15. Htev. Novo mesto, y. aprila 1909. XXV. letnik. DOLENJSK u Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je a jioStniiio vred za celo leto iiai>roj 3 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaSa 3*50 K, za Ameriko pa 4-50 K. Dopise Siirejema uredništvo, naroinino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mesta. Veselo Alelujo! , yeaele praznike, sreóno in prav veselo Alelujo »i voflcijo ljudje drug drugemii. Tudi „Dolenjske Novice" žele Vsem prisrčno: Veselo Veliko noć! Ta pozdrav je l^^ro bolj iskren, ker letos kot tednik tem večkrat pri-tiajajo v Vase liiáe, cenjeni naročniki, in Vam tem veČ povedati koriatnega, potrebnega in lepega. Svetovnopcimemben je Velikonočni dan. Zgodovinsko-^firodostojne priče nam jasno pričajo: Ta dan je Gospod ^8tat! Vstajenje— svetovno-znamenit dogodek — zato vpliva tega dejstva, niliče ne more popolnoma otresti. Vstajenje pa kliče tudi nam, da naj ustanemo, po-®ntniamo (iospoda. Vstane naj posameznik k novemu "snemu ž vijenju, zapusti naj v tem življenja bujnem Času û'isno smrtno spanje, zapoje naj v ljubezni z liogom «^c^jini združen veselo: Aleluja! Vstáni naj posameznik, a vzdignejo naj se tudi na-(Jtli in posamezni kraji! Vstajenje (íospodovo. je vsem 'C k Čilemu, novem« življenju! Tudi nasa Dolenjska po-na je v tem in onem oziru probude, potrebuje vzbujenja. Verska zavest na Dolenjskem ae naj se bolj trepi. Tisto močno, tisto možato življenje, ki ga daje vera, J^iij zapulje po vseli Dolenjcih, Saj se ne sramuje Do-^ijic svoje vere, a krepkega dejanskega izraza njegovega verskega prepričanja — tega mu je se bolj treba. Zato '''^"JW, velikonočni zvonovi slovesno oznanujejo Go-sp^ovo vstajenje — naj znani velikonočni Aleluja tudi VaMem verskem življenju — kjer še ni vse dobro — znani preporod in veselo vstajenje. V to vsem : Veselo Alelujo! S krepko, močno versko zavestjo pa je združena ®dno tiata možatost in odločnost pri delovanju, ki jo na. kratko, zares značaj. In te možke značajnosti ^ ' a ravno v nagib časili. Pred malo dnevi se smo ae bali kaj bo — bodo li velikonočni dnevi v žalosti li v sreči miru. liazpodili so se oblaki, mir od-v IV monarhiji, mir brez prelivanja krvi in brez / 'kih skodonosnili posledic, ki bi jili imela vojska, j^prav bi ae končala za nas z zmago. To je ena stvar, v '^ri^i notranje-političen položaj. Razmere in zmede državnem zboru, položaj doma, odnos nase državne P« ovice do Ogrske, dalje za nas vclevažno jugoslovansko Praeanje — vse to so stvari, ki zahtevajo tudi vaaj nekolikega umevanja vsakega v moderni državi živečega Veka. Prosti državljani smo, poklicani, da se kolikor-Jko vdeležujemo tudi političnega življenja, a to ni mo-brez politične izobrazbe. Te treba Dolenjcem ! ) gre na bolje, hvala Bogu, a se vedno vlada v tej '^ari tuintam velika nevednost. OdpomoČi treba, poduka . ^lydi k temu prepotrebnemu prenovljenju na Dolenjskem: Vsem veselo Alelujo! Poleg politiake izobrazbe pa treba dolenjskemu kmetu se jasnega umevanja njegovih gospodarskih interesov. Dolenjci, časi se hitro izpremeoe ; sami vidite, kaj se je izpremenilo v par desetletjih ; na lastne oči gledate izpremenjene razmere v marsikaterem kraju. Gospodarsko zanemarjena je bila Dolenjska dosedaj, rea je to, a bližnja priliodnjost ji obeta zvezo z Dunajem in morjem, povzdignil se bo promet, poživila trgovina, nastanila gotovo v deželo večja industrija — iu za vse to treba, da smo pripravljeni. Da bi umevali vsi te nove razmere. Potem upajmo, da zašije Dolenjski v gospodarskem oziru lepša doba. Da bi se torej lepa Dolenjska v gospodarskem oziru krepko razvijala — tudi s to željo v srcu voščimo vaem prav srečno in veselo Alelujo ! —*>■ Gospodarstvo. Zgodnja prašičja klaja. Skoraj vsako leto nam zmanjkuje za prašiče potrebne krme. Tudi letos je že marsikomu zmanjkalo drobnega in debelega krompirja, repe in korenja. Težko pričakujejo apomladi in prvega zelenja, da dobe zopet kaj za prašiče. V tej stiski nam vrlo dobro pomaga topinambura, ki daje prvo krmo v zgodnji spomladi. Gomolje topinambure se koplje, kakor hitro ae zemlja spomladi zadosti osuši, tedaj že od srede marca naprej, in daje prav tečno in slastno krmo prašičem. Čisto podobno krompirju. Čudno, da se naši gospodarji ne odločijo nasaditi tudi nekaj topinambure, ki je ena najlivaležnejšib rastlin in je za naše prasičerejake razmere posebno važna. Topinambura je trpežna rastlina. Enkrat sejana trpi leta in leta, tako, da jo je sploh težko zatreti. Pri tem nam daje prav bogate pridelke. Ce je na dve leti gnojimo, nam obrodi kakor krompir. Pri tem pa ne potrebuje nobenega posebnega dela. Glavna stvar je spomladno izkopavanje. Če jo se tako čisto izkoplješ iz zemlje, ostane Še zmeraj toliko drobnega gomolja notri, da ti zopet Čez in čez požene na novo. Ko dobro ozeleni in so rastline za dlan ali za malo ped velike, jih lahko izredčis, sicer pa nimaš z njo celo leto nobenega dela. Topinambura se gosto zaraste in daje tudi precej nastilja, ki se poreže jeseni. Gomolje pa ostane Čez zimo v zemlji, kjer se izvrstno obrani, bolje kakor v kleti. Za en mernik posetve je treba štiri mernike gomolja za seme. Naj bi gospodarji oziroma gospodinje, ki se bolj brigajo za prašiče, dobile saj nekaj semena in naj ga posade za letos na malem prostoru. Glavna stvar je, da pridejo sploh do semena. Za drugo leto si ga laliko sami pridelajo. Topinambura se sadi kakor krompir in daje v dobrih rokah tudi toliko gomolja. —r— Simodolsko pleme na Dolenjskem. To goveje pleme ee je v zadnjih desetletjih močno vpeljavalo v nekatere avstrijske dežele. Tudi na Kranjsko smo ga dobili. Zaslovelo je zaradi svoje lepote, zaradi svoje velikosti, hitre rasti, jeaČnosti, mlečnosti, sposobnosti ZA delo iti pitanje. Skoro vsak boljši posestnik ga je hotel imeti. Izkuiiije, ki smo jih napravili po Dolenjskem s tem plemenom, so ugodne. Vendar ti vspehi ne morejo biti merodajni za to, da se to pleme najprej vpeljuje. Pomisliti moramo namreč, da se je poskušalo to pleme le v hlevih nekaterih boljših posestnikov in da še v teli niso poskušnje dognane. V teh hlevih — kjer ni manjkalo ne krme, ne pijače, niti dobre strežbe — je