C-dfoto TL V Celju, dne 14. decembra 1911. Št. 54. NARODNI LIST Izhaja vsak Četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni Lisi" w Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. Predigra za razpust deželnega zbora. „Straža" besni! Kakor kak šnopsar otepa krog sebe in psuje, da se človeku milo stori. In vzrok? Dr. Kukovec se je na nekem učiteljskem zborovanju v Gradcu izjavil za zvišanje učiteljskih plač. To je vse? Vse! In sedaj vpije „Straža"', da smo (narodna stranka!) za zvišanje učiteljskih plač žrtvovali vse naše narodne in gospodarske zahteve, za katere da so se oni (klerikalci!) s svojo obstrukcijo v Gradcu borili, vse naše narodne vzore da smo prodali za naklonjenost uči-teljstva narodni stranki. Ali naj na take smešne izbruhe sploh odgovarjamo? Bilo bi brezuspešno klerikalcem dokazovati nedoslednost njihovega postopanja, zato se omejimo le kratko na to, da sledeče povdarimo: Klerikalci bi radi našli podlago za nadaljevanje obštrukcije, ker so neposredni vzroki, ki so jih svoj čas v obštrukcijo pognali, pri sedanjih pogajanjih za delazmožnost deželnega zbora odpadli. Nemci seveda ne privolijo v nobeno zahtevo klerikalcev, in tako sramotno kapitulirati vendar ne gre, osobito ker je bila klerikalna obštrukcija v štajerskem deželnem zboru že takrat gotova stvar, ko dr. Šnšteršičeva skupina v državnem zboru ni bila sprejeta v vladno večino. Rajši nego da s pametno taktiko omogočijo delazmožnost deželnega zbora, ga tirajo do razpusta in v nove volitve, ia za te volitve se jim zdi najprimernejše geslo: proti zvišanju učiteljskih plač. Klerikalci so v zadnjih dveh letih že tolikokrat zmenjali podlago svoji obštrukciji, da bi ne bilo nič čudnega, ko bi nekega dne rekli, da obštruirajo zato, ker je Wastian Korošca grdo pogledal. Da od nas, ki smo jim že toliko-, krat dokazali nedoslednost in nepoštenost njihove obštrukcije, ki je z zgolj narodnega zašla na izključna strankarski tir, še zahtevajo, naj bi jim pomagali, je več ko smešno. Učiteljske plače! Ljudstvo tega bremena ne prenese, ljudstvo je izmozgano, je v največji bedi, ljudstvo je proti zvišanju itd. — tako vpijejo sedaj. A tako niso upili takrat, ko sta svoječasno Robič in Roškar predlagala isto. Tri miljone na leto bi zvišanje plač zneslo; ko je pa pred nekaj mesci dr. Šušteršič vladi mirno hotel v žrelo vreči nad 300 miljonov za nove kanone in ladje, takrat pa ljudstvo ni bilo ubogo, takrat so klerikalni listi z vso ravnodušnostjo zagovarjali to brezvest-ncst svojega voditelja. Nič jim tudi ni mar, da bo to zvišanje plač (če se drobtinica sme tako imenovati!) v prvi vrsti prav prišlo slovenskim učiteljem, ki so danes veliko na slabšem ko nemški. Saj ve vsakdo, da je velika večina ljudskih šol po Spod. Štajerskem še v III. plačilnem razredu, dočim so skoro vse šole po Zgor. in Srednjem Štajerskem v prvem in drugem. Pa kaj klerikalcem mar, če se učiteljem dobro ali slabo godi; kaj jim mar, če bi nčitelj-stvo, ako bi bilo v dobrem gmotnem položaju, šolstvo in s tem izobrazbo ljudstva dvignilo še na višjo stopinjo? Saj oni tega naravnost nočejo. Pa še bi vkljub vsemu privolili v zvišanje, ko bi uči-teljstvo bilo danes tako neznačajno in bi padlo pred nje na kolena in se politično vdinjalo dr. Korošcu. Ker pa tega noče, zato pa grmi dr. Korošec: „naj vas rajši vrag vzame, nego da bi se vam plače zvišale." Mislimo, da si bo slovensko nčiteljstvo vočigled „Stražinemu" psovanju, ki ga je brez dvoma zagrešil dr. Korošec sam, temeljito premislilo, pošiljati k njemu še kake deputacije in prosjačiti pri njem za milost. Slovenska klerikalna deželnozborska delegacija je pri konečni tozadevni odločitvi popolnoma brezpomembna. Misleči del slovenskega ljudstva in v njegovem imenu zastopnik tega ljudstva v deželnem zboru dr. Ku- „Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta S K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. kovec pa ni bil in ne bo nikdar zoper to, da se zboljša gmotni položaj važnega činitelja v našem narodnem življenju. S tem nikogar ne kupujemo in ničesar ne prodajemo, dajemo samo povdarek gospodarski in družabni pravičnosti napram važnemu delu našega narodnega telesa. In klerikalno časopisje lahko to stokrat izrablja proti nam, stokrat lahko to storijo klerikalni kandidatje in poslanci in govorniki na svojih shodih, misleči del naroda je in bo na naši strani. Ker pride čas, ko bo večina ljudstva začela spoznavati, da je vsa klerikalna politika le odmev osebnega koristolov-stva posameznih vodilnih oseb v klerikalni stranki, in da je tudi sedajni klerikalni boj proti učitelj-stvu le izliv maščevanja, ker se nčiteljstvo noče vdinjati klerikalni politiki. Zato se tudi dr. Kukovec, ki je postal zaradi svojega govora v Gradcu tarča „Straže", njenemu psovanju, kakor vedno, samo smeje. Veseli ga, da se je dal dr. Korošec tako lepo speljati na led, in da je obzorje postalo čisto. Zakaj slovensko nčiteljstvo danes vidi, kje ima svoje prijatelje in kje sovražnike. In s tem mora v vseh bodočih političnih bojih računati! Čebelarska razstava v celjski okolici leta 1912. (Piše Jos. Kosi.) II. Ta razstava ima biti važtfa za splošni razvoj spodnještajerskega čebelarstva. Društvo hoče pokazati, kako žlahtni pridelki se dosežejo z modernim čebelarstvom in kako urejeni morajo biti panji in čebelna ljudstva. S strokovnim predavanjem pa hoče poučevati, kako važno je čebelarstvo z ozirom na sadjerejo in kako blagodejno upliva na izobrazbo ljudstva in blaži njegovega duha. Predsodki, da je čebelarstvo samo šport ali otročarija, morajo iz ljudstva izginiti, kajti njega pridelki so najžlahtnejši, katere nam more narava nuditi in kateri čebelarju lahko donašajo lep dobiček. Koliko hranilnih in zdravilnih snovi med vsebuje, je še pač med nami malokomu znano. Da je čebela pri sadjereji neobhodno potrebna in da sodeluje pri oploditvi cvetja, je že neovrgljivo dokazano. In kako blagodejno npliva čebelarstvo na človeka, kateri se z njim peča. Marsikateri starček je že dejal s pipco v roki pred čebelnjakom sedeč: „Ko bi čebel ne imel, že ne bi več živel". Koga še vleče v gostilno, k pijančevanju in h kartam, če ima doma ličen čebelnjak, napolnjen z marljivimi čebelnimi ljudstvi? Opazuje iu občuduje jih leta in leta, a nikdar se jim ne more dovolj načuditi. Od njih se uči marljivosti, se uči redu, in globoko je njegovo spoštovanje do tistega, kateri je v svoji brezkončni modrosti vse tako čudovito ustvaril. Vneti čebelar veliko bere, bere čebelarske liste, a tudi druge gospodarske spise in se tako splošno izobražuje. Te kratke poteze o namenu čebelarske razstave pa naj naše občinstvo spodbujajo, da bode društvo podpiralo in s tem pripomoglo k sijajnemu uspehu. Društvo se je svoj čas obrnilo za podpore na različne denarne zavode in nekatere druge korporacije. Dal Bog, da bi prošnje ne ostale brezuspešne! Današnjo številko dobijo že vsi tisti, ki so se priglasili kot naročniki za prihodnje leto. Dobili bodo tudi še obe prihodnji številki brezplačno. Današnjo številko smo poslali mnogim tudi na ogled. Dobili bodo še prihodnji dve številki. Kdor ne bo nobene vrnil, ga bomo smatrali za naročnika. Oglasi se rafiunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „y aro dni List" v Celju. Kako je z vojsko? Italijani so začeli prodirati naprej. Razdelili so se glasom poročila iz Tripolisa z dne 8. t. m., v dve koloni, ki prodirata vsaka na svoja stran. Prodiranje Italjanov proti jngn bo prava križeva pot. Turki in Arabci so se umaknili v gore, 70 do 80 km južno od Tripolisa. Tam se šele začne prava turška obramba, ki bo tam tem uspešnejša, ker so dani