PROLETAREC JE DELAVSKI LÏST ZA MISLEČE C IT ATELJE Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Malice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU »T.—NO. 1869. - d., i. *«. .. _< *ft~ « uu CHICAGO, ILL., 33, W-, 7. JULIJA (July 7), 1943. tfc® Act oš ei S« _____________ __ _ Published Wstkly st 2801 B. Uwndsls Avs. LETO—VOL. XXXVIIL JOPAN S KI VOJAK n»kj« na Pacifika j« am*rttk« mmrimm issivml v « nf leteiai, soboto v rimskem radiu, da si * Američani in Angleži zaman brusijo jezike. Italija je z njimi v vojni, in je pripravljena, če potrebno, ostati v nji še trideset let. Neuspela romanja Ako so vsa ta znaimenja resen odsev italijanske javnosti, tedaj je padla vsa ameriška propagand«, «a izvabitev Italije iz vojne, na suha tla. V tem listu niamo nikoli verjeli, da »e bo moglo Italijo pridobiti za skok v mir kar tako, kaker nbmO nikoli verjeli tistim pnopaigandw»U>m, ki nam dopovedujejo, da je zlo Italije Mussolini, dočim je njeno ljudstvo dobro, miroljubno in željno svobode. Naj torej vrže nasilnega "dučeja", pa bo vse dobro in zavetniki bodo z Ita- Čemu se kongres brani zastaviti pot višanju cen živilom? Predsednik Roosevelt je predstavnikom organi-z i ranega delavstva obljubil, da cene živilom in drugim življenjskim potrebščinam ne bodo šle navzgor, oni pa so mu zagotovili, da ne bodo zahtevali zvišanje plač. ! Ampak draginja se na ta sp6razum ni ozirala. Kapitalistično časopisje je pravilo, da če dobe pre-mogarji in drugi delavci višje mezde, bo inflacija, to je, neograjena draginja neizogibna. Zvišanja mezde ni bilo, *a cene gredo vzlic temu kvišku. Kaj je vzrok? Kdo ima dobičke od tega? Vzroki so nam znani. Kriv je privatni bizniški sistem, kateremu so koristi splošnosti toliko kot lanski sneg. Vlada se je zavzela že v pričetku vojne kontrolirati cene in distribucijo, toda kar se cen tiče, je mlačno pričela. Na važna mesta so bili Imenovani taki ljudje, ki so bolj interesirani žonglirati z živilskim trgom, kakor pa ga stabilizirati. T$ko je postala vsa stvar zelo zavožena in predsednik bi rad, da se jo na kak način spravi v red. Predlagal je znižanje cen gotovih potrebščin, in da špekulanti pri tem ne bi bili preveč oškodovani, jim je predlagal subvencije. Kongres mu je njegov načrt zavrgel in sprejel svojega, ki ga je predsednik vetiral. To, kar se dogaja v Washing tonu na račun ljudskih žepov, je skrajno nevarna igra. Bitka med administracijo in kongresom nima smisla. Ker vsi poudarjajo, da smo v vojni; naj se tudi sami ravnajo po svojih svarilih, ker če se ne bodo, pride gospodarstvo v zavoženost, ki bo imelo še vse .hujše posledice kakor leta 1930. | 4 Zares škoda, ker je v zakonodajah tako malo ..(¿udi, ki bi bili res ljudski zastopniki V u*du imajo le svoje korporacije, profite in ozkogrudne politične boje. , Osišče izgubilo v 45 nesecih vojne 20 tisoč letal V petinštiridesetih mesecih tedanje vojne je izgubilo oai-iče še 17,960 letal. Največje izgube imajo Nemci, na drugem meatu Italijani in Japonci ne tretjem. # . Angleži in Američani to izgubili vsega skupaj v Evropi in Afriki 9,850 letal. Ti podatki se nanašajo od pričetka vojne pa do konca junija to leto. I a gube nemških