pokazalo simodolsko pleme razne vrline, tako da ga želijo dotični posestniki se nadalje rediti. A že tam ao se pokazale nekatere slabe strani, katerih ne smemo podcenjevati, zlasti v naših razmerah ne. Na vsak način je to pleme res obilnejših in lepših žirotnili oblik kakor je domače ali murbodensko. Tudi je večje iu sploh hitrejše rasti. Teleta po aimodolcih so težja. Živali so tudi jesČe bolj kakor druge. Dobre so tudi za mleko in za pitanje, oziroma za meso. Vse to je res. Ali res je tudi, da imajo te živali nekatere slabe strani, ki se kažejo že v lilevih večjih posestnikov in ki se utegnejo še bolj pokazati v hlevih malih posestnikov. Te slabe strani moramo uvaževati, ker so merodajne za naše živinorejske in gospodarske razmere. Pri nas je danes za mnoge kraje reja volov bolj važna kakor reja molznih krav. Za te kraje je simodolsko pleme tem manj pripravno, čim manjša so kmetska posestva in čim slabša so pota, po katerih mora živina voziti. Simodolsko pleme je namreč v primeri z obilnostjo života bolj slabih nog, zlasti slabo razvitih parkelj, še najbolj na zadnjih nogah. Kdor ve, kako je to pleme nastalo in kako se izreja, se temu ne čudi. Obilna krma po eni in hlevska reja kakor tudi nezadostna raba za delo po drugi strani sta največ kriva, da je to pleme slabših parkelj. Taka živina ni za hribe, ne za slabe, kamnite poti kakor jih imamo pri nas. V drngo je resnica, da je to pleme sploh preveliko in pretežko za malega posestnika. Živina preveč porabi! in to ni vsejedno za razmere malega posestnika! lies je živina je5Ča, ali poln kos pa le mora imeti, sicer ni nobenega vspeha pri njej. In naj reČe kdo kar hoče, dejstvo je tudi, da je to pleme bolj mehko kakor je nase. Po naših krajih je treba bolj utrjene živine. Kdor pozna naše lileve, naše živinorejske in gospodarske razmere, mi bo rad pritrdil, rieta reja simodolske živine iz navedenih vzrokov ne velja za naše kraje. Pa tudi z mešanjem krvi se ne moremo prav sprijazniti, ker ta živina že po svoji barvi ne sodi v naše kraje. Pri nas je živina siva ali pa pšenične barve. Naj se zaraditega ne meša s pisano živino, ampak naj se požlahtnuje z enakobarvano, da dosežemo čimpreje tisto enoličnost, ki je za prirejo plemene živine — in za tem ciljem moramo tudi mi stremiti — neobhodno potrebna. Zadnji čas je, da se začnemo zavedati svojih živinorejskih ciljev in da začnemo vsi od kraja z enakimi ple-menjaki vplivati na povzdigo domače živinoreje. -r- flli stB ŽB naročeni na ,ĐoL Novice'? Politični pregled. Di'žariiii zhoi'nica bo sklicana na dan '27. aprila; tako so poroča z JJunaja. V tem zasoflaiiju predloži vlada parlamL-ntu tudi [u-edlogo o davku na Spirit. Natlaljni red še iii doloccn, čeprav Jia nekateri judovski listi žo prerokujejo; trotovo je, da ^^a bo določila največja ))ar]a!ncntarna sku)»ina, „Siovanaka jodnota". Srbiju. Kaj bo sedaj v Srbiji; Bivši srl)ski ministrski predsednik Vclimirovi« izjavlja glede vtisti o odstopu srbske vladarsko rodovinc, da so poročila izmišljena, kakor tudi vsa poročila, da vre v armadi. — Srbski ministrski predsednik tudi demontira vest o razburjenju naroda jiroti dinastiji ter pravi, da bo sedaj Srbija na vseh poljih pričela mirno kulturno delo. Druf^c vesti pa trdijo nekoliko drugače. Tako ae poroča, da sc bo dinastičko vprašanje v Srbiji rešiio še tekom totfa leta. Srbska vlada, da ima v rokah že sjiis, s katerim .so odreka kra|j Pettjr prestohj, sitno.sti dela le .še vprašanje apanaže. Angleška bt rada, da bi apanažo kralji Petru idačala Hnsija, s katero je Peter bil že prej v sličnih zvezah, liajo kralj Peter že nakupuje noko |io-scstvo na Rivieri. Da v .Srbiji ni vso tako mirno, kakor pravijo nekatera poročila, kažejo druga poročila iz Jíelgrada. Belgraj.<)ke „Večernje Novosti" poročajo, a'' maciji. Na drugi strani se pa Av8tro-ogr.ska zaveže, da bo ščitili» črnogorsko trgovinsko zastavo po svojih konzulatih. Črnagora se mora z Avstro-ogrsko sporazumeti glede pravice, da napravi in vzdržuje ]»roko novega črnogorskega ozemlja cesto in želo2' nico. Zajamči so popolna svoboda prometu na teh dveh c-estali," K)ij bo z liosuo; Nekateri listi prinašajo iz dobro pf učenih krogov sledečo vest o bodoči usodi Bosne: Ker so Av- slanja noie iiostaviti v odkrito navzkrižje z Ogrsko, a mora Vjjraiurije o Jioani vendar biti rešeno, so je skJcnilo, da Bosno m Horccříovino razdelo med Avstrijo in Oj^rsko tako, da en del prijiade Hrvatski, drugi del pa Dalmaciji. Za tako razdelitev da ne frovore le državnopravni razlogi, marveù tudi narodni. Ta razdelitev hi se naiiire*); imela izvrwiti tako, da bi se preprečilo prevladovanje srbskega elementa v tako veliki pokrajini, kakor J« Bosna-Hercegovina, marveč bi prišli Srbi v delih jirideljenih Hrvatski in JJalmacijl nasproti hrvatski narodnosti povsod v Knatno manjšino. V vojaškem oziru pa bi se vse te pokrajine zginile pod enim poveljstvom, ki bi bilo v Zagrebu. Vsied tega priSel v Zagrel) tudi en nadvojvoda, a eden najbrže tudi v Dal-niacijo, in sicer menda v Dubrovnik. ^ TiirěijH. Turžka zbornica je odobrila zajiisnik o ententi z naso državo s 136 proti 46 glasovom, 18 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Iz Berolina so poroča raznim listom, da av-Htroogerska vojna uprava toliko časa ne bo odpustila rezervistov, nahajajo v Bosni in Hercegovini, dokler se ne razidejo «""uske iirostovoljne čete. lïolgarija. po praznikih pričakujejo korake ruske vlade ííJede neodvisnosti Bolgarije. Zabavi in pouku. Potopisne črtice. (Kuucc.) J. ^ A Mebrerau ])a moram videti od blizo. Hitela sva s sj)rem-íjfívalcuiii s hriba in predno je prilezel kazalec na uri okrog, sem i'uzyonil na sa m o stenskih vratih in izjavil, da bi rad govoril s I^^'l'i'iibanoni, Lahko si misiîâ, kako so jo gospod pater za-J^udil, ko me je zagledal; kajti i>oznala sva se še iz Zatičine. •"Jjazni gospod je rad razkazal samostanske zanimivosti. Vodil je [|Q hodiSču, ki je zidano v romanskom slogti in zelo okusno ikano. V krasni romanski cerkvi imajo pod menzami štirih 'lahh oltarjev čvetero celih okostij svetnikov in sicer sv. Viktorja, ■ çenedikta, sv. Klemena in sv. Konstantina. Zadnji ima napis. da , lumt: JO bil deček in rimski mučcnec iz leta 206. ])0 Kj. P. Kopiti me jo ]»e|jal tudi v šolske ))rostore, v katerih se uči t i. i.uii1 t aiyidrwtt jri uai^ui u, t lu "v.j izo acio v zavodu stanujočih dijakov, katerih število se bo .se pomnožilo, ko bodo polagoma dobili celo gimnazijo. Dijaki lajo v zavodu malo celice za stanovanje, poseben prostor za in posebej zopet dvorano, v kateri se shajajo k ^ ^vedrilu. Tudi jnuzej imajo dijaki na razjiolago. Ves samostan ^ Vsemi i)ritiklinami jo v najlepšem redu. Kravji hlev je tudi lako praktičen. da vsaki kravi posebej v korito voda dotoka; in . ''SiîOi da jc nikdar ne zmanjka in tudi čez nobenkrat ne nek' ^ Inomostu, kamor me je povabil p. servit, 8 katerim sva bila v Kneippoveni zdravišču. '^'^vno mesto Tirolske Inomost (Innsbruck) šteje okrog prebivalcev in leži 670 m nad morjem. Okrog mesta so Stm'lt hribje, izmed katerih so najvišji Sollstein, Frauhitt, ^leckkarsp . . . Xadiyi je 273« m visok. Srcdrya tenijieratura doh"^'"''^^" jo H'30» in ker je Inomost v planinskem kraju, ocIm" .''j^ vsako leto mnogo letovičarjov. Najprej sem si hotel jj? ^ati cerkev, zato me jo peljal spremljevalec v dvorno cerkev, 00. frančiškanov. Zidana jo v romanskem slogu. , J J "'^navadnega je to, da so v dotični cerkvi orgije visoko I y obokom, meii prezbiterijem in ladijami. Sredi cerkvo je ust^" ."'avzolej ccsarja llaksimiljana I. Ta cesar je 1. 1492 ladP ^ t^U'li novomeški kapitelj. Pri mavzoleju ob straneh sredice SDo ^^ ^^ stoječih, bronastih soh s kronami na glavah. Tudi P nicDik tirolskega junaka Andreja Iloferja je v tisti cerkvi, jjg^ ^ ^1'odam v novo, goti.ško cerkev, na kraj, ki se imenuje znat ' cerkov jo najlepša izmed vseh v Inomostu. Pri' tnorain, da so inomostansko cerkve tako bogato okrašene, Poi^Ih^^ "" posebnega in občudovanja vrednega. Hof ■ sem .šel na hrib Izd. Tam je postavljen spomenik And. se t*"'"''^' istega je pa mičen park, z orožnim muzejem. Tu je H krasen razgled na mesto in okolico. Zanimivo se mi okr^ tudi pokopališče, ki je tako narejeno, da ima okrog in frrof^--**'^ zidu jiodstrešno hodišče, pod hodiščcm pa družinska jo ^ ^®tera se vidi skoz omrežene line. V tistih grobiščih ^'d z dolbinami, v katere polagajo krste z mrliči, kakor če- belar paiijove v čebelnjak in nato dolbino zazidajo; in tako so vidi skoz lureženo Jino, koliko dolbin je še praznih .in koliko zazidanih. — Ni mi bilo žal, da .'iem se ustavil v Inomostu. Videl sem dovolj zanimivosti, četudi so zdi tamošnjim ])re bi válcem, da ni tam nič posebnega. A zapustiti jo treba Inomost Vozeč so proti domu sem zapazil Se razne zanimivosti in videl še mnogo prirodne lepote. V Unterbergstefansbriicke sem videl hišo, v katori je stanoval Andrej Hofer 1. ItíOíí, ko se je boril zoper Francoze. Tam je bil tudi vslod izdajstva vjet in nato v Mantovi ustreljen. Zanimivo jo tudi, kako visoko leži tam železniška jiroga. Postaja Bren jo 1370 m nad morjem. V bližini se nahajajo toplice z vodno temperaturo 23 Postaja Steinaeh leži 1041 u) nad morjem. Odtam se vidi proti vzhodu krasno, kamenito gorovje. Hrib Dachspitze je 2837 m visok. Zadej za tistimi gorami se pa skriva hrib z imenom Habicht, ki je 3280 m nad morjem. V dolini, po kateri sem se vozil 20, septembra, so imeli takrat še ovos na potju, i^o hribih je bilo pa že vsepolno snega. Kmalu naprej, v pustriški dolini, je pa svet toliko nižji in boli odjirt, da sem vidol takrat žo zrelo ajdo. Toliko je namreč topleji kraj. Ne traja dolgo, pa se železniška proga zopet dviga višje in višje, tako, da je postaja Bruneck ito 835 — Toblach pa celo 1211 m nad morjem. Gora Dreischusterspitze, ki se vidi odtam, obstoji iz na vso strani štrlečega skalovja, da se malokje vidi taka prirodna krasota. Odtam naproj proti Koro.iki jia ni već tako zanimiva narava in ti je ne bom opisoval. Opomnim le to, da som se (»e^al še čez Koroško in skozi predor ])0d Karavankami sem se pripeljal na Kranjsko. Tisti predor je tako dolg, da rabi vlak 10 do 12 minut, človek bi pa rabil več kot )iol-drugo uro, predno bi jo primahal skozi od ene do drugo .strani. Potem sem se peljal še po gorenjski in dolenjski železnici in tako srečno dospel domov. Ko so me domači zagledali, so se začudili nad mojim ozdravljenjem rekoč; „Zelo si se spremenil. Kmalu bi v tebi ne s])Oznali več prej.šnjega Pepeta." Jaz sem si jm nnslil: Hvala Bogu, da ni bila zastonj moja pot v Wiírishofon, Če bi pa no bil ozdravel, bi tudi ti Jurče ne bil izvedel toliko zanimivega — in te črtice bi ne bile zagledale belega dne. Judež. Sllha iz TBKkega šivljenjs. V ozki, pusti dolinici, zaraščeni z leščevjem in drugim grmovjem, je stalo malo kmetsko poslopje. liekali so „pri Judežu". Hiša je pol zidana, pol lesena; zraven jo majhen hlev, na strani ulnjak in z deskami pokrit kozolec. Vse to je dobil Judežev Janez po svojem očetu. Zročil mu je kmetijo na bolniški postelji v pričo dveh mož z naročilom: „Janez, glej da bodeš dobro gospodaril!" Janoz je pa voselo obljubljal: „Saj bom, oče, kar brez skrbi umrite." Oče pa le ni brez skrbi umrl. Težko je zapustil kmetijo, katero je on toliko zboljšal. Včasih 80 redili komaj kravico in par ovac, žita so pridelali komaj za dva meseca, a sedaj imajo vsega dovolj. Tudi kravica v hlevu ni več sama, anii>ak ji dela tovaršijo še druga — lepo rejona sivka. To bi pa stari Judož šo zapustil, le igegov sin Janez ga je skrbel. On jo revež, da se Bog usmili. Sicer jo bil časih zelo premeten, vendar se jo pa poznalo, da mu manjka pameti. Delal ni nikdar mnogo, raje so je potikal okrog, Sosedje so trdili o njem, da mu maiijka kolesca. Taisto je moral pritrditi vsak, kdor je slišal, kako je vriskal po očetovi smrti. „Vso je moje", je pripovedoval veselo, „zdaj som pa sam gospodar," „Vse je tvoje, Janoz, zdaj se bodeš pa ženil," so so rogali sosedje. „Seveda se bodem ožonil,"Je mo.