, ki ga potrebuje gospodinja, da izbere robo in pripravi denar. Tržnica se v zadnjih letih kljub večjemu prometu ni razširila, ni si uredila novih prodajnih prostorov, pač pa je le prodaja bolje organizirana. Zavitki mesa določene teže, kvalitete in vrste so razporejeni pred mesarjem: gospodinja izbere, vzame in plača! Zamudno sekanje, rezanje in tehtanje o-pravi mesar, prodajalec pred prodajo, tako je tu in tam edina ovira le iskanje drobiža.
dajalcev v živilski industriji. V osmih urah preide na tone blaga v roke kupcev. Vse blago niti ne more biti hkrati razstavljeno, ker so prostori tesni in stojnice kar silijo druga v drugo, A kupec navadno ne vpraša, od kod pravzaprav blago, ki ga po njegovem ne sme zmanjkati.
Ne samo zlo, tudi dobro moramo iskati na začetku. Mnogo dobrega pa najdeš na zagrebških živilskih trgih, najsi bo na Trgu Republike, na Kvaternikovem ali Iliškem trgu, v Dubravi.
S kupčevim zadovoljnim obrazom pa ne vidimo samo stojnice in dobrodušnega prodajalca, tu že lahko slutimo obetajoče poskuse naše živil-
včeraj sem hudo ponosna na AB svojega sina. Mislim, da bo ne-koč še velik mož, če bo šel po tej poti naprej. Do te ugotovitve sem prišla ob čisto navadni margarini. Čudno, kajne? Najbrž margarina res že ni služila za ugotavljanje otrokove inteligence.
Bilo pa je takole. Preden sem odšla V službo, sem, kakor po navadi, postavila na mizo zavitek z margarino In kruh.' Kavo si moj Matevž sam pogreje. (Margarino mu kupujem iz več razlogov. Tudi zato, ker jo Ima rad. Na debelo si jo maže na kruh. Pa mu tega ne zamerim, ker ni draga in, kakor pravijo, samo malo manj zaleže kot surovo jnaslo.) No, lahko si mislite, da me je nudo začudilo, ker se sin tokrat niti ootaknil ni margarine, čeprav sem jo kupila žele predvčerajšnjim. Zraven margarine je ležal listek:
»Tale margarina je zahič. Poglej
natum.«
Datum? Kakšen datum neki, sem si mislila, si nataknila očala in si od vseh strani ogledala »zlati« ovojni papir. Po sinovi zaslugi sem ugotovila, da je na °vitku naveden rok uporabe: 45 dni, da Proizvaja margarino »Delikatesa«, tvoroma ulja u Zagrebu, in še marsikaj arugega V zvezi s proizvodnjo. Sam da-um proizvodnje pa je ostal nerešen re-Pus, vse dokler se ni vrnil Matevž iz šole.
j. “'Kaj ne vidiš?« se je začudil Ma-•pvž, »tule ob strani je vtisnjen dan in .mesec proizvodnje. Kar vzcvetela sem a Ponos^ na sina. »Ta je pa kampeljc,« ®m si mislila, na glas tega seveda ni-^m rekla, da ne bi postal domišljav, rob ^ak°’ tiste majčkene luknjice ob u Pspirja sem sicer videla, pa mi ha misel ni prišlo, da tako označu-

jejo datum. Razen tega so tako »zakamuflirane«, da si moraš pošteno ogledovati, papir, preden jih opaziš.
Sin je imel prav. Na ovitku sta bili vtisnjeni dve številki: 11. 12. Včeraj pa smo bili 23. 3.
Zavila sem margarino in stekla v mlekarno nasproti ljubljanske tržnice (poslovalnica št. 5), kjer sem jo kupila.
»Kakšno margarino pa prodajate?« sem jezno siknila.
Prodajalka, starejša ženska, tudi z očali, me je debelo pogledala.
ČISTO SVEŽA MARGARINA
»Kakšno neki kot svežo? Pred tremi dnevi sem jo dobila,« je hitela in v obrambo dodala: »Se nobena gospodinja se ni pritožila čeznjo.«
»Ste jo res dobili šele pred tremi dnevi?« sem že bolj spravljivo vprašala in poprosila za nov zavitek.
»Zenica mi je nekam negotovo ponudila zavitek, ki ga je vzela z velikega kupa na prodajnem pultu, in gledala, kaj bo zdaj.
»S čim pa lahko dokažete, da je margarina sveža?« sem jo preizkušala.
Prodajalka je postajala nestrpna in je užaljeno odgovorila:
»Saj sem vam rekla, da sem jo dobila šele pred tremi dnevi. In jaz ne lažem«
Medtem sem previdno odvila ovojni papir in ga pogledala proti luči: 11. 12.
Prodajalka se je radovedno stegovala čez pult in mrmrala:
»A tako, da kje piše, kdaj so jo napravili? Tega mi ni pa nihče povedal.«
Verjela sem bolj njenemu obrazu kakor besedam.
Lotila se me je prava raziskovalna strast. Odšla sem še v mlekarno v pasaži in na Miklošičevi cesti (št. 7), potem pa še v Delikateso (poslovalnico št. 8). Povsod prodajajo »čisto svežo margarino«. »Delikates« in »Extra«, ki je bolj poceni. In povsod so me prodajalke debelo gledale, ko sem jim pokazala tisti vtisnjeni datum proizvodnje, ki je brez daljšega pojasnjevanja ovrgel njihovo trditev.
»Hvala, da ste me poučili,« je rekla prodajalka v pasaži Nebotičnika.
»Lej ga, zlomka, pa kako je to ^krito,« je rekla tamkajšnja poslovodkinja, ko si je ogledovala ovoj margarine, »prejšnji teden so jo pripeljali. Se pravi, da sem jo dobila potem, ko je rok uporabe že potekel. Pa menda ne boste vrgli krivdo na nas? Prodajamo, kar nam pač dobavi uprava.«
Verjela sem ji, toda... Toda moj sin je ostal brez margarine. Kadar mi bo čas dopuščal, pojdem spet na lov. Na svežo margarino, seveda. Morda pa jo vendarle kje prodajajo? Drugače bom spet našla na mizi zraven margarine listek:
»Tale margarina je zanič. Poglej datum.«
Moj sin ni od muh. Da, nekoč bo najbrž še velik mož.	m-

POGLED Z NOVEGA ZAGREBŠKEGA NEBOTIČNIKA NA TRG REVOLUCIJE
met v vsaki trgovini dobrih 1000 potrošnikov. 1936. leta je bilo v mestu 3245 trgovin na drobno, danes jih je le 1414.
Ob očitni razliki, ki jo je ustvaril čas v odnosu trgovina — kupec, bi lahko pričakovali najzgovornejše primere pomanjkljivosti trgovinske mreže na živilskem trgu, saj je to veliko križišče v preskrbi z vsakodnevnimi življenjskimi potrebščinami.
Zagrebški živilski trg na Trgu Republike je razdeljen: gornji prostor je natrpan z_ drobnimi živilskimi proizvodi, ki jh že v zgodnjh jutranjk urah prineso kmetje iz bližnje okolice mesta. Po živahnosti se ne razlikuje od ljubljanskega trga, cene pa tudi dosti ne zaostajajo. Zanimivejši je spodnji predel, kjer so v prostrani dvorani stisnjene druga poleg druge male stojnice. Tu prodajajo razna trgovska podjetja in tu dobi gospodinja vse: meso, kruh, mleko, zele-
posebno okoli prvega, ko gospodinje plačujejo s tisočaki. — Dobro poslovanje takšnih stojnic postane še očitnejše, če ga primerjamo s poslovanjem na ljubljanskem živilskem trgu, kjer pred manj iznajdljivimi mesari še zmeraj stoje vrste predvsem zaradi zamudnega sekanja in tehtanja lesa, ki v ogromnih kosih 'msi na kavljih.
Trgovinsko ' mrežo se torej da urediti še drugače kakor s povečanjem prodajnih prostorov. Takšnega sitema bolj organizirane prodaje se lotevajo prav tako druge stojnice. Prodajalci preračunajo potrebe kupcev, predvidijo, katero blago in ,v kakšni količini gre najlaže v prodajo in tako že s pripravljenimi zavitki sira, masla, sočivja čakajo odjemalca, katerega čas je dragocen.
Tako se problem hitre postrežbe v trgovini rešuje ob iznajdljivosti nekaterih pra-
ske industrije, ki dokaj neza-pazno hiti v svojem razvoju glede na potrebe in zahteve potrošnika. Zategadelj je nemara prav, da potrkamo na vrata industrijskega centra »Sljeme«, ki že danes, sicer nekoliko- obotavljajoče, odgovarja na vprašanja Zagrebčanov: .
Kako priskrbeti ceneno in zadovoljivo hrano prebivalcem 18.000 stanovanj, ki nimajo lastne kuhinje, 10.000 študentom, ki se hranijo v menzah, 150.000 delavcem in nameščencem, ki so vezani na prehrano izven doma...? — Kako skrajšati gospodinji čas, ki ga izgublja s čakanjem po trgovinah? — Skratka: kako čimprej urediti sodobno preskrbo z živili v korist odjemalcev?	D. K.
*
(V naslednji številki bomo objavili reportažo kot nadaljevanje tega kratkega uvoda.)
TA TEDEN BEREM
£■ lovenske proze, ki bi se ukvarjala z gj nalšim meiščanstvoTn, ge, kakor je splošno znano, zelo_ malo. Mestni «vet, zlasti še tisti malomeštevilni in nekako na hitro razviti in skoraj še bolj na hitro končani svet slovenske meščanske gospode v naši literaturi skorajda ne obstoji. Pisatelji se še dandanašnji raje sučejo okrog kmeta in podeželja, ki ga poznajo, z veliko previdnostjo pa se ogibajo mestnih pločnikov in starih meščanskih hiš, njihovih ljudi, vzponov in padcev, nekega dovolj zanimivega, v literaturi še ne odkritega življenja. Naj bodo temu vzroki taki ali drugačni, mimo tega preprostega, a ne ravno razveseljivega dejstva ne moremo.
Mira Miheličeva pa se v svoji prozi kakor v svoj i dramaitiki suče izključno v mestu; tu je doma, to pozna in ne skriva, da je tu glavni vrelec vseh njenih literarnih pobud, središče njenega zanimanja. Naj bo tudi ambient nov, neobdelan, Miheličeva se ga loteva s simkatično drznostjo in neko zavidanja vredno samozavestjo — četudi že od vsega začetka z jasnim idejnim, na vseh koncih očitnim predznakom obsodbe starega meščanskega sveta in z nekoliko prehotenim iskanjem rešilne poti za nekatere od njih: k nekim drugim, boljšim, pravičnejšim in humanejšim življenjskim principom.
Tudi nedavno izšli roman April — tiskala ga je Državna založba Slovenije — kaže Miro Miheličevo v dokaj uspešnem boju s tematiko preživelega, skrhanega, moralno propadlega meščanstva, ki je v preizkušnji druge svetovne vojne, logično in samoumevno, šlo v korak z okupatorji proti lastnemu ljudstvu. April v romanu je namreč tisti usodni april leta enamštiridesetega, ko se je že prej trhla stavba stare jugoslovanske državne tvorbe s svojim družbenim redom in korupcijo sesula pred fašističnimi osvajalci. Avtorica v obliki dnevnika glavne junaki-
nje gospe Ize zapisuje dogodke tega usodnega meseca, niza med kroniko svoje družine, že pred vojno trdno povezane z nemškim kapitalom, svoja osebna ljubezenska doživetja, svoje razočaranje nad razredom, ki mu pripada, svoje izpovedi, v katerih zvemo, kako se je v njej sami začelo nekaj krhati, da se je s srcem in mislijo začela nagibati* na drugo Stran in se za to stran v sebi že dokončno opredelila, zraven pa slika seveda še pisano kroniko tedajnih vojaških in političnih dogodkov. Vsa zgodba romana je tako strnjena v zaokroženo pripoved glavne junakinje in v pičel čas enega meseca, kar daje romanu solidno kompozicijsko enoto in pečat enovitosti. Najsi že v fabuli prevladuje ljubezenska zgodba poročnika Nenada z gospo Ize, nesrečno poročeno s kapitalistom' Samom, nam pisateljica v ozadju te ljubezenske izpovedi prikaže globlje vzroke, ki so Izo pripeljali od moža k Nenadu, se pravi v idejno popolnoma drugačen svet. Iz okolja ljubljanskih meščanskih politikov in kapitalistov, ki so zdrknili na pot izdajstva in ka-pitulanstva, pride tudi Iza, kakor toliko drugih, do spoznanja, da se je mogoče nasilju okupatorja ubraniti samo zavestno, z organiziranim uporom.
Kakor je moč že iz te vsebine sklepati, gre v romanu predvsem za konflikt gospe Ize s svetom kapitalističnih pridobitnikov, na katerega pa je družinsko in življenjsko vezana. Roman je torej pisateljica dramatično zastavila, saj bi vso snov mimo lahko napisala v dramski odrski obliki. Pri vsem moti morda le premalo izdelan lik glavne junakinje, ki že od vsega začetka nekako ne sodi preveč v svoj meščanski okvir.
April je pisan sem ter tja malo aprilsko spremenljivo: odličnim opisom slede kdai pa kdaj tudi papirnati dialogi. Zgodba sama pa bo najbrž našla precej bralcev.
T. Pavček
Od nSlovenske lipe" do Svobod
Delavske založbe
oropa je bila v letih med obema JP_ vojnama v stalnem političnem in duševnem nemiru. Konservativne sile so se začele polagoma zavedati, da se je svet zaradi vojne in vpliva oktobrske revolucije močno spremenil ter da se zlati vek kapitalizma in kolonializma bliža zatonu. Skušale so zato obvladati nastali položaj s primernejšimi prijemi. Niso več zanikale pomena in teže socialnih vprašanj; s svojo, s tolikšnim hrupom ustanovljeno Zvezo Narodov pa so hotele sporazumno urediti mednarodne spore. Pa se jim je vse klavrno izrodilo v fašizem in nacizem, ki je pognal svet v novo vojno. Po veliki gospodarski krizi, ki je l. 1929 zajela zlasti industrijsko razvite dežele, so kapitalistične države zašle v nove nevarne zaplete, ki so hudo prizadeli tudi socialno odvisne ljudi. Kritični nemir se je hkrati polastil naprednih intelektualcev, ki so spričo bednega hiranja vodilnih idej meščanskega stoletja težili za vsebinsko sodobnejšim pojmovanjem družbenih nalog. To iskanje novih miselnih izhodišč se je vidno izražalo tudi v književnosti in v likovni umetnosti. S propadanjem preživelih političnih in gospodarskih osnov, so propadale tudi preživele miselne struje in oblike. Pisatelji so jeli vse globlje prikazovati nemoč starega sveta in nakazovati rojstvo novega. Ostra negacija vsega obstoječega je odsevala tudi iz takratnih naprednih periodičnih publikacij po vzoru berlinske iVeltbiihne. Podobni^ zelo razširjeni mesečniki so izhajali v Franciji, v Italiji in drugod. Pri nas je to gibanje rodilo reviji Književnost in Sodobnost. Vzporedno s tem so se po vsem napred-
nem svetu pojfvila tudi nova založništva, ki so zalagala knjižni trg z deli sodobnih pisateljev. Take založbe so uspešno delovale tudi pri nas. Pomembna je bila v tej smeri dejavnost beograjske Nolit, ki je pogumno kljubovala vsem policijskim posegom, zlasti za časa januarske diktature. Vse te založbe so imele svoj posebni vzgojni karakter. S knjigami kritične in socialne motivike so na svoj način vplivale na miselno oblikovanje nove generacije. Temu namenu je služila tudi založniška dejavnost Cankarjeve družbe, ki je poleg, svojih obsežnih letnih koledarjev izdajala knjige Jacka Londona, 0’Fla-hertgja, Nex6ja, Koestlerja, Weisskopfa, Wendla, Gorkega itd. ter slovenskih naprednih pisateljev Seliškarja, Cerkvenika, Molka, Tanča in Vuka.
Kako je progresivna književnost pospeševala razvoj ljudske tvornosti, nam dokazujeta že imeni VuTpa in Tanča. V njuno vrsto spadajo še imena Čufarja in drugih pisateljev, ki so pod vplivom te književnosti vstali iz ljudstva, se sami izoblikovali in svojo naravno, darovitost posvetili socialnim problemom izkoriščanih ljudi. Ti pisatelji, ki so predstavljali novo slovensko delavsko generacijo, so bili obenem najaktivnejši sodelavci takratnih revolucionarnih revij in listov.
Zanimivo je, da je Cankarjeva družba natisnila več knjig tudi za Prosvetno matico jugoslovanske socialistične zveze v Chicagu, ki je prav tako dolga desetletja vzgajala naše delavce onkraj Oceana v duhu osvobodilnih idej našega časa. O pomembnem delu te Prosvetne matice bomo še pisali.	Gh
POGOVORI MIMOGREDE
33 LET DELA
m NTON VRAČKO? — Rad bi vas prosil za pogovor. Za pogovor o vašem dosedanjem delu, pripovedovali mi boste o sebi, o svetu, ki ga preživljate brez misli na šumeče liste aktov, neenakomer-
ni hrup udarjajočih tipk pisalnega stroja, brez misli na uro, katere kazalci se premaknejo ob sedmih in ustavijo ob dveh. O tem naj bo beseda.
Skozi zevajoča okna novega poslopja ljubljanske pošte se je ponujala prva pomlad. Za hip me je zmedla misel nanjo. Nekaj sem hotel izoblikovati v sebi, pa ni bilo več časa. Ujeti
je bilo treba besede, ki so se pomešale med dim ugašajoče cigarete.
*
»Zdaj sem pevovodja Prosvetnega društva Poštar. Zbor sem prevzel že pred vojno, mislim, da je bilo to štiriintridesetega leta. Kar dolga doba, kajne, ivloje glasbeno udejstvovanje se pričenja že veliko prej. Pravzaprav že takrat, ko sem se vpisal na celjsko glasbeno šolo in ko sem absolviral štiri letnike ljubljanskega konservatorija. Nisem ga sicer končal, ker sem moral v službo. Vendar mi je to zadostovalo, da sem si izpopolnil glasbeno izobrazbo. Petje poučujem od leta 1926. Najprej po Štajerski, potem v Ljubljani pri poštarskem zboru, hkrati v Delavskem glasbenem društvu, v Savi na Poljanah in Slovanu na Brdu.
Po vojni smo spet obnovili pevski zbor Poštar, kar prvi dan osvoboditve smo se zbrali. Hkrati sem spet vodil pevske vaje pri Delavskem glasbenem društvu, pred leti sem prevzel pri nas na pošti še 20 članski salonski orkester, potem še zbor upokojencev in v zadnjem času pomagam zboru Olepševalnega društva v Rožni dolini. Dela je precej, včasih celo več kot v rednem službenem času. Po vojni je za menoj že 532 nastopov. Kdo bi preštel predvojne!
Delali smo zelo veliko. Vendar je razlika med sedanjim časom in predvojnim velika. Dela v tedanjih razmerah in
pa v sedanjih sploh ni moč primerjati. Morebiti so ljudje prav zaradi teh težkih razmer takrat pesem bolj upoštevali in se v delo bolj zagrizli. Danes, saj ne rečem, tudi danes ljudje niso pozabili na pesem, pogrešam pa tisto prizadevnost, navdušenost pri mladini. Kvalitete ni mogoče doseči samo s starimi pevci, zbor se mora vedno znova pomlajevati. Da ni mla-* dine v naših zborih, je delno kriva tudi šola. Vsaj po mojem mnenju. Sola mora dati vsaj tiste najvažnejše osnove, na katerih lahko pozneje mladina gradi sama, v tem primeru ji mora privzgojiti ljubezen do pesmi.
Malce smo zanemarili tudi narodno pesem. Ljudska pesem pa se mora ohraniti, to je naše izročilo iz roda v rod. Na njej končno temelji tudi vse naše poznejše ustvarjanje. Da naši zbori zanemarjajo ljudsko pesem, je delno razumljivo, saj niti ni dovolj notnega materiala zanje. Precej arhiva je bilo med vojno uničenega, na novo obnovljenega pa že dali časa ni na zalogi. Mislim, da bi bilo dobro, ko bi se spet obnovil tak »zbornik« Narodne pesmi.
*
Skozi zevajoče okno novega poslopja ljubljanske pošte se je ponujala prva pomlad. Za hip me je zmedla misel nanjo. — 2e tolikokrat se mi je potrdilo prepričanje, da pravzaprav za tistega, ki se ves posveti umetnosti in ji da sebe vsega, pomlad nikoli ne mine.
S. B.
t
*
t
t
t
l
*
*
*
4
4
\
4
5
4
4
4
4
4
4
!
4
4
4
4
4
4
4
4
4
:
4
4
4
\
('
4
l»
5
!
4
4
!
4
4
4
4
5
4
t
4
i
4
4
4
4
4
5
BESEDA KOROS
Razgovor s Simonom Vrulihom, podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu
ClEGLA SVA SI V ROKE, KOT DA BI - ^ BILA STARA ZNANCA. PRSTI SO SE ** POTOPILI V NJEGOVO VELIKO, RASKAVO, A TOPLO DLAN. ČEPRAV NE BI VEDEL, KDO IN OD KOD JE, BI TO BRŽKONE KMALU UGANIL. — TA ROKA POZNA ŽIVLJENJE, JE VZVALOVALA MISEL NEKJE V PODZAVESTI. ZAZDELO SE MI JE, DA SO SE VANJO ZAJEDLI VSI TISTI S SVETLOBO IN TEMO NASIr CENI DNEVI, DA JE POSTALA EDEN IZMED TISTIH MNOGIH, ČEPRAV V PRIMERI S CELOTO MALENKOSTNIH SIMBOLOV BOJA ZA OBSTANEK, SIMBOL ENE IZMED MNOGIH POJAVNIH OBLIK
Življenja, ljudi, katerih roke so RASKAVE, SPOŠTUJEM, IN VEDNO ZNOVA SE SPRAŠUJEM, KAKO JE MOGOČE, DA SO TE DLANI OHRANILE V SEBI TOLIKO TOPLINE, KI TE PRIVLAČI S SKORAJDA NEDOJEMLJIVO SILO, KI TI SPROSCA GLAS MISLI, NA KATERE BI HOTEL ODGOVOROV, VEDNO NOVIH ODGOVOROV.
Povejte kaj o življenju pri vas, ne o tistem vsakdanjem, spregovorite o tem, kako se po večerih zbirate, da pokramljate, da zapojete.
Osnova vsemu našemu kulturno-prosvet-nemu življenju in delu so pravzaprav naši pevski zbori. Ob pesmi se zbiramo, se med seboj povezujemo. Pri tem ne težimo predvsem po velikih stvaritvah, ki bi jih pozneje merili z visokimi estetskimi in umetniškimi merili, saj je za nas važno le to, da smo enotni in združeni, pa čeprav so morebiti zaradi tega zbori manj ubrani ali pa pojejo v njih pevci brez tenkih posluhov. Pesem nas privlačuje, pesem nas druži. Tako ni samo pri. nas v Radišah, tako je povsod v slovenskem delu Koroške. Včasih prirejamo izlete — če le moremo v Jugoslavijo. Pesem in skupaj preživeti dnevi nas tako le še zbližajo.
Čeprav je petje osnova vsega našega dela, pa bi bilo napak misliti, da le z njim začenjamo in končujemo naše življenje. Tako imamo na Koroškem tudi nekaj zelo delavnih igralskih skupin. Včasih se zbiramo na predavanjih, včasih si lahko celo ogledamo slovenski film. Toda malo nas je delavnih, pa tudi razmere nam niso naklonjene. Nasprotniki nam odtegujejo ljudi, skušajo nam metati polena pod noge, kjer in kadar le morejo. Še najslabše je s folkloro. Le na Zilji še vsako leto zaplešejo Koroški rej.
In težave? Zdi se mi, da je le-teh pri vas iz dneva v dan več. Koliko vam je v pomoč pri vašem delu Slovenska prosvetna zveza?
Ce že po vojnih letih razmeroma lahko dobimo dovoljenje za naše prireditve, pa so težave toliko večje drugod. Slovenci nimamo svojih dvoran. Tuje so drage, sredstva, da bi si jih lahko najeli, so tudi malenkostna. Vlada nam ne daje nobene finančne podpore, tako smo vezani le sami nase. Marsikdo'med nami je že globoko posegel v žep, samo da lahko slišimo našo besedo. Kot sem že prej povedal, si ne prizadevamo ustvarjati vrhunskih stvaritev, saj smo le samouki, večinoma delavci in kmetje, izobražencev je le malo. Naš resnični smoter je le, da obdržimo naš jezik, da se lahko naša mladina vsaj nekoliko izobrazi ob tem našem prosvetnem delu, da tako ohranimo naš narod.
Prosvetna zveza posameznim društvom sicer ne more nuditi kake izdatnejše finančne podpore, ker sama nima dovolj sredstev, zato pa jim toliko bolj nudi podporo v dru-
gih oblikah. Sama ima tddi centralni mešani in pa moški pevski zbor, ki -oba veliko potujeta in sta tako že prenekatero društvo spet obudila k življenju.
Pa načrti?