zanjo predpogoji. Tudi so Turki z umaknitvo v gorovje prišli bližje Tunisa in se bo^o tem ložje preskrbovali s streljivom. Italijani ne vedo, kam so se turško - arabski voji pravzaprav umaknili, ker nimajo velblodov, da bi jih zasledovali v puščavo. Vojna v puščavi bo za Italjaue zelo težavna. Zanimanje vzbuja dejstvo, da se konzuli tujih držav v Tripolisu niso udeležili slavnosti proglasitve italjanske okupacije Tripolitanije in da so na turški praznik bajram izobesili zastave. S tem so baje hoteli pokazati, da smatrajo Tripolitanijo dozdaj še za turško last. Iz bojišča se poroča, da nameravajo ltaljani obkoliti turške čete. Že te dni odrine iz Italije novih 24 bataljonov infanterije, 3 bataljoni ber-saglierjev, 5 eskadronov konjenice, 6 baterij ar-tilerije, 12 baterij gorske artilerije, 12 kompanij trdnjavske artilerije in 2 kompaniji ženijev. Glede vprašanja odprtja Dardanel se turška vlada še ni odločila, ker se boji, da bi odklonitev ruske zahteve bila za Rusijo povod za vojsko, osobito, ker baje z rusko zahtevo soglašata tudi Anglija in Francija. Revolucija na Kitajskem. Koncem minulega tedna so se vršila pogajanja med ustaši in cesarskimi v Hankau. — Dne 6. dec. se je poročalo iz Pekinga, da je cesarica-vdova izdala razglas, v katerem naznanja, da je regent, (ki je vladal doslej za mladoletnega kitajskega cesarja) odstopil. Obenem je razglasila, da je prestol pripravljen, izvršiti spremembe v vladi. Poročila z dne 8. t. m. pravijo, da je izšel cesarski ukaz, s katerim se dovoljuje Kitajcem porezanje kit. Kakor znano, je moral doslej vsak (tudi moški!) Kitajec nositi dolgo kito. 3i političnega sVeta. Državni zbor. V seji 7. t. m. je dr. Verstovšek obširno razpravljal o sodnijskih in drugih razmerah na Spod. Štajerskem. Povedal je marsikaj dobrega posebno o delovanju nemškega volks-rata med nemškimi sodniki, ter o nemških uradnikih sploh. Prijemal je pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja. Seveda ga „Straža" kuje za to v nebesa, češ on edini je Hochenburgerju pošteno povedal, kar mu gre. Tak način politike je otročji. Prav je, da je Verstovšek govoril o Ho-chenburgerjevih činih, a ravno tako gotovo je, da je on prokleto malo pripomogel k Hochenbur-gerjevemu padcu. Državni zbor. V seji 12. tm. se je nadaljevala razprava o začasnem proračunu. Govoril je finančni minister Zaleski, ki je navajal zanimive številke o prejemkih, izdatkih in dolgovih zadnjih 10 let. Dolgovi države so velikanski, tako da se skoro lahko reče, da konsumira Avstrija krog en miljon državnega dolga na en dan. Saj je narasel v zadnjih 10 letih za 3177 miljonov kron. Preobrat v češki politiki. Večina čeških državnozborskih poslancev se je odločila glasovati za državni proračun in tako preiti v vladni tabor. S tem hočejo na eni strani vlado prisiliti, da upošteva češke zahteve, na drugi strani pa dati oporo češkim ministrom. Vendar pa so odločeni [Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vloge na vložne knjižice in jih ^^B 1/ O/ od dneva vloge do dneva dviga. — Rentni davek plačuje obrestuje po /21 /O - banka sama. vztrajati v svojem boja proti pravosodnemu mi- j histjru dr. Hochšnburgerjn. Z. Za italjansko vaeuCIUi«« se sedaj pehajo nits.Daaaja sem in tja. Italjani bi .ga seveda radi; imeli v Trsta, vlada pa na Dunaju; tam pa nočejo Nemci, zato se zdaj pogajajo, če bi ga začasno dali v Prago. Tako se dela iz važne kulturne zahteve — politični kšeft! j; ^ ! Železniško vprašanje na Kranjskem je stopilo . v odločilen štadij. Y železniškem svetu je te dni minister Forster izjavil, da se oddajo dela za gradnjo belokranjske železnice še ta mesec, najpozneje pa v januarju. Zveza Novo Mesto—Kar-lovac je zagotovljena. Sprejel pa se je; tudi Hribarjev nujni predlog, naj se v novo vladno predlogo o lokalnih železnicah sprejme tudi, proga Ljubljana—Idrija—Sv. Lucija. Njeguš Vavrak, ki je — kakor znano — streljal v drž. zboru na ministra Hochenburgerja in zato bil: obsojen na 7 let ječe, je proti volji svojega zagovornika, umaknil ničnostna pritožbo. Pravi, da raje dvakrat po 7 let presedi v ječi, nego da bi še enkrat moral pretrpeti make sodne preiskave. , v Na Hrvaškem so se pričele dane% volitve v deželni zbor (sabor). Vlada je zadnje tedne z ne-žnveno nasilnostjo delala za svoje kandidate. Vkljub temu je upati, da bodo narodni hrvaški in srbski kandidatje v veliki večini izvoljeni; Kreta hoče na vsak način združitev z Grško. Poslanci otoka hočejo, če treba šiloma priti v grški državni zbor in izsiliti tam, da bodo Člani. Baje hočejo priti s 1000 oboroženimi možmi v Atene in vdreti v parlament. Čuje se pa na drugi strani, da hočejo poslaniki tujih držav to preprečiti. -.., Perzija. Turška vlada je baje v posebni okrožnici protestirala pri velevlastih zoper postopanje Rusije proti Perziji. Tudi s perzijske strani se proglaša oboroženi odpor proti - Rusiji. . Nemčija namerava povečati svojo armado za 18 bataljonov pehote in več stotnij s strojnimi puškami. Na Portugalskem so baje zopet zasledili ' zaroto kraljevih pristašev. Seveda so > jo takoj v kali zadušili. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje proti klerikalcem, ki so povzročitelji tednih nemirov. ■ j ^v m •! Od južne železnice. Prestavljen je asistent ,5 Viktor Hren ; iz Divače v Zidani most ; ,Fr. Škof pa iz Zidanega mosta v Divačo. , - J ,:V X s Iz politične službe. Namestniški konceptu* «wpraktikantdr. Mark« Lpavic je prestavljen tejipi Gr?dca k namestniji v Gradec. v.*,f » r , Nabiralne pole smo dobili že i i iz mnogih krajev i lepimi uspehi. -4Naš Teden" je bil srečna Smisel. Že dozdaj je priglašenih par sto nQ?ih na-; ročnikov. Upamo, da bodo gg. zaupniki kmalu-: iz Tseh krajev vposlali pole. ^ i«tl ^ i M y S Liberalce imenuje mariborska" ^Straža" slo- • renske trgovce, dasi so ti lani vnelti rezoluciji • izjavili, da so »nad strankami"; »Straža" • se je^i ■> sad njimi zaradi volitev ,t' trgovsko in obrtno, zbornico v Gradcu, ki so se zvršilebrez-ud^ežitvie • Slovencev.: Kolikor smo mi iz .kom&etentsega virja . rpoačeni, se v tako kratkem ča§u par ,tednov pri .. • najboljši volji-ni dal organizirati resen slovenski i odpor. Radovedni smo samo, kaj poreče na « Strašno; <; psovanje slovenska trgovstvo in obrtništvo, ki se M včasi po posameznih sy«jih vodilnibiOWbah sumUH0. obeša za frak dr. Beakoviču ii dr. a t - j S^ Epohalno Iznajdba Se napravili klerikalci iv rfSlov. Gosp." in vStraži"; D* je. danes hmelj iv<; Savinski dolini, teg» ni nihče drugi vzroki: kodu-hovnik Hoernes, svoječasni oskrbnik knez Salmovih / posestev. Vidi se, da klerikalcem v.Savjiiski dolihi • vkljub vsemu noče iti pšenica klasje, kajti sicer it:; se ne bi oprijemali tako otcočjrh sredstev...S tein, t da so s svojim Hoernesom zagnali i sedaj tak krič, hočejo napeljati duhovniki vodo »a pvgj mlin m na mlin klerikalizma, češ glejte? ljudje božji v Sa-,. vinski dolini, duhovnik je spravil hmelj'v Savinjo doline, duhovnik je vaš največji dobrotnik, zala morate gospode duhovnike v vsemi tudi v politiki, -v ubogati. Lepo iztuhtaao, kaj ? Pa. V $avinski dolini vkljub vsemu ne bo držalo, razHn če bote v .