ško odgovarjal. Id res se je oženil. Štirideset let je imel na hrbtu, ko je stopal s svojo novcsto Plosovo Oilo pred altar. Starejši pripovedujejo, da je bil Janez ta^dan izredno dobre volje. Že jireje je pravil: „Kedar se bom oženil, bo vse veselo," In tako je tudi bilo. Povabil je na pojedino svoje sorodnike in prijatelje; še celo ondotnega župnika gospoda Blaža je povabil. Kako vesel je bil Janez, ko se je g. župnik odzval njegovemu povabilu. Storil je to iz prijaznosti, katero jo kazal gospod dokmetskega stanu. Komaj jo ugledal Janez župnika, mu jo hitel nasproti podajajoč mu roko. Govoril je vedno: „Da so le oni prišli, da 80 le prišli." „Prišel som, ker me veseli vaša družba," je odgovarjal gospod Blaž. Jatiez se je priklanjal oil veselja. Hitel je v aobo [iripravit prostor řrospofiu žmniku. „Pa da ste e vi prišli gospod župnik," je začel zopet .Tanez. ..Z^iaj naj pa rečejo ljudje, kar hočejo. IVavijo, da sem neumen, kaj nc j^ospod Blaž, da to ni res?" „Seveda ni," ocif^ovarja diihovDi ffospod, „vi ate pošten človek. Bojï vas živi in va.šo nevesto 1'ri zadrtih besedah je dvignil řfospod kozarec in napil na srečo poročenima. Janez se je smejal na vsa usta. „Kaj ne gospod," jo začel zopet, „kolika čast zame, ko zvedo, da ste me vi tako počastili." Hotel je še nekaj govoriti, a nevesta ga je dregnila s komolcem, naj bo tiho. Kako so je potem pojedina končala, nam ustno izročilo ni ohranilo: io toliko vemo, tla je župnik kmalu zapustil svate in veselega Janeza, voščeč vsini skupaj: lahko noči Juiieža sta se sprva dobro razumela. Cilo je veselilo, ker ji je bil Janez tako dol)er. „Vse bo, kakor bos ti hotela," je obetal, „gospoiJari in delaj kakor ti drago. Oili so bile vseč take besede, vendar jo na videz ugovarjala. „E, glej no, Janez," jo rekla, „kako govoriš?" „Nič nio ne glej, Oila," se je odrezal .Tanez rosno. „Tako bo, kakor boš ti hotela. Za delo jaz nisem — skrbi me izmučijo. Ah ta moja glava . . ." Čila se je skrivaj muzala. Mislila je: saj si rea prismojen, kakor so pravili. Nevolje koj s prva ni hotela pokazati. Bila je i^ridna gosjioiiinja; imela je kakor pravi pregovor; „Roke za vsako delo." Pa tudi varčna in razumna je bila. Janez je imel s početka strah ])red njo, ubogal jo je, kar mu je velela. Tako je šlo nekaj let. Naposled sq je pa Jjinez naveličal biti Cili pokoren. Jol se je pred ženo skrivati. Šel je v gozd, tam se vlegel navadno za grmovje, ker je ložal cel dan. Ko je proti večern pri.švedral domov, ga je (!ila dobra oStela, a Janez se je malo zmenil za njeno besede. „Saj sem rekel," ji je dejal, „da delaj kakor ti hočeš." „Delaj, delaj," jo rohnela (;ila, Janez pa jo je žalostno gledal. Tako je šlo daljo iu dafje. Judež ni hotel vcc ubogati; potepal se jc okrog cele tedne, žena ga je zmerjala in tako je prišel prepir v hi.šo. Cilo je jelo skrheti. Za delo je bila sama, otroci so bili »o majhni in skrbeti je morala za vsako stvar. Mnogo je i>remi-š^evala in tuhtala noč in dan. Videla je, da tako ne pojde dalje, kmetija gre rakovo pot. Janez je začel zapravljati. Pred tedni je prodal svinjo in skoraj ves denar je zajiravil. To je Oilo ustrašilo, pa kmalu ji pride pametna misel. VzeJa je Janezu še ostali denar ter ga zaprla v svojo skrityo. Janez je denar pogrešil. Boječe je prišel k ženi: „Cila, kdo je brskal v moji omari." „Kaj pa je? no kar povej," ga jc prašula Cila pogumno. „Denarja ni več, nekdo ga je vzel," jeclja lioječe -Janez. „Jaz sem ga vzela," je zarezala žena, „ti mrcina, boš vso zapravili" Kaj tacega Janez ni pričakoval. „Ti si ga vzela, ti, hm, toraj ti" je mrmral. Več ni upal reči. Odslej je hodil Janez otožen in potrt Delal ni več, z ženo ni govoril, ie sosedom je tožil svojo žalost. Sosedje so zmajevali z giavami, videli so, da je Judež vedno bolj zmešan, da so jo toraj bati, da popolnoma znori. Svetovali so ženi, naj mu vzame gospodarstvo. Cila se je naposplod res odločila to storiti. Naprosila je iz okolice može; ti so pred sodiščem razložili razmere pri Judežu. Sodnija se je za stvar zavzela in Judežu dala varuha, ženi pa zročila gospodarstvo. Orez nekaj tednov je stalo zai)isano črno na belem, potrjeno s aodnjiskim pečatom, da Janez ni več gospodar na Judeževini. Ta novica je zadela -lanoza kakor oster meč. Minila ga je vsa bojočnost jirod ženo, jel jo je sovražiti in zmerjati: „Debe-luška, iiritopenka!'' Pred sosedi je kričal: Meni ai upajo vzeti gospodarstvo, ki mi ga je zročil rajni oče." Seveda ni vede), ta so sosedje tega krivi. Vso krivdo je morala nositi Cila. Pa tudi na sodnijo je bil Judež silno hud. „Zakaj so dovolili," se je jezil, „pa šo vpra.iali me niso; jaz jim pokažem, kaj so pravi meni vzeti veljavo." Judež je sklenil iti zastran tega v sodnijo. Oblekel je nekega dno praznično obleko — nove irhaste hlače in pisan telovnik z velikimi, svetlimi gumbi; na glavo si je del kosmato polhovko, v roko pa vzel debelo gorjačo in od.šel veselo mrmraje skozi vas, „Kam, pa, Janez," so klicali za njim sosedje. „V sodnijo," je odgovarjal, „danes poiščem pravice," Več ni povedal, tako se mu je mudilo. (Dalje i.riJe,) Dopisi. Iz Novííga mesta. Piše se nam; Izobražujte se! N'aprfr dujte! Tako se dandanes govori in piše jtovsod. In to se goiti popolnoma prav. Ćasi se izpreminjajo in mi ž njimi. K07./S. in nadleguje ljudi; jiravijo, da posebno rad pride k duhovnom; nekega gospoda je upilil za 5 K, škoda jih je bilo. Pa kdo bi mu tudi ne dal, saj je videti tako nedolžen, tako milo so drži; prii)oveduje ae, da pri gg, ri.šla pred sodi.šče. Nekaj denarja jo baje žc nazaj, in na semajon dan so pripovedovali ljudje, da n ,rišlo bilo treba poscitno daleč nositi; masti pa šo ni. — Pri tej priliki pa menda izsledilo novomeško sodišče, da so nekateri „iiriiini" fantje, menda iz vasi Prečna, po noči v štali molili na i»rcpO' vedane bukle —na karte so igrali, zato so imoli „dan".na Vc; liki četrtek v Novem mestu, menda jim bodo roko umivali aH kaj. Ko bi se taki fantje mesto )tonočnih družb po|)rijoli kakcg» dobrega dru.