Ce bo šlo po sreči, bosta centralni mešani pevski zbor pod vodstvom Pavla Kernjaka in pa moški pevski zbor z dirigentom Zdravkom Hauptmanom gostovala v maju po Štajerski, morda tudi še kje drugje v Sloveniji. Nato pa nekaj nastopov doma. Posamezna društva bodo priredila več dramskih prireditev, njihovi pevski zbori pa več ndstopov. Tudi s predavanji in filmskimi predstavami bomo nadaljevali, kolikor bomo najbolj mogli. To bi bilo v glavnem delo Slovenske prosvetne zveze do poletja. Na novo bomo pričeli na jesen, toda o tem je še preuranjeno govoriti.
Kaj sodite o povezavi med vašimi kui-turno-umetniškimi društvi in pa našimi Svobodami? Ali mislite, da je taka povezava potrebna in kako jo doseči?
Kako ustvariti tesnejše stike med vašimi in našimi kulturno-umetniškimi skupinami, sedaj ne bi mogel reči. Morda je pobuda prav pri vas, morda bi si tudi morala posamezna naša društva poiskati tovariše pri vaših društvih. Težko je na to odgovoriti brez globljega premisleka. Povezava pa bi bila vsekakor potrebna in koristna, naravnost nujna v poslednjem času, ko nam razmere niso preveč naklonjene. Da bi lahko bila taka povezava zelo koristna, se je pokazalo že pred leti na skupnem posvetovanju naših kultur-
no-tprosvetni' društev in pa Svobod v Ljubljani, ko smo o takih stikih že razpravljali.
V zadnjem obdobju so se razmere na Koroškem še poslabšale. Kakšne posledice bo po vašem mnenju imelo to za življenje Slovencev na Koroškem?
Ne bom govoril na doglo in široko! Vse, kar. lahko rečem, je le to, da mi tega zakona ne moremo in nikoli ne bomo priznali. Borili se bomo proti njemu in storili, kolikor bo v naših močeh. Toda, čemu bi si zakrivali oči: tudi omahljivci so med nami. Te bomo izgubili, žal pa/so za nas izgubljeni tudi njihovi otroci. Še slabše bo, ko je zdaj začela na nas pritiskati še cerkev. Zdi se mi, da se valovi nove germanizacije vse bolj in bolj približujejo. Dokler bomo mogli, se bomo združevali v prosvetnih društvih. Toda kaj bo potem?
XXX
Ta potem je zlovešče razširil krila v prostoru okoli naju. Celo se mu je zmračilo in brazde v njem so postale še bolj izrazite. Skrb, ne zase, za narod je kriknila iz zaskrbljenih oči in zla slutnja je ohromila ustnice. Njegova dlan pa je bila še vedno ista — velika, raskava, a topla.
S. B.
SLIKA NAD ČLANKOM: ENA IZMED ZAKLJUČNIH VAJ KOROŠKIH IGRALCEV-AMATERJEV
OBISK IZ BEOGRADA
•B* eto 1915 v Valjevu: v vojaški bolnišnici je umrla prostovoljna bolničarka Na-dežda Petrovič.
Okužena s pegavcem, ki je kosil med srbsko armado, je 42-letna bolničarka zaključila svoje razgibano življenje: bila je organizator prvih umetniških razstav in društev v tedanji Srbiji, pisec modernih kritik, aktiven član nastajajočih domoljubnih društev ...
Bila je tudi slikar. Toda kaj je to pomenilo v Ustih težkih dneh prve svetovne vojne? Poleg tega ni bila priznan slikar: ko je leta 1900 prvič razstavila, jo je kritika sprejela s posmehom in ji od takrat dalje vztrajno odrekala talent in za spremembo včasih tudi znanje.
V petnajstih letih dela je veliko slikala, toda po njeni smrti je njena zapuščina propadala. Mnogo je bilo uničenega. Čas, ki bi znal ceniti njeno delo, je prišel šele kasneje. Letos, prav te dni, smo dobili razstavo njenih del iz Beograda v Ljubljano, v Moderno galerijo.
Nadežda je imela tesne stike s Slovenci. Bila je dobra prijateljica z našimi impresionisti, z Groharjem in Jakopičem. Bili so sošolci in tovariši: skupaj so se na začetku našega stoletja borili z besedo ip delom. Za kaj le?
Za pravico, da gledajo svet in ljudi okoli sebe s svojimi očmi, po svoje, in da tako, kot vidijo, tudi slikajo. Seveda se je ta slika sveta razlikovala od ustaljene in običajne podobe, ki je bila tudi najbolj udobna za večino ter danje publike, ki je prav nerada spreminjala svoj okus.
Nam. se zdijo žive in čiste
barve na Na-
deždinih platnih povsem razumljive: v nje111 umetnosti ne najdemo prav ničesar, kar bi naP1 delalo težave. Za tisti čas pa je bila njena umetnost revolucionarna in danes jo z vsfP1 spoštovanjem do njene umetnosti imenuje]0 tudi pionirja moderne srbske umetnosti.
Za primerjavo z njenim portretom Žene v srbski narodni noši smo dodali še srednjeveško fresko iz samostana Studenica.
Pravzaprav ni nobene zveze med Nadezd°’ moderno slikarico iz 20. stoletja, in med tePl detajlom srednjeveške stenske slike! Od ko potem ta podobnost med obema, podobnost ^ modeliranju obraza, v izrazu okrog oči in ^ bi videli obe sliki v originalu, tudi v P0d°® nem načinu polaganja živih čistih barv druo^ ob drugo, po nekih, našemil okusu razlicn1 _ pravilih. Samo naključje?	_
Vpliv starega Bizanca in helenistične tr dicije, ki je tako očiten na srednjeveških F skah v 12. in 13. stoletju se je ohranil — c^g prav močno spremenjen in predrugačen.
i vosvoUlo v i®..i.
delil1
značilnosti je srbsko slikarstvo posvojilo stoletij in jih do današnjih dni ohranilo v -	.
nekaterih svojih slikarjev kot eno svojih w mikavnejših posebnosti. Obenem, ko v ^aL,cf-dinem delu vidimo težnje po sodobnosti in dernosti, čutimo na drugi strani tudi gl?} povezanost z najboljšim v domači tradicij1- j
F.
Obisk pri Klubu amaterskih slikarjev, kiparjev in grafikov KLAS v Ljubljani
V SVETU BARV IN ČRT
Sedla sva ob stran. Drugi so risali, v učilnici je bila grobna tišina, midva pa sva se pogovarjala o Ljihovem klubu.
»KLAS smo ustanovili leta 1957,« je dejal Rudolf Babnik, predsednik Kluba amaterskih slikarjev KLAS v Ljubljani. »Ustanovili smo ga na pobudo nekaterih članov, ki so prej delali v tikovnih sekcijah raznih prosvetnih društev. V društvih so nas slikarje nekako odrivali. Tudi sveti Svobod bolj skrbijo za drama-tiko, petje kot pa za nas, se vam ne zdi?«
jr IR V UČILNICI je pre-I kanil prihod tovariši-4» »A ce, kj je sedla pred klopi, postavljene v polkrog.
»To je model,« je povedal predsednik. »Dvakrat na teden po dve uri in pol delamo tu v učilnici gimnazije v Šubičevi Ulici. Učnina za člana kluba je 500 dinarjev mesečno, članarina pa 100 dinarjev. Z učnino krijemo komaj stroške z,a profesorje. Klub ima zdaj okrog 45 čianov — v tečaju nas je 20, dugi delajo doma.«
»Dobra slika je dobra tudi na ograji...«
Klub je doslej priredil več razstav:	otvoritveno januarja
1957 v Mali galeriji — obiskalo jo je približno 6000 ljudi. Razstava je vzbudila negodovanje v krogih akademskih slikarjev, češ da Galerija ni za amaterje. Jeseni istega leta razstavo na Prostem, na Cankarjevi cesti v Ljubljani, nekaj mesecev za tem skupaj z . DOLI,K na Jesenicah, jeseni 1958 pa v Novem mestu. Člani kluba so sodelovali tudi na lanski zvezni amaterski razstavi v Zagrebu.
Listam po Knjigi vtisov. Opomba akademskega kiparja ob razstavi na prostem: »Precej žalostno, da mora grupa entuziastov v umetniških pri-zadevanjiih razstavljam takole na cesti . . .« Pa še; »Dobra siika je tudi na ograji dobra, slabi ne pomaga niti Moderna galerija!4
Prostori, prostori...
»Naš najhujši problem so Prostori,« je nadaljeval predsednik kluba., »Na muhi imamo atelje, v katerem stanuje nekdo, ki bo morebiti dobil pravo stanovanje. Ampak to je bolj dolgoročni načrt. More-,biti nam bo prej uspelo uresničiti drugega- Zavod za ureditev stare Ljubljane gradi na svojem območju neki atelje, ki bo veljal štiri milijone dinarjev. Kaže, da se bo interesent za ta atelje skujal — potem bi ga dobili mi, seveda če bomo Imeli denar. Ce bi hotel Svet Svobod prevzeti vlogo investi-torjia, bi investicijo odplačali mi; izračunali smo, da bi stroški z vsemi anuitetami ne bili dosti večji, kot so zdaj. Poleg
film
tega pa smo zdaj še vezani n,a posebni red v šoli: šolski sluga mora tudi spati, pa moramo. ob pol desetih zvečer zapustiti predavalnico. V ateljeju bi imeli možnost za celodnevno delo. Potem bi lahko ustregli tudi drugim amaterskim likovnim sekcijam, ki bi se rade vključile v naš klub: poštarji, dom JLA, KUD Time Rožanc. V Ljubljani je veliko zanimanje za tako malo amatersko likovno akademijo. Potem bi imeli kam postaviti tud; preprosto litografsko prešo, ki jo pripravljamo, pa zanjo ni prostora.«
Stopil sem k akademskemu slikarju Igorju Plešku, ki je hodil od mize do mize v polkrogu, svetoval, hvalil in kritiziral. »Rad bi napravil majhno anketo med člani kluba: zakaj slikajo, kaj jih vleče k temu, kaj bi radi dosegli, kaj jim to pomeni, kako se tudi drugače kulturno izživljajo.«
Profesor Pleško je pred kratkim sam napravil prav tako anketo med njimi. Zato šva se domenila, da bo kar sam napisal nekaj o njej.
Igor Pleško: Slikarji amaterji o sebi
Amaterska slikarska večerna šola Kluba KLAS v Ljubljani obstoji že tri leta in omogoča onim, k; se- žele izpopolniti v slikarstvu, široko možnost dela in teoretičnega izobraževanja. V Ljubljani so še štirje krožki, ampak KLAS se loči od njih v tem, da zasleduje pri praktičnem in teoretskem pouku posebne, a tudi zahtevnejše smotre. Ce imajo drugi krožki namen najboljšim — seveda med njimi samo tistim, ki izpolnjujejo tudi vse konvencionalne pogoje za vpis na akademijo — omogočiti pot v akademsko šolanje, tedaj te težnje pri KLASU ni, nikakor pa je ne izključuje.
Člani kluba, ki redno obiskujejo to šolo, so najrazličnejših poklicev. Mnogokrat se je izkazalo, da imajo nekateri ljudje*mnogo smisla in talenta za določeno stroko, nimajo pa potrebne šolske kvalifikacije. Prav zdaj je Zvezni izvršni svet pokazal z novim zakonom o sprejemanju na fakultete izredno razumevanje prav za te •ljudi.
Umetniške težnje^so široko posejane med narodom. Razumeti- narod, se pravi, prisluhniti tudi tem težnjam., smo v dobi, v kateri je potrebna velika strpnost s sočlovekom ter veliko upoštevanje njegovih individualnih potez; biti tem potezam resnični prijatelj, to je stvar res humanega odnosa. Kdor 's te strani hvaležnosoti ni doživel, naj ne sodi. Kult osebnosti je minil, danes je mnogo bolj humano razvijati ustvarjalnost ljudi vseh poklicev, kot pa pričakovati zase akademsko galerijsko oboževanje. Ali smemo biti skeptiki, ko gledamo ljudi, zbrane pri večernem delu, odločene, da si pribore večjo razgledanost, da se dokopljejo do lastnega jaza. Tu je sila, tu je volja, tu je
polet — toda vse to je treba usmeriti v pravo Individualno ustvarjalnosti, ta Pa je v vsakem pogledu neakademska. Časi, ko je umetnik sedel v loži in gledal, kako ga čitalničarji lomijo, so davno za nami. Gre za dejanski socialistični odnos.
Zakaj slikate?
Dvajsetim rednim obiskovalcem tečaja pri KLASU sem zastaviti več vprašanj, na katera naj vam odgovorijo, da boste spoznal,; njihove težnje.
Na vprašanje, zakaj so se odločili za šolanje v amaterski slikarski šoli, odgovarjajo, da zaradi veselja do likovne umetnosti, za zabavo v prostem času, iz želje po ustvarjanju, zaradi koristi za sobopleskar-stvo, da bi izpolni] svoje znanje, da je v krogu dogajanj, da se izpopolni v grafični stroki, da se usposobi za modno' risarko in tako dalje.
Na vprašanje, kaj jih je doslej oviralo, da niso slikali, odgovarjajo: nisd vedeli, da obstaja kvalitetna šola, zaradi odločitve staršev, iz manjvrednostnih kompleksov, izšolali so se za drug piklic, stanovanje jim je preveč oddaljeno, niso imeli možnosti. Izpopolnitev smatrajo koristno za:	širjenje
obzorja, večje veselje piri delu v svoji stroki, izoblikovanje življenjskega nazora, ki daje pečat značaju. Njihove umetniške tendence, risat; pokrajine, portrete, zadovoljevati sebe in polniti praznino prostega časa, otresti se tuj ih vplivov, prikazati več, kot so zdaj sposobni; izraziti svojo notranjost in povedati še drugim, kaj je njim lepo in dobro; dati čim vernej-šo podobo svoje vernosti; spoznati svojo naravo. Te težnje so vse prej kot zabavnega značaja in jih ne gre podcenjevati.
Vaš poklic, prosim?
Kakšnih poklicev so? Najrazličnejših; dijak, soboslikar, delavec, torbar, gospodinja, uradnica, zdravnica, avtomehanik, radijski tehnik, računovodja, sodni pisar, strojni inženir, absolvent umetno obrtne šole, delavka, mizar, kmet, grafik, litograf, bančni uradnik, študent tehnike, pravnik. To hj bili poklici, toda,ti še kaj malo povedo o njih. Njihova šolska izobrazba je najrazličnejša, starostna razlika med najmlajšim in najstarejšim je 50 let. In vsi stoje pred istimi problemi in jih rešujejo, lahko verjamete, individualno. Nekateri rišejo le v klubu, drugi imajo celo urejene ateljeje, so taki, ki veis prosti čas delajo. Njihovo navdušenje pri delu prevzame še tako skeptičnega akademskega ustvarjalca. Delo v risalnici napravlja nanje poseben vtis, saj so se pričeli spoznavati, ukvarjajo se sami s seboj, sami so predmet opazovanja jn 'aparat za opazovanje, to je zanje povsem nova funkcija: prvič sem spoznala, kakšnega moža imam, ko sem ga narisala; ko kuham, rišem; vso nedeljo rišem; v službi sem bolj svež, če prejšnji večer rišem.
Kaj je umetnost?
Na to vprašanje odgovarjajo z globokim odnosom do umetnosti in dela:
Ne more občutiti umetnost) človek brez značaja in srca, to čudovito doživetje, ko čitaš duševno razpoloženje, nortranjost in značaj človeka, ki ti posreduje lepoto, vsak po svoje različno po vsebini jn obliki.
Mislim, da je umetnost edino vredno duhovno življenje človeka, za katero, ko ga polno zaživilšl. de vredno prenašati razna materialna bremena.
Umetnost je odraz duševnosti Človeka in dobe, v kateri živimo.
V umetnosti vidim popolnega človeka, ki Ima vse najlepše odlike, človeka našega časa In življenja, katerega živimo. Ima široko obzorje, ljubi vse, kar je lepo, pa tudi v trpljenju uživa, ker smatra, da mu tudi to daje navdih za ustvarjanje.
Prikazati drugemu vse vzvišene in nevzvišene stvari in strani življenja s tem pogledom, kakor so delovale v hipu ustvarjalčeve umetniške stvaritve, vzbuditi v njem globoke vtise in preudarek za kritiko.
Glasba, knjige
O glasbi pravijo, da jo radi poslušajo, da nanje pozitivno učinkujejo, da jih zabava, vedri, osveži, notranje zadovoljuje, plemeniti. Nekdo pravi, da mu glasba daje vedeti, da so živeli in živijo ljudje, ki povsem po svoje in drugače gledajo na svet kot drugi.
Največ čitajo časopise, strokovno literaturo in umetnostno literaturo, kolikor jim dopušča poklic, pa tudi romane.
Izmed umetnostnih prireditev obiskujejo predvsem razstave, želijo Pa si strokovnih vodstev po razstavah, da bi čim-več pridobili.
Na kraju želijo čimveč predavanj, skripta in čimveč ur šolanja, čeprav bi bil pri-spevk za šolanje višji.
V svetu barv in črt
Model je še vedno nepremično sedel pred v polkrbgu razpostavljenimi klopmi. Nekateri so narisali že več skic, pa so jih zavrgli tn začeli znova. Nisem jim hotel gledati preko
hrbtov — nikomur ni prijetno, če ga nekdo radovedno in vsiljivo opazuje pri delu; rajši s! bom pogledal razstavo, o kateri pravijo, da jo bodo priredili okrog 1. maja. »Ce ne bo prostora, pa spet na prostem,* pravi predsednik.
Hitro in tiho, da ne bi motil miru v učilnici, sem se poslovil od ljudi, ki v svetu barv in črt iščejo zadostitve svojim umetniškim težnjam, sprostitve,
razvedrila, znanja in moči. Sedem izmed njih je predlanskim žrtvovalo celo svoj letni dopust za to, da so sedeli pred kamenitimi pejspži Dalmacije in slikali. Tako močna je v njih težnja, izraziti se z barvo in s čopičem.
Naj jim ne bo žal za to. Nekaj imajo, zaradi česar jim je življenje boljše in lepše. Saj človek ne živi samo od kruha.
mm
Vrata univerze se odpirajo
Pred kratkim je Zvezni Izvršni svet sprejel uredbo, s katero je vsem našim državljanom, ne glede na njihovo predhodno šolsko izobrazbo, omogočen vpis na najvišjo šolsko ustanovo - na univerzo. Na vsak način pomeni ta uredba še eno potrdilo našega demokratičnega družbenega sistema. Naravno, da je med ljudmi naletela na veliko zanimanje in odobravanje.
Vsak državljan, ki je uspešnp delal vsaj štiri leta v proizvodnji ali ustanovi, se lahko iprlja-vi k sprejemnemu izpitu in če tega opravi, nadaljuje študij na univerzi. S to uredbo je omogočeno tudi absolventom tistih strokovnih šol, ki doslej niso veljale za srednje šole, da se vpišejo na višje šole in se pod istimi pogoji kot dijaki z gimnazij in drugih srednjih šol udeležijo natečajev na ustreznih fakultetah.
Član Zveznega Izvršnega sveta in sekretar za prosveto in kulturo pri ZIS Krste Crven-kovtski je v zvezi s to uredbo dal sledeče pojasnilo:
»Pri sprejemanju te uredbe sta odločilno vplivala predvsem dva momenta. Prvič — razvoj v svetu kaže, da ni več moč for-
mirati visoko kvalificirane strokovnjake, zlasti tehnike, zgolj po redni šolski poti; potrebe po teh strokovnjakih se iz dneva v dan večajo, zadovoljitev lerteh pa narekuje iskanje novih poti za izobraževanjie strokovnjakov. Po drugi strani, tudi sama proizvodnja vpliva na izobrazbo in višjo strokovno raven . delavca ter ga usposablja, da lahko stalno izpopolnjuje svojo strokovnost do univerzitetne stopnje.
Drugi moment pa so spremenjeni družbeni odnosi pri nas Z vsemi sredstvi moramo omogočiti našemu delavskemu razredu pot do najvišje izobrazbe. Že doslej so se pri nas pojavile najrazličnejše oblike izobraževanja delavcev — preko delavskih univerz, večernih šol in raznih drugih oblik strokovnega
vTskanju novih poti
Proizvodnja slovenskega šolskega in poučnega filma postaja bolj in bolj smotrna. Prirastek novih didaktičnih filmov se giblje okoli 30 trakov na leto. Tudi pri nas že uvajamo v šole ozvočene diafitme. Da ni delo še uspešnejše, je vzrok v pomanjkanju kadrov.
Obdobje od ustanovitve Zavoda za šolski in Ikrnčni film pa do novembra leta 1958 bi lahko Označili kot obdobje priprav za proizvodnjo slo-venskega šolskega in poučnega filma. Zavod je *biral gradivo, urejal že posnete in zbrane dia-Llme, oziroma ozkg filme didaktičnega žanra, zbiral okrog sebe sodelavce in se tehnično pripravljal na proizvodnjo. Sicer pa so že pred lanskim novembrom nastali slovenski ddalifmi, “k*3 o kakem načrtnejšem snemanju ne bi mo-SH govoriti. Smotrno delo se je pričelo šele v P°S|ledinjem obdobju in se je usmerilo na po-hročje industrijskega, kmetijskega, šolskega, po-iti&nega im kulturnega diafilma in ozkega filma, ^ddarek je seveda na šolskem filmu in je tematika zanj zajeta iz učnega načrta. Poleg tega j ^ku^a Zavod v ozvočenih diafilmih, ki so v Jugoslaviji zanimiva novost, predstaviti sloven-Jm avtorje-klasike z vsaj po eno primerno ■•Sbdbo. Taki ozvočeni diafilmi se v mnogočem .bžujejo filmu, istočasno pa jim otroci za-«ui statične slike veliko laže sledijo in so jim, roti vsakemu pričakovanju, veliko ljubši kot Pa filmi. ^
di	se je usmerila v dve smeri: v
gj1 J m in ozki film. Zavod je prenesel težišče t,a0ie dejavnosti na diafilm in to zaradi več ni7V>80V: diaprojektorji so zaradi razmeroma n ® ce,ne v primerjavi s projektorji za 16 mi-sip61	velik° cenejši in tako laže do-
^Pni šolam, njihova mreža je že sedaj razme-z gosta — okoli 2.300 v Sloveniji, ravnanje Pa •'e 'Preprosto, cena posameznim kopijam ^ he presega vsote 700 oziroma 1.500 dinarjev.
11 ie morebiti najvažnejše, diafilm ima za-°zkiim	sli!ke celo nekaj prednosti pred
zglrto	T°da prav ta statičnost slike pa
bju s. 8 precejSno mero strokovnosti v snema--^amem in v predpripravah zanj. Kar lahko mola v nič manjši meri raz-statičnost. Slika, ki služi za osnovo
diafilma, mora torej biti umetniško in tehnično na višku. Na splošno lahko rečemo, da z dia-filmom ni nič manjšega dela kot s filmom, saj je treba za dobro realizacijo upoštevati vrsto odločujočih faktorjev, tako na primer fotografskega, estetskega, vsebinskega, likovnega in končno še razvojno stopnjo tistega, ki mu je namenjen. Tudi delo s scenarijem je svojevrstno, ta namreč ne sme težiti za kakšnimi Vzvišenimi, estetskimi in umetniškimi izpovedmi, biti mora predvsem in v prvi vrsti didaktičen, strogo logičen, temeljiti mora na dejstvih, vse
1......
ostalo pa se mu mora podrediti. Zato tudi ni čudno, da imajo v nekaterih drugih državah, kjer je uporaba poučnega filma v šolskem pouku in splošnem izobraževanju postala že nujnost,, posebne šole, na katerih vzgajajo potrebne kadre za šolski in poučni film (na Poljskem imajo na primer celo štiriletno tovrstno akademijo).
Doslej je Zavod1 za šolski in poučni film posnel že oseminšestdeset diafilmov v črnobeli in barvni tehniki. Letos pa imajo v načitu snemanje novih 30 filmov, ki bodo zaradi nazornosti posneti v pretežni meri na barvni trak. V počastitev 40. obletnice KPJ_ bo Zavod posnel štirinajst diafilmov, namenjenih tako odraslim, kot otrokom. Naj naštejemo le nekatere: Dražgoška bitka, Pohod XIV. divizije, Jelenov žleb, Koroška v borbi, Partizanske bolnišnice in teh-
PRIZOR IZ BARVNEGA DIAFILMA »LlSCKI«
nike, itd., za otroke pa filmi: Liščki, Volk po-goltnik, Partizan Jaka in medved itd. Vsi bodo tudi ozvočeni in pa v precej večjem obsegu, saj ima navadni diafilm pretežno 20 do 25 slik, pri teh pa se bo število povzpelo na 60 do 120.
Zaradi težavnih razmer v prvem obdobju je Zavod za šolski in poučni film doslej posnel večino svojih filmov le v dokaznih kopijah. Zdaj pa te filme razmnožujejo v pretežni meri v 50 kopijah, tako da jih bodo lahko odkupile posamezne šole.
Zavod za šolski in poučni film je posnel tudi ozki film Sole za smučanje I. del, ki se je pokazal kot izredno uspela stvaritev didaktičnega žanra. Zal letos ni bilo moč pričeti s snemanjem drugega dela zaradi pomanjkljivih snežnih razmer. V programu so še naslednji ozki filmi za odrasle in otroke z delovnimi naslovi: Pazi na vlak, Nesreča na cestah, Ljubljanica.