{V vsaki številki »Slbvv Gosp." in, »Straže* papjsali ai* lepih stanovanj je še na razpolago. — Dobro bi tukaj izhajal l brivec (do sedaj nobeden), 1 mannfaktarišt (do sedaj 1), 1 krojač (do sedaj 1), 1 kolar (do sedaj i), 1 sedlar (do sedaj nobeden), 1 urar (do sedaj nobeden), 1 sbdar (do sedaj nobeden), 1 ključavničar (do sedaj 1), 1 zidarski mojster (do sedaj nobeden) in 1 šivilja (do sedaj nobena). Kdor bi Se zanimal, naj se oglasi v našem uredništvu! ,'i _ ya užitninskega davka v najem. Dne 18. grudna t. 1. še vrši ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema užituinskega davka od vina, vinskega mošta, sadnega mošta in mesa za leto 1912 in pogojno tudi, ža leti 1913 in 1914 v sekcijah: Poljčane in Dobrna -Velika Pirešca. — Natančni pogoji se izvedo lahko pri c. kr. finančnem ravnateljstvu .v Mariboru, pri pristojnih kontrolnih vodstvih in pri oddelkih finančne straže. ^tfšaH Podružnicam CMD na blagovoljno znanje t Leta 1910. so nabrale C. M. podružnice 61.163 44 K, letos t. j. izza 1. dne prosinca do 20. dne listopada pa 37.389'81 K. Da ne bomo nazadovali, treba podružnicam letos poslati glavni blagajni še 23.782 63 K. , ujri Odvetniški nastavljene! 90 podvrženi dolžnosti starostnega zavarovanja. Upravno sodišče se je pred par dnevi pečaloz vprašanjem, ali so stenografi, in pisarji na stroj podvrženi dolžnosti starostnega zavarovanja. Upravno so-; dišee je odlok notranjega ministrstva, da stenografi Jin, pisarji niso podvrženi tej dolžnosti, razveljavilo kot v zakonu neutemeljen in izjavilo, da so ti nastavljenci podvrženi dolžnostim starostnega zavarovanja., > - V'>. • -'•'! , q i?adlporneimi: društva. za slovenske vlsoko-šolee na Du«ai» scfe darovali od 1. oktobra do 1. decembra t. L: Posavcev na Danaju 20 K; občinski odbor>mesta Kranj 50 K; okrajni odbor Laški t*g 3Q K? Narodna društva, v Ptuju in Milko NagliČ v Ljubljani, del čistega dobička prit e reditre na čast sodelovalkam pri cvetličnem dnevu za »apredne dijake, po 25 K; okrajna posojilnjca v Ormožu 20 K; dTi J&ako Benedik, okr. zdravnik na Bledu, Emil- Orožen, c. kr; notar v Kamniku, Jos. Stritar. c. kr^gim. proiv p. in dr. Karol Sav-i»ik, e. kr.jnia *8jj^k ^8k Dunaju po .10 K; drVxV^ Plertot, /inin. Sk«lar» revident pri najvišem rač. ^dvop in dr. Ig. Žitnik, drž. posl;, vsi pa, Dn?ajn pp 6 K; Karol Scbweiger v Ljubljani in gdčna, Vanda Jacobi na Dunaju po 5 K. Skupaj 4i8 .g,—iKer -je ubogih in podpore vred-hih, prosilcev veliko>. blagajna pa skoraj pri kraju, pr<(?i t društvo .ne i samo. vse svoje dosedanje pod-pprftike,.^n dobrotnike, temuč tudi druge, dobrosrčne rojaka da mn vsi pridejo v,tej sti^ki Wtro na pem§čš Darove; sprejer|a: blagajnik dt .Btanko Lapajn«, dvorpj: »n sodnj odvetnik na pnnaju I. ^r^seRStrassftViP, ^ -5.J .,,/ ! faj&ffftptiii si^fetnat idr. IWle na S^,spil istotako dober. Tudi druge vloge so bile v dobrih rokah, igralcem se da se Čutijo na domačih tleh in igra jim je ši* od srca. Tokrat smo videli na odru novega člana našega diletantskega zbora g. Medveda. Imel; j« tokrat Še manjšo ulogo, a iz vsake njegove ktetftj« tn besede se je čutilo, da je rutinirati igralec, in upamo,, da ga vidimo kmalu v kaki večji ulbgi. Pripomnimo samo še, da je tuintam moral namesto igralcev precej glasno in osbrnd govoriti g. šep«-talec. To moti. V ostalem pa moramo biti ¥*d«-zdajnim deloM našef gledališke 1 sezone prav zadovoljni. Po Novem letu pa na svidenje! (Spldšn« se je posebno od tujcev, ki jih je bilo tokrat izredno mnogo, izrekla želja, naj bi se popoldanska predstave stalno upeljale, pa morda že na pcA čfetrto uro, in naj bi se točno začelo.) Iz Celja. »Dijaška kuhinja v Celju" je imela 9. t. 'm. Svoj 25. občni zbor ob dobri udeležbi. Društvo je imelo lani nekaj nad 11.000 K dotbdkor fti itkor&^bt^ikelždatkor. Premoženja ima društve dfttie^'l>9.573 K. - Za predsednika je bil zopet' izvoljen profesor g. Jos. Kožuh, v odbor pa gg® dr. Jos. Sernec, prof. Fr. Mravljah, dr. E. Kalan, J, Pi-Bkoršek in ;prof. Kardioar. r-r Na predlog g: 4r. Jost -Serneca se je sklenilo porabiti 300 K za podporo revnim dijakom, ki si ne morejo plačati dostojnega stanovanja. ' i - I? • Iz Žalca. Dnč 12. t m. je v bolnišnici v Gradcu umrl po težki operaciji g. dr. Bergmann, zdravnik in veleposestnik, predsednik hmeljarskega di-uštva in I. štajerskega skladišča za hmelj," član naČelništva »Savinske posojilnice" itd. Pokojnik je bil navdušen pospeševatelj vseh občekoristnih in človekoljubnih naprav ter velik dobrotnik revežem. Bil je povsodi na svojem mesttu in vžival je povsodi velik ugled in spoštovanje. Kako visoko so ga cenili v Žalct in vsi okolici, dokazuje dejstvo, da je bil častni član raznih savinskih občin. Ža pokojnikom žaluje ves Žalec in okolica. Pogreb je danes ob 3. uri popoldne v Žalcu. Vrlemu možu in požrtvovalnemu človekoljuba trajen spomin! Iz Žalca. Na Danaju je umrla mati bivšega ministerskega predsednika barona Becka. Doživela je visoko starost 84 let. Prepeljali so jo v Žalec, kjer se je vršil včeraj 13. t. m. pogreb na grad Plevno, kjer ima družina rodbinsko rakev. Pokoj-nica, ki je večkrat bivala na Plevni, je bila zaradi svoje ljudomilosti splošoo spoštovana. N. v m. p.! Dijaški kuhinji v Celju so darovali: mesto venca na grob pok. gdč. Olgi Srebre v Brežicah g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju 20 K, mesto venca pok. g. dr. Bergmannu, zdravniku v Žalcu: g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju. 15 K, g. Franc Mravljak, profesor v Celju 10 K. eeljske okoli e«. Gosp. Kanilo in Feli-•ieta Bamel, grajščaka na Freienbergn, vplačala -rta pri občinskem uradu okolica Celje kot božično iarilo in sicer za obč. uboge 50 kron in za požarno brambo v okolici Celje 50 K. Srčna hvala! ' Predavanja o živinskih boleznih in kalni postavi priredi Šentjurska kmetijska podružnica. Prvo predavanje se vrši-dne 17. decembra ti. po rani službi božji v Dramljah v novi šoli, drugo pa : dne 31. decembra ob 3. uri popoldne pri g. .Sodinu v Bukovemžlaku. Udje lahko pri teh prilikah vplačajo udnino za leto 1912. Občni zbor kmet podružnice v Št. Jurju •It Jož, žel. se vrši v nedeljo !24. decembra t. 1. •b 3. uri popolne v restavraciji Marije Kinclv §t. Jurju po sledečem sporeda; 1. poročilo načelstva o poslovanju podružnice v letu 1911; poročilo delegatov o glavni skupščini v Gradcu; 3. predavanje g. ravnatelja Belle-ta o kletarstva; 4, vplačevanje udnine; 6. želje, nasveti in predlogi; i, izžrebanje kmetijskega orodja. K obilni udeležbi vabi odbor. b Polzele. Šolarji slovenske šole prirede na Štefanovo ob 3. uri pop. pri g. Cimpermanu čarobno božično igro: „ Palčki v korist sebi, to je — božičnici. — Vabijo prav prijazno rodoljube ed blizu in daleč, da jih posetijo ua Štefanovo. Iz Polzele. (Blagim srcem!) Drugo leto ie teče, odkar imamo Polzelani poleg slovenske 'petrazredne še dvorazredno nemško šulferajnsko lolo. Marsikomu se bo moeoče čudno zdelo, kako da še slovenska petrazrednica sploh obstoja, ko »e Nemci in posilinemci otvorili že dva razreda. Povedati toraj moramo, da večine ne tvorijo otroei slovenskih staršev, pač pa so si naročili šUlferaj-novci 25 nemških ubožcev iz Dunaja Tako so dobili zadostno število za dvorazrednico. — A eede se jim sline še vedno po naših otrocih, kajti 41 tem, da imajo Nemce-tujce v svoji šoli, ni dosežen njih cilj — ponemčevanje Polzele. Upajo teraj dobiti še naših in to skušajo doseči % oh darovanjem o Božiču. Nemška božičnica in obdarovanje otrok ob Miklavževem je dalo misliti i sam in plod teh razmišljevanj je bil — da moramo z enakim orožjem braniti svoj dragoceni zaklad — našo mladino. ^Sklenili smo torej tudi letos prirediti slovensko kožičnico. Sami smo preslabi, ne zmoremo tega -že Rajh, kmet na Moti. Zveza je narasla skoro že ha 300 mož. Iz Kapele. 