štva, kaj bi imeli več veljave in jia ričeta bi ne Iti^" treba zobati. — Ko sem šel pa na cveten četrtek skozi Prečno, som zvedel, da jo pa neki drugi tat ravno ta dan i»ri jasnem, belem dnevu ](oicg zapovedi „ne kradi" tudi zlonnl pušico s^'-Antona v cerkvi in za nameček še neko skrinjico )»ri misijonskein križu kaj spretno odprl, pa so dejali, da se je zelo opekel, ker so ondotni gg. duhovni ravno malo preje So boli lepo odprli; k?" maj, čo je dobil tat za jiar pajkelcev toliaka. Nekateri Ijudj" so pravili, da je tisti dan neki tujec tam okoli Prečeiiske^'* uefidelna godrnjal, morda je bil to tat, ]ia se mu jo zdelo pi*"' malo in jo bil nevoljen, kajpada. Izl'reriie. Xa Hudem, podružnica Gor. Kamnnce, je uinr!" Ana Može, po domačo Tiimlovka, ki bi bila aa. maja lotos i''" liolnila 90 let, lepa in redka starost, zla.sti za žensko. Toplice. (Drobno novico.) Te dni jo došel deželni inžciit''' Zajec, ogledat si nameravano delo znižanja klanca poleg vil® „Berta" nad gostilno župana Ivana Sitarja. Delo je potrebnOt ker je po tem kratkem jja zeló strmem klančku velikrat od p""; turnsko sti'ani sem pridirjal kak voz jireko mosta v sredo vaS' in je bila nevarnost, (ia l)o kdo povožen ali tk vozovi ne tn;ijo ekutiaj, Tmii za tO])]ičarjc bo iij^odnejšc, (ia jim ne bo treba po strmini aopîhati proti říoatilni Reinigcr. — Riivizor ff, 1'clc s pomožnim iiradnikom Mefoni jc prcfedc-^ovnl tukajšnji zadrugi. ^Hranilnica in posojilnica" jo lani kupila «tiri kmetijske stroje, vzlic teiiiti izkazuje Se tistega dobička blizu tisomka. ijotos je piačala kmetovalce m v olajšanje voznino otl iivGh vasionov urnetni)i gnojil. Tudi „konsumno društvo" ai ])OÍ:asi pa stidno ])omaga na kvišku. Une 7. ajírila hiiio čutili okoli pol 8, ure kratek, jia krepak JKitresni sunek. . l-ovi-an, aS). ausca. Dne 2ÍÍ. t m. je objavil zakonik za i nmorsko nameatniško odredbo, da je za najirej to mestice ob jednem „zdraviSùe" — Kurort. S tom se je izpolnila srčna želja tukujšnjini meščanom, ki ao v novejšem času navezani na stranske Obiskovalce, lu kdo je osoluto iiripomojiel k temu važnemu odloku ^ To jo iji[ (junajski župan ekscelcnca dr. ljueger. Kakor 'înano, boleha on že več let na sladorni bolezni. Vsako zimo in spomlad prihaja v ta kraj. Začetkoma jo bival v neki vili na Jtiz-ni strani ineiita. Ko pa ae jc zgradil na severni strani veliki «hotel Lovrana", biva redoma v tom, z vso moderno-stjo oprem-qenem penzijonatu. Vsako leto se vrača dokaj okrepčan mej svoje iliiije iJunajčane, Uprav uegerja visoko čislajo; kajti po njegovem uplivu JC ^ kraj zaslovel in se bo zdaj kot „zdravišče" vodno bolj rí^^'" ^'Ja . 8o ptujci že sedaj, ki osobito v zdravstvenem obziru bolj nvabjo Ijovran nogo Oj>atijo. Od „zdraviščne komisije", ki so -'Jaj v Kiiiisin zakonite naredbo osnuje, ho odvisno, čc bo kos y I' nalogi. ZdraviSčna pristojbina 20 h na dan Ijo oi)težila sicer sako osebo, a iiripoinogla bo k zmir večjim ugodnostim. Xko bo ttebo milostno — jio.scbno v zimskih inosocih, bo hrezdvomno jaslovela še Ijo^j „avstrijska liiviora". — Pod pokroviteljstvom 'iiegerja bila je v nedeljo marca v „hotelu Jjovrana" ^'astiotia akademija v korist „otroškega zdravišča", ki se bo v ^ovranu osnovalo za bolohno ali slabotne otroke. Vsi iijakarski " olektrični vozovi so bili prenapolnjeni. Ni 6uda, da.ni izostal ohlT " '"^•'^veticem, kateri pridejo na odmor h kvarnerskim a um, je svetovati, naj si izbero hrvatske hotele, kjer se jim »streže s pristnimi hrvatskimi vini in bolj z domačo kuhinjo, ki pil tudi cenejši. Najdeš jih po hrvatskih napisih - žal da Je od Voloaka pa do Lovrana le mulo našteti, morda se to-110, kolikor ima,Š prstov na roki. Je pač tista slovanska za-^^ postavi ptuji jezik — svojega pa na ce ga celo ne zataji! Domaće novice. vštn '"'^'.i"" V Novem mestu ae jo vršil od aS, marca do ^«cv.scga 4. aprila. Vodili so ga, kakor je hilo že naznaiýeno, 00. jeziíitjei p. Kunstelj, p. Pristov in p. Kakovec. pÔi h*''"' "" l'*''" "" ïîjutraj, druga bi]-"} '""il tretja zvečer ob 7. uri. Stanovski govori so ^ Zvečer, za šolske otroke pa v jtondoljek popoldan ob 2., za obî'l ^ ■ injpoldan ob ;i. Vsi govori ao bili i>ol noste vi Ino Iskani, posebno razveseljivo je bilo videti obilo število nio.škib ' posameznih govorih, ťri govoru za može je ]>a bila epi.'itelj-^ stran vsa polna nio.skih. Vsak govor jo prehitro minul, tako zanimivo so znali čč. misijonarji velike resnice poiîati na.šemti umu. Po govoru za može jo rekel neki mož: Ove uri hi poslusal, pa bi šc prehitro minulo. Posebno lepo je bilo v soboto zvečer: p. KunstoD je govoril o ljubezni Gospodovi v Najsvetejšem zakramentu, Sv. Kešnje Telo je bilo med govorom izpostavljeno. Vseh oči 80 se ozirale sedaj na govornika, sedaj na Gospoda, o katerem je govoril in na skrivnost Njegove ljubezni. K sklepu je javno v inienn vseh prosil odpuSf'anja za vse naše žalitve. Mil, g. prost in ostala diihov.ščina je klečala s prižganimi svečami pred Najsvetejšim, ljudstvo klecalo, srca vseh so govorila: „Odpusti! Gospoii! Tebi bomo služili 1" A ljudstvo ni le poslušalo in iz navade hodilo k govorom, o — ne, novomeščani so sprejemali te resnico z pripravljenim srcem, pristojiali so v veselo-ve-likem številu k mizi Gospodovi. V kapiteljski cerkvi je bilo ob-hajancev okrofi 3200, v samo.stanski pa okrog L500. .Skupaj toroj blizu 4700, To je veliko, za Novo mesto častno število. Sklep sv. misijona je hil v nedeljo, 4. apiila jiopoldan. Ob polu 3. uri je bila sklepna i)ridiga; naša sicer velika cerkev je postala ta dan premajhna; ljudstvo ni moglo več dobiti prostora v igej. P. Kunstelj omenja v sklepnih besedah še enkrat pomena av. misijona, vspodhnja z njemu lastno krepko besedo k končni vstrajnosti v dobrem. Sklepno pa ljudstvo v cerkvi glasno in razločno i)onovi krstno obljubo. Nato jc mil. g. prošt vesela solznim očesom podelil papežev blagoslov; mogočna hvalnica „Te Deum" in blagoslov z Najsvetejšim je zaključila za Novo mesto toli pomemben in važen sv. misijonski čas. Ako bi bilo lepo vreme, šli bi hilî v slovesni procesiji z Najsvetejšinj po mestu, ljudstvo se jo iz srca veselilo na ta veličasten sklep, a huda burja in sneg sta preprečila to namero. Sedaj so odšli čč. oo. misijonarji, a besedo njihove ostanejo v naših srcih. Hvaležni smo nio.ščani pred vsem mil. g. i)roštu, da nam je naklonil to veliko duhovno dobroto; naj mu bo Bog za ves njegov nesebičen trud najobil-nejši jdačnik I Hvaležni smo čč. oo. inisijonarjein. Toliko dela, a vse z veselim srcem, vse temeljito. Ozirali bo so na naše razmere; vodoli, da velik del meščanov nima po dnevi časa priti k sv. izpovedi; čakali so v izpovednici žo oi! polu 5. dalje; vedeli so, da ta in oni zvečer jired 7. uro ne more v cerkev, — izpovedovali so zadiýe dni do 10. ure. Srčna jim hvala, in nehe.