Da zagotovimo našim šolam tisto pot, ki jim jo je nakazala šolska reforma, je nujno, da jim damo sodobna audiovizionalna sredstva, med katerimi sta pri vrhu diafilm in ozki film. Pedagogi namreč dokazujejo, da je moč s pomočjo filma podati snov v sedemkrat krajšem času, kot pa če bi jo predavali oziroma razlagali. Hkrati pa je treba dod-ati še to, da je predstava podana s sliko, pojmom in zvokom, še veliko trajnejša in bolj plastična. Pokazalo pa se je, da uspešne proizvodnje tovrstnega filma ne moremo zagotoviti brez vzgoje potrebnih kadrov. Zaradi pomanjkanja le-teh se pogosto delo zavlačuje, se prelaga iz dneva v dan. Tako snema Zavod za šolski in poučni film že dve leti diafilm o kačah, le nekaj manjša je doba zavlačevanja pri cvetu in opraševanju. Svojevrstne so težave s scenaristi. Za delo se ogrejejo, ko pa pride na vrsto snemanje, ki ga morajo spremljati do končne realizacije, ponavadi vržejo puško v koruzo. Pogosto si tudi niso na jasnem, kako bo pravzaprav izglodala na platnu njihova zamisel. Tako se je pokazalo, da mora Zavod planirati v letni proizvodnji vsaj 60 filmov, če hoče, da bo imel ob koncu leta realiziranih vsaj polovico od teh. Kako vzgojiti te kadre, je za sedaj še nerešeno vprašanje, ki pa iz dneva v dan tepja rešitev. Morda je rešitev v specializaciji nekaterih študentov z oddelka za režijo pri Akademiji za igralsko umetnost, morebiti bi bilo potrebno urediti' posebne tečaje za sodelavce. Skratka, poti Iz sedanjega stanja je več, Potrebno pa se je prej ali slej odločiti za eno izmed' njih ter tako omogočiti Zavodu za šolski in poučni film nemoten razvoj in dejavnost.
in splošnega izobraževanja )« omogočeno zaposlenim pridobiti si določeno znanje. Tudi na ta način se delavec usposablja za Študij na univerzi. In naposled je treba omeniti še to da naše današnje gospodarstvo potrebuje inženirjev, ki so zrastli iz to-, varn in ki poznajo ne samo teorijo, temveč tudi samo »življenje« strojev.
Končno smo začeli priznavati dejstvo, da se človek lahko izobražuje tudi izven klasičnih šol. ; V prihodnosti bo tega še več. Na ta način se stalno zožuje prepad med intelektualnim in fizičnim delom.
Smisel uredbe je v tem, da se na fakultete lahko vpišejo vsi tisti, ki so s svojim delom v proizvodnji in samem izobraževanju, že doslej pokazali sposobnost, da bodo lahko študirali in v določenem času končali študij. Zato bodo imeli prednost. tisti ljudje v naših podjetjih, ki so s svojim delom že prispevali k modernizaciji proizvodnje.«
»Vsekakor je to zelo napredna uredba, ki odpira možnosti za študij na visokih šolah našim delovnim ljudem, ki iz kakršnega koli »vzroka niso mogli študirati,« nam je povedal rektor ljubljanske univerze tovariš Dolfs Vogelnik, ko smo g« povprašali o nekaterih podrobno-
stih
____ v zvezi z uredbo. »Seveda ■
takih ljudi ne bo posebno veliko^ ker uredba predvideva določene pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati.«
Predvsem je tu nekakšea sprejemni izpit. Z njim naj bi preizkusili sposobnosti prijavljen-cev. Ta izpit bo pismen in ustni. Pri pismenem bo moral vsakdo v nekaj urah napisati nekaj splošnih misli z določenega področja, za katerega se je pač odločil. Na primer na tehniki: o koristni uporabi atomske energije, ali na gospodarski fakulteti:	prednosti našega gospo-
darskega sistema pred kapitalističnim in podobno.
Na ustnem izpitu pa bodo zahtevali znatno reducirano znanje iz kakega srednješolskega učbenika.
Seveda bo potrebno, da se ljudje na te Izpite pripravijo. Zato bo zelo hvaležna naloga delavskih univeirz, da z raznimi tečaji pripravijo kadre za te izpite.
Učni načrti za izpite bodo po uredbi morali biti objavljeni vsaj leto dni prej. Letos bodo izjemoma objavljeni do 1. maja, vendar bo jeseni začela ljubljanska univerza že z novo prakso — s sprejemnimi izpiti za ljudi iz proizvodnje.
Pričakujemo lahko, da ho največ prijavlijencev za tehnično fakulteto.
Vsaka fakulteta bo imela do-ločeno število, koliko ljudi lahko sprejme. Pri tem je zanimivo to, da bodo ljudje iz proizvodnje. ki imajo pogoje za študij na univerzi In bodo opravili sprejemni izpit, imeli pri sprejemu prednost pred absolventi gimnazij in drugih rednih šol!
»Po našem mnenju je to popolnoma pravilno,« je dejal rektor tovariš Dolfe Vogelnik.
H.
DOGODKI V SVETU
OD TEDNA DO TEDNA
Nkrumahova pobuda za pomirjenje Srednje Afrfke
Predsednik ganske vlade Nkruniah je 21. marca pozval oblasti SrednjeafriSke federacije, naj izpuste vse politične jetnike, ki so jih zaprle v zadnj ih tednih, in omogočijo prepovedanim afriškim organizacijam normalno delovanje. Nkruimah j« ponudil svoje usluge za ureditev političnih profolemov v tej federaciji in predlagal, naj hi sklicali konferenco za okroglo mizo ter na njej pripravili novo ustavo federacije, ki bi uveljavila voljo večine.
Protest koroških borcev proti nacionalističnemu nasilju
Na kongresu. Mednarodne zveze borcev, ki je bil pred dnevi na Dunaju, je delegat koroških borcev dr. Luka Sienč-nik poročal o boju proti nacizmu na Slovenskem Koroškem ih izrazil protest koroških borcev proti temu, da avstrijska vlada dovoljuje svobodno delovanje nacionalističnim organizacijam na Koroškem, ki jih vodijo bivši nacisti. Dr. Sienčnik je opozoril Mednarodno zvezo bivših borcev, da se slovensko ljudstvo na Koroškem prav te dni bori za svoje pravice, ki mu jih kratita nova zakona o šolstvu in o rabi 'slovenščine na nekaterih sodiščih ter pozval vse bivše borce, naj podpro pravično stvar njihovih soborcev na Slovenskem Koroškem.
Sporazum o sestanku m rsajvišji ravni
Predsednik ZDA Eisenhower in britanski premier Macmillan sta se na sestanku v Gettysbur-gu sporazumno izrekla za konferenco na najvišji ravni, ki naj bi bila letos poleti. Najprej naj bi sklicali konferenco zunanjih ministrov, ki bi se začela 11. maja (bržkone v Ženevi), in na njeij razpravljali o berlinski krizi, nemškem vprašanju in razorožitvi. Po tej konferenci (v juliju ali v avgustu) bi sklicali sestanek vodilnih državnikov. Macmillan je sicer sprva menil, da je moč sedanje probleme urediti le na konferenci šefov držav, Eisenhovver pa je vztrajal, da je treba napredek doseči na konferenc; zunanjih ministrov. Končno je Eisenho-■wer odstopil od svojega stališča, da je uspeh konference zunanjih ministrov bistveni pogoj za sestanek vodilnih državnikov, Macmillan pa (je podprl zahtevo, naj si zunanji ministri prizadevajo, da bi poprej uredili vsaj nekaj vprašanj.
Castro obsoja / ameriške truste
V	Havani, glavnem mestu Kube, je 23. marca nad 600 tisoč ljudi manifestiralo svojo privrženost in podporo programu Castrove vlade. Manifestacije je organizirala Konfederacija dela Kube. Predsodek vlade Castro je manifestantom govoril o programu-svoj e vlade in obsodil dejavnost velikih tru-stov in raznih družb v dobi starega režima. »Veliki trusti in interesi posameznih družb so bili povod za trpljenje in smrt mnogih Kubancev ood rež im om Batiste«, je dejal premier Ca-stfo. Predsednik Federacije dela Salvador pa je poudaril, da med ZDA In Kubo ne more biti prijateljstva, dokler Američani poskušajo zatirati Kubo. Manifestanti so zahtevali zvišanje minimalnih mezd. znižanje najemnin in poštnih tarif ter podprli vladni predlog za agrarno reformo.
Stavka pariških
šoferjev avtobusov
V	Parizu je 25. marca začelo stavkati 11.000 voznikov in sprevodnikov na avtobusih. Stavkajoči zahtevajo višje mezde zaradi nenehnega naraščanja cen.
Zmaga senegalske Napredne zveze
Pri volitvah v avtonomno zbornico republike Senegalvje, ki je članica Francoske skupnosti, je zmagala Napredna zveza, ki se je v predvolilni kampanji zavzela za ustanovitev federacije Mali. Dobila je vseh 80. poslanskih mandatov in nad 85 odstotkov glasov. Zmaga pristašev federacije Mali v Sene-galiji je zadela močan udarec tistim k-oloniainim silam, k! b' rade zaustavile proces združevanja dežel Zahodne Afrise, kajti njihova kolonialistična stremljenja temelje prav na neenotnosti afriških narodov.
Demonstracije v Oslu
Prebivalci Osla. glavnega mesta Norveške, so v minulem tednu večkrat demonstrirali proti načrtom, da hi na Norveškem uredili rezervna oporišča Atlantskega pakta in postavili
zabodnonernške častnike na vodilne položaje v sedežu severnega poveljstva Atlantskega pakta blizu Osla. Demonstracije je organiziral »Akcijski odbor za odpor zoper nemške častnike , in ureditev oporišč na Norveškem«. Odbor j§ predložil svoj protest tudi predsedniku norveškega parlamenta.
Laburisti napovedujejo nacionalizacijo jeklarn
Britanska laburistična stranka je v svojem pred volilnem programu potrdila napoved, da bo takoj, ko bo prevzela oblast, ponovno nacionalizirala jeklarsko industrijo Velike Britanije. Britanske jeklarne sb bile med voijno in prva leta ipo njej pod državno upravo, leta 1952 pa jih je konservativna vlada vrnila zasebnikom. V predvolilnem programu laburistične stranke je rečeno, da je jeklarska industrija ena glavnih vej britanskega gospodarstva (lani je proizvedla skoro 20 milijonov ton jekla) in da jo zato mora upravljaj država.
Kcmiici zahtevajo novo ustavo
Predsednik afriške skupine v Zakonodajnem svetu Kenije Odinga le napovedal, da bo v aprilu odpotoval v London, kjer bo zahteval, naj britanska vlada spremeni sedanjo kenijsko usta vo. Ta ustava daje namreč peščici belcev, ki žive v Keniji skoro vse pravice upravljanja Odinga ie dejal, da se Kenijci zavzemajo zs novo ustavo, ki bi zagotovila vsem državljanom enake pravice do sodelovanja v upravljanju dežele. V delegaciji. ki bo spremljala Odingo, bodo 4 Afričani, 3 predstavnik’ Azijcev, ki žive v Keniji, dva zastopnika Evropejcev in en Arabec.
o združitvi Nemčije
Adenauerjeva vlada je ostro zavrnila načrt zahodnonemškib socialnih demokratov za združitev Nemčije, ki predlaga postopno zbliževanje obeh Nem-čiii v okviru evropskega varnostnega sistema. Bonnska vlada očita socialnim demokratom, da bi radi pri-nall vladi Vzhodne Nemčije enakopraven položaj, socialni demokrati pa očitajo vladi, da je štiri, mesece po sovjetski noti o Berlinu — ostala popolnoma nedelavna, ni izdala nobenega svojega načrta o rešitvi spornih vprašani in da celo nasprotuje zahodnim državam, ki menijo, da je nemško vprašanje moč rešiti le v ugodnejših mednarodnih razmerah.
»Beograd bo odločal in ne Bonn ...«
Stockholmski časopis »Afton Bladet« je objavil uvodnik o odnosih med Zahodno Nemčijo In Jugoslavijo, v katerem graja bonnsko vlado in njena toga blokovska stališča, ki so najprej privedla do enostranske prekinitve diplomatskih odnosov, pred nekaj dnevi pa do izsiljevanja Jugoslavije. »Sedanji položaj kaže«, piše omenjeni časopis, »da je Brentano zahteval, da mora Jugoslavija pretrgati stike z vlado v Pankowu. V razmerah, v katerih se lahko zgodi, da bodo predstavniki Zahodne in Vzhodne Nemčije kmalu sedli za isto mizo k pogajanjem, je zahodnonemško stališče zelo netaktično. Jugoslavija je neodvisna dežela. — Beograd, ne pa Bonn, bo odločal. s katerimi deželami bo imel diplomatske stike.«
Arabska liga posreduje
Generalni sekretar Arabske lige Hasuna je preteklo nedeljo sporočil Političnemu komiteju te organizacije, da se je v Kairu razgovarjal s predstavniki Združene arabske republike in Iraka ter skušal posredovati v sporu med tema dvema državama. Hasuna je napovedal, da bo prihodnji teden v Belrutu konferenca Arabske lige, na kateri bodo skušali zgladiti spor med Irakom in Združeno arabsko republiko. Iz Bagdada pa so medtem sporočili, da je Irak dokončno izstopil iz Bagdadskega pakta.
Temeljit poraz nemških klerikalcev
Rezultati volitev v tovarniške svete v HO zahodnonemških podjetjih premogovne industrije dokazujejo, da je doživela razdiralna akcija krščanskih sindikatov popoln neuspeh. Od 150 tisoč oddanih glasov jih je dobiLsindikat rudarskih delavcev, ki je včlanjen v enotni Zvezi sindikatov, skoro 145 tisoč ali 96,6 odstotkov, krščanski sindikati in nalašč za to ustanovljena »Akcija 1959« pa samo 2.300 ali 1,6 odstotka glasov. V tovarniških svetih teh 170 podjetij ima sindikat rudarskih delavcev 1577 mest, krščanska skupina pa samo devet.
Danski kaleidoskop
Ustanovitev nove delavske partije — Socialistične narodne partije Danske (SNPD), sklenitev triletnih kolektivnih pogodb in »proučitev« koristnosti članstva v Atlantskem paktu so trije poglavitni dogodki, ki so v minulem letu dni zbujali največ pozornosti danskega delavskega gibanja.
SNPD je zrasla iz odpora proti stalinistični politiki in nje-, nlm nosilcem v Komunistični partiji Danske. Komunistična partija Danske ni bila številčno močna, štela je od 11.000 do 30-000 članov, vendar je imela sorazmerno močnejš; vpliv na družbeno in politično življenje dežele kot na primer Komunistični partiji Norveške ali Šved. ske. Na zadnjih volitvah so dobili njeni kandidati nad 60.000 glasov, kar je KPD zagotovilo
šest (od skupno 179) sedežev v Volketingu (parlamentu). Povedati pa je treba, da je Komunistična partija Danske nazadovala v vsem povojnem obdobju, ker nj znala -"odrediti niti taktike ne strategije specifičnostim področja, na katerem je delala, marveč je svoje delo večinoma prilagajala potrebam sovjetske politike.
RAZKOL V KP IN USTANOVITEV SNPD
Dvajseti kongres KPSZ je sprožil tud; v danski komunistični partiji živahne razprave o tem, kakšna naj bo »danska pot v socializem«. Na čelu tistih, ki so zahtevali kar najpo-polnejšo samostojnost komunistične partije, je bil njen predsednik Axell Larssen. Kmalu si je prišel navzkriž s tistimi sila-
Z RAZNIH POLDNEVNIKOV
. Izkopana bojna sekira
Sest indijanskih rodov iz rezervat« Oncewacker v kanadskem Ontaria je sklenilo, da se bodo odcepili od Kanade In sestavili »samostojno indijansko vlado«. Wallace Anderson, eden izmed plemenskih poglavarjev — Indijanci mn pravijo Besni medved — je izjavil, da bodo irokeški Indijanci vložili tožbo pri Združenih narodih, če kanadska vlada ne bo priznala novega režima.
Indijanski poglavarji so poslali kraljici Elizabeti ter predsednikoma Diefenbaekerju in Eisenhowerju brzojavke, v katerih so sporočili sklep šestih rodov. V brzojavki, poslani na naslov Eisenhovver j a, zahtevajo Indijanci sklicanje politične konference, na kateri bi razpravljali o njihovem predlogu.
Poglavarji, ki jih je kanadska vlada označila kot »separatiste«, izjavljajo trdno odločenost, da bo sedanji irokeški svet zamenjala »zares indijanska vlada«, ki bo predstavljala »konfederacijo šestih irokeških rodov Severne Amerike«.
Ni Še znano, kaj pravi k temu kraljica Elizabeta, kanadska vlada pa je obvestila vseh 50 indijanskih poglavarjev na kanadskem ozemlju, da sklep šesterice dejansko pomeni »izkopavanje bojne sekire« in da bo kanadska vlada spričo tega morala poostriti \arnostne nkrepe, da bo ohranila red in mir v rezervatu.
Za »prisilni jopič«
Vojni hujskači so posebna oblika ljudomrznikov. Spoznate jih po strupenem vpitju, s katerim skušajo tako zmesti človeštvo, da bi napravilo samomor. Dvoji so: eni hreščijo v zvočnik, kot na primer Enver Hodža, drugi pa bljuvajo svoj križarski ogenj na časopisni papir, kot na primer David Lavvrence, njegov vrstnik iz nasprotnega tabora.
Ta drugi, ki je sicer glavni urednik časopisa »U. S. News & World Report« in komentator lista »New York Herald Tribune«, je znan kot vnet zagovornik »preventivne vojne«. Te dni, ko je svetovni tisk poln novic o naporih človeštva za zagotovitev miru in ko so se spričo odpora svetovne javnosti razblinile vse sanje o »preventivni vojni« je La-wrence ponovno skušal skaliti vode miru. V članku je razložil teorijo, da bi ZDA »lahko v določenih okoliščinah udarile prve v tistem, kar je postalo znarto bolj kot ,preemptivna‘, kakor pa kot »preventivna« vojna. Lawrenče očitno upa, da bo njegova vojnohujskaška nakana ob spremem-
bi pridevnika bolj sprejemljiva za javnost. Toda to je slej ko prej jalovo delo. Vojnohnjskaštvo, pa čeprav se imenuje »preemptivno«, je in ostane hujskanje na vojno.
Nič nanavadnega ni Lawrenceov trud, da bi spravil svoje blago v denar, bolj čudno pa je, da se najdejo celo resni listi,, ki prav v tem trenutku tiskajo take reči.
Z vojnimi hujskači se ne gre Šaliti. To so nevarni ljudje. Najbolje bi bilo, če bi jih vtaknili v prisilni jopič in jih spravili tja* kamor spadajo — med nevarne, neozdravljive norce.
»Velikodušnost«
Parlament Južnoafriške unije razpravlja o osnutku zakona, po katerem naj 61 se razvilo osem samoupravnih, tako imenovanih »bantujskih« držav, seveda v okviru Unije. Ta zakon bi črncem vzel pravico do zastopnikov v parlamentu, v senatu in v pokrajinskih svetih, hkrati pa tudi pravico. da bi smeli voliti belce v parlament. Z organizacijo držav Rantu hoče Južnoafriška unija izoblikovati plemenske rezervate, kj ht dozdevno imeli lastne zakonodajne organe ter pravico, odmerjati davčne dajatve, sprejemati zakone In opravljati določene upravne posle.
Ljudje, ki poznajo razmere v Južnoafriški uniji, pravijo, da hoče vlada še bolj izolirati črno prebivalstvo In mu vzeti še tisto malo pravic, ki jih dejansko ima. Dodajajo, da je ustanavljanje samoupravnih teles v domačih rezervatih pesek v oči, ker Je velika večina domačinov opustila plemenski način življenja in živi izven rezervatov. Z vsemi temi ukanami dejansko Jemljejo črncem pravico do pasivne in aktivne volilne pravice v predstavniških organih Unije.
Zakonski osnutek naj bi še bolj poglobil razlike med belci in domačim prebivalstvom, ki so v tej deželi že sedaj tolikšne, da bi zakonodajalcem zares lahko čestitali k »iznajdljivosti« v iskanju čedalje popolnejših inštrumentov rasnega razlikovanja, v komentarjih o tem zakonskem predlogu navajajo nekateri opazovalci tudi podatek, ki jasno osvetljuje položaj afriškega prebivalstva, v rudnikih zlata na primer zasluži 60.000 belcev letno 50 milijonov funtov, ali skoraj tisoč funtov vsak. medtem ko dobi 430.000 Afričanov na leto 25 milijonov funtov ali 75 funtov vsak posameznik, torej 15-krat manj kot belec. Zdai naj bi 430.000 afriških delavcev izgubilo že doslej okrnjene pravice, da volijo in so voljeni v parlament. Težko je ugibati, kakšne ukrepe si bodo še izmislili »iznajdljivi« južnoafriški sestavljalcl zakonov, gotovo pa se bodo prizadevno trudili, da bi domačemu prebivalstvu vzeli še zadnje pravice, seveda če bodo zdravi in razpoloženi...
mi v komunistični partiji, ki zaradi svoje dogmatične zaslepljenosti niso videle v njegovih naporih edine možnosti za izhod iz zagate, v katero je zašla partija. Ta spor se -je postopno ostril, tako da jt ob koncu lanskega leta prišlo do odkritega razkola. Larssena, enega najsta rejših članov komunistične partije — član je postal leta 1920 — in njenega predsednika od leta 1932 so izključili iz CK, 15, novembra 1958 pa tudi iz članstva.
Zaključek tega notranjega partijskega boja je neposredno povezan s stališčem Komunistične partije Danske do Zveze komunistov Jugoslavije. Ko se je ponovno začela gonja proti Zvezi komunistov -Jugoslavije in naži deželi, je Larssen najodločneje nastopil proti takšni praksi v mednarodnem delavskem gibanju. Poudarjal je, da ne gre pozabiti izkušenj dz obdobja 1948 — 1955. S tem se je zapletel v spor s stalinističnim krilom stranke.
Po izključitvi iz Komunistične partije Danske je Larssen pripomogel k ustanovitvi Socialistične narodne partije Danske na kongresu 15. februtria letos. Nad 15 tisoč Dancev je podpisalo ustanovitev te nove delavske partije. V prvih programskih deklaracijah zastopa SNPD načela, da mora taktika razrednega boja izhajati iz pogojev družbe, v kateri se bije. ta boi. nikakor pa ne iz »vsesplošnih receptov«, ki bi bili »veljavni za ves svet«. Drr :a pomembna postavka: brez enotnega delavskega gibanja ni mogoče pričakovati uspeha v F Ju za skupno stvar, zato je SNPD pozvala k sodelovanju vse »družbene sile, ki jim je P<ri srcu blaginja danskega ljudstva«. ne glede na to, ali gre za socialne demokrate z« komuniste ali za socialiste. Cas bo pokazal učinek tega poziva, vsekakor pa ie stopil v dansko politično življenje nov č.initelj. katerega delovanje bo zanimivo spremljati.
TRILETNE KOLEKTIVNE POGODBE
Lani je imela Danska skupno 70 strokovnih zvez z nekaj nad 700.000 člani. Sindikati so torej najbolj številna in najmočnejša
organizacija delavskega razreda. Spričo dejstva, da upravlja deželo Socialnodemokratska stranka skupno z dvema manjšima strankama, je politika sindikatov precej pc-rejena potreb; po čira ugodnejših pogojih za uspešno delo socialnodemokratske vlade. To in pa sorazmerno ugodne gospodarske razmere so lani privedle do ustanovitve prvih triletnih kolektivnih pogodb z namenom, da bi za daljše obdobje stabilizirali notra nji položaj in preprečili spopade, katerih posledica so bile večje stavke in zastoj v nekaterih gospodarskih panogah ter delno v vsem gospodarstvu, kakor se je zgodilo leta 1956.
Osnovna določila novih tarifnih pogodb:
v pogodbenem obdobju naj bi skrajšali delovni teden na 45 ur. ne da bi hkrati znižalj plače:
v primeru zvišanja življenjskih stroškov b; se avtomatično zvišale tudi plače in mezde po določeni gibljivi lestvici;
vsem delavcem z najnižjimi mezdam; so zagotovili linearno povečanje denarnih prejemkov v realni vrednosti 3 — 8 odstotkov.
Spričo teh pomembnih sklepov so sindikati organizirali med svojim članstvom plebiscit. Odziv je bil slab, saj je glasovalo manj kot 50 odstotkov članov. Četrtina članov je bilo proti predloženi pogodbi. To pomeni, da je precej delavcev in nameščencev odreklo podporo triletnim pogodbam. Hkrati je bil to svojevrsten izraz opozicije proti prilagajanju sindikalnih akcij potrebam Socialnodemokratske stranke, ki je zaradi razmerja sil v parlamentu prisiljena h kompromisom, kj bi jih sindikatom ne bilo treba sprejemati. Na izid plebiscita je vplivala tudi določba v pogodbi, po kateri je mogeče zvišati plače in mezde šele. ko naraste indeks življemskih stroškov za štiri točke. Ta določba je najbolj prizadela naj slabše plačane delavce. k.i že tako prvi čutijo sleherno podražitev.