16 letni posestnikov si& Jožef Ži-lavec, ki je 2. sept. t. 1. v Okoslavskem vrhu zabodel 14 letnega Ivana Aatoniča v prsa, da je ta takoj umrl, je bil pred mariborsko poroto obsojen na 5 let težke ječe. Iz Ljutomera sta poslali mali hčerkici Bo-žena in Draga g. dr. Grossmana zavoj rabljenih znamk za Ciril-Metodovo družbo. SMenjegraJKi oKraj. Iz Slovenjgradca. Kanalizacija našega mesteca je sedaj dogotovljena. Daio je izvršila tvrdka DirnbOck iz Gradca. Veselica na Muti se je obnesla zadnjo nedeljo prav dobro. Priredila se je otrokom družbine šole mesto običajne božičnice. Ker so nastopali samo otroci, je to še posebno privabilo mnogo staršev in prijateljev slovenske mladine, ki so občudovali zavesten nastop naših malih pri dekla-macijah in v daljši igrici. Posebno so še ugajale narodne pesmi. Sveti Miklavž je ljudem povedal marsikako srčno besedo. Občinstvo je bilo prav zadovoljno, še najbolj pa seveda obdarovani otroci. Nemška šola v Vuzenicl — zaprta. Komaj so pričeli tukajšnji pj sili sinovi matere Germa-nije s poukom šulferajnske šole, že jim je okrajno glavarstvo prepovedalo nadaljevati s poukom v gostilniških prostorih. Zdaj pa kurijo noč in dan novo poslopje, da bi se posušilo do kolavdacije. Bojijo se baje zelo, da bi Ladineku in drugim priganjačem ne počilo žalosti srce, ker veljajo tudi za njih postave. Zadnji dopisi. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom! V pondeljek se je mudil namestnik groif Clary na Dunaju. Bil je pri ministerskem predsedniku grofu Stiirgkhu v zadevi delazmožnosti štajerskega deželnega zbora. Govorila sta gotovo tudi o razpustu, ki je po naših informacijah zelo mogoč. Vlada namerava na vsak način sklicati dne 8. januarja štajerski d"želni zbor, mu pre:dložiti delovni program in sko obštrukcija klerikalnih Slovencev ne preneha, končati isto z razpustom deželnega zbora. Ljubljanski občinski svet je sklican za 18. t. m. k prvi seji, v kateri se bo vršila volitev župana in podžnpana. Kranjski deželni zbor je sklican k "zasedanju za 28. in 29. t. m. Slovenski klerikalci razkrinkani. Znano je, da so naši klerikalci zadnji čas nastopali kot bojevniki proti vladi in psovali Čehe za to, ker so ti sklenili glasovati za proračun. Sedaj so pa ti naši klerikalni junaki istotako glasovali za prehod v špecijalno debato o proračuuu, to je za vlado. Hinavstvo slovenskih klerikalcev ne more biti večje. V državnem zboru so začeli Italijani z ob-strukcijo, ker se jim ne privoli laško vseučilišče. J)rtt}Wene in druge prireditve. Za pevske vaje, ki se vršijo v mali dvorani Narodnega doma v Celju, je tako malo zanimanja, da se bodo najbrž morale opustiti Žalostno za nas Celjane, da ne moremo spraviti toliko ljudi skupaj, da bi lahno obstajal stalen pevski zbor. Hvaležni bi morali biti učitelju-strokovnjaku, ki se hoče žrtvovati in ki se je že toliko trudil, da bi pevce izobrazil in tako spravil petje na višjo stopnjo glasbe. — Obračamo se na gg. pevce, naj se udeležujejo pevskih vaj, ki se vrše samo ob torkih in katerih prva je v torek 19. t,m., redmo in polno-številno, saj se gre za vsakega lastnodni List"! h raznih sloVcttsKitr Krajci Pri občinskih volitvah v Zagorju ob Savi so v I. in II. razredu zmagali slovenski napred-ujaki, v HI. pa socijalni demokratje. Iz Zagorja ob Savi. Dne 3. tm. je bil v g. Tomo Koprivčevem lovu ustreljen velik ,.gams", dosedaj že peti. Kdor pa je hotel ustreljeno žival tudi videti, je našel zraven nje nabiralnik Ciril-Metodove družbe. Pjiporočaino v posnemanje! Na Kranjskem se je pričelo živahno politično gibanje. Klerikalci so vkljub temu, da so si sami sestavili novi občinski volilni red popolnoma v svoje strankarske svrhe, že v celi vrsti občin, ki so jih dozdaj imeli, grdo propadli. Kranjski kmetje so se začeli prebujati in s svojo glavo misliti. Razne noVosti. Angeljčke je delala. Iz Tešina poročajo: V nekaterih sosednih saških krajih je število novorojencev v zadnjem času zelo nazadovalo. Začeli so zadevo preiskovati ter dognali, da je temu kriva babica Antonija Haide iz Politza, ki je več nego v 600 slučajih odpravila plod. Sedmerčke porodila. Iz Jassyja poročajo: Komaj osemnajstletna soproga tovarnarja Bra-tiano, soroduika bivšega rumunskega minister-skega predsednika Jonela Bratiano, Ecaterina Bra-tiano, je porodila sedmerčke. Trije žive, dočim so ostali štirje takoj po rojstvu umrli. Dvesto delavcev zasutih. V premogokipu v Knoxville (Tenesse) je eksplodiral premogov prah. Dvesto delavcev je bilo zasutih. Nimajo veliko upanja, da bi jih rešili. Zločini blaznega. 35-letni učitelj Fliisch v Mezzafelvi je ustrelil svojega očeta, svojo mater in dve sestri, smrtnonevarno ranil tretjo sestro in na to samega sebe usmrtil. Novi orožniški bajonet — izum Slovenca. Domobranski orožarni na Dunaju prideljeni major g. Fridolin Kaučič je predložil vojni upavi bajonet za orožnike, ki je mnogo bolj človeški od sedaj v rabi stoječega, in ki se bo najbrže pri avstrijskih orožnikih uvedel. Sičiuskij v Kanadi. Kakor brzojavljajo iz New-Jorka, se je morilec gališkega namestnika, Mečislav Sičiuskij, izkrcal v New Jorku in je sedaj na varnem v Kanadi. Hofrichter. Ta znani junak strupenih pilul je poskusil stopiti iz svoje ječe v MOllersdorfo v zvezo s svetom. Dal je namreč nekemu vojaku, ki je stal na straži, pisemce, da naj je ta pošlje naprej, ter mu obljubil bogato nagrado. Vojak pa je pismo oddal ravnateljstvu jetnišnice, in to je kaznovalo Hofrichterja z 21-dnevnira zaporom. Kakor se čuje, bo izročila ga. Hofrichter jeva te dni sodišča svojo prošnjo za razporoko. Grozovit čin ogoljufanega soproga. V ogrski vasi Baskoh je zasačil ondotni učitelj Mitru svojo ženo pri nezvestobi. Ustrelil jo je s šestimi streli iz revolverja, ustrelil na to še triletno hčerko ter se naposled obesil. LISTNICA UREDNIŠTVA. Kalobje: Ta stvar ni vredna, da bi se politični list ž njo pečal. Pa tudi po naših načelih ne moremo zagovarjati šnopsarij. Pošljite kaj druzegal — Dobje: S takimi rečmi se ni šaliti. Skusite dobiti dotično žensko, da bo stvar izpovedala pred več pričami, ki bodo potem lahko pod prisego izpovedale. Potem mi pa poročajte! — Gornjigrad: Danes ni mogoče, je preobširno. Prihodnjič! Zdravo! — Taylor: Hvala lepa, pa danes ni več šlo. Pride v prihodnji številki. — Sedlarjevo: Kaj mislite, da smo res tako ue-značajni, da se bomo dali od kakega župnika podkupiti?! Dopis pride prihodnjič, ker danes že prepozno! — Vuhred: Tndi prihodnjič! — Dnnaj: Ravnotako za danes prepozno! Pride! Hvala! Na prodaj imam malega konjiča Pony{ zelo dober za ježo in vožnjo. 135 cm visok. Črne barve. Ivan Žuider, trgovec In gostilničar, Št. Vid pri Grobelnem. 657 l z dobro ohranjenim, zidanim gospodarskim poslopjem, se proda iz proste roke radi družinskih razmer. Zemlje je okrog 10 joh, ki je povsod lepo pripravna za zgradbo. Leži tik okrajne ceste. Poslopje je tudi ugodno za obrt. Cena se izve pri posestniku MiklailC (p. d. Pavšer) v Lokah št. 10, pošta Trbovlje. 641 i V najem se da dobro idoča z lepim posestvom in brajdami; kovačija leži ob državni cesti, tik velikega trga na Spod. Štajerskem. Vpraša se pri sosedu Ignac Kovaču, Konjice. . 654 2-1 Naznanilo. Kdor želi za božične praznike pristno in dobro DilLMilTIHSBO VINO naj se obrne do mene. :: Znižane cene. :: J. Matkovič, Celje, feogeng. 3. Št. 48101 II. 6232. 