ško ])lačilo! K iiiiiivaiijii nog v IJiihljaiiski stolnici je .šel letoa na priporočilo mil, g. i>rošta H9. letni novomeški meščan, Idvši črev-Ijarski mojster Janez Jazbec, Pač redko! Me.ščani tega še no pomnijo. Vstajenje na Veliko soboto je ob 4. tiri v frančiškanski cerkvi, v kapitelj.ski in mestno-žujini cerkvi pa je ob 6. uri. Proc.esija na Veliko soboto bo šla po navadni jioti in v navadnem redu. Pri tej priliki se bo rabila tudi jirvič krasna romanska mon.štranca, ki jo je mil. g. prost dobil za tnk. bolnico. ToslaI sem soprogo postreiičeka Kovača vnovič doneske nabirat, in ta mi je izročila K 32'55. Ta znesek sem porabil tako-le: 1. V pokritje primankljaja.....- . . . , K—'19 2. Kovač-ovi za nabiranje doneskov....... 2'-- 3. G. S. Bcrgantu za krmila (ajdo, ]>roso} . . . . „ 12v]4 4. G.Jermanu, tesarju za 15 ptičjih gnjezdilnih .Skrinjic „ 10'50 5. Za žreblje in pribijaiqc skrinjic na drevje v drevo- redu jtri pošti in trgu sv. Katarine.....„ 1'30 6. Tesarju ,Jermanu za štiri zamaške krmilničnih lu- kenj v zemlji............,, r— 7. Delavcu Finku za spravo krmilnic........1'— Skupaj . . K 28-1.3 Ako odbijem to svoto od vseh dohodkov K 32'55, ostane Se K 4'42 in ta znesek je naložen v mestni hranilnici za prihodnjo zimo. Hvala lepa in se priporočam .se zanaprej. V NOVEM MESTU, dne K. aprila lf909. R. Dolenc. (iliirut nabor. V letu 1909 se bode vr^il glavni nabor novincev za politični okraj Rudolfovo dne 14., 15., 17., 19:, 20. aprila. Stavtjenci bodo takole uvrščeni; dne 14. aprila vsi iz sodnega okraja Trobile v naborni okraj Trebiije; dne 15. aprila vsi iz sodnega okraja Žužemberk v naborni okraj Žužemberk; dne 17. aprila vsi iz občine Smihel-Stopiče in Brusnico v naborni okraj Rudolfovo; dne 19. aprila vsi iz občino Mirna peč, Št. Peter, Orehovica, Prečna in Hcla cerkev v naborni okraj Rudolfovo; dne 20. aprila Toplice, Poljane, CermoSnice in Rudolfovo v naborni ^kraj Rudolfovo. Stavtjenci bodo uvrSeni po občinah in v vsaki občini po stavnih razredih in žrebnih številkah. Gospod župan mora za istost pripe^anih jamčiti. Htavtjcnci iz drugih okrajev, kateri so klicani k naboru v tem okraju, morajo priti z stavtjenci,iste občine v kateri bivajo. Nabor se prične v Trebnjem in v Žužemberku ob 10. uri dopoldne in v Rudolfovem ob 8. uri zjutraj. — Gospod župan mora točno v tem času stavljence privesti na naborni prostor in sicer zbrane, kjer se jih bode uvrstilo po žrebnih številkah in stavnih razredih, da se bode mogel nabor hitro in redno vršiti. Sleherni stavtjenec kakor tudi sorodniki njihovi moškega spola, kateri imajo priti v pregled pred naborno komisijo in bi biti tudi le nekoliko pijani, bi se na lici mesta kaznovali in tudi ne bodo komisijsko pregledani, temveč bi so jih pozneje na tijihove stroške pred naknadno naborno komisijo v Ljubljano privedlo. Enako bi so postopalo tudi z istimi- kateri ne bi bili po celem životu čisto umiti, Potrjeni novinci ostanejo do prisego brezizjeme pod oblastnim nadzorstvom, vsled tega naj se opusti sleherna prosila za izpust do prisege, ker bi bila brezuspešna, tudi gospod župan naj ne stavi take prošiqe, za katerega koli potrjenega novinca. Dokazila za dosego morebitnega olajšila naj príneso stavljene! seboj, ako bi jih že ne bili prej vložili. Kdor bi svoji naborni dolžnosti ne zadostil ali pa sploh katero iz vojnih predpisov iz- virajoče dolžnost opustil, kaznoval bi so ne glede na izgovor, da mu dotični zakon ni bil poznati. — Pozive za stavodolžne jio-slalo se bode pravočasno, ako bi za katerega slučajno poziv ne došel, naj so o teiti takoj sem jioroča. V Trebnjem se bode vršil nabor v hiši št. 23 pri Alojzu PavJinu, v Žužemberku pa v šolskem poslopju v Rudolfovem pa v uradnem poslopji C. kr. okrajnega glavarstva. V nabornih prostorih mora vladati popolen mir in je govorjenje v istih le komisijskim članom in javnim organom dovoljeno. Nepoklicanim pa sleherno vtikanje v naborni posel je prepovedan. } f Dolenjci! Slovenci! sedaj je še čas, da si naročite ' „Dolenjsiie Howice"! ' Gospodarske drobtine. — Na vinsko razstavo v Novem iiiesiu, na kateri se ima s skrbno napravljenimi vini pokazati tudi napredek našega kletarstva, naj pošljejo svoja dobra vina tudi taki vinogradniki, ki nimajo vina na prodaj. Opozarjamo na to vse tiste vinogradnike, ki mislijo, da je vinska razstava namenjena edino le vinsketiiu semnju in da se mora razstavljeno vino jtrodajati. Res je poglaviten namen razstave proilaja vina, to je gotovo, alî dobro došla so tndi vitia onih vinogradnikov, ki hočejo le jjokazati kakovost svojih vinskih jiridelkov. , — Vinska razstava v Novem iiieNtii so odpre na Helo nedeljo dne 18. t. m. ob 11. dopoludne in traja istcffa dne do B, zvečer. V pondeljek 19. t, m. traja od 10. dopoludne do 6. zvečer. V soboto 17. t, m. deluje na razstavišču presojevalna komisija, ki jo sestavljena iz treh skupin, posebej za cvičko (rudeče vino), za belo vino in za belokranjska vina. Za prcmovanjo je pri- i čakovati nekaj državnih daril, razentega jo določenih več družbenih in podružničnih daril. — VinHki kiiiMii hi vinski semenj v Noveiti inesfn. Poglaviten namen razstavo je vinska kupčija. Zato vabimo vinske ; kupce, vinsko trgovce in gostilničarje, da se mnogoštevilno ; udeleže raz.slave in da pokupijo dosti vina. Dolenjski gostilničarji i naj točijo domača vina, potem no bo treba odpirati vinotočev po ' deželi ! Sploh bi moralo obveljati načelo, da se v vinskih krajih točijo domača vina. — K vinski poknšiiji tiii IMiiiaJn, ki bo 15. in 16. aiirila, , bode poslala svoja čistovrstna vina lanskega pridelka kmetijska i šola na Grmu. Lansko leto so bila vina kmetijske Šole pri tej > posknšnji pohvaljena. — Letošnja poiiiluil in kmetijsko tlelo. Vsled skrajno ; neugodnega vremena, ki ga imamo letos, bodo vsa dela zaostJila-Spomladno delo se jo že itak pozno pričelo, sedaj pa Se to sneženo, mokro in mrazno vreme. Na jiolju ni mogoče delati. ^ aprilu smo, pa še ni sejana domača detelja. Tudi po vinogradih zastaja delo. ^ , — Napako prí setvi trav in deteljiSě za (ravnike, t'e treba kak prostor obsojati s travo in deteljo, da se napravi travnik, potem so naši gospodarji hitro na čistem. Nekaj vzaniejc semena domače detelje, nekaj pa travnega semena, kakoršno wo dobi v prodajalni in kakoršno je že. Navadno se vzamete dve k večjem tri vrste trav. Da iz take setve ne moremo dobiti dobre travniške nišo, je več kot jasno. Dotoka nam žo jjo drugem lotu izgine, tako da ostane sama trava. Trava sama pa dajû redko rušo in slabo ko.