DANSKA IN NATO
Nemara najobčutljivejše vprašanje danske politike so« njen odnosi z Atlantskim paktom (NATO). Danska je v vseh dese-
tih letih obstaja te organizacij« odklanjala graditev vojaških oporišč NATO na svojem ozemlju. To načelo je še vedno odločilnega pomena, praksa pa je deželi vsilila tudi nekatere ob. veznosti. ki prinašajo določene popravke v poprejšnjo politiko glede vojaških oporišč. Na polotoku Jutland v obalnem delu Vzhodega morja gradijo zadnja leta nekaj vojaških objektov v skupni zahodno-danskl režiji Za takšna vprašanja so Danci zelo občutljivi, zlasti še. ket nastopa pri teh delih kot part ner dežela, ki je iz druge svetovne vojne nimajo v lepem spominu. Čeprav ni mogoče, dr bi dvomili o svojem partnerju v določeni' organizaciji in hkrati sodelovali z njim. pravijo, gremo v sodelovanje z Zahodne Nemčiio vendarle predaleč. Govorice, da le še vprašanje roka v katerem bodo uradno objavili skupno zahodnonemško-dansiko pomorsko poveljstvo »za obrambo Vzhodnega morja«, povzroča jo v deželi nemir ih čedalje glasnejše proteste. Delavsko* gibanje Danske v splošnem n’ enotno, vendar je še najbliže enotnosti prav v odnosu do teh življenjskih političnih vprašanj. Spričo tega je razumljiv odpor posameznih sindikalnih organizacij tn opozicije znotrai danske Socialnodemokratske stranke, dalie Socialistične narodne stranke in KP ter vrste drugih družbenih organizacij proti temu. da bi bili'danski obrambn' načrti tako tesno povezani z Za hodm Nemčijo.
Socialnodemokratska vlada skuša javnost prepričati, da n v zunanji politiki prav nič od stopila od poprejšnje smeri In da splošni položaj zahteva določene vdjaške objekte »a danskem ozemlju. Poglavitni -argu-men‘ je. da danske neodvisnosti in nacionalne nedotakljivosti ne ogrožajo oporišča, ki so »pod izključnim adzorstvom Dan. cev«. Če bo prišlo do ustanovitve skupnega zahodnonemško-danskega pomorskega poveljstva za Vzhodno morje — tega doslej še niso zanikali — bo nemara težko še nadalje zagovarjat: stališče, da so povsem ohranja, na ta svečano razglaševana načela.	T. M.
ZAVEZNIŠKO ZAUPANJE
ZAPISKI Š SEMINARJA, KI SO GR ORGANIZIRALI AVSTRIJSKI SINDIKATI
POLOŽAJ DELAVCEV
V SKUPNEM GOSPODARSTVU
V prvi polovici marca tega leta so avstrijski sindikati (Osterreich. Gewerkschafts-bund) skupno z Evropskim središčem za proizvodnost organizirali seminar na temo »Položaj delavcev (delojemalcev) v skupnem gospodarstvu«. Seminar ije bil v Stlftingu pri Grazu in sicer v poslopju šole Delavske zbornice za Štajersko, ki je namenjena gospodarskemu izobraževanju delavcev.
Tako po udeležencih, ki so prišli na seminar, kot po načinu, kako je bila omenjena tema obravnavana, je bil seminar vsekakor nekaj svojevrstnega. Prireditelji so povabili na seminar nekaij nad 20 sindikalnih odbornikov in odbornikov delavskih svetov (Betriebs-rat) iz nekaterih pomembnejših avstrijskih gospodarskih podjetij. Poleg teh pa so povabili tudi predstavnike jugoslovanskih in poljskih sindikatov. Jugoslovanski sindikati so se vabilu odzvali in poslali na seminar tri svoje predstavnike- Poljski sindikati pa svojih predstavnikov iz tehničnih razlogov niso mogli poslati.
S tem, da so na seminarju
sodelovali predstavniki jugoslovanskih sindikatov, je bil storjen prvi korak na poti uradnega sodelovanja med jugoslovanskimi in avstrijskimi sindikati, seminar pa je dobil mednarodno obeležje.
V	okviru teme »Položaj delavcev v skupnem gospodarstvu« je bilo na seminarju sedem predavanj. Po načinu, kako so bila predavanja pripravljena in kakšno vlogo so jim prireditelji odredili, jih je mogoče razdeliti v tri skupine.
V	prvo skupino sodijo predavanja, ki so jih pripravili znani nemški gospodarski teoretiki. Zvezni poslanec in univerzitetni profesor dr. F. Bohm je razložil zasnove tako imenovanega svobodnega tržnega gospodarjenja. Profesor Socialne akademije iz Dortmunda dr. H. Bayer je v svojih izvajanjih zavrnil teorijo svobodnega tržnega gospodarjenja in razloži’ vzroke, ki porajajo potrebo po usmerjanju (planiranju) gospodarstva. Minister dir. H. Koch pa je v razpravi o politiki gospodarskih organizacij utemeljeval, da je potrebno zagoto-
viti dtlavcem pravico do »o-odločanja v gospodarstvu.
S temi tremi temami so prireditelji odprli na seminarju razpravo o problemih, na katerih se je pred kratkim v Avstriji skrhala vladna koalicija med socialnimi demokrati in Ljudsko stranko. Vodstvo Ljudske stranke je namreč naklonjeno svobodnemu tržnemu gospodarjenju, tako imenovanemu neoliberalizmu v gospodarstvu. Za konkretne razmere v Avstriji to pomeni, da se zavzemajo za reprlvatizacijo nacionalizirane industrije, za zožitev vpliva delavskih svetov v gospodarstvu in podobno. Socialni demokrati pa se ogrevajo za usmerjano (planirano) gospodarstvo. Za razmere v Avstriji se to pravi, da so za nadaljnje podržavljeni e proizvod-nie, da so za uvajanje planiranja v gospodarstvu, za povečan vpliv sindikatov na gospodarstvo itd.
Zanimivo je torej, da so o gospodarsko in politično najob-čutljivajšem vprašanju, ki se z njim danes ukvarjajo vse politične sile v Avstriji in od katerega razpleta j* v deželi mar-
sikaj odvisno, govorili ekonomski strokovnjaki iz Zahodne Nemčije.
Za tako potezo so se prireditelji seminarja verjetno odločili zaradi tega, da bi se izognili očitku, da vnašajo politične razprtije v sindikate. Avstrijski sindikati namreč združujejo delavce, ki pripadajo različnim političnim strankam (socialni demokrati, ko» munistj,. klerikalci itd.). Da bi se izognili političnim razprtijam v sindikatih, so jih že takoj po vojni razglasili za nad-polltične. Seveda pa imajo v teh sindikatih socialni demokrati veliko večino.
Naj bodo vzroki taki ali drugačni. dejstvo je, da se je razvila polemika o temi, ki je jabolko spora med socialnimi demokrati in Ljudsko stranko v Avstriji, pravzaprav med dvema nemškima gospodarskima teoretikoma, med Bohmom, ki je zagovarjal popolnoma svobodno gospodarjenje, in med Bayenjem, ki se je zavzemal za usmerjano (planirano) gospodarjenj e.
Takoj je seveda potrebno povedati, da sta oba omenjena
teoretika, in Bohm in Bayer, vzela kapitalistični gospodarski sistem ko,t dano dejstvo. Nobeden ni nit; v mislih poiz-kušal preiti ta okvir. Razlika med njima je bila torej 1« v tem, da sta imela različne poglede na to, kako je mogoče nadalje razvijati kapitalistično gospodarstvo. V teh okvirih ostaja, tudi gospodarska politika socialnih demokratov. Na ta račun so posamezni udeleženci seminarja, ki so prišli iz podjetij, izrekli nekaj tehtnih opazk. Njihovi pomisleki sC bili med drugimi takile: pc1 obstoječih socialnih odnosih )e resno planiranje neostvarljiv0’ ker prevladuje inte-re® profit®* Pri obstoječem političnem sistemu je planiranje nemogoče. ker je sistem premalo učinkovit, da bi zagotovil izvajanj* planov. V sedanjih družbenih prilikah ie nemogoče zagotovit delavcem nesporno pravico, d® b: sodelovali pri delitvi dobic ka podjetij. Celotne razprav® na seminarju seveda niso kr®' nile v tej smeri. Zaradi tež® so bile omenjene pripornih® bolj ali manj opažene, ali hfri Ije rečeno, ostale so bolj ® manij prezrte obrobne °Pa"^
Bohm in Bayer pa sta seY®.h le glasnika dveh razlicn struj, ki se pojavljata tako P1 v teoretiki kot med praktiki zahodnem kapitalističnem » spodarskem svetu.
Pristaši prve struje, t,agg imenovanega neoliberalirin®-
zavzemajo za povsem sv-ohe*’ tržno gospodarjenje. Po ni vem mnenju je edini regul®
! v gospodarstvu mehanizem __ nih cen. Zaradi tega m®*”” da je potrebno predvsem &’*lr
»Konferenca združitve«
Albanski »prispevek« I
na Japonskem
Prvi koraki k odstranitvi petletne razcepljenosti v sindikalnem gibanju
Tradicionalna pomladna ofenziva japonskih delavcev ima letos poseben prizvok: združitev. To besedo je slišati čedalje pogosteje na sindikalnih zfooroi-vantjih in v razgovorih. Številč-no močno, toda organizacijsko neenotno japonsko sindikalno gibanje je prišlo v začetku le-
Drugačne pojme o enotnosti • ima Generalni -rsvet japonskih sindikatov (SOHIO), najmočnejša in najbolj- vplivna sindikalna centrala na Japonskem (3,8 milijona članov), ki ni včlanjena v nobeno mednarodno sindikalno organizacijo. SOHIO je bil tudi že prej /.agovorrf.k
toinjega leta nazadnje le v ti-•to falzo, ko se kažejo močne težnjo po ponovni upostavitvl enotnosti.
Petletno obdobje razdeljenosti je nazorno kazalo škodljivost razcepljenosti v sindikatih, zato je bilo v teh letih pogosto slišati pobude za združitev. Sindikalne centrale SOHIO, ZENRO In druge so večkrat pozivale k enotnosti, do združitve pa ni prišlo. k«r niso dozoreli pogoji za to.
enotnosti, zato je sprejel pobudo ZENRO z% ustanovitev združene sindikalne fronte, vendar z drugačnimi, realnejšimi koncepti. Ta organizacija meni, da formalna ustanovitev združene sindikalne fronte ni najboljša rešitev v sedanjem položaju, ko so ovire za uresničenje te zamisli močnejše kot volja in moč tistih, ki jih hočejo premagati. SOHIO odkrito poudarja, da pogoji za ta ukrep še niso dozoreli. več ko zreli pa so za enotno
akcijo vseh sindikalnih organizacij, kadar gre za življenjska vprašanja delavskega razreda.
SOHIO je že dobro znan Kot organizator delavskih pomladnih in jesenskih ofenziv. Te zelo množične akcije imajo za cilj na splošno zvišati rifezde ter izboljšati življenjske in delovne pogoje delavcev. Zdaj zahteva SOHIO, naj se vključijo v to veliko akcijo druge sindikalne centrale, tako da bo akcija enoten izraz moči delavskega razreda. V odgovoru na omenjeni poziv poudarja SOHIO, da so skupne akcije za višje mezde, za krajši delovni teden, za rešitev problemov brezposelnosti, za boj proti monopolistom v industriji in za čim hitrejše včlanjevanje brezposelnih in delavcev v majhnih podjetjih najboljša pot k enotnosti sindikalnega gibanja. Pri tem ne odklanjajo možnosti formalne ustanovitve združene sindikalne fronte, ko. bodo dozoreli pogoji.
UGODNO VZDUŠJE
S takšnimi koncepti so prišli zastopniki obeh sindikalnih central na skupno konferenco, ki je bila 24. januarja. Navzoči so bili tudi zastopniki Nacip-naln© federacije industrijskih organizacij SlNSANBECU, po velikosti tretje sindikalne centrale, ki pa ima znatno manjši vpliv, ter zastopniki nekaterih neodvisnih sindikatov. Po daljšem času so bil; spet vsi zbra-^ ni. Vzdušje na sestanku so označili kot ugodno. Nihče ni več trmasto vztrajal na izključnih stališčih, nihče ni odklanjal nadaljnjih stikov v primeru, če bi stališč© enega ne naletelo na ugoden odmev pri drugem.
Konferenca je izpolnila svoj poglavitni namen, svobodno izmenjavo mnenj. V takšnem
Najnovejšo pobudo za enotno sindikalno fronto je dal Kongres japonskih sindikatov ZElNRO. Po moči in vplivu druga sindikalna centrala na Japonskem — šteje okoli milijon članov — je sprejela na Novembrskem kongresu sklep, da bo povabiia vse .laponske sindikalne organizacije na skupno konferenco. Predlagatelji te konference so poudarjali v .poživil, da bi se , bilo treba pogovoriti o možnostih za ustanovitev združene	s ind i kal ne
fronte. Poziv je naletel, na ugoden odmev, sprejele so ga vse sindikalne organizacije.
Ko je ZENRO skliceval konferenco, je kakor poprej stavil pogoje. To pot je naznačil štiri načela za združitev, med katerimi omenjajo zlasti zadnji dve. Eno zahteva, naj bi se iz združene fronte odstranili vpliv Svetovne 1 sindikalne federacije (SSF) ter 'jo usmerili k Mednarodni konfederaciji svobodnih sindikatov (MKSS), medtem ko druga predvideva prekinitev vseh stikov s komunistično partijo. Jasno je torej, kam piha veter. ZENRO je član MKSS in že-li spravit; vse japonsko sindikalno gibanje v okrilje te organizacije.
ZVEDELI SMO...
... da je bila v Tokiu konferenca, na kateri so predstavniki 15 azijskih dežel razpravljali o storilnosti. Proučili so možnosti in sredstva za medsebojno pomoč azijskih dežel pri večanju storilnosti ter za izmenjavo tehničnih izkušenj in strokovnjakov.
... da pripravlja Visoki komisariat OZN za begunce nove načrte za rešitev problemov v zvezi z begunskimi otroki. V avstrijskih, zahod-nonemških, italijanskih in grških taboriščih je okoli 10.000 otrok, mlajših od štirinajst let, ki živijo v zelo težavnih razmerah.
... da so se na Irskem sporazumeli o združitvi dveh sindikalnih central. Ustanovili bodo novo organizacijo, ki se bo imenovala Irski kongres sindikatov.
... da je bila v Nairobiju (Kenija) druga afriška kon-
ferenca poštnih, telegrafskih in telefonskih delavcev.
... da je norveška vlada sestavila na predlog sindikatov poseben odbor, ki naj bi proučil posledice skrajšanja delovnega tedna od 48 na 45 ur. Odbor bo zbiral podatke o krajšanju delovnega tedna v posameznih industrijskih panogah in o posledicah, ki se kažejo v proizvodnji, storilnosti, zaposlenosti, eezur-nem delu in izostajanju z .dela.
... da pripravljajo delavske in študentske organizacije v brazilski državi Sao Paolo pohod na Rio de Ja-neiro v znamenje protesta proti naraščajoči draginji.
... da je Mednarodna organizacija dela sklenila odpreti v Moskvi svoj urad. Za direktorja so postavili Ivana Sadčikova, bivšega sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji in Iranu.
vzdušju je tudi potekala. Res je pomenila .začetek, vendar je dala tudi nekaj rezultatov. Sestavili ro dvajsetčlanski konferenčni odboir, katerega člani so postali zastopniki vseh organizacij. Odbor je prevzel vodilno vlogo nadaljnjem organiziranju podobnih zborovanj, ki se bodo poslej uradno imenovala »konference združitve«.
tlgodn; začetki snovanja enotnega sindikalnega gibanja na Japonskem so nedvomno odsev težavnega gospodarskega položaja, v katerem je trenutno sedem milijonov delavcev v tej deželi. V nekaterih industrijskih panogah so delavcem nedavno znižali mezde. Čedalje hujša je brezposelnost kot po-Mediica reoesiie in naraščanja avtomatizacije. Vlada ni storila še ničesar, da bi ublažila težavni položaj delavcev, zato mo-i*jo( sindikati nastopati čedalje o<^očneje. To jih zbližuje, čeprav je med njimi sicer precej nesoglasij. Le malo verjetno je, da bodo kaj kmalu uresničili zamisel o združeni sindikalni fronti, vendar kaže več znakov, da bo prišlo do vrste skupnih akcij vseh sindikalnih central. To pa je za japonski delavski razred precej bolj pomembno kot formalna ustanovitev enotne organizacije.
T. O.
k mednarodnemu sodelovanju
Prihodnji mesec bo IV. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Na sindikalnih kongresih v državnem merilu se zbirajo tudi zastopniki sindikatov In delavskega razreda drugih dežel; Tako je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poslal vabila na ta kongres sindikalnim organizacijam . mnogih dežel ne glede na njihovo pripadnost k mednarodnim sindikalnim organizacijam, prav tako pa tudi tistim, ki niso vključene v nobeno izmed sedanjih mednarodnih sindikalnih central. Vabilo je prejela tudi Zveza sindikatov Albanije, ker je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije da stališču, da je treba povabiti tudi tiste sindikalne organizacije, s katerimi nima nikakršnih stikov, in tako ie„ z albanskimi sindikati.
Vabilu so se že odzvale najštevilnejše, najuglednejše in najbolj vplivne sindikalne organizacije, ki so napovedale svoje delegate. Odgovoril je tudi predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Albanije v pismu, katerega zaključek objavljamo v celoti:
»Centralni svet Zveze sindikatov Albanije izraža s tem, da ne bo sodeloval na IV. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, prezir do sedanjega vodstva Zveze sindikatov Jugoslavije, kj je spravilo J^vezo sindikatov v službo protisindikalne, protisocialistične in protisovjetske politike ter 51
V_________________________________________________
pod plaščem nevtralnosti namenilo pokvarjeno vlogo razbijalca enotnosti.
Sklep, da ne bomo sodelovali na IV. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ie izraz ogorčenosti delovnih ljudi Albanije spričo sovražnega, velikosrbskega stališča, ki ga zavzema klika na oblasti v Jugoslaviji proti naši deželi, hkrati pa izraz solidarnosti s herojskim delavskim razredom Jugoslavije In z vsemi bratskimi jugoslovanskimi narodi.«
Tej »obrazložitvi« In besednjaku Centralnega sveta albanskih sindikatov ni potreben komentar, Ko so sestavljali pismo, so si sami napisali legitimacijo in se pokazali v pravi luči tako pred našimi sindikati kakor pred svetovnim . sindikalnim gibanjem. Takšno stališče vodstva albanskih sindikatov je tragično in smešno. Tragično zato, ker je zanesljivo povsem drugačno od razpoloženja albanskih delovnih ljudi In v nasprotju s potrebami po sode^vaniu med sindikalnimi gibanji sosedniih deže’ — zato je bilo vabilo tudi poslano albanskim sindikatom — smešno pa zaradi tega ker bodo na IV. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije sodeloval© številne delegacije iz Evrope, Azije. Afrike in Latinske Amerike. Tako kaže »bojkot« kongresa s strani Centralnega sveta Zveze sindikatov Albanije, kako voditelji albanskih sindikatov - pojmujejo in v praksi uresničujejo svoj »tnternacionall-zerh« in kako spravljajo sami sebe v smešen položaj.
___________________________________________J
Kongres sovjetskih
sindikatov
V Mostovi je bil XII. kongres sovjetskih sindikatov, na katerem so razpravljali o organizaciji socialističnega tekmovanja in o uspehih, kj jh je tekmovanje prineslo v prizadevanju za večjo proizvodnjo, o boju za izpolnitev sedemletke, dalje o rezultatih, ki so jih dosegle stalne proizvodne konference v tovarnah, o vlogi sindikatov v boju proti negativnim pojavom v družbi, kot so na primer »huliganstvo«, pijančevanje, špekulacije in pod., ter o velikem pomenu sodelovanja delavcev v družbenem nadzorstvu na delom komunalnih ustanov, trgovine in gostinstva. Govorili so tudi o reorganizaciji sindikatov, ki so jo izvedli pred : letom dni.
Glavni referat je imel predsednik vsezveznega centralnega sveta sindikatov Viktor Gri. šin, ki je med drugim povedal,
Nemški socialni demokrati v Jugoslaviji
Zadnj© oni preteklega tedna se je mudija v JugoslavJ' delegacij a	soc ialnodemokratske
frakcije zal cdnonemškega zveznega zbora, ki jo je vodil Fritz F.-ler. Zahcdnonemški scela.n, demokrat; sc z našimi delavnimi in političnimi' voditelji izmenjali m-sx: o perečih mednarodnih problemih, zlasti -s nem šktm in o berlinskem vprašanj 'j.
da sodeluje na proizvodnih posvetih okoli sedem milijonov delavcev in nameščencev. Dejal je, da je centralni organ sovjetskih sindikatov pripravil vrsto novih zakonov o delu, ki jih bodo predložili Vrhovnemu sovjetu ZSSR.
Grišin s© je zavzemal za širše mednarodno sodelovanje vseh sindikalnih organizacij po svetu. V tej zvezi je dejal, da so med sovjetskimi in jugoslovanskimi sindikati dobri odnosi. Ko je našteval znane predstavnike svetovnega delavskega razreda, ki so umrl} v obdobju med tem in prejšnjim kongresom in ki jih je kongres počastil z molkom, je omenil tudi Djuro Salaja, umrlega predsedn itoa Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
Med mnogimi tujimi delegacijami, ki so prisostvovale kongresu, je bila tudi jugoslovanska pod vodstvom Mike Spiljaka, p o dp r e ds edin,itoa Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. V pozdravni besedi je tovariš Spiljak izrazil pripravljenost jugoslovanskih sindikatov razvijati in poglabljati sodelovanje in zveze s sovjetskimi sindikati. Poudaril je, da je mednarodno sodelovanje delavskega razreda in njegovih'organizacij tem bolj mogoče, čim bolj se krepijo socialistične sile po svetu in čim močnejša je vloga delavskega razreda in sindikatov v narodnoosvobodilnih gibanjih in v prot [kolonialnem boju. Tovariš Špiljak je opozoril na zapleteni položaj znotraj' mednarodnega sindikalnega giba-
nja in na bogastvo borbenih poti, po katerih se delavski razred navzlic težavam prebija naprej in utrjuje svoj vpliv.
Mika Spiljak je poudaril, da je Zveza sindikatov Jugoslavije podpirala in da bo tudi v prihodnje podpirala vse mednarodne akcije, k; zbližujejo srtdikate in krepijo njihovo medsebojno sodelovanje navzlic razlikam v pojmovanju raznih vprašanj, sodobnega razvoja. Dejal je, da naši sindikati aktivno sodelujejo pri graditvi družbenega reda, v katerem ne bo izkoriščanj človeka po 61o-, veku, ter se borijo za človeške odnose, ža razvoj samoupravljanja delavskega razreda, za višjo življenjsko raven in za resnične socialistične odnose med ljudmi,
»Upravičeno smo ponosni na dejstvo,« je dejal tovariš Spiljak, »da so naši sindikati mnogo prispevali k uspešnemu razvoju našega gospodarstva, zlasti industrije, katere skupna proizvodnja se je v minulih dveh letih povečala za 29,7 odstotka, ter za izboljšanje realnih pktč naših delovnih ljudi,
ki so se v dveh letih izpopolnjevanja petletnega plana zvišale povprečno za 15 odstotkov.* Na koncu je podpredsednik Centralnega sveta ZSJ izrazil zadovoljstvo, da »bomo na našem kongresu v aprilu lahko pozdravli' delegacijo sovjetskih sindikatov in * tem ponovno izpričali zainteresiranost delavskega razreda naših dežel, naših harodov in držav za medsebojno sodelovanje«.
Nemiri v Tibetu
Ves minulj teden je indijski tisk objavljal poročila o nemirih v Tibetu, ki so se začeli 20. marca s spopadi v glavnem mestu Tibeta. Lasi. Delhijski listi pišejo, da so nemiri izbruhnil! zato, ker kitajska vlada vedno bolj krati Tibetancem avtonomijo, kj jim jo je prej sama priznala. Ko pa je kitajska vlada zahtevala, naj Dallaj iama odpotuje v Peking brez svoje osebne straže, je prišlo do demonstracij in bojev, med katerimi je padlo kakih sto Tibetancev in 50 Kitajcev.
i r. -

ZENSKE
ŽABICE
CREPPE NVLON
iTOVM NOGAVIC IN »NE BMCIJE - POjZElA
■i
toviti nemoteno delovanje ome-Njcnega mehanizma.
Vlogo države v gospodarstvu Primerjajo z vlogo sodnika na športnem igrišču. Njegova naloga ni, da igra, da tekmuje, da vpliva na igro, ampak mora zagotavljati, da še igra po obstoječih pravilih. Naloga države je., da s svojo politično avtoriteto zagotovi popolnoma Neovirano delovanje tržnega •Nehati izma.