653 2-1 RAZGLAS. V svrho pospešitve po deželi še jako zaostalega kletarstva (ravnanje z vinom in sadjevcem), je deželni odbor sklenil, da se vrši na deželni vinarski šoli v Silberbergu pod vodstvom dež. vinarskega in sadjarskega ravnatelja Antona Stiglerja petdnevni kletarski tečaj od 8. do S sobami, kuhinjo, 9 kletmi, 3 vrti za zelenjavo ia sadnim drevjem, trsjem in krog 3 orali najboljše obdelane zemlje se a krmo vred poceni proda na Lavi it 5. m pri Celju. t-i Brada divjega kozla PF* Krasen izvod kakor jelenja brad«, temna, pristna, polna e lepim obročkom, 16 cm dolgi lasje ■ hubertu* - talcem ii starega (rebra, g obročkom in vijakom rred samo P^** 6 kron. "SI Lasje in obroček garantirano pristni. Priložnostni kap, poiilja po porietju vezalee brad divjih kozlov FENICHEL, Dunaj IX. Alt-mittergasae 3/48. • jimii Vodstvo Južnoštajerskega hmeljarskega društva in načelni$vo I. štajerskega skladišča za hmelj v Žale! naznanjata tužno vest, da je preminul danes njun soustanovnfe in dolgoletni zaslužni predsednik gospod dr. Mihael Bergmann zdravnik in veleposestnik v Žalcu.! Savinjsko hmeljarstvo je izgubilo v njem vstraj-nega delavca in braaitelja svojih interesov. Vzor-možu in značajnemu prijatelju ljudstva bodi ohranjen blag spomin. § V ŽALCU, dne 12. decembra 1911. u> Savinjska Posojilnica v Žalen naznanja žalostno vest, da je preminul danes njen soustanovnik in mnogoletni delavni član načelstva gospod dr. Mihael Bergmann zdravnik in veleposestnik v Žalcu. Bodi vrlemu pospeševatelju gospodarskega blagostanja Savinjske doline in njenih prebivalcev ohranjen med našimi člani prijazen spomin. V ŽALCU, dne 12. decembra 1911. Načelstvo. 1% ukno za moške in volneno za ženske obleke nove mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljali!« R. Stermecki v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. kupuje v vsaki množini izvozna, trgovina Sam. Lederer, Neumark bei Taus. — Ponudbe »vzorci inz navedbo množine f e naj pošljejo. i' -505 6-6 J ..-v? a K"*- J .-i" i!.;;:: Proda se lepa, nova Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Pojasnila da lastnik sam. Naslov pove uprav-ništvo ,Narodnega Lista". 618 3-3 >0Q00Q{X)00C«0000000»p*-dajoče predmete prodaja po najniijiheenah veletrgo vina z - i •h --'»tcf •"* r «4asf i;v - ^Sm ,S ® • -tm v a -a m 'fsi' -mm *...... Majdič, J ii c s Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, ,, pulienega 2. E. bolj- . šega 2 E 40 h; prima pol belega 2 E 80 h; belega 4 Rj. belega, puhastega 6 E 10 h;' snežnobelega, puljevega 6 E 40 h; 8K; 1 kg puha. sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 E. najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg, • 381 dobi franko. 60-21 Zgotoirljene .postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm'dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 K, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13 —, E 14-70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok E 4'60, E 5 20, E 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka. E 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. ■Miri* brzoparilniki za krmo so najboljši! ■.-f - , «. l.l ; . ■ \V f ' Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine! Zahtevajte cenike! Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa! 510 26-12 Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba Alfa Separator, Dunaj XII|3, I i. \ O , • . ' i" ' -v '' ■ - i": ' ■ 0 A ■ b ■ b ■ ass ■ ■ n m ■■ piieSlS^IIffillBilgH«lBaililg9ili 63 ®3! Ep i Kt a RS BBS M SEflJ S 1 ■H M MU 88« 58 fcž! M H pw B m m I! wm ■ i II B ss m* i ■ ks Bil IIGK mm ■ m I BI ma u »a H ^^ raea m mi jrjjUS L*y s SIS CM BB 5SSI 08® R K85 a aasi II Ifl II HI II II ■ II ii kreditne banke Delniška glavnica: K 8,000.000'— j M HL* IKB S H M B I Čekovni račun pri avstr. poštni hra- Rezervni zakladi: K 800.000 — I w ^^ ^^"Jf m0m J nilnici štev. 122.857 Centrala v Ljubljani ^ — J Telefon štev. 75 Podružnice: Split, Celovec, Trst, ^ ^ Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Sarajevo, Gorica, Celje Čast nam je naznaniti, da smo otvorili podružnico v Celju, Graška cesta štev. 22 (v hiši g. Kolenca) ter se navljudneje priporočamo za izvajanje vseh v bančno stroko spadaj očih transakcij. Naše središče v Ljubljani, kakor tudi naše podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, naša zastopstva na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, New Jorku itd. omogočijo nam, da zamoremo dana naročila izvršiti najhitreje, najbolje ter z zelo malimi stroški. Prejema vloge na tekoči račun, proti zelo kulantnemu obrestovanju. Prejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje sedaj po 4'/27o od dneva vloge do dneva dviga. Rentnino plačuje banka sama. Eskomptira menice, nakaznice in čeke. Financira industrijska in trgovska podjetja. Dovoljuje stavbene kredite. Kupuje in prodaja devize in valute. Trgovcem, zasebnikom itd. otvarja čekovne račune. Izdaja kreditna pisma in čeke na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzna naročila. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev in srečk po najugodnejših pogojih. Prodaja srečke proti malim mesečnim odplačilom. Izdaja promese za vsa žrebanja. Daje predujme na vsakovrstne vrednostne papirje kakor: delnice, rente, srečke itd. po najugodnejših kondicijah. Preskrbuje vojaške ženitovanjske kavcije. Daje kavcije in vadije proti posodnini. Unovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. Unovčuje menice na vsa tu- in inozemska mesta. Prevzema vrednostne papirje v varstvo in oskrbovanje. Prejema naročila za vse borze in jih izvrši kar najkulantneje. Zavaruje srečke in vrednostne papirje proti kurznim izgubam in brezplačno revidira zastavljene efekte. Splošna nasvetovanja in informacije daje brezplačno ustmeno ali pismeno Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju. 8M E SS ■asu ks um asa s ess lil a Bil m £i ua gl jj HJH ■B B S3& zsas E! nun ec-a k ■ tseaj Bil S a mm i E3 9B i ■ sm II ■ Bil II II i ii ■ ■ n ■ ■ n ■ ■ E ii ■ ■ n ■ ■ iiKia ■ ■ i—i ■ tm ■ IBH1BI ■i II II ■ni ism^h i ii n u ii u B iMill Prilaga »Narodnemu Listu" št. 54» Narodno vprašanje v zgornjih Slovenskih goricah. Predaval stud. iur. Avg. Reisman na celjski narod- no-obrambni enketi dne 2. septembra 1911. (Dalje.) Iz vsega tega je jasno, da so Slovenci v Slov. goricah in to najbolj v kotu Maribor, Št. Ilj, Cmurek •d Nemcev gospodarsko odvisni, oziroma vsaj nanje navezani. Oglejmo si položaj podrobno. Gospodarski razvoj teži vedno proti mestom, oziroma industrijskim krajem. Tu zlasti proti Cmureku in Mariboru, največ na Gornje Štajersko. Prodajati more Slovenec le Nemcu, ker ima Slovenec vse te pridelke sam. Drobne stvari v bližnja mesia in trge, ki so vsi nemški, v veliki meri se izvaža na Gornje Štajersko. V i n o r ej a. Tu ima, kakor sem že rekel, slov. kmet zelo otežkočeno stališče. Kmet pridela često slabše vino kot meščan (pomanjkanje sredstev), nadalje delajo nemški meščani-posestniki za svoj pridelek veliko reklamo potom raznih zadružnih zvez In časopisja, tako da pride naš kmet šele tedaj na vrsto, ko je gospoda že vse prodala. To se je občutilo zlasti 1. 