šnjo. Će hočemo dobiti dobro košnje, skrbeti jo za to, da se seje tudi večletna detelja in da se sojeji* razne trave, nizke in visoke. Nizko rastoče travo zgostijo rušo, ker 80 bol) obrastejo, visoke travo pa pomnože koSiye s svojimi visoko rastočimi bilkami. Poleg domače detelje naj se scj0 tudi nokota, v vlažnih legah in na težkih tleh tudi nekaj švedsko detelje. Izmed trav je pa sejati pasjo travo, francosko pahovkO; mačji rep, travniško bilnico, zlati oves, travniško latovka, pasj' rep in rudečo bilnico. Za 1 oralo je treba jioprek 30 kg semen» in sicer 3 kg deteljnega in 27 kg travnega semena. Kater® trave je sejati in v koliki množini, to se ravna po lastnostih zemlje in lege. Kolik» volja seiiiiiir zu sf^tcv ! Marsikdo misli, da je sempir (seneni drobir) ravno tako dober za napravo travnika kakor tnivtio aemo, ki so ku])i v jirodajaini. Nekaj deteljnega semena so ])omeša mod sotnjiir in zmes za posctev travnika jc gotova. 'Po pa ni res! Seiiipir ne daje take ruše, kakor je na travniku, s katertîga jo scmiiir. in zakaj nct' Zato, ker je v eempirju prav malo travnega semena in ko tisto ic od nokaterih vrst ill aicer tistih, ki so slučajno takrat dozorela in ostala na »atju, ko snio sono domu vozili. Veliko acmena jc prej odpadlo na travniku, marsikatero pa sploh ni prišlo do te^a, da bi zorilo. ^empir obstoji pojilavitno iz mrvic (zdrobljencfia pcrjiča). Razen tega so nahaja notri dosti plovclricjia somcna in sicer toliko več, «oiikor bolj plevchiat jo travnik. Zato pa ni jemati sempir za na))ravo novih travnikov. Semjjir naj so raztrosi sedaj spomladi kakih mejah in po starini. Raznoterosti. . * '1'ii.ie kaiKÎidatje za (10 vulilcev. AVhitc Plains, N. Y. JO najmanjša vas v državi New York, toda kljub temu so tukaj vrse skrajno fanatični ])o]itičtii boji. V vasi jc le (iO volilcov, Ma ti so imenovali za svoje javne urade kandidate treh raz-"«nih strank, katero so sedaj med seboj prepirajo in jcdna drugi «"itajo, da ni opravičena postaviti kandidatu. Sodišče je pa sedaj ansofiilo, da se mora ^flasovati za vso tri kandidate. Večina va-^nov pa želi, da bi vlada vas kot tAko razpustila in jo spro-"•enilii v farme, kajti prisjjovki in lokalni davki so preveliki. Smešnice. (J'^'iIi'iiiiU"-) Gosjm: „ivaj vendar misliš, Kati, da si že >opet clrajrocen kozarec ubila V Ti mi napravljaš več škode, kakor dajte^^«^' ^^^ storim?" — Služkinja: „Gospa, več plače mi . (I'olrdild.) Prijateljica prijate^ici: „Kaj, Ela, ti ne ver-jat!io.s, da iiuani svojo laso? Počakaj malo. Pokažem ti takoj Piatian račun za nje." Veni M'i'ehodii.) Gospa: „Poglej kam si se vsedel! Vstani Udar, kaj no veš, da olepševalno društvo v spomladi klopi na ovo pobarva?" — Gospod: „Čemu zciaj vstati, ko je že itak l'feiioztio?" J . J ^ (Hiti-ii ](om(i(-.) A.: Prosim. prostra.Ši me, se rni kolče!" : „Posodi mi 600 kron I" — A.: „Hvala lepa!" (rasoviKL) Insérât: „Pestunja želi takoj vstopiti v službo brc/ otrok." Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. v Križa pri Litiji nabral pretE. g. Karol MiklavĚié, župnik . ^ rjnr)va)i bo v krnnah : Neiitienovín 10; Franc Marnit 6; Fr. 1 k- iT-^' llililavĚič 2; K. UiklftvĚiá 2; Mwija Zidar 2; Marija Mlakar MiklaTi-iS 1; Atia R, 1; Franca Kirti' Ij Neimenovana 1. Drngi 10T; »f J Kratnar, ka|i]ati 20 K; vli, k. ilnb. smiiik Jan. Pođhuj , Snsp. Fr. TTline f> K ; «»Wě 3 K. Dobrotniki ia mesta in « za megee 4(1 K — NaipriBrfnejSe zahvaljnjem vse blage dobrotnike im prav vesele veiikonoiine praznike. Posebno stalivalo pa iwekani preS. W'kavCiÉu, ki ne je t«ku požrtvovalno potrndil za naSe fante. Živeli laicii Sedaj se bo krompir sadil. Temn alt onemu ga Im kaj preDstajalo. «purani naže dijaSke knbinje. Dr, Jos. Marinko. Sejmi na Dolenjskem v mesecu aprilu. '^^"•'ii' Novem mostu v četrtek 15.; v Št Jerneju in v oornicu 13.. ^ Črnomlju 13.; v Št. Vidu pri Zatičini 14.; v Ško-iiH ť , ^ Trebelnetn in Zagradcu 17.; v Ribnici in v Podbukovju i^i-ki iji.; v Metliki 20.; v Žužemberku in Leskovcu 24.; v Semiču Utí. tanřír, "^ županstva na Doletyakem víjudno prosimo za na-.sejmov v svojili občinah za celo loto 190». "tóljiva poročilíi soimnv silniiirt iiliči koristi. Le poročila sejmov služijo obči koristi. Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje ^•"■Uïa ...... Oven . ■ ■ • Jeimen J^-'l-imerniki' ! «rab j Hektl. po Imenovanje Hektl. po 1 ^ h 20 10 10 40 14 90 Bob....... 9 76 13 Aida....... 12 36 9 76 Proso ......: H 71 13 30 16 00 1 00 Lan....... — — n 71 jajca po 8 za 40 vinarjev. 11 71 Tujci v Novem mestu. Hotel KokltS: Šubic J., Furlan dr. J„ Snrk E., PiiBcbl A., ArmiĚ M., pl. Meriult, Huskovits P. ii LjubiJanej Blaha il., Strecker Fl. dr. Iz Donaja; BiUbweis A, Křen I, iz Gradca; Oberrauth pl. Kenraarkt. H. ie luomoBta; Grill P. ii Neiv.Yorka; Penca P. is Jlukronopa; Kolin L. iz Linca; TavSar B. iz Št, Jerneja; Tavčar J. iz Krikega; MaleSič J,, i(oBpa Fm, gospa Konda iz Metlike; Gornp J., Blodin; dr., inž Kutai^liera iz Treta; Kerêii P, iz Pod-breKja ; Udina M. i» Eeke ; Lozar S. iz Črnomlja ; MikliĚ M. iz Trebenj ; áubak O. iz Iglave, Hntal pri Polti: Hribar A. iz Mokronoga; IWnot V., Škrl M. :z Ljubljane; ĎuúkoTiĚ St., Cuk v., Kastrić I iz Ribnice; Mulej L, iz Radovljiue; Srpan J., GradiSa A. iz Vel. LaSii; Zapanňió F. iz Trebenj; iJivdek H. iz Leskovca; Robascli A. iz TržiSa; Kristan A. iz ât. Vida; Znpanůiů .F. izZatiine. JahŠe: Brnnuiii A, iz Ljubljane; Komlanc A. iz Buike; Lebeveo A., Koeinnr J. iz Studenua; Perko A. iz Krke; Stibl A. iz Semića. Loterijske številke. GRADEC. 3. aprila 68 44 32 14 ,35 i fflirtB sswtí.íí í-fí SísM siíMňSít^ssr;!'