Pristaši neoliberalizma nads Je razglašajo, da sta delodajs •o® (lastnik proizvajalnih sreč r^v) in delojemalec popolne •Na svobodna in da skladno rznimj prilikami popolnom •Vobodno sklepata delovna raz erja, p0 njihovem mnenju j
tod • k* svoboden status de Poaj alcev jn delojemalcev za k lti. Zaradi tega je, po nji ^Pvetn mnenju, vsak® organi j„ran‘0 mezdno nastopanje de ■>vcev v nasprotju z omenje •Ni svoboščinami. Upravlja jJ® Podjetja je stvar podjetni • dobiček je plod njegoveg ‘?PodBrskega prizadevanja. -j radi tega je soodločanje de s Vcev podjetjih v nasprotj svoboščinami podjetnikov, za
'toVč P0 Ul^e'-*e,žbi delavcev pr ičku pa so p,0(Vsem neute
trj Jene’ ker presegajo okvi tn jega dogovora, sklenijeneg N /^odatjalici in delojemalc
toka 6nega dv,°'ma ni’ da i
ga zasNova svobodnega tržne gospodarstva v kričečem na v	z dejanskimi prilikam
hevu	svetu. Pristaš
®Clib6raUzma bi radi ustavil
“«nski razvoj v sodobne® radi bi uporabili poli j^®9avtoiriteto države, da b '-‘■Vtrirali čase cvetočega toa
pital tema, čase, v katerih je bij delavec dejansko prepuščen tržnim prilikam in svojevolji kapitalistov. Taki poizkusi so seveda že vnaprej obsojeni na k] a vem propad, lahko pa marsikje povzroče v gospodarstvu večje ali manjše preglavice in zaplete. Take preglavice prete trenutno tudi avstrijskemu gospodarstvu, ker se voditelji Ljudske stranke, kot pristaši neoliberalizma, zavzemajo za .ukrepe, ki bi pomenili, gledano s stališča splošnih teženj v razvoju sodobnega gospodarstva, resen korak nazaj.
Pristaši druge struje pa se zavzemajo za to, da se prične' kapitalistično gospodarjenje v večji meri usmerjati, planirati. Vzporedno s tem zahtevajo, eni jasneje, drugi manj odločno, da se poveča vpliv države na gospodarstvo in da se dovoli delavcem pravica do soodloča nja v podjetjih.
Kakšno naj bo to usmerjanje (planiranje) in kdo naj usmerja, glede tega seveda ni jasnih stališč. Ostajajo le pri najbolj splošnih predpostavkah, na katerih naj bi razvili planiranje. Tako je treba zagotoviti predvsem čimvečjo samostojnost podjetij. Smatrajo celo, da bi bilo potrebno prepustiti razvoj tehnike v določeni panogi, koncentracijo proizvodnje itd. najbolj razvitim podjetjem oziroma koncernom. Manjša podjetja, če bi hotela ostati, bi morala temu razvoju slediti ali pa se vključiti v posamezne koncerne. Koncentrirali naj bi torej le tiste posle, ki jih je nemogoče uspešno voditi z zor nega kota podjetja, koncerna itd. Planiranje naj bi bilo
okvirno, služilo naj bi koordinaciji. Po takih mišljenjih za planiranje niti ni potrebna posebna ustanova, temveč zadoščajo dogovori med predstav-. niki gospodarstva.
Zanimivo pa je, da se pristaši usmerjanega gospodarstva zavzemajo za to, da se omogoči delavcem soodločanje v gospodarstvu in da se. jim ne odreka pravica do udeležbe pri dobičku. Smatrajo, da sta to dve zelo primerni obliki za to, da se1 doseže večja interesiranost delavcev za razvoj kapitalističnega gospodarstva.
O vseh teh pogledih so razpravljali na seminarju. Vendar pa se razgovor ni dvignil iznad ravni polemike zoper teorije pristašev neoliberalizma. To se pravi, na seminarju so ostali pri informaciji, ne da bi prišli do kakršnih koli skupnih zaključkov ali pogledov.
Za razliko od pristašev go-spodarškega nebi iberalizma, k\ v svojih teorijah sploh ne računajo z objektivnimi zakonitostmi v razvoju proizvajalnih sil, naslanjajo pristaši usmer-jevanega gospodarstva svoje poglede na dejanske prilike v gospodarstvu. Ugotavljajo namreč, da je v gospodarstvu v teku silna koncentracija proizvajalnih sredstev, ,da je sodobna tehnika zavzela tak obseg, da je Izoliran zasebni kapital sploh že neučinkovit in podobno. Po njihovem mnenju je era povsem svobodne tržne konkurence era preteklosti, medtem ko je naš čas doba zelo velike koncentracije v gospodarstvu, koncentracije, ki ima svoje notranje ekonomske vzroke, koncentracije, g katero je tre-
ba računati in ki je ni mogoče preprečiti s pravnimi sredstvi. Na osnovi tega ugotavljajo, da svobodna tržna „ konkurenca sploh ni več regulator, ki bi mogel vplivati na skladen razvoj proizvajalnih sil, na njihovo harmonično rast (investicije, koncentracija itd.). Poleg tega ugotavljajo, da na nacionalno tržišče v večji ali manjši meri vpliva tudi svetovni trg. Razlike med ravnijo razvitosti proizvajalnih sil v posameznih deželah, pa so tako velike, da bi v primeru odprte tržne konkurence svetovni trg povsem zadušil razvoj gospodarstva v manj razvitih deželah. Tudi s tega vidika se zdi svobodno tržno gospodarjenje povsem nesprejemljivo. Na temelju teh ugotovitev torej pri-' bajajo do zaključka, da je nuj -no potrebno razvoj gospodarskih panog usmerjati z enotnega vidika. Od tod naprej pa stališč nimajo izdelanih.
Tako smo prišli do druge skupine predavanj. Ta predavanja so pripravili najvidnejši sindikalni odborniki in so obsegala mezdno, socialno in sindikalno politiko. Podoba je, da predavateljem pri teh temah ni šlo predvsem za to, da bi sprožili o nekaterih zadevah razprave; ampak je bil njihov namen predvsem, da obveste udeležence seminarja o nekaterih stališčih, ki se formirajo v vodstvu -sindikatov v zvezi s pripravami na parlamentarne volitve in na kongres sindikatov. Zato so bila ta predavanja beli informacij? kot pa uvod za razpravo. Razprava se je omejevala v glavnem le na vprašanja, • katerimi so s«
udeleženci obračali na predavatelj e.
V omenjenih predavanjih pa so predavatelji načeli nekatera zelo važna vprašanja. Posebno veliko pozornost so predavatelji posvetili skrbi za povečanje produktivnosti dela. Generalni sekretar sindikatov F. Klennar je obširno utemeljeval, da morajo biti vsi zahtevki za povečane zaslužke in za izboljšan položaj delavcev povezani s skrbjo za povečano produktivnost. Ugotovil je, da ni mogoče izboljševati materialnega položaja delavcev, če hkrati ne raste produktivnost. S tem v zvezi je opozoril tudi na nekatera nerazumevanja med delavci, ki očitajo delavskim svetom, da premalo skrbe za plače In da preveč upešte-• vajo knrbti podjetja. Klennar je dejal, da morajo ielavsk! svet:	voditi svojo pol Uka z
d'eh vidikov. E vidika koristi in napredka podjetja in z vidika neposredni Ir kori r i delavcev. Pri sleherni zahtevi po po-višrnju zaslužkov je nujne treba upoštevati ti*di to. če tako povišanje gospodarstvo zmore.
\ neposredni zvezi s tem problemom ;e generainj sekre tar sindiks tov A. Uenya m, jo namreč dva gene-atnd se kretarja) načel vprašanje tako imenovane plače za de o in so-pialnega ter družinska do datka. F■ ■ zoril je na to, d? »o razni dodatki, ki j.h delavci prejem.,‘c. nesorazmerno visoki p: merjavi z njihovo plačo za Cf-io. Sindikali menijo, da je treba delati predvsem na tem, da se poveča osnovna plača za delo. he pa da se skupni zaslužki uravnavajo s
socialnim! dodatki.
V	, zvezi s problem; življenjskega standarda je Henya razložil tudi stališča sindikatov glede stavke. Dejal je, da je mnogo koristneje in smotrna-je, če se delavci oo-lj potrpežljivo razgovarjajo z delodajalci, kot pa da stavkajo.
Vsi voditelji sindikatov pa so napovedali, da se bodo sindikati dvignili iz ozkih okvirov mezdne politike in da se bodo začeli kompleksno ukvarjati- z gospodarsko politiko. K.ennar je dejal, da sindikate v to sili razvoj gospodarstva. Obseg koncentracije industrije je že tako velik, da mu zasebni kapital ni več kos in zato je tre-‘ ba najti ustrezne oblike združevanja. Avtomatizacija proizvodnje povzroča velike spremembe v položaju delavcev, občutno namreč raste število uslužbencev. Tehnični razvoj povečuje 'proizvajalni obseg gospodarstva, povzroča pa upadanje 'števila zaposlenih. V podjetjih, ki so zelo razvita, predstavlja mezda zelo. majhen del dohodka in obstoji nevarnost, da tam mezde , nesorazmerno porastejo ter da se formira neke vrste delavska aristokracija. Vsi ti in podobni procesi v gospodarstvu zahtevajo, da začno sindikati spremljati vse to dogajanje in da nanj vplivajo. Zaradi tega se je pokazala tudi potreba po osnovanju posebne gospodarske komisije, to je paritetne komisije, ki bo to proučevala In v kateri bodo sodelovali predstavniki sindikatov.
V	tretjo skupino pa sodi informativno predavanje, ki so ga imeli jugoslovanski delegat'
na seminarju o vlogi delavskih svetov v jugoslovanskem gospodarskem sistemu in razgovori o tem problemu z udeleženci seminarja.
Predstavniki jugoslovanskih sindikatov so bili deležni znatne pozornosti. Ze na večer pred pričetkom seminarja se je razvil obširnejši razgovor med člani ^jugoslovanske delegacije in člani vodstva avstrijskih sindikatov. Predmet razgovora sta bili dve temi: sistem samoupravljanja v Jugoslaviji in s tem v zvezi gospodarski sistem ter zbliževanje med avstrijskimi in jugoslovanskimi sindikati. Ta druga tema je tem bolj razumljiva, kajti predstavniki jugoslovanskih sindikatov so bili tokrat prvič uradno v gosteh pri avstrijskih sindikatih.
V teku samega seminarja je vodstvo sindikatov povabilo jugoslovanske udeležence tudi na Dunaj, kjer sta jih v vodstvu avstrijskih sindikatov sprejela podpredsednik in generalni sekretar. Enako so povabili jugoslovanske delegate V/ goste nekateri delovni kolektivi. Zaradi skopo odmerjenega časa so se jugoslovanski delegati odzvali le povabilu delovnega kolektiva, tovarne vagonov Simmering v Grazu.
Vsi udeleženci seminarja so pokazali neverjetno veliko zanimanje tako za jugoslovanski sistem samoupravljanja kot za gospodarski sistem. Do-govor-ieno je bilo, da bi se zveze med jugoslovanskimi in avstrijskimi sindikati nadalje razvile in razširile na vsa področja sindikalne aktivnosti.
Roman A!b>-eht
Z LETALOM X-15 V VESOLJE
MOTOR ZA 27.000 KG POTISNE SILE IN HITROSTI.
KAKRŠNIH ŠE NISO NIKOLI DOSEGLI
GRAJA
WRIGHT STA TVEGALA VEČ, PA VENDAR: ALI BO PILOTU USPELO VARNO PRIPELJATI LETALO X-15 NAZAJ NA ZEMLJO, OD KODER JE VZLETEL?
o so Američani pred kratkim prvič pokazaii javnosti letalo X-l5, stvar niti nj vzbudila prevelike pozor-noiti; o tem letalu so namreč že nekaj -mesecev prev veliko pisali vsi listi po svetu in so si -ljudje, čeprav le na osnovi ugibanj, o njem izdelali tudi precej točne predstave. Sicer pa Američani tudi tokrat, ob razkritju njihove »top secret« — vrhunske skrivnosti — s podrobnejšimi podatki niso 'bili kdo ve kaj radiodami. Letalo so le pokazali in povedali, da že leti. Podrobnejših številk o njegovi gradnji seveda ni bilo, letalo so opisali le v glavnih črtah. '
Poročila, ki so sledila v naslednjih tednih, pripovedujejo, da sedaj X-15 že temeljito preizkušajo in da so z njim uspešno opravili tudi nekaj prvih poskusnih pristankov z velikih višin. Tako res lahko upravičeno pričakujemo, da bo X-1S že V najkrajšem času pripravljen za svoj poglavitni namen — za polet v visoko atmosfero našega planeta in še dlje, v medplanetarni prostor 200—300 kip visoko nad Zemljo. Družba Norih American, Id se z letalom X-l!5 ukvarja že pet let, ga misli namreč uporabiti za proučevanje letenja pri zem veliki hitrosti in v visoki atmosferi, mimo tega pa bi bilo X-15 tudi prvo letalo, ki bi skupaii s pilotom nekaj časa krožilo okoli našega planeta kot satelit in potem tudi spet pristalo na Zemlji.	*
HITROST ^ 5400 km NA URO!
X-1S sodi v serijo slikovitih »X« letal, ki z njimi Američani že nekai let proučujejo letenje v ekstremnih pogojih In preizkušajo nova konstrukcijska gradiva ter nove pogonske In krmilne sisteme. S temi letali so na pril tkn že dosegli 2—3-kratno zvočno hitrost, letalo »Bell Xt2« pa se je dvignilo že 38.560 m visoko.
Letalo X-15 v konstrukcijskem pogledu pravzaprav ni nič posebnega: dolgo a® okoli 15 m, čez krila ima komaj 6,7 m razpona, opremljeno pa je s pogonskim raketnim motorjem, ki razvije 27.000 kg potisne moči in omogoči letalu hitrost okoli 5400 km na uro. Kabina za pilota j d seveda nepropustno zaprta in ima vgrajeno klimatsko napravo, ki skrbi za to, da sta v kabini pritisk in temperatura stalna. Krila in repne površine letala X-!l6 sio v preseku pbdobnč rezilu noža, obrnjenega z ostrino naprej. Mimogrede naj povemo kot zanimivost, da so robovi kril in repa pri letalih »X« tako ostri, da Jih Imajo obložene s plutovino, kadar so letala v hangarjih; ob robovih, ki so ostri kot britev, bi se ljudje lahko ranili!
Raketni motor letala X-1S tehta komaj 468kg. Pogonsko gorivo je najbrž —..vsaj po dosedanjih napovedih sodeč — iz amo-nijaka, tekočega kisika in kerosena, v trupu vgrajeni rezervoarji pa lahko sprejmejo goriva za 200 sekund delovanja raketnega motorja.
KRMILJENJE Z REAKCIJSKO SILO
Vzlet letala X-1S sl zamigljajo teko. da ga bo velik strateiSkl bombnik — močni B-52 — dvignil 12.000 m visoko, potem pa bo X-15 začel leteti z lastnim pogonskim motorjem. Strokovnjaki računajo, da bi potem pilot lahko z ,X-16 dosegel višino 160 km.
Na omenjeni višini znaša zračni pritisk toomaj sto milijonski del pritiska na mor-

X*
ROČAJ ZA PHO
Pilo imamo ponavadi nasajeno na običajem lesen ročaj, ki pa se večkrat izkaže za zelo neprikladnega, posebno kadar pilimo kakšno večjo ravno plo-spev. Za takšne namene sl bomo pilo nasadili na poseben ročaj, ki sl ga lahko naredimo sami:
Zasilen ročaj za pilo, ki naj nam služi za piljenje večjih ravnih ploskev, si naredimo iz okrogle železne palice, ki jo ukrivimo tako kot kaže slika, nakar
jo privalimo na ročaj pile (gornji del ročaja se pile samo dotika). Zvar ne sme biti pretrden, da ročaj po potrebi lahko spet odtrgamo s pile.
Boljšo, stalnejšo rešitev omenjenega ročaja za pilo pa nazorno kaže druga skica na sliki; le-ta terja sicer več truda in časa, je pa takšen ročaj potem res trajen.
ški gladini, ozračje pa je že tako razredčeno, da let in krmiljenje letala na aerodinamičnih osnovah nista več možna. Zato ima X-15 poleg premakljivih krilc in repnih površin, ki mu služijo za krmiljenje v nižjih, gostejših zračnih plasteh, še poseben sistem majhnih šob, ki so vgrajene v nosu in na krilih letala. Iz teh šob izpušča pilot komprimlran zrak in tako povzroča reakcijske sile, ki je z njimi moč kramaritl letalo.
LETALO - SATELIT
Na poletih do višine 100 km bo X-15 zbiral podatke o pogojih letenja v najvišjih plasteh atmosfere. Še više pa se bo lahko povzpel s pomočjo posebne startne rakete, ki ga bo od matičnega letala B-52 pognala približno 30 km visoko, nakar bo začel delovati njegov raketni motor. Tako bo. pTavijo', strokovnjaki, letalo lahko doseglo višino 280 In še več kilometrov nad Zemljo in bo dobilo zadostno hitrost, da ho nekaj časa kot satelit krožilo okoli našega planeta. Graditelji letala računajo, da bi lahko ostal, X-15 na svoji krožni rpott. okoli Zemlje približno teden dni, v tem času pa bi — ob hitrosti okoli 25.000 km na uro! — nekaj več kot stokrat obkrožil naš planet ter se končno spet vrnil na izhodno letališče.
PRISTAJANJE »NA OBROKE«
Bolj kot start letala in let v medplanetarnem prostoru pa zadaja strokovnjakom mnogo preglavic vprašanje, kako omogočiti letalu X-15 povratek — ponoven pristanek na Zemlji.
Satelitov ne' morejo pripeljati nazaj na Zemljo predvsem zato, ker se pri letenju skozi nižje in gostejše zračne plasti spričo velikega, trenja predeč segrejejo in zgorijo. Prav isto bi ®e zgodilo tudi z letalom X-il5, ko bi se s polno hitrostjo spustilo z višine 150 ali še več kilometrov naravnost proti tlem.
X-16 bo zato pristajal na poseben način.' Na svoji satelitski krožni poti bo sprva s pomočjo zaviralnih motorjev zmanjšal hitrost in se bo spustil z gornje plasti atmosfere. Z ustavljenim raketnim motorjem bo potem kot jadralno letalo drsel proti Zemlji. Pri tem pa se bo njegova površina zaradi trenja vedno bolj segrevala. Ko ho temperatura površine letala dosegla najvlštjp dopustno mejo, bo pilot letalo spet usmeril navzgor, v redkejše zračne; plasti, in ga tam ohladil. Po določenem času bo ta manever ponovil in se bo tako v nekajkratnih postopnih »skokih«, pri čemer bo letalo še dvakrat obkrožilo Zemljo, spustil na letališče. Takšen povratni manever zahteva seveda zelo natančen let in terja od pilota, da se natanko drži predpisanega drsnega kota.
Ker je vidljivost Iz kabine X-15 zelo majhna (kabina je, kot je videti na sliki, vgrajena visoko v prednjem delu letala), bo
POIZKUSNI PILOT ROBERT WHITE, KAPETAN AMERIŠKEGA LETALSTVA, JE 2E DOLOČEN, DA BO VODIL LETALO X-15 V MEDPLANETARNI PROSTOR. TAKO BO PRVI ČLOVEK, KI MU BO USPELO — CE SE BO POSKUS POSREČIL — PRESTOPITI
PRAG VESOLJA.
Cako in koliko naj spimo?
Medicinska znanost je ugotovila, da je spanje ena najpomembnejših oblik počitka. Po tujih statistikah so ljudje, ki so preživeli nad 90 let. znali — pravilno in dobro spati.
Proučevanje spanja je v Indiji poseben predmet na medicinski fakulteti. S pomočjo posebne tehnike znajo mnogi Indijci nadzorovati delovanje organov lastnega telesa. Nekateri lahko lastnemu telesu celo »ukažejo«, naj se sprosti in povsem miruje. To jim tudi uspe. Seveda pa se je tega moč naučiti le s trajno vajo lastne volje, ki ji Indijci posvečajo mnogo pozornosti že od /.godnje mladosti.
Te umetnosti Indijcev se nam ni lahko naučiti, pa tudi ni nujno da jih povsem posnemamo; vsakdo lahko privadi svoj organizem na pravilno in učinkovito spanje.
Da bi bilo spanje dobro, je nujno prekiniti stik z okolico. To pa ni vse; ni namreč pomembno le to, kako dolgo traja spanje, marveč tudi, kako učinkovito je.
Umetnost dobrega, pravilnega spanja je v tem, da v določenem času povsem izkoristimo počitek, ki smo si ga namenili. Potem nam bo koristil tudi dvakraA krajši počitek kot sicer.
Medicinska proučevanja v Ameriki so odkrila, da je glede na starost nujno spatii do enega leta 22 ur na dan, do dveh let 14 ur, do četrtega leta 12 ur, do osmega leta 11 ur, do dvanajstega leta 10 ur, do 16. leta 9 ur, do dvajsetega leta 8 ur, do 45. leta 7 ur, do 55. leta 8 ur, do 65. leta 9 ur, nad 65 let pa spet po deset ur na dan.
Ropot je glavni sovražnik spanja. Med spanjem naš sluh Še naprej zaznava tudi ‘najrahlejse šume. Prenaša jih v možgane, ki jih posredujejo dalje v naše sanje. Nemirno spanje je bolje prekiniti in odstraniti varok šuma ali ropota, če je le-ta kje blizu nas, kot pa spati pod njegovim vplivom.
Atomska energija na Angleškem
Medtem ko britanska atomska elektrarna Calder Hall že nekaj časa uspešno obratuje, gradijo na Angleškem še štiri nove atomske elektrarne. Elektrarni v Bradvrellu In Berkeleyu bosta predvidoma zgrajeni prihodnje leto, elektrarni v Hunterstonu in Hinckley Pointu 196S. leta.
Nove atomske elektrarne, ki jih gradijo Britanci, bodo mnogo večje in gospodarnejše kot elektrarna v Calder Hallu. Zato so Britanci tudi povečali svoj program o proizvodnji atomske energije od 140« do 4000 megavatov.
Prehrana in utrujenost
TAKSNO JE LETALO X-15, KI SE BO DVIGNILO 150 IN VEG KILOMETROV VISOKO, NAKAR BO KOT SATELIT KROŽILO OKOLI ZEMLJE
varno pristajanje letala prav gotovo ’3-tnši oreh vsega podviga vzleta X-15. Na osnovi dosedanjih izkušenj ter opreme letala so sicer izračunali, da ima pilot, ki bo vzletel z X"1S, 92 odstotkov možnosti za srečno vrnitev In varen pristanek; tolikšen odstotek verjetnosti prav gotovo ni ‘spremljal bratov Wright In drugih pionirjev letalstva pri njihovih prvih poskusih. A vendar sl kar težko predstavljamo. bi človeku uspelo pripeljati majhno letalo — kakršno je na pogled tudi videti letalo X->1S — s krožne poti spet nazaj na Zemljo In s hitrostjo 450 km na uro. kolikor bo znašala njegova pristajalna hitrost (!), varno pristati na nekaj kilometrov dolgem letališču.
Uspešnost letala X-15 nam bodo pokazali poleti v naslednjih mesecih. Tehnični uspehi so na-s v zadnjem času že preneka-terikrat presenetili; upajmo, da prizadevanja graditeljev X-1S tudi tokrat ne bodo zaman. Tako bo postalo letalo-satellt skupaj s pilotom prednja straža v velikem oo-dvigu človeka, da bi dokončno osvojil tudi medplanetarni prostor.	Kid
JR 11 prehrana vpliva na počitek?
BL Zdravniki in mnogi univerzitetni m m profesorji so postregli z vrsto odgovorov na to vprašanje. Profesorja z ameriške univerze Tale Sta nekaj mesecev proučevala delavce, ki so imeli po štiri ali pet obrokov dnevno. Njune ugotovitve? Tl delavci so imeli v krvi več sladkorja, njihove mišice pa so bil« občutno močnejše kot pri tistih, ki so jedli po trikrat na dan. Spričo tega so bili prvi manj utrujeni kot drugi, kar pomeni — sta dejala profesorja — da po-goetnejšl obroki uspešno preganjajo utrujenost.
Strokovnjaki ®o mnenja, da je treba iskati vzroke utrujenosti v majhnih zalogah kisika in sladkorja v krvi. Zlasti mišice in živci občutijo pomanjkanje teh snovi. Ce hočemo, da jih bo v organizmu vedno dovolj, moramo jesti po večkrat na dan.
miv NA MOŽGANSKE CELICE
V	skladu z navado, da človek jš večkrat na dan, je teorija dr. Jeana Meyerja, ki pravi, da je odstotek sladkorja v krvi velikega pomena za delovanje tistih možganskih celic, ki vplivajo na tek in blažijo utrujenost. C e je sladkorja manj kot bi ga bilo treba — pravi dr. Norman Jollffe — zbuja »apestat«, kakor Imenuje zdravnik te celice, splošno utrujenost. V nasprotnem primeru pa je telo spočito.
Kako pa. 6e kdo čez dan mnogo dela in malo jč? Ali je hrana tudi zanj dobro zdravilo proti utrujenosti? Odgovor je kratek: Ne. Utrujenost zmanjšuje tek, zato ne jejmo mnogo, kadar smo zelo utrujeni, ker kai lahko pride do motenj v želodcu.
VITAMIN C PROTI UTRUJENOSTI
Vitamin C učinkovito pomaga odstranjevati strupene snovi, ki s® nabirajo v utrujenih mišicah, zato naj bi bil ta vitamin redni sestavni del hrane. Menda ni treba natačno naštevati, kje ga je največ (v solati, v sveži povrtnini, v svežem sadju Itd.). Preobilni obroki preveč obremenjujejo prebavila utrujenega organizma. Ce smo zelo utrujeni, je še posebej potrebna lahka hran«, ki vsebuje dosti vitamina C.
POČITEK PRED JEDJO ALI 1^0 NJEJ?