1908, ko se je po dolgih letih zopet obilno ■abralo. Preteklo ie že leto, naši kmetje so imeli Se vedno polne kleti. In potem so jim vinski vele-trgovci nastavili tako sramotno nizke cene, da sc jim res niti polovica stroškov ni splačala. A, hočeš, nočeš, morali so prodati, ker druzega izhoda ni bilo. In čudno: Meščani so prodajali liter za 48 vin., naš kmet za 18—30 vin. — Torej je pač prva in glavna aahteva narodnega dela v Slov. goricah: gospodai-»ka okrepitev in osamosvojitev potom vinarske zadruge, ki bi spravljala ta pridelek na svetovni trg. lasno je vsakemu, da je pri tem dejanskem položaju sploh nesmiselno in frazersko govoriti o kakem narodnem delu v teh krajih, dokler se to življensko vprašanje ne reši, ker o pogubnih posledicah, ki jih r«de take razmere, pač ni treba posebej govoriti. Sadjarstvo. Isto se je v zadnjih letih zelo povzdignilo in tudi takoj zaslovelo na sadjarskih trgih. Zahteva se naše sadje povsod, v Gradcu, na Dunaju, v Nemčiji. Tudi to trgovino so vzeli Nemci v roke, zlasti Cmurek se je vsled tega gospodarsko silno okrepil. Tekom zadnjih let je vzniklo par veletrgovin in cela vrsta manjših trgovin. Iz celih zg. Slov. goric vozijo v Cmurek, celo od Trojice, sv. Ane in dalje doli, torej 8 do 10 ur daleč. Nemški kapitalisti jih često prav židovsko odirajo. Najžlaht-nejšo namizno sadje so prodajali 6 vin. kg, tako da se onemu, ki nima ravno mnogo in mora plačati še voznika, res komaj splačajo stroški. Naši ljudje pa vozijo in vozijo leto za letom, trpinčijo žival, (ceste so tako slabe, da gre v dežju in potem še najmanj en teden celo kolo v blato), a nikomur ne pride n« misel, da bi si osnovali kako zadrugo. Duha podjetnosti ne poznajo. Za živ krst bi ne kupil delnice za 10 K, če mu ne zajamčiš, da dobi čez leto 20 K, nič pa si ne pomišlja iti na primicijo, ki ga stane 200 do 300 K, često še več. A kako lahko in hitro se pri sadni trgovini kuje denar, naj pokaže sledeči slučaj: Nek dunajski branjar, ki je videl, kako hitro in brez vseh težkoč bogate cmureški trgovci, (sadje pokupijo že majnika, ko še vse cvete in sicer, kakor si določijo sami cene — kako naivni so še vendar naši ljudje —) je začel v bližini Pesnice trgovati; plačevati je še moral sam voznike do kolodvora (in ti su dragi). Prvo leto si je kupil hišo in svet, drugo leto si je postavil krasno novo poslopje. Magnati v Cmureku so vsi zagrizeni Nemci, oziroma renegati in kljub temu, da znajo slovenski, nočejo nikdar razumeti, tudi uslužbencem prepovedo slovensko govoriti. Posledica? Dunajčan, o katerem sem govoril, ni znal niti besede slovenski, ko je prišel, tudi pu 3 letnem bivanju med samimi slov. ljudmi, se ni naučil ničesar. Cemu ne? Živinoreja se vedno lepše razvija. Konje kupujejo le pristni Nemci iz Gornje Štajerskega, Koroškega, Solnograškega in iz Ogrske. Znameniti so konjski sejmi v Radgoni na Leopoldovo. Govejo živino kupujejo nemški kmetje in mesarji; ravno tako svinje. Lepe dohodke imajo naši kmetje tudi od ko- punov, ki se izvažajo v Gradec in na Dunaj. Les iz gozdov gre tudi le med Nemce. Laški lesotržci ne segajo čez Dravo, tako da se torej naši ljudje poslužujejo v trgovini le nemščine, dobe denar le od Nemcev in tako si je lahko predstavljati, kaj pomenijo tukaj, Slovencem povsod tako dobro znane besede: Kam prideš s*slovenščino? Omenil bi še, da se pridela v zg. Slov. goricah izredno mnogo čre-šenj, cele vozove jih naši kmetje vozijo čez Muru v Gleichenberg, Gnas, Feldkirchen i. dr. Torej: Nemec ima denar, Nemec kupi- če ne znaš nemško, pa prodati ne moreš, ker se nemški kupec ne nauči slovenščine. Govoril sem s 60 let starimi kupci, ki so hodili k nam že od svojega 20. leta, a niso umeli druzega slovenski, kot številke, besede gospodai, gospodinja in mogoče še kaj. A pomisliti moramo, da pride skoro sleherni dan mimo hiše nemški kupec. Kot sem že omenil, so zgornje Slov. gorice tudi z g o z d o v i zelo obraščene in sicer zlasti oni kraji, ki se nagibajo proti Muri. Mnogo lesa pride na žago. A v celih zg. Slov. goricah ni ne ene žage (majhno ima pri Sv. Jurju neki Nemec, ki pa je vsled že omenjenih slabih cest redko pristopna). Naš kmet je zopet prisiljen voziti ure in ure daleč med Nemce. Kei sem že ravno pri vožnji, omenjam tukaj še eno dejstvo: skozi zg. Slov. gorice ne teče nobena večja voda in tako ni nobenega večjega mlina. Vsled tega morajo poleti, ko se potoki posuše in pozimi, ko zmrznejo, voziti na nemške mline ob Muri po deset ur daleč na Schwarzavo, Spielfeld, tudi v Pekre nad Mariborom; povsod naše ljudstvo prav po mlinai-sko odirajo. Kljub temu, da vozijo ljudje sem od pamtiveka, nimajo ponekod ne enega človeka, ki bi razumel slovensko. Tako podjetje bi se v Slov. goricah gotovo obneslo, a naši magnatje kupujejo gradove po Gornje Štajerskem, v Mariboru imajo naložene svoje delnice pri nemških zadrugah: je bolj varno in komodno. Konec prihodnjič. Službo računovodj a (tajnika) razpisuje Okrajna bolniška blagajna Šoštanj, vsled sklepa z dne 9. grudna^ 1911. Mesečna plača 80 kron, nastop službe s 1. februarjem 1912. Zahteva se popolno znanje obeh deželnih jezikov, v potrebi tudi kaka kavcija do 500 K. Lastnoročno pisane ponudbe se imajo v roke podpisanega načelnika najpozneje do 30. decembra t. 1. vložiti, istim je priložiti krstni list, iomovnico, spričevalo o dosedajnem službovanju, spričevalo o znanju tega posla, ali vsaj enakega zavoda, konecno spričevalo o dosedajnem vedenju. Prosilec ne sme biti radi dobičkarvje, kaznovan. «43 i Okrajna bolniška blagajna, Šoštanj, dne 10. grudna 1911. Načelnik: JOS. NOVak 1. r. Gnojite travnike in pašnike z Tomasovo moko Najboljša krma;! Kmsp Zvezdna Bogata košnja! Zvezda na vreči ln plombi jamči za pristno nepokvarjeno blago Svarimo pred mal®vrednim blagom ^fl Ttiomasphospliatfabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35 Dobi se v vsaki s plakati označeni trgovini. 876 4-4 J Lepo božično in novoletno darilo za vsakogar! Razdelimo 3000 parov čevljev! samo proti povrnitvi delavskih mezd K 14'— za 3 par« Solnjev. Naši šolnji so jako elegantni, iz najboljšega usnja (najmodernejša fazona, trpežni) in stanejo sicer 3 pari K 36'—. V resnici Vam torej « temi šolnji damo darilo in sicer pod tem pogojem, da naš* tovarno v krogu Vaših znancev priporočate. Jasno Vam ho, da Vam bomo poslali le dobre in brezpogrešne šolnje, ker vendar računamo vsled Vašega priporočila na nadaljne kupčije in bomo šele od teh imeli korist. Podarujemo pa te iolnje samo do 31. dectmbra t. I. Zato nujno priporočamo, jih takoj naročiti, ker se povpraševanja po naših gratis - šolnjih silno množe in ne moremo na noben način več ko 3000 parov podariti. Naročila se izvršujejo po vrstnem redu; kakor hitro je 3000 parov razdeljenih, bomo to naznanili, ker potem stanejo 3 pari K 36'-^. Do tistega časa pa dobite 3 pare Solnjev za K 14'—, in boste ž njimi gotovo jako zadovoljni. Pošljemo Vam, kakor želite, moške ali ženske šolnje iz najboljšega usnja in po številkah ali meri, ki nam jo naznanite. Ako bi ne ugajali, vzamemo šolnje radi nazaj, tako da je vsak riziko popolnoma izključen. — Pošljemo šolnje po povzetju ali proti predplačilu. — Naročila se naj pošiljajo na: Tovarna za šolnje v 0swiecimn št. 288(Avstr.) _ 642 3-1 roda se enonadstropna hiša v Celju na lepem prostoru, v kraju, kjer se mesto sedaj začenja razvijati. V hiši je 5 stanovanj. Naj se oglasijo slovenski kapitalisti, da ostane hiša v slovenskih rokah. Cena je 3 5.000 kron. Pismena in ustmena nadaljna pojasnila daje upravništvo »Narodnega List'a" v Celju, Dolgopolje št. 1. Zahtevajte vzorce! Barhant, flanele, modno blago, —— opreme —= platno, damasr, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. J. Havliček In brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetja 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v dolgosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika I Izredno cen! 680 16-5 5000 fi zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer: 1 prava švicarska slst. Roskopf-pat. žepna ura, dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doublezlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delm), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 krasna damska broša (zadnja novost). 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 elegantna prava usnjata denarnica , 1 par amerik. bontonov z imit. draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni ali lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudič-kov, ki zabavajo celo družbo, in še 550 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane K 6'—. 