ÍA-' r'iiifliSîEÎHÎ i ^'scm Hoanim uelečasfiíim gospodom duhounoiu, suojim dpogitn sorodiiihom ; pinjaťeljein in ínonccjn : j ueselc, miiosíipolne ociilionočne pra^nilie! iiíi:ban J^OKtia] e irodbino. » iiSOÏÏiÎiGtSSiiïïiiSiÎto Dr. Kd. Volčič v Novem iiiestu, Kninjsko je nredil ter dobivajo ne pri J. Kraioc nasi, in Urb. Honratu v Nuvem meBtu: 1. Civilnopravdnl zakon) (IV, zeezek Pravnikove zbirkei z obširnim uloveiifikito in brtatíikiiii atřaniira kaialoin, ohsei;ajo6i XÍI. in 909 strani. 190G. V platno vezaua knjiga B K. — 2. Odvetniška tarifa: določila o rabi Urvaukega in slo-venakega jezika pred Rodi^či; sodne pristojbine, u itvariiim kazaloin. tabel.) 190G. nroSirano 1 K 80 îi. — 3. Zakoni o javnih knjigah, Bemljiškib itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z v»emi predpisi, ki au z njiint v zvezi, i Btvamim kazalom v lirvaukem in slovensicein jeaikn, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov, 1908. Knjiga v 2 delili, akap H18 strani. Mehko vesatia knjiga ô K 00 L, popolno v platno vezana G K, — 4. Vzgledi predlogov, sklepov In vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovtiiiia in vpianiua. Broširano 1 K. — 5. Kolkovním In vpisnina pri zemljiški knjigi. Tabela na močnem papirjn, «tenski obesek 60 b. Dalje od ..Poljudne pravne knjižnice", k\ jo izdaja druètvo „Pravnik": Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za tllo, « pojasnili in vzori^em proBnje, 1907. Mebko vezano 40 b, - Zvezek II. in lil. Predpisi o i«leznlikih In rtid-niiklh knjigah. 1908. Oena meliko vezani knjižici 80 b. — Zvezek IV. in V, Pristojbinske olajšave ob konvanljl terjatev. 1008. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denaruini zavodom splub. Meitku vezana knjiga 80 h. — Zvezek \1.-X. Predpisi o raidflibi in uredbi ter o zloibi zemljišč. 1908. Mebko vezano 2 K. — Zvezek X. Id XII. Predpisi o poljski okvari. ISiOB. Mehko vezano 80 b. — Ako ni dogovorjeno drngaúe, se pošiljajo knjige s jioStii proti jioitnenin povzetja, tako, da se' k navedenim cenam priračnnajo le resnični in poStni izdatki ; pri narotîilib do 2 K je najceneje, ako se poSlje naprej knpnina tu 10 b poátnine v gotovini ali jioStnib znamkah. Nočelstvo splošne obrtne zadruge za sodni okraj Kudolfovo iiaznaiya, da občni zl)Qr 4. ajirila ni bil sklopiien zaradi jtrciiiajhne udoležbe članov, toraj se vrši zopet dne 18. aprila 7. istim vs]>orcdom in ravno tamkaj ob uri popoldan, kakor so žc glasi v raziioslaiiih vabilih. (St-a-i) K obilni udeležbi so uljudno vabi. Na prodaj je 11 W% ^ novim poslopjem in z vso mlinsko in III I I II potrebsÈino, liva vinograda in njiva. Več se izve pri (79-3-1) Antonu Gornik v Žapužali, posta Št. Jernej (Dolenjskoj. okrajne bolniške blagajne za - politični okraj lliidolfovo - se bode vriil V nedeljo, dne 18. aprila 1909 ob 10. url dopoldan v blagajnl^hlh prostorih v Hudolfovem. K temu shodu so vabljeni in imajo pravico samo iJfi, marca 1906 izvoženi delef^ati, kateri se imajo z izkaznicatni Icfçitimirati. DNEVNI iíEI): 1.) Poročilo g. načelnika o blagajniškem delovanju v pretekli «pravni dobi. 2.) Poročilo lilagajnika o računskem zaključku. 3.) Poročilo zastopnikov nad zoro val nega odseka in razsodišča, 4.) Do lolnilna volitev jcdnega člana v načelnižtvo. 5.) Vo itev nadzorovalnega odseka. 6.) volitev razsodišča. 7.) Kazni predlogi. Ako bi občni zbor po jiravilih no bil ob 10. uri sklepčen, vrši se eno uro pozneje pri vsakem številu delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem, dne 5. aprila laoy. Josip Itergiuaiiii, načelnik. (tO) ■j (70-3-3) Julij stare ustanovljena leta 1818 pi-ilioročii svojo (Ivftjiio marčno, marčno in Im varnko pivo v sodčkih in stekleninih. Ziilogft pivo v Hudolfovem (83-5-1) M V hiši g. Perilo, tilfoma lïolodvQra. -I dober, lep, so da v najem a i proda z vsem gospodarskim poslopjem, njivam, travnikam, hostam z debelimi hrasti, smrekam, brezami. V jeseni se bo tam gradila železnica. Več pove F, Skušck, trgovec, iletlika. Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica In posojilnica m HaniiijD in okoiicp reg, zadruga z nooiiiojeno zavezo (ei)()-3) V lastnem domu v Kandiji sprejema hrani ter obre- A ' stuje po ne vloge 0(i vsBcega, če je njen ud alt nc, O, na leto brez odbitka rentncga davka, 'Z jO katercfîii sama iz svojega plačuje. Hazpis tajniške službe. Pri podpisanemu župaustvu se razpisuje služba tajnika » letno )lačo 700 K in prostim stanovanjem. Prednost imajo mar^ivi in trezni prosilci. ;'oiiuflbe so sprejemajo do 15. aprila t. I. Nastop službe 1. majnika t. 1, v Kandiji pri Novem mestu blizu bolnišnice št. 74. Hiša obstoji iz dveh sob v pritličju in v drugem nastropju ena soba. Hiša je pripravna za vsako niivî prodaj skupno ali obrt — Zraven so šo I1|1H vsaka posebej ter .supa in svinjak zaradi preselitve v Ameriko. Kdor hoče to kupiti naj so zglasi do koncem aprila pri Prane Sekiila, Haiidija .št. 74. I Pivovarna Mengeš i županstvo v Št. Jerneju (Dolenjsko), dne 2. aprila 190it, (77) Franc Novoselc, župan. Oklic. Z sklepom c. kr. okrajnega sodišča v liudolfovem z dn« 6, aprila 1909 Ne 1 64/9/3 dovoljena prostovo^}na dražba zemljišča gospe Antonije pl, Fichtenuu vi. št. V2H k. o, OotnavaS vršila 8C bode nadrobno 14. in oziroma tudi 15, aprila 1909 od 9. do i;-i. ure dopoludne in od 3. do fi. ure popoludne na licu mesta dotičnih zem^išč. To se naznanja s pristavkom, da so družbeni pogoji pr' podpisanemu na vpogled. Dr. Alhiii Poznik, c. kr. notar, sodni poverjenik. fine kakoToiti ita takojiuie iKvratnu iidelovanje, ^řako^ ínib opojnih pijaè, finih n»; miznlhlilcerjev in specijallt» imam Tednu v ialogi. — l'ule^ teg» «e Jul" SfLi SO^Io kisova kislina, keiuíĚno iiiíta, îsa iadelovaiije iiajiinRjaega ki*»-Navodila in [epske poiljetti brezplaćno « vHftko [loSiljatvijn. Ceniki breíplaĚno in pošt. pri»ii">' Car! Phillip Pollak, Essenzenfabrik riMO, Mjn'ieiiîiasse IS. Zanesljivi, v stroki zvedeni zastopniki se iščejo- ESENCE (52.156) Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu so priporoča dné ll.febr. 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (50 4.^.6) Itdajatelj in »loinik Urtian Horvat. Udgavomi nrednik Žlogar. Tlak J. Krajac nast.