Kdaj naj malo zadremljemo, pred jedjo ali po njej?- Kdor spl pol ure pred obrokom, se telesno in duševno bolje počuti, spanje po jedi pa ovira normalno prebavo. Kdor misli, da ne more brez počitka po kosilu, naj sedi. ker -prebavila bolje delajo, če smo pokonci.
Marsikdo ima navado-, da se pred spanjem dobro najč, potem pa slabo spl. Seveda ni treba, da bi hodili lačni spat. Zaradi enega ali dveh grižljajev še ne bomo slabo spali, nasprotno, lahek prigrizek in skodelica mleka pa bosta zagotovila prijeten počitek, prebavne motnje in slabo spanje pa so posledica preobilnega ali neprimerno sestavljenega obroka.
KAVA IN UTRUJENOST
Ali razne pijače in preparati' blažijo utrujenost?
V	vsakdanjem življenju največkrat pijemo kavo In alkohol, marsikdo pa misli, da preganja utrujenost tudi s tobačnim dimom.
PO MNENJU MNOGIH STROKOVNJAKOV JE UTRUJENOST POSLEDICA PREMAJHNIH KOLIČIN SLADKORJA IN KISIKA V KRVI, KER SO MIŠICE IN ŽIVCI POSEBNO OBČUTLJIVI ZA POMANJKANJE TEH SNOVI
O kavi je moč povedati nekaj pozitivnih reči. Kofein spodbuja delovanje možgan in pospešuje gibe mišic. T<5 pomeni, da nam kava lahko začasno prežene občutek utrujenosti, ni pai hkrati tudi sredstvo proti njej. Če po nekaj skodelicah kave, seveda določen čas, začutimo 'utrujenost, nam -je potreben za obnovitev moči dokaj daljši počitek kot sicer.
ALKOHOL ŠE BOLJ ŠKODUJE
Z alkoholom je še slabše. Njegova prva lastnost: delovne sposobnosti ne stopnjuje, marveč jo zmanjšuje. Prav kot kava lahko tudi alkohol preslepil utrujenega delavca, če uživamo alkohol v manjših količinah, za nekaj časa preženemo občutek utrujenosti. Ljudje, ki so vajeni precejšnjlhkollčin alkohola, se naglo utrudijo. To velja zlasti za kronične pijance. V njihovi krvi je le malo sladkorja, mišicam in živcem pa pogosto pri-
manjkuje vitaminov. In kaj se zgodi? Takšni ljudje so že kar zaznavno utrujeni, ko normalni ljudje pravzaprav še niti ne čutijo posledic napora. Ko drugi začenjajo čutiti utrujenost, so tl že povsem onemogli.
TUDI TOBAK JE LE SLEPILO
Nikotin pospešuje srčni utrip in krvni obtok, vendar je tudi to sleoilo. Zaradi pospe-šanega utripa In obtoka krvi so možgani sprva bolje oskrbovani, ker prinaša kri vanje več sladkorja in kisika ter s tem blaži občutek utrujenosti. Dim pa vsebuje tudi ogljikov monoksid, ki- rdečlpi krvničkam odvzema kisik. Kadilec, ki naglo vdihava tobačni dim, sprejema vase ogljikov monoksid, ki uničuje nikotinsko trenutno koristnost. Nikotin seveda tudi škodljivo voliva na pljuča in na^druge organe.
B. A.
Vrtalni otok za nafto

napetosti tvol 1 ta alkohol nad vodno gladino izredno drobno plast, ki zavira Izhlapevanje.
Na jezeru s površino 350 hektarov so s tem dosegli, da se je zaradi Izhlapevanja znižala vodna gladina za 30 cm manj, kot bi se sicer brez plasti alkohola. Stroški poizkusa so znašali nekako milijon in pol dinarjev.
Pritlikavi radijski sprejemnik
Miniaturizacija elektronskih sestavnih delov In tranzistorska tehnika omogočata vedno manjše izmere elektronskih naprav. V Italiji so na primer sestaviH 80 gramov težak ter 6x5 cm velik radijski sprejemnik, torej komaj nekaj večji od škatlice vžigalic. Sprejemnik lahko deluje na baterije ali na izmenični tok in sprejema oddajne postaje na srednjih valovih.
Ponekod bogata nahajališča nafte pod morsko gladino so bila še pred leti nedosegljiva, dokler niso tam, kjer je morje plitvo, začeli postavljati vrtalnih stolpov kar na morsko dno. Potem pa so začeli graditi za večje globine posebne plavajoče ploščadi, ki Je nanje moč namestiti celotno vrtalno opremo.
Enega takšnih »vrtalnih otokov« kaže tudi naša slika. Zgradili so ga na Angleškem, od tam pa ga prav te dni vlečejo po morju v Indonezijo — do otoka Borneo, kjer so pod morjem bogata ležišča nafte. Posadka te ploščadi šteje 58 tehnikov in delavcev, na »vrtalnem otoku« lahko pristane helikopter, ploščad pa je zgrajena tako trdno, da klubuje tudi vetru, ki piha s hitrostjo 170 kilometrov na uro.
Konservirauje vode
Na umetnem Jezeru Steplien^ Creek v Avstraliji so preizkusili nov način, kako preprečiti izhlapevanje vode v sušnih obdobjih.
Nad vodno gladino so razpršili drobno plast cetilnega alkohola. Zaradi Melike površinske
Simič je. pismo odprl, vzel Iz njega mapo m jo položil na mizo, potem pa je pismo razgrnil in ga bral.
Ustaški zastavnik, ki je pospremil Sušiloviča, je tiho zaprl vrata za seboj. Simič je bral pismo in kimal. Gez nekaj trenutkov se je ozrl k ustaškima oficirjema:
»Tretja stotnija druge bojne se je silovito spopadla. Enajst ranjencev, pet mrtvih, nekaj jih je izginilo. Le kako so mogli tako bedasto pasti v zasedo?«
Spet je bral, to pot na glas: »Sovražne izgube niso znane. Zdi se, da je sovražnik odvlekel s seboj več ranjencev in mrtvih.«
Spet se je ozrl od pisma in se porogljivo nasmehnil: »Le naj jih vlačijol Ne bodo nam več ušli.«
Obraza obeh ustaških oficirjev sta se skremžila v nasmeh.
»Gospod poročnik, zastavnik Smailpvič vam bo,pokazal, kje boste prenočili,« se je Simič obrnil k Suši-loviču. »Jutri zjutraj se spet javite!«
Poročnik Sušikmč je pozdravil in šel. Na hodniku je obstal, da bi se oči navadile na temo. Tisti trenutek je slišal Simičev glas:
»Niti ne sanja se jim, da vemo, kje imajo podzemeljsko bolnišnico. To bo veselo, ko bomo vdrli vanjo.«
»To bo lepa klavnica,« je rekel drug glas, Sušilovič pa je čutil, da mu kri sili v glavo. Z negotovimi koraki je,.stopil po hodniku.
»To bo lepa klavnica... To bo lepa klavnica...« mu je odmevalo v ušesih. Brž je poiskal zastavnika Stnailoviča in mu rekel, da bi rad v Topine, kjer bi prenočil pri kmečkem znancu.
Zastavnik je bil zadovoljen, da mu ne bo treba skrbeti za poročnika:
»Prav, gospod poročnik. Tam je poveljstvo naše druge stotnije. Ni daleč. Pol ure, največ uro. Geslo vam je znano: Usora-Uskrs.«
Večerni mrak se je umaknil nočni temi. Oblaki so nadaljevali potovanje brez konca in kraja, le kdaj pa kdaj je med njimi pokukala na zemljo luna. Tu in tam je Sušilovič videl kako zvezdo.
Takoj za Koturovi sta poročnik in njegov spremljevalec zavila na desno po poti, ki se je vila okoli vzpetine, pofcite z grmičevjem in redkim drevjem. Jezdila sta v drncu.
Že na hodniku si je bil Sušilovič pripravil načrt. Pravzaprav ni kdo ve kaj razmišljal. Misel je prišla k'ar sama po sebi. Poiskal bo Marka Bježiča in’ mu Povedal, da ustaši vedo za partizansko podzemeljsko bolnišnico, zgodaj zjutraj pa se bo vrnil v Koturove. Svojo dolžnost bo štorih potem bo imel mirno vest, si je rekel. Jutri popoldne ali najkasneje zvečer bo njegova enota spet v Banarevu, je bil prepričan. Okopal se bo in preoblekel, morda se bo zbralo dovolj igralcev za poker...
Hiša Marka Bježiča je bila na koncu topinske vasi, v majhnem sadovnjaku pod cesto. Sušilovič je ustaški straži povedal geslo, zato so ga takoj spustili v vas.
, Po dvoriščih-na obeh straneh ceste in po sadovnja-
so plapolali ognji, med govorico se je tu in tam mešala pesem. Na kraju, kjer bi moral zaviti s ceste. Je Sušilovič zlezel s konja, vrgel domobrancu vajeti in se napotil po sadovnjaku. Ni bil prvič pri tem kmetu. Že od daleč je opazil medlo razsvetljeno okno. Potrkal je.
»Kdo je?« se je odzval drhteč ženski glas.
»Poročnik Sušilovič.«
Vrata so zaškripala, med podboji je stala ženska. Ante ji sicer ni videl v obraz, vendar jo je spoznal.
»Mara, ali je mož doma?-"1
»O, vi ste, gospod poročnik,« se je žena pomirila. “Vstopite!«
Sušilovič je stopil v sobico, ki jo je razsvetljeval le °genj v peči. Nosnice so se mu razširile, ko je zaduhal vonj po svežem kruhu.
»Veste.« je začela žena tiho in gostu ponudila stol. “Marko je hotel davi k vam v Banarevo, pa se je začela ofenziva. Kako naj rečem, bežati je moral pred temi ustaši. Ne bi bežal, če bi prišli domobranci.«
“Kje pa je? Kam naj ga grem iskat?« ji je Ante sogel v besedo.
“Saj sami veste, nekje pri tovariših.«
Sušilovič se je zamislil.
»Gotovo ste lačni. Imam fižol in zelje, pa kako jajce so bo dobilo.« je slišal Sušilovič Marin glas, ki se mu je zdel, kakor da prihaja iz daljave.
“Poslušaj, Mara,« je začel, »nekaj važnega moram Povedati Marku. Ali ga lahko najdeš?« V njegovem glasu je čutila napeto pričakovanje.
Obrnila se je. V roki je držala šal.
»Kako naj ga najdem? Saj sami veste, da je Gorje veliko. Otroci so tu. V sosednji sobi spijo.«
Sušilovič je spoznal, da je ta up splaval po vodi
“Kaj morem za to,« je pomislil, “svojo dolžnost sem storil.«
Odločil se je, da bo prenočil kje drugje in se zju-traj vrinil v Koturove. Nekajkrat je zajel, pa ni imel pravega teka. Pustil je večerjo in se začel odpravljati. Takrat se je spomnil.
»Ali je v vasi kdo, ki bi lahko našel Marka? Jaz bi Povedal tebi, ti pa bi mu naročila.«
Sušilovič je govoril naglo, kakor da se boji, da mu bo Mara segla v besedo.
»Eh, takih zdaj ni v vasi, vsaj jaz jih ne poznam. Ce bi lahko pustila otroke in hišo. bi ga sama poiskala, seveda, če je res tako važno.«
Marine besede so zvenele iskreno.
»Ne bom mogel opraviti,« je pomislil Ante, se poslovil in stopil proti temnemu sadovnjaku. Peš sta se z domobrancem odpravila v vas.
»To bo lepa klavnica,« mu je nekdo kar'naprej prišepetaval v uho. Zamahnil je, kakor da hoče pregnati neznanega šepetalca, in zamrmral:
»Kaj morem, storil sem, kar je bilo v mojih močeh.«
Iz hiše je prihajala glasna pesem. Sušilovič je šel za njo. Na dvorišču je srečal ustaškega zastavnika. Smrdel je po žganju.
»Izvolite, gospod domobranski,« je zastavnik obstal pri njem in mu pogledal našivke. »Gospod poročnik, pridite malo k nam!«
V sobi je bilo nekaj ustaških oficirjev in podoficirjev. V razpetih bluzah so sedeli za mizo, ki je bila polna ostankov jedi. Pred vsakim je stal kozarec ali skodelica z žganjem. Visok, močan . fant. ki je sedel na koncu mize, je ob pogledu na Sušilovič a veselo vzkliknil:
»Hej, brat domobranski! Semle sedi!«
»Domobranski poročnik Sušilovič,« se je Ante rahlo priklonil.
»Veseli smo vas,« so se kot en mož oglasili, ustaški oficirji.
»No, bratec, kako je tam spodaj pri vas? Jaz sem ustaški poročnik Ljuba Prelovič. Morda ste že kaj slišali o meni..Tisti Ljuba, veste! No, če niste, še boste. Ali ne. fantje?« se je obrnil.
»Seveda bo, še bo slišal,« so se kot v zboru oglasili podoficirji.
Ante je hotel zrasti v njihovih očeh, zato jim je novedal, da se je pravkar pogovarjal z bojnikom Simičem, da je položaj na odseku druge domobranske bojne izvrsten in da se bo ofenziva, kakor vse kaže, zaključila zelo uspešno. Dodal je še, da je prišel v Topine, kjer bi prenočil pri »punčki«, ki jo je spoznal med prejšnjo ofenzivo, zdaj pa je izvedel, da je že opoldne odšla v BaAarevo.
»Ne menite se zanjo, saj je dovolj drugih,« mu je rekel Ljuba Prelovič in si nalil žganja.
»Pogovor« domobranskega poročnika s Simičem je očitno napravil na ustaše močan vtis. To se je videlo tudi v načinu, kako so se vedli do njega, in v določeni zadržanosti, ki so jo nenadoma pokazali. Sušilovič je napravil nekaj požirkov, a mu žganje ni bilo všeč. Povprašal je, kje bi bilo prenočiti, pa mu je »sloviti Ljuba« brž razložil načrt, ki ga je naslednji dan nameravala uresničiti njegova stotnija. Uporabljal je svinčnik in papir.
»Glejte, to je Budečka gradina. Tam so še vedno oni. Natančno vem, koliko jih je. Ob svitu jih bomo pozdravili s topovi. Potem se bo naš vod razpršil v strelce. Oni bodo začeli streljati in se kakor vedno umikati proti Skundričevi glavici. Počasi bodo lezli po travnatem pobočju proti gozdiču, tam pa bo čakal Ljuba s sto ustaši. Drrr, drrr! Pa konec. Ne bodo mogli ne levo ne desno, ne naprej ne nazaj. Konec!« Ljuba je v dušek Izpraznil kozarec in se zakrohotal. »Oni mislijo, da se mi bojimo megle in noči. Če je megla dobra zanje, je dobra tudi za nas. Lepo počasi mimo Bosničevega gaja in čez Kekičevo vzpetino, tam smo že mi’, dalje pod Milanovem, tam so še oni, in naravnost proti Skundričevi glavici. Niti ptice ne bodo utihnile. Ljuba se spozna na to taktiko. — Dajmo, naj v miru počiva tretja četa tolovajev.«
Vsi so izpraznili kozarce. Tudi Sušilovič. Ko ga je postavil na mizo, je glasno izrazil svoje občudovanje:
»Zares izvrstno pripravljeno!«
»Drugače tudi biti ne more. Tako se bojujejo ustaši,« je posegel vmes zastavnik, ki je bil predstavil Anteja. Po vsaki tretji besedi se mu je kolcnilo.
Nekdo je zapel, drugi so poprijeli. Nekaj minut potem je Sušilovič vstal in stopil proti vratom. Ljuba je veselo zaklical za njim:
»Morda ima tista punčka sestro. Dobro se imejte, gospod Sušilovič! Tudi mi moramo takoj spat.«
Ante je stopil po sadovnjaku za hišo, obstal pri plotu in se zagledal nekam daleč. »Skoda, da ni Marka! Te novice bi onim prišle zelo prav.« Nenadoma se je
Po časopisih beremo večkrat mnenje o znani ženski napaki, radovednosti namreč. Nekje je pisalo, da se ženska, če ji soprog prinese domov časnik, Iz katerega je izrezan košček, ne bo poprej pomirila, dokler
spomnil Marinih besed: »Če je kaj zelo važnega, ga bom sama poiskala.« Razločno je slišal te besede, vendar se je skušal prepričati, da nimajo posebnega pomena in da so bile izgovorjene tjavdan. Odganjal jih je, pa so se vztrajno vračale in hotele v njegovi zave ti svoje mesto. Takoj so se povezale s tistim »To bo lepa klavnica« in s krohotom »slavnega Ljuba«.
»Kaj morem, storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh,« se je Ante ponovno branil pred samim seboj. »Jaz bi ga sama poiskala,« mu je to pot odvrnil jasno in razločno oni drugi glas. — »Toda kako?« — »Saj sam veš. Ne delaj se neumnega!«
Skrivaj je upal, da mu bo Mara rekla: »Ne, ne morem vam pomagati.« Ponovno se je napotil k Bjeličevi hiši. »Kaj pa če Mara odgovori drugače? Potem zbo-
Roman je zasnovan na resničnih dogodkih, spremenjena so le imena oseb in krajev

V Anteju Sušiloviču se je spet vnela igralska žilica. Vedel je, da nazaj ne more in da je treba igrati do konca. Vajen je bil veselja zaradi dobička pri igri, tudi izgubljati je znal, zdaj pa mu je bilo nenadoma žal Banareva, sobice z mehko posteljo in pokerja. Na vse to je gledal kot na lep dobiček, ki mu ga je že tolikokrat kdo drug otel izpred nosa. Izgubljeno, pa konec. »Česa naj bi mi bilo žal?« se je vprašal, potem pa je razmišljal le še o tem, ali naj se vrne k spremljevalcu in mu reče karkoli, a se je brž spomnil, da so ustaši prepričani, a je šel spat k »dekletovi sestri«, zato se do jutra ne bodo zmenili zanj.
»Ali bi mi pokazala pot?« je mirno vprašal Maro.
«Bom. Kar pojdiva!« je rekla Mara in si ogrnila kratek, črn površnik.
Namerila sta se k potoku. Nebo so spet prepredli temni oblaki, ki so pokrili mesec in zvezde. Mara je stopala pred njim, po nekaj sto metrih hoda je obstala.
»Tu prebredi potok in hodi po stezi ob robu gozda. Dalje pa, kakor sem ti že povedala.«
Sušilovič je zlezel v vodo. Za seboj je slišal Marin tihi glas.
»Srečno pot, tovariš!«
gom Banarevo, zbogom sobica in udobna postelja, zbogom poker!«
Ante je obstal. 2e se je hotel vrniti, pa ga je stisnilo nekje v prsih. Globoko je zajel sapo in nadaljeval pot. V okenskih šipah je opazil tisti znani odsev ognjišča. »Ko bi vsaj spala in je ne bi mogel zbuditi!« Hkrati Se je zavedal, da se lovi za rešilno bilko, o kateri dobro ve, da je ni.
Se nekaj korakov je imel do hiše, ko so se vrata odprla. Mara je stala med podboji.
»Zdelo se mi je, da se boste vrnili, zato nisem pogasila ognja,« je takoj povedala.
»Ali lahko sam najdem Marka še pred svitom? Ali lahko najdem koga drugega?« Na tihem se je sam čudil odločnosti v svojem glasu.
»Seveda, gospod poročnik,« mu je odgovorila Mara. Videlo se je, da je že razmišljala o tem. »Naši so še v Milanovu in tam dalje proti Veljunovu. Sli boste ob potoku in obšli Bosničev gaj, potem pa boste zavili na levo. Ko boste prišli v dolino, se boste spet obrnili na levo in prišli po gozdičku na cesto. Po tej poti boste šli proti desni in tam-blizu je hiša Milana Paniča. Milanu povejte, da vas jaz pošiljam. Pospremil vas bo dalje. Zaiti ne morete, nevarno pa tudi ni.«
Sicer pa je bilo vse tiho. Ante je stopal počasi, niti vejica ni počila pod njegovimi škornji. Pogledal je na uro. Bilo je pet minut pred enajsto. Tončič, Peri-šič in Osmanovič gotovo še igrajo karte. Le kdo je četrti? Verjetno tisti nesramni Landekič, ki igra le, kadar dobiva.
Misel m je preskočila drugam. Le kaj bo rekla mati, ko bo izvedela, da je izginil? Moral se ji bo takoj javiti. Pa Milena? Pisal ji bo zavito, vendar tako, da ga bo razumela. Naj ve, česa je zmožen Ante. Ko se bo vrnil v osvobojeni Zagreb kot partizanski oficir, jo bo takoj obiskal. Morda pa je tudi ona kje tu v Gorju. Če bi jo srečal! Komandant in komisar bi ga predstavila: To je tovariš Ante, ki je rešil bolnišnico in celo četo. — On pa bi zamahnil z roko in rekel: »Na mojem mestu bi vsakdo storil tako.« — »Glej no, saj se poznava! Ante, ali je mogoče?« V lepih očeh se ji bodo lesketale solze... Na licih je začutil nekaj debelih deževnih kapljic. Ena mu je padla na naočnike. Sušilovič se je sklonil, vzel iz žepa robec in si obrisal stekla. »Pozabil sem vzeti s seboj druge naočnike,« se je spomnil. »Ostali so na mizi... Tudi na lonček z medom sem pozabil.« Lačen je bil.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ne najde še drugega Izvoda in se prepriča, kaj je bilo pravzaprav izrezano.
Neki prebivalec Houstona se je tako zanimal za to trditev, da jo je sklenil preizkusiti. Zato je nekega večera izrezal iz jutranjika oglas, ki je napovedoval novo sredstvo proti prehladu in meril kaki dve coli v kvadratu. Okrnjeni časnik je pustil na mizi, kjer gotovo ni mogel uiti pozornosti njegove žene.
Vzel je knjigo in se pretvarjal, da bere, medtem pa opazoval svojo ženo, ki je prebirala časnik. Ko je dospela do mesta, kjer je izrezal oglas, je nagubala čelo in z obraza ji je bilo brati, da resno premišljuje.
Vendar ni dejala besede in njen mbž ni vedel, ali ie vzbudil ženi. radovednost ali ne.
Ko je naslednjega dne prišel h kosilu, ga je sprejela z bliskajočimi očmi in nesrečo napovedujočim drgetanjem na licih.
»Ti nevredni, lažnivi podlež,« je zavreščala. »Po tolikih letih skupnega življenja moram zvedeti, da si me podlo varal, da živiš dvojno življenje, da prinašaš svoji nedolžni družini le sramoto in bedo. Strahotno! Vedn^ sem sumila, da si podlež in ničvrednež, toda zdaj imam1 v rokah neizpodbiten dokaz.«
»Ampak, vendar, Mary, o čem sploh govoriš?« je komaj izpustil. »Saj vendar nisem ničesar storil.«
»Kajpada, k tvojim grehom bi rad priložil še laž. Poglejte ga no — saj se pretvarjaš, češ da ničesar ne razumeš!«
In pomolila mu je pod nos nepoškodovan Izvod jutranjika prejšnjega dne.
»Mislil si, da boš skril svojo podlost,' če boš izrezal oni košček iz časopisa. Vendar sem pametnejša, kakor
misliš,«
»To je bila vendar le šala, Mary. Nisem mislil, aa jo boš vzela resno.«
»To Imenuj v šalo, ti prikazen brez vesti?« je vpila njegova žena in razgrnila časnik.
Ko je izrezal oglas iz časnika, mu kajpada ni padlo na misel, da bi pogledal, kaj je bilo na drugi strani. Zdaj pa je prebral na hrbtni strani oglasa:
»Neki naš meščan, ugleden posloven človek,, je včerajšnji dan preživel dokaj okajen in vesel v Aeki restavraciji, kjer je večerjal z dvema pevkama komične opere, ki gostuje pri nas. Hrupni razgovor in razbijanje stekla sta pritegnila pozornost mimoidočih, vendar so neprijeten pripetljaj naglo prikrili, pač zaradi uglednega položaja omenjenega gentlemana.«
»In to imenuješ šalo, ti stari mrčes!« je tulila vznemirjena dama. »Še danes se bom odpeljala k materi, nocoj, in sklenila sem, da bom ostala pri njej. Mislil si, da me boš preslepil, ko si izrezal to vest, kaj ? Ti nizkotna, zapravljiva kača. Svoje kovčke sem že pripravila in zdaj se odpeljem domov. Nikar se mi ne približaj!«
»Ampak, Mary!« je zašepetal njen soprog, ki skoraj ni našel primernih besed. »Prisegam ti, da...«
»Nikar se ob vseh vaših zločinih ne pregrešite še zoper častno besedo, gospod!«
Soprog je še trikrat, štirikrat zaman poskušal priti do besede, potem pa je vzel klobuk in odhitel v mesto.. Četrt ure kasneje se je vrnil z dvema svilenima oblekama, štirimi funti bonbonov, svojim knjigovodjo in tremi prodajalci, ki naj bi dokazali, da je bil omenjenega večera prezaposlen v svoji trgovini.
Končno in za vselej so zadevo v zadovoljstvo obeh strank uredili, toda odtlej živi v Houstonu človek, ki n« kaže več nikakršnega zanimanja za žensko radovednost
OB MNOŽIČNI STRELSKI PREIZKUŠNJI ZA »ZLATO PUŠČICO«
J M
Šporini park v Izoli
Več kat 5 tiso^ udarniških ur eo delavci in, drugi prebivaJci Izole vložili v izgradnjo prikupnega športnega parka sredi mesta. S tem objektom je sedaj zagotovljeno telesnolkulturno udieijstviovsnae prebivalcem tega kraja. Na volijo je košarkarjem, odbojkarjem, atletom in tekmovalcem v drugih panogah. Zanimanje za telesno kulturo v Izoli nenehno raste, zelo pa so se razmahnile tudi delavske športne igre.