645 1 Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se sprejmejo) od: . A. Gelb. razpošiljalnica Krakov 423. Ce se naročita 2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da le vsak riziko izključen. Gospodarji paberKi. Kedaj so posestniki opravičeni, da koljejo syojo živino? Že celo v? sto let se opetovano razmotriva vprašanje, sme-li kmetovalec svojo živino klati, da bi vnovčil nje meso. O tej zadevi se je razpravljalo že v sejah raznih gospodarskih korporaci,; ter pisalo neredkokrat iz precej si nasprotujočih stališč po kmetijskih listih. Če se živina da gladko prodati, je to vprašanje za kmeta več ali manj brezpomembno, kajti čegse zakolje, razkosa in proda, kako govedo, ima ta okolnost za kmeta vedno težkoče in sitnobe, zlasti pa, kar ni nevažno, s prodajo za gotov denar, kajti ravno zategadelj rajši kmet zakolje živino doma, nego bi jo dal z a v s a k o c e n o p r e k u p c u ali mesa r!j'u Stvar pa pridobi resnejšo obliko, če primanjkuje krma; tekom zadnjih 7 let smo imeli po celi srednji Evropi na žalost skoro 3 suha leta. V takih časih je pa od pravice prodajati meso zaklane živine odvisen celo obstanek kmetovalca; kajti če se čutijo kmetovalci prisiljene prodati takoj 1/3 ali celo V2 svoje živine, da morejo prezimiti ostalo, ima ta okoliščina to zlo posledico za seboj, da živini cena pade. Cena za meso pa ostane navadno trdna, kakor uče skušnje zadnjih let. Da se more držati visoka cena za meso, skušajo organizirani mesarji to doseči na ta način, da nalašč ne kupujejo živine, samo da bi kmetu mogli živino izsiliti za še nižjo ceno; ziaven tega se še trosi lažnjiva vest med svet, češ kmet je tisti, ki povzroča draginjo. Da prekupci za rabno živino niso boljši, ni treba omenjati še posebe. Vsem našim gospodarjem še je živo v spominu leto 1908. Ponekod so skušali živino klati doma, prodajati meso in si na^tak način pomagati s pičlo krmo čez zimo. Sedaj pa je obrtna oblast posegla vmes (na čegavo prizadevanje, ni pretežko ugeniti), in je gospodarje, ki so si hoteli v stiski pomagati sami, kaznovala občutno radi prestopka obrtnih postav češ, niso opravičeni zaklati svoje živine, ter prodajati mesa. Osrednji odbor c. kr. družbe štajerske se je radi tega čutil primoranega zoper tako početje zastaviti svoj vpliv v prid svojih članov in je tudi z uspehom posredoval pri c. kr. namestniji štajerski, sklicujoč se na cesarski patent z dne 20. decembra 1859; v členu V., lit. a tega patenta se namreč reče, da določila obrtnega reda ne veljajo niti za kmetijska niti gozdna pridelovanja niti pridelke iz njih pomožnih (postranskih) obratov. Na to je izdalo trgovsko ministrstvo za celo Avstrijo veljaven odlok dne 21. decembra 1908, Št. 5507 in kjer se pravi med drugim : „Če stranke v posameznih slučajih iu v sili zakoljejo živino in potem prodajo njih meso bodisi v celem ali posameznih kosih (na drobno), se to početje ne more smatrati kot nedovoljeno izvajanje (mesarske) obrti niti v tem slučaju, če store to one v svojem gospodarstvu živino redeče stranke, ki po svojem poklicu niso kmetovalci; o izvajanju obrti se že radi tega ne more govoriti, ker so ti slučaji, da so mora živina zaklati, le redki in ne redni in zato niti v smislu obrti, kakor bi se utegnilo misliti po členu IV. razglašenega patenta k obrtnemu redu. Iz tistega razloga se torej niti pri kmetijskem gospodarstvu ne more govoriti o nedovoljenem izvajanju mesarske obrti v smislu člena IV. razglašenega patenta k obrtnemu redu, če kmet v posameznih slučajih iz kateregakoli vzroka zakolje nekoliko komadov svoje živine in potem proda meso v posameznih koscih. Če pa kmetovalci svoje živine ne koljejo samo v posameznih slučajih, ampak več ali manj redno ter prodajajo meso zaklane živine na drobno v ta namen, da pri tem pridejo na dohodke in dobiček, bo odgovarjal na prašanje, da li je to nedovoljeno izvajanje mesarske obrti, člen V., lit. a, razglašenega patenta k obrtni postavi; v tem članku se pravi, da moč obrtnega reda ne velja za postransko obrt v kmetijskem obratu. Po tem takem se torej klanje živine in prodajanje njenega mesa pri kmetijstvu tako dolgo ne more smatrati kot nedovoljena mesarska obrt, dokler to početje ostane v okvirju pomožne kmetijske obrti. Predpogoj za presoji, ali gre res samo za pomožno obrt v okvirju kmetijskega obrata, je naznačen ravno v členu V., lit. a, razglašenega patenta k obrtnemu redu, kjer se pravi, da mora taka (postranska) obrt upotrebljati z večine samo lastne pridelke; torej le tista živina, ki se je skotila in zredila doma na kmetiji, ne pa kupila na sejmu ali kje drugje, se sme slobodno zaklati in nje meso razprodati tudi na drobno. Sicer pa je smisel zakona zapopaden že v besedah samih: postranska obrt v kmetijskem obratu; živina se sme klati iu njeno meso raz-prodajati samo v tistem obsegu, ki odgovarja velikosti posestva, da se ohrani značaj kmetijskega gospodarstva in da se mesarska obrt ne pojavi kot kaka samostojna panoga, ki bi bila neodvisna od drugih gospodarskih panog. Če bi n. pr. kmet potreboval denar za davek in imel v ta namen pripravljeno živinče za prodajo, mesar ali P'-e-kupec pa mu ponuja, dobro vedoč, da kmetu treba denarja, premalo, — kmet pa ve, da dobi, če se živinče zakolje iu preda njega meso, še enkrat, toliko (taki slučaji pri cenah za meso niso nič preredki!) v tem slučaju n. t.r. je kmet popolnoma upravičen živinče zaklati in prodati njegovo meso tudi na drobno. Klanje živine in prodaja njenega mesa na kmetih je torej, kot postranska obrt v kmetijskem obratu, le takrat izven obsega pravomoči obrtnega reda, če odgovarja števila zaklanih živin velikosti gospodarstva in če kmet sam a'i njegov delavec ali kaka druga pomožna moč njegovo živino zakolje in izvrši prodajo njenega mesa po enostavnem načinu, odgovarjajočem dotičuemn kmetijsko-gospodarskemn obratu. Če se pa na. k«teri kmetiji kolje več živine, nego odgovarja (nego more prirasti na) dotičnem posestva in sicer redno, pogostoma in ne s pomočjo navadnih kmetijskih ampak nalašč, zato najetih, v mesarski obrti lončenih, delavskih moči in v prostorih, zato nalašč pripravljenih, takrat se ne more več govoriti o postranski (pomožni) obrti v kmetijskem obratu, kajti takrat ima način klanja že samostojno obliko. V takem slučaju bi se seveda postopalo tudi napram kmetu radi nedopustnega izvajanja mesarske obrti po kazenskih določbah obrtnega reda. Iz navedenega je torej razvidno, da kmet v slučaju potrebe svojo živino lahko zfikoije v ta namen, da proda nje meso. Da se torej meso zaklane živine brez zaprek lahko gladko proda, je treba gledati v prvi vrsti na določbe navedenega ministrskega odloka, kakor tudi na to, da se obvesti merodajni živinski ogleda in plača užitninski davek. „Gosp. Glasn/ Cenjenim odjemalcem! Vsi listi zahtevajo naročnino vnaprej. Javljamo, da bomo tekom časa tudi mi to vpeljali, oziroma navadili na to naše cenjene odjemalce. Že od prihodnjega leta naprej bomo v tem oziru kolikor mogoče strogo postopali. Upravništvo. I •("!» <"t lv> AV> -«v5> -v2> Proda se v Celju, enonadstropna hiša i novozidana, 8 minut od kolodvora, pripravna za vsakega obrtnika, z velikim vrtom in stavbenim prostorom. — Cena 16.400 kron. Več pove upravništvo „Narodnega Lista". Q SVoji H sVojim! Za tiašg odre! j piletanjc pozor! Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las po 6 K in višje, za iz-posojilo od 70 v in višje; raznih le-potil, mastiksa, krep, brade in drugih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) las od 5 K višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem času ter priporoča 625 10-2 V Iacim 1/ftiu briVec in diplomiran lasničar : V Brežicah ob Sati : odlikovan z zlato kolajno na Dunaju in v Pragi. Cene zmerne. :: Postrežb« solidna in tečna. kostanjeve barve, (kobila 7 letna 160 cffi^Valah 12 leten 162 cm visok!) ;5o835 2-8 ker iih ima preveč, oskvbništvo gpajščine Sovnek pri Bra ah. Celje Gosposka uiiea 20. I. celjska parna in kemična pralnica se priporoča za točno in ceno snaženje vseli vrst oblačilnega, namiznega in drugega periia ter jza kemično čiščenje vsak ter ih oblek, preprog, zaves. kožnbovine itd. 634 Naročila od zunaj se točno izvršu jejo. Pozor! Pozor! Prva največja zaloga in delavnica čevljev priporoča svojo veliko množino najfinejših in najmodernejših zimskih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dalje pristne lovske čevlje s podplati iz plutovine, gamašs in galoše. Tudi ogromna izbira klobučinskega blaga. 1 Štefan Slrašek, | Celje, Kovaška ulica dtev. t. Zelo ugodna prilika! V najem ali na prodaj! Prodajalna pozneje tudi gostilna v trgu srj< Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je lis 25-23 35 Ilustrovanl tednik" ki izhaja vsak petek, ter stane četrttletno le K 180 Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „llustr3vani tednik", Ljubljana. 3?; 191 t Katera želi pripravi dobro HaVo, uporablja najraje „praVega : Francija:" s HaVnitn mUttčHom, Hi se irdeltije temeljem največje sHrbnosti že dolgo let 1 zagrebsKi toVarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. «« Kdop hoče dobpo poučno čtivo, najsinatoči sledeče zvezke ,Ljud. knjižnice': II. 0 alkoholizmu. Cena 50 v, po pošti 60 v. III.-IV. Higijena na kmetih. Cena 1 K 20 v, po pošti 1 K 30 v. V. Koleri in kako se je moramo čuvati Cena 20 v. • . ' *■•••.. Naroči se pri: Vekoslav Špindler, urednik, Celje. Martin KolšcK, S3»£ posojilni«« hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za fajrazHcueJšo obutalo po zmernih cenah. 89 50-47 . Slikar in pleskar 1 prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikar-.. *stvo na steklo, les itd. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Yil$or Bevc v Celju, 59 fl9v Graška cesta štev. 8. .49 .,-. 1.1 ■ 1 ■ TT Mjte za Nap. sklad! triumf-štedilniki co s C3 •■sa, o "č3 "55 t»eS Iriuml-tuornice družba z o. z. IDfJs, Zgornje flustrijsko. „K J-a-a-j?!" D e č k i: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Ivan Rebek, stavbeni ln umetni ključavničar, vodovodni instalater (Poijsna m. i«> se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseb vrst vodovode, vodnjake, kopališča, izdelujem močne premoatne tehtnice (Brucken« wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice ln uteže. g Celje. Vse po dnevnih cenah. 43 46-46 Celje. OOOClOOO^OOOOO OOOOOO g^oOOOOOMdOOOOOOOOOOOOOOOOOOO; Pozor: Pristno le v skatljicah za svalčice pod imenom Jacobi. 243 62-31 Ljudevit Bornih 1 puškar - v Borovljah (Ferlach) na Koroškem «e priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse pn^ke so na c. kr. presku-ševalnici in od meno preizkušene. — liustrovani ceniki 7a*tonj! 61 62 42 BBBBIBPilEaBSBBBBBBHBBEBBHaaBBBHJ Največja trgovina in velikanska zaloga ur, zlatnine, j srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, ■ brilanti in drugimi kamni. 46 50-47 Darila za Božič in Noto leto. I I ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. " a a ? Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! Svoji k svojim! i R. Salmič, Celje, Narodni dom s ® H BilKBiEKaHSiaHHHBHSSBHBHIBBBBSBBHBBBKieBHaBBBBBBHHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih piyovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Ljubljani SvoJi k svojim! priporoča svoje ** izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo H6 v sodčkih in steklenicah. 52-45 Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja s Tomasovo žlindro in superfosfatom gnojenja s kajnitom ali 40°lo kalijevo soljo. Pojasnila o teh, ka^or tudi drugih gnojilih daje zastopstvo kalijevega sindikata i Fr.v Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14. Kalijeva gnojila se dobivajo pri tvrdki ,,MERKUR", P. Majdič v Celju, pri c. kr. kmetijski dražbi v Ljubljani, pri c. kr. kmetijski dražbi v Gradcu ter še pri mnogih dragih trgovcih. 75 46-44 mmmmmmmiimm Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v last i hiši ttNarodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K 1 Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po AVi od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 57 49-47 Prva južGOštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo /. zastonj in franko r. z. z 0. z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah K- *? 44 50-48 r Priporoča svojo bogato in najnovejšo izbiro za bluze, žensko in moško sukno, svilneno blago, parhente in fianele, le vantine, kretone, perilo za gospode in gospe, nogavice, kravate, žepne robce, moderce, podlage in platna v vseh ši-rokostih, kakor vsakovrstna olepšanja. Cene brez konkurence. Svoji k svojim! Velika narodna manufakturna trgoma Karol llanič Celje, Narodni dom. Na debelo in drobno. Na debelo in drobno. Nadalje po nizkih cenah: salonske in vsakovrstne preproge, zastore suknene in čipkaste, garniture, fine koče: poto valne. posteljne in za konjo, dežnike in vse v manutakturno stroko spadajoče blago. — Oprave za krojače in šivilje 591 izredno poceni. 52-6 Postrežba solidna. Svoji k svojim J Mnogo denarja prihrani © kdor si nabavi sukno ©@ in modno blago na- 0©' ®©o ravnost od tvrdke ©®® Milica Tomec, tovarna sukna Humpolec, Češko. ® Vzorci se pošiljajo na zahtevo e brezplačno na ogled. © © © © © Ugoden vir za nakupovanje božičnih predmetov je brez dvoma naša tvrdka. Velika zaloga raznovrstnega barvanega, svilnatega, zlatega, srebrnega in krep papirja, cvetja, žice, jaslic, perja in umetnih cvetlic. Tovarniške cene. Velka zaloga primernih dari! za Miklavža, Božič in Novo leto. — Božične, novoletne in priložnostne dopisnice v velikanski i z Der i. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CE1JU sprejema h anilne vloge od vsakega, je tflan zadruge ali ne in jih obrestuje po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obresto-vanje prenehalo. ♦♦♦♦♦♦ Rentni davek plačuje zadiuga sama in ga ne odteguje vlagateljem. Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak dan razun nedelj In praznikov od 8.-12. ur* XXX dopoldne. XXX ZVEZNA TISKARNA V CELJU Priporoča se za izvrševanje vsega v svojo stroko spadajočega dela od navadne do najmodernejše oblike, ssss Ker Je tudi bogato zalo-^ žena z najmodernejšimi okraski ter opremljena z motornim oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v najkrajšem času, okusno in po konkurenčnih cenah. Stereotipija. Brzojavni naslov: ZVEZNA TISKARNA CELJE B LASTNA KNJIGOVEZNICA B •v I Čekovni račun pri c. kr. poštni lirantln. it. 7 S.222 »»»»»»»»»»»»♦♦♦»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»a 3užnoštajerska hranilnica u Cehu Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. dn 19 nrfl dnndlfino in iih nhrAStniA L u ITarodnem domu. 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po W 4V8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. r Dosedaj 30.C je dovolila za dijaške usttanove 30.000 K, za napravo potov 5(000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtni e strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, ^skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih == obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v ItfHtAŠtafottlfA kpsiiilftffA svoj cerkveni in ustanovni denar ali kadar nalagate denar za mladoletne juznosiajer^o nranumco ali varovance in zahtevajte pri 80diščih> » da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JRZuO^iajU^v R»ailUlU(Q. 204 —37