Prizadevni nogamstaii - nsnforji
V Kamniku je bil v počastitev 40-leinice ZKJ in SKOJ nogometni turnir usnjarskih'klubo"/. Sodelovala so moštva iz Slovenskih Konjic, Vrhnike, Kamnika in ekipa usnjarskega tehnlku-ma. V finalu so Kamničani porazili Domžalčane z 2 : 1 in si tako priborili lep prehodna pokal.
Finale v Idriji
Okrajna športna zveza Nova Gorica, ki vodi in usmerja delavska športna tekmovanja v svojem okraiju, je določila, da bo letošnji okrajni finalov vseh panogah v Idriji 6. in 7. junija. Pričakujejo, da bo nastopilo več kot 300 tekmovalcev. Na sporedu bodo tekme v atletiki, odbojki, balinanju, kegljanju, nogometu, vlečenju vrvi, streljanju in, šahu.
PRIVLAČNO
IN PREPROSTO
Akcija Streiake zveze Slovenije znova potrjuje mišljenje, da dobri organizacijski prijemi v športu zagotavljajo razmah množičnosti.
Kaj pravite k takim podatkom? V letošnjih tekmah za »Zlato puščico« je v naši republiki sodelovalo 320 strelskih družin z več-k-o 11.000 tekmovalci in tekmovalkami. Kakih 500 najboljših je nato tekmovalo na okrajnih tekmah, 100 najuspešnejših pa se bo udeležilo republiškega finala, ki bo jutri v Mariboru.
Pri tej akciji je bil odziv množičen zaradi privlačnosti in preprostosti tekmovanja. Strelci so nastopili z zračno puško. V družinah so bile tekme prve stopnje. Najboljši so se — če so dosegli določeno normo — — plasirali na okrajne tekme. In 100 najboljših med njimi pojde v Maribor. Pri takem prijemu, kjer je težišče na nastopu v osnovni celici, je uspeh zagotovljen. Tudi stroški takega tekmovanja niso preveliki. Nastop vsakega strelca je ceilo na okrajni preizkušnji veljal samo kakih 50 dinarjev, naboji so po 30 par, tarče pa po 1 du nar!
Takšnih tekmovanj bi moralo biti še več. V najrazličnejših panogah. Strelci bi verjetno lahko navdušili še večji krog ljudi, če bi strelske družine priredile tekmovanja tu-
di v kolektivih, kjer se strelstvo doslej še ni razmahnilo. Kes je sicer, da je večina strelskih družin vezana na kolektive, toda povsod vendar ni tako. Posebno v mestih bi bil lahko odziv še mnogo večji. Strelske družine bi si morale
razdeliti vplivna območja in propagirati takšne nastope tudi povsod tam, kjer za zdaj še ni aktivnosti.
Primer »Zlate puščice« pa je zares lahko vodilo za vse. Takšnih organizacijskih prijemov si želimo še več!
KLJUB MILI ZIMI:
Vztrajni smuči.,.ji Elekfre
Le .naloikdo je verjel, da bo Zveza sindikalnih športnih aktivov »Elektre« iz Ljubljane letos še lahko izvedla tradicionalne — III. zimskošportne delavske igre. Te velike delavske smučarske tekme bi morale biti že 7. in 8. februarja na Partizanskem vrhu nad Trbovljami, kjer sta elektrarna Trbovlje in Elektro-Trbovlje pripravili že vse potrebno za sprejem številnih domačih in tujih tekmovalcev. Muhasta in sprijena zima pa je onemogočila to tekmovanje na Partizanskem vrhu. Pobudniki pa seveda niso vrgli puške v koruzo; vztrajali so pri zamisli in ujeli še zadnji vlak, namreč sneg na Soriški planini. V rekordnem času — v treh dneh — so pripravili tekmovališče, v glavnem po zaslugi elektrarne Save iz Kranja.
Spored celotne prireditve Je bil sicer okrnjen, toda nič manj privlačen za vse aktivne in pasivne udeležence. Proga za veleslalom je bila dolga 800 m z višinsko razliko 220 m in 24 vratci in kljub pomanjkanju snega odlično pripravljena za tekmo. Na njen rob je pohitelo približno 500 gledalcev z nič manj ko 36 avtomobili (!). Vsi so seveda z velikim za-
Judo — panoga spretnosii — ima med mladino vedno več privržencev
nimanjem sledili razburljivemu tekmovanju v lepo okrašenem okolju. Prireditelji niso pozabili celo na ozvočenje, samo da so gledalci bili poučeni o vseh podrobnostih in dogodkih na progi. Pozornost občinstva je bila kajpak osredotočena na domače tekmovalce, po številu 80, iz 24 elektrogospodarskih podjetij, nič manj pa na odlično zastopstvo Kelaga iz Celovca. Med prvimi so biii v središču vsesplošnega zanimanja člani ekipe Telekomunikacij iz Pržanja, ki so po trdih bojih tudi zasedli najboljša mesta. Razred zase v družbi najboljših udeležencev je bil pa Avstrijec Komposch (Kelag), ki je med člani z drzno smuko na vsej progi izsilil skoraj štirisekundno prednost in zmagal pred dvema znanima slovenskima smučarjema — Bernikom in IHJo
(Telekomunikacije).
Med članicami — gostjami pa je s še večjo prednostjo zmagala 18-letna Drobiunigova (Kelag), ki bi v moški konkurenci zasedla celo 12. mesto!
IZIDI, veleslalom (800 m, 220 m višinske razlike, 24 vratič), ČLANI- Komposch (Keiag, Celovec) 30,4, Bernik 43,3, Ilija (oba Telekomunikacije) 43,9. Dobrovoljc (Elektroprojektl 46,4 Stanonik (Ločan) 46,5, Gašperšič (Sava — Kranj) 47.5, Svetina (El. ca) 49.8, Bolha (TE Šoštanj) 51,4, Grebitschitscher (Kelag) 51,7, Go-logranc (El. Slovenj Gradec) itd.; Članice (gostje):	oroMunig
(Kelag) 55,7. Oblak (Triglav) 1:01,8, Ferencic (Kelag) 1:03,3. Mihorko (Enotnost) 1:53.0; STAREJŠI ČLANI:	Počivalnik (HE Vuzenica),
Legvart (El. Maribor-okolica) 59,0, Ovengust (Telekomunikacije) 59,5, Vedan (Telekomunikacije) 1:12,3, Roš (Sava, Kranj) 1:13.2, Dolhar (Telekomunikacije) 1:20.0. Jamnik (L j. okolica) 1:35,2; MOŠTVENO TEKMOVANJE: Telekomunikacije (Bernik, Ulja. Lenarčič) 2:23,0. TE Šoštanj (Bolha, Tamše, Lorbek) 2:49,6, Eiektroprojekt (Dobrovoljc, Pokorn, Janežič) 2:57,1. Elektre Slovenj Gradec 3:03,1, Elektro Zl-rovnica 3:<M>.4. Sava Kranj 3:38,1, TE Trbovlje 3:57,7 in Elektro Ljnbllana-okolfca 4:26,5.
Po tekmovanju Je ekipa Telekomunikacij ure jela zmagovalni pokal republiškega odbora sindikata kovinarjev za najbolj mnozicnp in kvalitetno udeležbo, pa tudi ostali najboljši tekmovalci so dobili lene nae-rade. Prvenstvo so zaključili z majhno, * zato tembolj prisrčno nrl.iatel.isko slovesnostjo v zadružnem domu na «o-rlcl.	<h>
Takšen je bil okrajni finale za »Zlato puščico« v Ljubljani. 158 strelcev in strelk se je zbralo na Gospodarskem razstavišču in kar 46 od njih si je priborilo pravico za nastop na republiškem
finalu v Mariboru
PROBLEMI DELAVSKEGA ŠPORTA
AKTIVNOST
NAJ TRAJA VSE LETO
JUDO
tudi med delavsko in vajensko mladino
Resnici na ljubo moramo zapisati, da smo pri izbiri današnje »žrtve« za naš aktualni intervju imeli precej sreče. Ko emo namreč zavrteli telefonsko številko Judo zveze Slovenije, so nam prijazno odgovorili, da odhaja znani jugoslovanski zvezni trener in strokovnjak za judo Ante Prančič prav te dni na odslužen j e kadrovskega roka v JLA. Skratka, da naj pohitimo z našimi željami. No, in ko je v našem uredništvu čez čas spet zazvonil telefon, se je na drugi strani žice oglasil —■ Ante Prančič.
»Na kratko naše želje: zvedeli bi radi, kaj pripravlja Judo zveza za še večji razmah tega privlačnega, novega športa, posebej seveda med delavsko in vajensko mladino.«
Prvi odgovori trenerja Prančiča so nas močno presenetili, saj smo na mah spoznali, kaj v.se ovira še krepkejši in izdatnejši razvoj te športne zvrsti med delavsko mladino.
»Tekmovalno oblačilo — ki-
mono — velja najmanj 4 tisoč dinarjev, -blazina z vso dodatno opremo pa približno 300 tisoč dinarjev! V Sloveniji imamo za zdaj samo trd take blazine, dve v Ljubljani, tretje pa v Mariboru. Povrh tarejo osnovne organizacije še druge nadloge. Klubi so skoraj brez denarja v blagajnah. Judo je mlad šport, ki je pri nas šele v zadnjih letih zoral ledino. Kajpak so njegove pozicije pri odločujočih forumih še šibke, mnogo slabše kakor tiste — privržencev nogometne žoge. Prav zato uživa ta šport izredno majhno materialno podporo. To pa seveda nj edina skrb mladih športnih delavcev v tej zvezi. Predvsem namreč v lastnih vrstah nima dovolj strokovnih kadrov, ki bi uspešno lahko širili šport po vsej naši ožji domovini,« je dejal trener Prančič.
»Pa vendar slovenska zveza ni brez razveseljivih načrtov za prihodnje dni. Naj omenim predvsem razne tečaje, ki nimajo samo tega pomena, da bi v
njih strokovnjaki vzgojiiilt dobre vrhunske tekmovalce, marveč predvsem zdrave in krepke mladeniče, ki bodo ta šport gojili zgolj za razvedrilo. Letos bodo za tako vzgojo poskrbeli vsi močnejši slovenski klubi — 01yimpia, Branik, Triglav, Maribor in ZTAK Ljubljana, ki ima v svojih vrstah že zdaj največ delavske mladine.
Posebna pozornost slovenske zveze ,pa bo veljala zlasti še prvemu republiškemu prvenstvu
vajenske in delavske mladine letos jeseni. O tem tekmovanju in o drugih ukrepih za še večjo množičnost tega športa med delavsko mladino, predvsem pa o materialni pomoči novim enotam in propagandnih nastopih v manjših krajih, pa bo morala neogibno razpravljati zlasti ■skupščina Judo zveza Slovenije, ki bo jutri v Ljubljani.«
Še zahvala za informacijo in vzgojitelju Prančiču smo zaželeli dobro med vojaki v Zadru.
Razvedrilo odraslih zaposlenih ljudi — moških in žensk — z igrami, tekmovanji, izleti in bivanjem v naravi, ki se pri nas tako uspešno razvija kot delavska športna dejavnost — ni samo naša skrb. Hočem reči, naša v širokem pomenu besede — ju-goslovanka. Ne! V zadnjih desetletjih imajo to na skrbr mnoge industrijske in urbanistično raizvite države. Zato se moramo tudi na tem področju — kakor na drugih — ravnati po zgledih tujih že utrjenih izkušnjah.
Recimo temu razvedrilu rekreacija ali delavska športna dejavnost ali športna zabava, dejansko gre za eno in isto pot: da bi prijetno izkoristili prosti čas, čas brezdelja v zdravih, osvežujočih in čim izdatnejših vadbah in igrah. Brez one velike večine udeležencev (moralo bi biti prav toliko tudi udeleženk), ki sodeluje pri takih priložnostih sama od sebe in z zadovoljstvom, je povsod tudi neka manjšina takih prostovoljnih prirediteljev, ki znajo preudarno najti najprimernejše oblike, najboljše in najbolj zaželene igre in načine za tako razvedrilo ter jih po tem vidiku uvrščati v dolgoročen in čimbolj pisan in pester načrt.
Izkušene organizacije za športno razvedrilo po svetu so dognale celo neka posebna pravila, ki bi se dala tako ali vsaj približno uporabiti tudi pri nas. Trdili bi celo lahko, da bi jih pri nas kar morali spoštovati, če želimo, da bi to za nas zamišljeno razvedrilo v času brezdelja postalo pravi in najkoristnejši aktivni odmor za prezaposlene prebivalce po mestih, industrijskih naseljih in z njimi združenih živčno napetih poklicih. Za zdaj naj naštejemo samo nekaj takih pravil, in sicer prav tista, ki. nas lahko opozorijo na nekatere naše po-manjklj Lvosti dn napake.
Priložnosti za razvedrilo in razne prireditve je treba razporejati tajko, da gredo zapovrstjo v vsaki osnovni enoti skoz! vseh dvanajst mesecev v letu.
Z drugimi besedami se pravi to. da v prvi stopnji po delovnih kolektivih, v višji stopnji pa v občini (ali naselju) sploh ne sme biti zastoja, marveč se morajo prireditve vrstiti brez pravega konca. Ce naš turnir šahistov traja dva meseca, tedaj bo večina Igralcev čakala dolgih 10 mesecev do naslednjega turnirja. Ce mi prirejamo letno en sam tek v naravo, torej bodo tekači 364 dni mislili samo na minuli, ne pa na prihodnji tek na prostem. Tako velja za vse točke sporeda, da morajo teči v non-stopu in brez slehernih vložkov brez razvedrila za tiste, kj so se opredelili prav za to panogo našega sporeda. Ce hočemo, da bodo naše . občasne (nekateri pravijo. tudi »kampanjske«) delavske športne igre postale sestavna, povezana in trajna oblika razvedrila (ali recimo mu »rekreacija«), tedaj je prvj Pogoji da zasnujemo to dejavnost nepretrgano za udeležence v vsaki točki sporeda posebej. Igre, turnirje, tolažilne turnirje in če hočete tudi lige z dolgotrajnim sporedom za vse vrste igralcev. Ponovne dirke, tolažilne dirke, kvalifikacijo in tedenske izpite telesnih sposobnosti skozi nekaj mesecev za vse tekmovalce.
Vsako oddaljevanje od take nepretrgane dejavnosti pomen! hkrati že odmikanje od rekreacije, ki jo v zadnjem času tak«, priporočamo kot korak naprej iz delavske športne dejavnost do aktivnega odmora. Ta koral je mogoče storiti samo z nizom »priložnosti za razvedrilo in raznih prireditev« skozi vse leto ali vsaj skozi vso sezono v vsaki posamezni športni panogi in zvrsti športnega razvedrila Glede na to morajo naši dolgo-
ročni načrti za izboljšanje ia napredek, najsi bo v osnovnih tekmovalnih enotah kakor tudi v občinah, spoštovati naslednje prvo jn poglavitno pravilo: skozi 12 mesecev letno in skozi vso sezono za vsako posamezno športno panogo.
Kdor se bo bolj približal tem ukrepam, ta se bo lahko pohva* lil, da je tudi že bolj na vidiku ostvaritve rekreacije — premišljenega razvedrila za vse zaposlene odrasle ljudi — moške in ženske.	Hrvoje Macanovič
Košarkarji spet pri igrah
Pred dnevi je bila v Ljubljani redna letna skuščina Košarkarske zveze Slovenije. Na tem plodnem zboru so vsi zborovalci obsodili malomarnost slovenske zveze pri organizaciji delavskih košarkarskih iger. Znano je namreč, da je zveza v prejšnjih letih uspešno priredila take igre, ki pa. so lani odpadle zaradi nenačrtnega in nevestnega dela
KZS pripravlja letos velika delavska košarkarska tekmovanja v Štorah, kjer bo na Dan vajencev košarkarsko orvenstvo industrijskih vajeniških šol. Ob tej oriložnosti bosta v Štorah gostovali tudi ekipi Dlgmpie in Ljubljane, znani košarkar Boris Kristančič (O) pa bo pre. iaval o košarki in svojih nepozabnih vtisih izvod košev.
NA ČRNO-BELIH POLJIH
ŠAH V KRANJSKI »ISKRI«
Znova mi je prišla v roke številka glasila delovnega kolektiva kranjske »Iskre«. Tokrat sem našel v njej tudi daljši sestavek o aktivnem šahovskem življenju v tem našem velikem kolektivu. Kaj se to-
OHO-AHA
a Oho, to pa res ni lepo. Samo teden dni p* skupščini Športne zveze Slovenije, ki so na njej mnogokrat- poudariti' važnost skupne akcije vseh družbenih šil za razmah telesne kulture, so v Ljubljani zborovali slovenski košarkarji. In. glej — na tem zboru ni bilo -zastopnikov Športne zveze in Partizana Slovenije. To zares ni vzpodbudno. AH ni skupščina najboljša' priložnost za izmenjavo mnenj in stališč? Torej — prihodnjič bolje!
Aha, in še — pasiva. Z začetkom sezone nogometa se vrstijo tudi izpadi raznih zvezdnikov. Veselinovič je o-klofutal novinarja, njegov reprezentančni kolega Beara je sredi prve tekme začutil »bolečine« in nehal igrati, pa tudi mariborski belo-črnl Bel. cer nenadoma ni hotel več v Branikov dres, ker mu klub še zmeraj ni preskrbel stanovanja. Le, da ima tokrat ta pasiva — tudi aktivo. In sicer so bili merodajni takoj tako odločni, da so vse nedisciplinirane brcarje brž kaznovali.
Oho, kaj pa ta k. o.?
. Ker Boksarska zveza Slovenije nikakor ni mogla zadihati tako ^ kakor bi bilo treba, so (o razpustili. Posebna komisija bo do nadaljnjega vodila njene posle. Razmere v tej zvezi pa so bile res dramatične. Na sestanek, na katerem bi se morali pomeniti o poročilu nadrejenemu forumu, so prišli le štirje odborniki in še od teh sta bila dva popolnoma pijana. AH potem preseneča ta k. o.?
Aha, in še Izjava. Eno najgenialnejših v zadnjem času je nedvomno dal zvezni kapetan jugoslovanskih košarkarjev, ki ie poraz izbrane vrste proti ljubljanski 0'lympiji tolmačil s tem, da je drugi polčas te tekme trajal baje kar 45 minut — vse do trenutka, ko so igralci 01ympije prešli v vodstvo. In četudi bi bilo to res (pa seveda ni!), b! bilo tako opravičevanje nesmiselno. Ali naj ne bi imeli reprezentanti e tudi najboljšo kondicijo?
rej dogaja na »Iskrinih« šahovnicah?
Brez pretiravanja je moč trditi, da je Iskrina šahovska sekcija steber kranjskega šahovskega življenja. V njej so zastopani igralci vseh kategorij, število članov, ki se z vztrajnim delom vzpenjajo po šahovski lestvici navzgor, pa.je vedno večje. Ce hoče kranjski šahovski klub nastopiti na neki prireditvi z močnejšo ali številnejšo vrsto, zabrni samo telefonska številka tega sindikata in že so na razpolago igralci, ki naj branijo čast kranjskega šaha.
Ta šahovska sekcija kaže pri svojem delu hvalevredno vztrajnost in stabilnost. Čeprav se je že zgodilo, da so posamezni dobri igralci odšli in pustili za seboj določeno praznino, število aktivnih šahistov vendarle nenehno narašča. Zdaj jih je že okoli sto. Ta številka dobi svojo pravo vrednost šele ob ugotovitvi, da brez ' določenega šahovskega znanja in potem brez raznih nastopov skoraj nikoli ne »izbruhne« tako imenovana »ša-hovsjra mrzlica«, ki potem člo-vega ugreje in zagrabi, da ne more več stran od teh lesenih figuric In črnoriielih polj.
Lansko leto je kilo za Iskrine šahiste zelo plodno. Za dokaz bo zadoščalo že teh nekaj na hitro nametanih podatkov:
in
bi
simultanki z velemojstroma Ke-resom in Matanovičem, pri čemer se je Keres zaradi rezultata 22,5 : 7,5 takoj dogovoril za novo simultanko v tem letu, dva kategorna turnirja, sodelovanje na kranjskih brzotur-nirjih, uspeha na festivalih v Portorožu in Bledu (obakrat 7. mesto), uvrstitev v finale sindikalnega moštvenega prvenstva LRS, medobratni turnir, številna prijateljska srečanja z drugimi delovnimi kolektivi in še in še.
Resnično velika razgibanost veliki uspehi. Napačno pa bilo, če bi gledali samo na rezultate, če bj pozabili, koliko dela terja organizacija, če bi prezrli, da stoje v ozadju šahovskega življenja tudi v Iskri skromni mentorj i mladih kadrov, šahovski veterani, ki sicer redkeje posegajo neposredno v tekmovanja, zato Pa s svojo roko in izkušnjami usmerjajo vse delo sekcije. Med najpo-žrtvovalnejšimi so brez dvoma tehnični vodja sekcije Hlad-predsednik Šorli in gospo-Gril. Marsikatera šahov-
___ organizacija se ne more
pohvaliti kar s tremi prizadevnimi organizatorji!
In načrti? Dobiti skromen kotiček, pomnožiti vrste aktivnih igralcev z novimi člani in članicami in doseči nove uspehe v dvobojih in na turnirjih — to je program Iskrinih šahistov.
nik,
dar
ska
PRVE PRIJAVE ZA »ŽICO«
Z naglimi koraki se bliža 10. maj — dan, ko bo v Ljubija*1* spet tradicionalni spominski partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Z njim bo slovensko ljudstvo letos svojevrstno počastilo — razen osvoboditve republiškega glavnega mesta — še 40. obletnico ZKJ in SKOJ ter 15. obletnico osvoboditve Beograda.
Zanimanje za to veliko tekmovanje je seveda čedalje večje tudi v delovnih kolektivih. Dokazov za to trditev imamo v zalogi več. Najprej: znani jugoslovanski reprezentativni atlet *» maratonec Franjo Mihalič je obljubil, da bo tudi letos zanesljivo med udeleženci! In dalje: prireditveni odbor dobiva dnevno nove prijave za tekmovanje. Prva je prišla iz Domžal * imenu domače organizacije Zveze borcev — že pred tedni! * tekmo so se prijavile tudi že prve ekipe iz delovnih kolektivov-Prvo tako prijavo so poslali že pred dnevi člani sindikaln podružnice tovarne Saturnus iz Ljubljane. Podružnica je Pr* javila naslednje tekmovalce: Dimitrij Kobilica, Jože Einspie e > Jože Plešnar, Slavko Perpar in Milan More.
Prijave za pohod je treba poslali na naslov: Okrajni od Zveze borcev NOV Ljubljana, odbor za izvedbo partizanske* pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1959«, Ljubija® ’ Resljeva cesta 9. Rok je 30. april. Prijava mora vsebovati P imek in ime ter letnico rojstva tekmovalca ali tekmovalke ^ še zdravniško potrdilo s posebno klavzulo, da so prijavil sposobni prihodlti 25 oz. 13 km.
BMIIlillllilllilllllllllllllllllllllllllM
j Za pristno in siajše vinčece
Z OBISKA VINOGRADNIŠKEGA GOSPODARSTVA V GORNJI RADGONI
:
s
oliko mladih, k pustolovščini nagnjenih ljudi, je že zvabila meja, ta nevidna pregraja med našo stvarnostjo in filmsko obarvanim brezskrbnim življenjem onstran nje, kjer se baje cedita med in mleko in se avtomobili sami ponujajo. Če mislijo tako naivno delomrzneži in postopači — ne mislijo enako ljudje, ki živijo in delajo že leta ob naši državni meji. O tem smo se prepričali, ko smo prejšnje dni obiskali našo severno mejo — Gor. Radgono.
»Indije-Koromandije ni, ne druge takšne dežele, kjer naj bi se cedila mleko in med! Naše roke ao ta pravljična dežela. Le z njimi in s svojimi žulji bomo ustvarili boljše ter lepše življenje!« so prepričani ljudje ob meji in je o tem prepričani 450-članski delovni kolektiv,^ ki je zaposlen na 2500-hefcfarsfcem Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni.
Vsa leta do druge svetovne vojne ni imel koristi od vinogradov in zemlje ob severni meji tisti, ki je to zemljo obdeloval, pač pa nemški veljaki, ki so prihajali v »svoje« gorice le po pridelek, po tlako. Takrat ao naši ljudje v slovenskih goricah živeli bedno in so dobivali le tisto, kar je padalo od gospodarjeve mize.
Po vojni pa so bila vsa ta posestva njihovim lastnikom odvzeta in iz njih je bilo ustanovljeno mlado, novo Vinogradniško posestvo, ki je bilo vse doslej eno največjih pose-, štev v Sloveniji.
»Tisti naj imajo korist in zemljo, ki jo obdelujejo!«
Nov čas in nov duh pa sta prinesla tudi nove skrbi. Treba je bilo začeti delati za skupnost in s rem za sebe. Vinogradi in polja ob Muri so čakali pridnih rok.
»Da bi nam zmanjkalo dela., tega se ne bojimo;« so nam povedali v upravi Vinogradniškega gospodarstva v Gornji Radgoni. »Polen ■‘dnagradni-štva gojimo na naših posestvih tudi živinorejo!«
Od celotnega gospodarstva zavzemajo vinogradi okoli 300 hektarov površine, na kateri pridelajo letno nad 100 vagonov kvalitetnega vina, ki je na svetovnem, tržišču zelo cenjeno ter iskano, posebno v Zahodni Nemčiji, Benelluam, Angliji in Braziliji, kamor; največ izvažamo aroj pridelek rizlinga, burgundca, silvanca in ostale vrste vin.
Da pa dosežejo rds dobro kvaliteto vin, nugujejo vinograde tako, kot neguje mati svojega dojenčka, da zraste v
krepkega in zdravega mladeniča. Rano spomladi trte obrežejo. Letos so z obrezovanjem trt zaradi ugodnega vremena začeli mnogo prej. Ko bodo trte privezali h kolom, tedaj se bo začel kop vinogradov. Zemljo okoli trt je treba namreč dobro zrahljati, da pridejo z lahkoto padavine in gnoj do korenin. Ko bodo trte ozelenele, bo na vrsti škropljenje, vezanje, pa spet kop in tako se bo vrstilo v vinogradih delo za delom v>se do pozne jeseni, ko bodo, če bodo zraven tega še ugodne vremenske razmere, obilo poplača/ni za svoj osemmesečni trud.
Delo v vinogradih pa bo tedaj zamenjalo delo v delavnicah za predelovanje grozdja in v kleteh. Td delo pa zahteva prav takšno pozornost ter skrb, kot v vinogradih. Vsega tega se delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarstva v Gornji Radgoni prav dobro zaveda. Nenehno mislijo, kako bi še povečali proizvodnjo in izboljšali že tako dobro kvaliteto svojih vin. Vinogradniško gospodarstvo izdeluje tudi s šampanjec. Od 25.000 steklenic šampanjca; kolikor ga letno izdelajo, ostane za domači trg 60 odsotkov, ostalega pa izvozijo v Bruxettes, London in v ZDA. Zdaj nameravajo svoje obrate za šampanjsko proizvodnjo rekonstruirati taiko, da bodo letno lahko proizvedli 100.000 steklenic šampanjca več, kot so ga doslej.
Omenili smo že, da gojijo na Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni tudi živinorejo. Ta je sicer še v razvojni stopnji, vendar pa imajo v videmski dolini v ta namen že okoli 800 ha dobrih travnatih površin. Za arondacijo teh zemljišč so doslej vložili že nad 4 milijone dinarjev, potrebujejo pa še 50 milijonov din za nadaljno arondacijo in za gradnjo gospodarskih zgradb ter stanovanj za delavce. Stanovanjska stiska dela tudi njim nemajhne preglavice ter skrbi. Pa še eno težavo občutijo: pomanjkanje sodobnih strojev, saj morajo sedanje stroje »seliti« po potrebi iz enega v drugi kraj tudi po 30 km daleč, do koder sega njihovo gospodarstvo.
:
GORNJA
RADGONA
1E ZAPISANA NA STRANEH ZGODOVINE
KO SO SE V JUDENBURGU UPRLI SLOVENSKI FANTJE, SE JE V ZNAK SOLIDARNOSTI UPRL TUDI 89. POLK V RADGONI
o prihaja vsako leto po-JV mlad v deželo in ko pH-l&te štorklje ter čaplje spet v naše kraje, tedaj ožive bregovi Mure s temi pernatima prebivalci, stare cijpresie ozelenijo in nad pokrajino se razpotegne duh po sveže izo-rani zemlji. Tedaj se napolnijo vlaki; ki vozijo proti naši severni meji, proti Muri, s številnimi. izletniki in turisti, ki hite na oddih v eno naših najbolj znanih toplic — v Slatino Radenci. Potnik, ki bi v vlaku slučajno zaspal in pozabil izstopiti v tem priljubljenem turističnem kraju, bi 'se popeljal le eno postajo naprej, kajti potem bi ga sprevodnik gotovo zbudil, ker je to zadnja postaja na tej progi — postaja Gornja Radgona.
Gornja Radgona je sicer majhho obmejno mestece, je Pa zapsano v zgodovini kot mesto, kjer se je uprl 89. polk. Sredh mesta staji	po-
slopje zraven kulturnega doma, kjer ima sedež občinski ljudski odbor. Tisti, ki bi stopil v občinski , urad in se pozanimal za posebnosti in gospodarstvo te občine, bi dobil takšen odgovor:
Gornjeradgonska občina je pretežno kmetijska, saj zavzema kmetijstvo 65 odstotkov celotnega gospodarstva te občine. Obsega 21.000 hektarov površine, na kateri živi ter dela 21.000 prebivalcev. To daje slutiti, da se veliko bolj ukvarjajo s poljedeljstvom, živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom kot v ostalih občinah v tem predelu Slovenije. da je temu res tako, priča lahko tudi petletni perspektivni načrt, ki predvideva, da ho vrednost kmetijske proizvodnje porastla od 2,037 milijonov din leta 1957. na 3,527 milijonov dinarjev leta 1961. (skupna vrednost prbizrvod-nje v M ga gospo^darstva pa od 3. 154 milijonov leta 1957. na 3.808 milijonov din leta 1961.)
številke, povedo, da je kmetijska proiizvodnja odloč-no na prvem mestu.
Na porast obsega in vrednosti proizvodnje ter v zvezi s tem naročbnega dohodka (na prebivalca 60.700 din leta 1957. in 99.000 din v letu 1961). bodo vplivali: vložene investicije, boljša organizacija dela, večja storilnost, racionalno izkoriščanje kapacitet, v kmetijstvu pa zlasti sodobnejši način obdelave ter izkoriščanje zemlje.
V	letošnjem letu bo vloženo 346 milijonov investicij v gospodarstvo radgonske občine, od tega bodo podjetja prispevala svoja lastna sredstva v višini 122 milijonov din, občinski investicijski sklad pa 24 milijonov din. Ostala Sredstva bodo dobili iz splošnega investicijskega sklada in drugih družbenih investicijskih skladov.
V	tem letu bodo investicijska sredstva uporabljena za izgradnjo, slatinskega obrata v Boračevi in za večje stroje v opekarni v Gornji Radgoni, dalje za obnovo nasadov na kmetijskih gospodarstvih, za gradnjo gospodarskih objektov in nabavo živine ter kmetijskih strojev.
V	letu 1959. predvideva družbeni plan občine Gornja Radgona povečanje proizvodnje v poljedelstvu za 11 odstotkov, v živinoreji za 12 odstotkov, v vinogradništvu za 1 odstotek (innogradništvo v tem predelu je že sedaj močno razvito in slovi gornjeradgonska občina po odlični proizvodnji vin) ter končno v sadjarstvu za 30 odstotkov.
Iz teh nekaj podatkov je dovolj razvidno, da je občina Gornja Radgona, z ozirom na.svpio obsežnost, gospodarsko dovolj močna ter skrbi za dvig življenjskega standarda svojih prebivalcev.
Posebej pa se v gomj(-radgonski občini pripravljajo na prtostava 40. obletnice KPJ.
Glavno proslavo bodo imeli 24. maja v spomin na obletnico upora 89. polka. Drugače pa bodo posvetili obletnici KPJ vse svoje prireditve kot so: Dam borca, vstaje, ob občinskem prazniku 14. avgusta, ko je obletnica ustanovitve OF v Gornji Radgoni itd.
Na Stari Gori bodo odkrili spominsko ploščo Vuku Sta-rogorskemu, znanemu prole-tarrskemu pisatelju, 26. julija pa bodo v Vidmu ob Ščavnici proslavili obletnico' zgraditve doma »Matije Gubca«, kjer je pred vojno delovalo napredno društvo fantov in deklet.
Posebnost Gornje Radgone pa so spomladanske konjske dirke, ki se jih redno udeležijo najboljši jahači Slovenije in Hrvaške. Ze sedaj se pripravljajo na okrajni telovadni nastop »Partizana«, ki bo 7. junija.
In ko bo tujec zvedel za vse te podrobnosti ter načrte, mu bo do odhoda vlaka ostalo še toliko časa, da si. bo lahko ogledal stari Radgonski grad, carinarnico na mostu čez Muro, ali pa- bo zavil v Vinogradniško gospodarstvo, k r bo lahko preiskusil vrsto kvalitetnih vin, ki jih pridelajo ljudje ob naši severni meji, na obširnih vinogradniških posestvih v gornjeradgonski občini. Ob slovesu pa mu bodo gostoljubni prebivalci zaželeli: »Srečno — in obiščite nas še katerikrat!«
Vsem delovni ljudem želi Občinski ljudski odbor Gornja Radgona ob 40. obletnici ustanovitve KPJ še mnogo plodnega dela in uspehov!
Skromna sredstva-veliki načrti
TOVARNA USNJA V LJUTOMERU RASTE IZ LETA V LETO
ihče v Ljutomeru ni 1884. leta pomislil, da bo iz obrtne delavnice za predelavo svinjske kože v usnje, ki jo je organiziral s 4 pomočnika obrtnik Stajer, nastala po skoraj 65 letih precejšnja tovarna, ki bo zaposlovala 25-krat več delavcev.
In vendar je bilo tako. Delavnica kmalu ni zmogla več vseh naročil in se je. zaradi tega povečala že med pivo svetovno vojno. Takrat je v njej delalo že 10 delavcey ob pivih primitivnih strojih.
Zgodovina razvoja te tovarne pravi dalje, da je pri tem ostalo vso dobo med obema vojnama vse dotlej, dokler ni 1942. leta delavnica skoraj do tal pogorela. Lastnik, dober prijatelj okupatorja, je z njegovo' pomočjo delavnico obnovil ter jo opremili z večjim številom, a z zastarelimi strojnimi napravami.
Po vojni je bilo podjetje tedanjemu lastniku . Šinigoju odvzeto zaradi njegovega šolal delovni kolektiv za sebe in je postalo samostojno. Samostojnost pa je prinesla povečanje proizvodnje, saj je delal delovni kolektiv za ebe in za korisiti skupnosti. Obrtna delavnica, ki je zdaj prerastla v tovarno je zaposlila večje število delovne sile. Tako je v tovarni dealo leta 1949 že 110 delavcev ob istih zastarelih strojih, kot njihovi predniki pred leti. Ob takšnih zastarelih strojnih napravah so lahko dnevno namočili le 1500 kg govejih kaž.
Vendar ni ostalo piri tej skromni proizvodnji. Tovarna se je nenehno in se še vedno razvija ter razširja. Danes dela tovarna sicer še vedno s starim in le delno razširjenim strojnim parkom. Vendar pa je 53 članov tega delovnega kolektiva, kolikor jih je zdaj zaposlenih v tovarni usnja v Ljutomeru, doseglo z izboljšanjem delovnega procesa enako proizvodnjo, kot ' takrat, ko je delalo v tovarni 110 delavcev. Prav tako namakajo 1500 kg kož dnevno. Razen tega pa proizvajajo iz odpadkov tudi klej.
Pred dvema letoma je vodstvo tovarne zaprosilo za kredite, ki jih je tudi dobilo. S temi sredstvi so začeli z re-konstrukoiijo zastarelih obratov v tovarni. V prvi etapi* obnove, za katero so porabili 18,5 milijona din, so izgradili novo lužilnico in prizidek h klejami.
Nova lužnioa bo služila podjetju pred vsem za izbolj-
f
sanje delovnega procesa in za zbiranje dlake, ki so jo doslej morali spuščati po odtočnem kanalu, čeprav so imeli pri tem samo izgubo, saj je dlaka zelo lalkana na itnozemsikem trgu. Ce pomislimo, da bodo zdaj lahko samo s prodaje dlake zaslužili letno okoli 7 miijlonov dinarjev, tedaj je bila ta razširitev tovarne res potrebna. Pa tudi klej-ama bo prinašailia tovaimil uslnja lep dohodek, sai bodo dobili za prodani klej letno nad 4 milijone dinarjev.
Ker v letošnjem letu tovarna usnja v Ljutomeru nima več možnosti, da bi dobila potrebne kredite za rekonstrukcijo v drugi etapi, je sklenil njihov kolektiv, da bo v drugi etapi obnavljal tovarno s svojimi lastnimi sredstvi. Kolikor ta sredstva ne bi popolnoma zadoščala, bo kolektiv zaprosil za pomoč pri pristojnih organih oblasti, kjer upa, da ne bo naletel na gluha ušesa. V drugi etapi obnove nameravajo dokončati nadzidavo tovarne, saj del obratov še do zdaj ni pod streho. Z
nadzidavo hočejo doseči predvsem izboljšanje kvalitete svojih proizvodov in povečanje asortimenta. Tako predvidevajo, da bi se povečala kapaciteta tovarne za 30 odstotkov, ne da bi pri tem zaposlili večje število delovne sile.
Ne samo, da prodaja tovar^ na usnja v Ljutomeru svoje izdelke po vsej. Jugoslaviji, temveč ijh izvaža tudi na inozemski trg. Prav zaradi tega je bila obnova tovarne resnično potrebna, saj bodo z njo •izboljšali kvaliteto svojih izdelkov in tako še bolj pridobili na ugledu, ki ga že imajo. Pred vsem pa bodo morali obnoviti svoj strojni park, saj so njihove sedanje strojne naprave tako zastarele in obrabljene, da jih je odpisanih že za 70 odstotkov.
. S takšnimi in podobnimi težavami se mora boriti delovni kolektiv tovarne usnja v Ljutomeru dan na dan, vendar pa ne obupa. Z vs*raj-nostjo in marljivostjo hočejo nadomestiti vse ono, kar jim danes še manjka.
ALI STE KDAJ POMISLILI, DA
so odpadki Železa, litine, BARVASTIH KOVIN IN PAPIRJA, KI LEŽIJO NA VAŠIH PODSTREŠJIH IN DRVARNICAH BREZ KORISTI
POMEMBNA SUROVINA ZA NAŠO INDUSTRIJO?
ALI STE KDAJ POMISLILI, DA LAHKO VNOVČITE STARE KRPE?
ALI STE KDAJ POMISLILI, DA DOBITE DENAR TUDI ZA KOSTI, KI JIH MORDA ZAŽIGATE?
VSE VRSTE ODPADKOV ODKUPUJEJO NAŠA ODKUPNA PODJETJA, KI JIH IMAMO V VSEH VEČJIH KRAJIH SLOVENIJE.
»0 D P A D« Ljubljana
:*v
^(SCcttctog*
Maribor
Tudi Vi lahko prejmete lepo zapestno uro v zameno za zlatnik ali bogato kolekcijo »ZLATOROG« proizvodov v zameno za srebrnik, ki ga najdete v »RIO« prašku.
Najden zlatnik ali srebrnik pošljite na naslov:
»ZLATOROG" MARIBOR

7"	2	3	4	T“	5	6	h	7	1» I		9	10	11	12	K
				■	14		15			n	16				i
'i —-				18	g	19				20	g	21			
	g	22			23			g	24		25				
m	!26~’	S	rT				g	28		i		m	L;	g	k
29		30				g	31					32	■	33	p
3>T			g	35		36			g	37			38		
TT			40	g	4T~					42	m	43				
ši.	mm	-l	m	n		mm	1	45	J	mm		__	_	___	
KRIŽANKA 6
Vodoravno: 1. grebem z nohti, 7. močno razstrelivo, 13. okrajšano moško ime, 14. priimek znanega jtigoslovanskega nogometaša, 16. up, 17. upadanje morske vode zaradi privlačne »ile Lune, 19. žlahtna kovina, 21. nedelaven, 22. potujoči lovski in pastirski narodi brez »talnega bivališča, 24. krajevno ime grškega otoka, 27. reka v SZ, 28. zareza v dogah, kamor vstavljajo sodu dno, 29. primitivna, največkrat iz blata in
vej narejena zgradba, 31. olupek, 34. pozdrav starih Rimljane^, 35. ena od obeh elektrod, E7. letov iški in ribiški kraj ob Tržaškem zalivu vzhodno od Kopra', 39. del prsta, 41. napad, 43. lahko hlapljiva tekočina, 44. kraj v severni Italiji, kjer je bilo mod minulo vojno eno od taborišč za civilne internirance, 45. glavna, široka cesta.
Navpično; 1. ograja, 2. etiopski plemenski poglavar, 3. pristanišče na skrajnem koncu Arabskega polotoka, 4. ptice
ujede, 5. sosedni črki, 6. preje mek najemnega delavca, 7. časovno obdobje, 8. ena od stranic v pravokotnem trikotniku, 9. indijska denarna enota, 10, lepo, 11. misel, pobuda, 12. jezero v Afriki, 15. veznik, 18 pražival, 20. obveze, ovitki, 23. vrsta tropskega sadeža, 25. mesec marec, 26. rastlina vročih krajev, ki iz njenih listov spletejo venec zmagovalcu na športnih tekmovanjih, 28. vrsta prikuhe, 29, priimek slavnega nemškega filozofa, utemeljitelja klasične idealistične filozofije, 30. gredice, 31. vzvišena lirska pesem, 32. vrsta geometrijskih likov, 33. vodni hlapi, 36. okrajšano moško ime, 38. denarna enota sosedne države, 40. kratica za televizijo. 42. začetnici imena in priimka, izumitelja galvanskega električnega člena.
REŠITEV KRIŽANKE 5
Vodoravno: 1. brzina, 6. rudnik, 11. um, 12. gotovina. 15. vi, 16. bas, 18. sobota, 19. lev, 20. Anam, 22. leki, 23. Bari. 24. dan, 25. la, 26. dob, 27. park, 29. kite, 31. niše, 34. ena, 35. kutine, 37. Nil, 38. od, 39. polivati, 41. la, 42. nihati, 43. kanton.
VIAGICNI LIK
1	1	2	3	|4		5	L.
i						
2						
3						
4						
5						
^BgSi						r
Vodoravno in navpično':	1.
naziv za slovensko Koroško, 2. del predilnega stroja, 3. vse obsegajoč. popoln, 4. vrsta zelene rastline, 5. živi model.
PIRAMIDA

Vsaka beseda je sestavljena iz črk prejšnje besede, ki jim po eno črko še dodajamo:
1. kratica za prostorninsko mero, 2.'vrsta piva, 3. glina, vrsta zemlje, 4. domača vprežna žival (množ.), 5. veliko antično mesto in metropola starorimske pokrajine Dalmacije, 6. del umetniškega imena italijanskega socialista, književnika in publicista (Igmasio; »Fontamara«),
7.	mašilo pri stiku dveh cevi,
8.	naslanjanje.
Kombinirajmo
ŠTEV. 12
S k e O e I g k
Bell na potezi dobi
deli: Kcl, De7, Tdl, Lg5, Sc3, Pa2, b2 c2, f2, g2, h2 (11) .
Cmi: Kg8, Dg7, Tafi, Th8, Db7, Sb8. Sf6, Pad, b5, e5, g6, h5 (12)
SPLOŠEN POJAV
— AH imate kaj za pomiritev iiveev?
— Nimamo, zmanjkalo! Pri nas tudi razpravljamo o tarifnem pravilnika!
PRAVO RAZMERJE
— To, kar vidite na levi. Je upravno poslopje, na desni pa je obrat...
9Jxt 'Z ‘iKR+SPi T
■■zi -Aaxs VPEJTaOlM
VOaNSAOHVS1 AaiLEJSR
•AO^IU
-0(9 '8 ‘o-[ius®j. '1 ‘auofig 'g ‘ut| -os 'g ‘Tiso 'j, ojt ’£ ‘P 'z T T
aaiMVRIA A3XISaH
•TJ93{®a©u» 'S ‘Pil flote 'j. ‘uofmog 'g ‘ouapuA -g ‘ubiojoh
'X :oajidAeu ut ouAmopoA
vrti voaNDiovMi Aaxisaa
wm ■ 1
NAŠA NAGRADNA UGANKA
Slikovna uganka, ki jo priobčamo tokrat, reševalcem gotovo ne bo zadajala prevelikih preglavic: na sliki je znana žičnica, pomemben objekt našega turizma, ki bo letos praznovala svojo prvo obletnico. Uganiti morate:
$ kam pelje žičnica na sliki in
0 koliko večjih turističnih žičnic imamo v naši republiki.
Mimo tega pa nam hkrati z odgovorom napišite tudi:
(f) kako je v vašem kraju in njegovi bližnji okolici poskrbljeno za izletnike, ki bi radi nedeljo preživeli v prosti naravi (gostišča, kopališča itd.) in
9 kaj predlagate glede tega za vaš kraj?
Pri žrebanju bomo upoštevali le tiste reševalce, ki nam bodo poslali popolne odgovore, t. j., ki bodo odgovorili na vsa
vprašanja. Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, 2. aprila, na naslov uredništva, »Ljubljana, Čufarjeva 3r Na kuverti ne pozabite napisati »SLIKOVNA UGANKA«; Izmed reševalcev, ki nam bodo poslali pravilne odgovore, bo žreb določil enega, ki bo prejel nagrado v znesku
5.000 DINARJEV
Med reševalci, ki so nam poslali pravilne odgovore na našo zadnjo slikovno uganko, je žreb izbral nagrajenko ki bo prejela 5.000 dinarjev: poslali jih bomo Milki Stupan iz Maribora Razlagova 7/1.
Pravilni odgovori na vprašanja zadnje uganke so: gledališče na sliki stoji v Celju, v njem pa so tisti teden prvič izvedli Mirka Zupančiča igro »Situacije«.
SVETOVNI POPOTNIK IZ DALMACIJE
V Vrfforcu, majhni dalmatinski vasi, živi šestdeset let stari Mate Simunovič, človek ki je zanj moč reči, da je vo poklicu — svetovni popotnik. Peš, s kolesom Jn z majhno jadrnico, ki si jo je bil nekoč kupil v Bangkoku, je doslej ■prepotoval nad 200.000 milj in je bil že na vseh petih celinah sveta. Tako se je uvrstil rned velike »globetrotterje« današnjega časa.
Na to potovanje se je Smu-novič odpravil že 1928. leta; želel st je ogledati daljne dežele, ki je o njih bral v knjigah, in spoznati življenje v
njih, navade, ljudi itd. Za nekaj denarja, kolikor ga je nabral pri svojih sorodnikih, se je odpravil v Argentino, potem pa je prepotoval Urugvaj, Brazilijo, Paragvaj in Bolivijo. Nato je odšel še v Čile, Peru, Ekvador, Kolumbijo in Ve-nezeuelo, prepotoval Panamo, Kostariko in druge ameriške države, nato pa je čez ZDA in Kanado prispel celo na Aljasko. Od tam je z ladjo odpotoval v Afriko, kjer potuje križem kražem od Maroka do Libije. Potem odpotuje spet v Evropo, kjer se prek Italije, Francije, Belgije, Nemčije in Avstrije vrača nazaj v lastno domovino. Toda domu ni strpel dolgo: po krajšem bivanju
'tudi natf vpuva NJENA l£80= , TA !... NeRATERI 4>L£Nllc» TRDIJO, DA JE LEPŠA OD NiENE Ul SEM MA3L6PŠA. NA HVARU...TOLIKO/
I/ podiiG.rfieLfskj }<zci' Jt>alactz. PicLa^U je-/«./&«<•' ttzuz/star- _	jrjarin ....
v Jugoslaviji se odpravi spet v Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Albanijo im Turčijo, od tam pa dalje v Irak, Iran, Indijo, Burmo in vzdolž obale Malaje in Indonezije na Kitajsko in v Mongolijo. Od tam se prek Indije, Irana in Izraela vrača 1947. leta v domačo deželo ter tokrat ostane v rodnem kraju Vrgorcu.
S teh potovanj, ki_so trajala dve desetletji, je Simunovič prinesel seveda mnogo spominov vseh wst:	fotografskih
posnetkov ljudi in krajev, eksotičnih predmetov, razglednic itd., med najdražjimi spomini pa mu je žepna beležnica, ki je vanjo zbiral podpise slavnih ljudi iz vsega sveta. V njej je moč videti podpise v vseh svetovnih ježkih — celo podpis Rabindranata Tagoreja je med njimi — pa v vseh pisavah od latinice do arabskih, indijskih, kitajskih, burman-skh in malajskih črk.
OREL ODNESEL PUŠKO
Jovan Ilič iz vasi Kobaš blizu Uroševca sedaj ne lovi več: z lovom se je prenehal ukvarjati tistega dne, ko mu je veliki planinski orel odnesel — lovsko puško!
Popoldne tistega dne je Jovan odšel v gozd na lov. Imel je srečo in je kmalu ustrelil lepega zajca. Ko se je vračal proti domu s plenom na hrbtu in puško na rami, je prišel do izvirka in se je hotel napiti sveže studenčnice. Snel je zajca in še puško, ter 7g oboje položil v travo. Ko se je sklonil, da bi pil, pa je nad njim nenadoma završalo skozi zrak:	velik planinski orel
se je pognal na »plen« v travi — na mrtvega zajca, ki mM ga je lovec tako lepo nastavil-Toda ko se je hip nato z mogočnimi zamahi peruti spet dvigal pod nebo, je pod njim visela tudi — puška, katere jermen je hkrati z zajcem zgrabil s kremplji!	. .
Ko je Ilič planil pokonci, jo bil orel že visoko. Kljub lov čevemu vpitju roparica »v}e' na« ni izpustila iz krempU^j Sele čez dolgo časa so na~l. puško vso razbito precej dala vstran od kraja, kjer jo orel pograbil; potem mu 1 menda le postala pretežka m jo je med letom spustil tla.