letal na ruski fronti tu niso vštete. Torej daai je bila Nemčija, ko se je vojna pričela, v letalstvu najmogočnejša sila, je vendarle podlegla. To kajpada ne pomeni, da je tudi še porašena. Nemci celo obetajo, da grade novo floto "super-bombni-kov \ ki jih bodo poalali nad Anglijo. e Vesti ia Moakve pripovedujejo» da se Ruai to poletje posebno prizadevajo uničiti čimveč nemških letal in nemška vz letališča ne vzhodni fronti. Poročajo, da te ruski napadi vrle s velikim uspehom. Dobički na račun vojne segajo v ogromne vsote GOLJUFIJE KORPORACIJ S PRODAJANJEM POKVARJENE MUNICIJE. — KEMIČNA IN RAZNE DRUGE INDUSTRIJE SE V ZVEZI Z NEMŠKIMI IN JAPONSKIMI DRUŽBAMI teljsko deželo. S takimi misijami in obeta-nji so prihajali v Italijo ameriški uradni in neuradni zastopniki, nedavno na primer new-yorški nadškof Spelhnan, ki je konferiral s fašističnimi veljaki v Španiji in z italijanskimi v Rimu. Oči vid no je, da tudi vabila teh poslancev niso mogla Italijanov pridobiti, da bi obrnili hrbet Hitlerju. Seveda ni izključeno, da se ne bo ta taktika nikoli obnesla, zato ameriška vlada z njo nadaljuje. Ob enem pa eo angleški in ameriški letalci resno navalili na razna italijanska mesta, in posebno na Sicilijo. Tudi invazijo ji obetajo in Muusolini sam «pričakuje, da se dogodi. "Ce pridete, vas bomo pometali v morje," se usti. Živilski problem Eden izmed glavnih vzrokov, da okušajo ameriški in angleški državniki okupirati Ita- (Nadaljevanje na 5. strani.) Tudi postave za ščitenje žensk v industriji se razveljavlja Valed pomanjkanja delavcev. Li sodelovali, pač pa so poma- Molo "prazničnega" streljanja Letošnji četrti julij je bil eden najbolj tihih, od kar je to postaj tradicionalni praznik ameriške neodvisnosti. Stre-Jjanja je bilo prav malo. Glavni vzrok je, ker 00 podjetja, ki so se bavila z izdelovanjem raket in streliv, zaposlena « izdelovanjem mu niči je za armado, drugi vzrok pa je vojna. Vsled tega je bilo tudi nesreč veliko mano kot pa jih je bUo na ta praznik prejšnja leta. in pod «pretvezo vojnih naporov ep "for the duration" razveljavlja postave, katerih namen je bil ščititi delavke pred brezvtfltnčmi izkoriščevalci. Driava Illinois ima postavo, ki določa za ženske osem umik in en dan v tednu počitka. Pod pretvezo vojnih naiporov je bil ta zakon v zbornici poslancev in v senatu v Sprinfieldu dne 29. junija Ukinjen "v duhu največjega patriot ¿finega navdušenja". I Nova narediba se glasi, da dielodadalcev v takih obratih, ki imajo vojna naročila, omenjeni zakon nič več ne veže. Lobisti Ameriške delavske federacije so storili vse v svoji moči, da bi zakon o osemumi-ku za ženske, po 6 dni v tednu, ohranili v veljavi, toda zmagala je "patriotična" manija. Značilno je, da lobisti CIO v tem slučaju z AFL niso hote- gali v aigitaciji za ukinjen je te postave. Svoje postopanje so opravičevali z izjavo, da je v pospeševanju vojnih naporov potrebno storiti vse, torej odpraviti tudi zakone za ščitenje žensk in otrok v industriji, ako je zaposlena z vojnimi naročili. - Sicer pa se take postave vsled sedanih razmer, ali ped pretvezo vojnih naporov, krši vse križem tudi ako niso razveljavljene. Vzelo je leta in leta bojev, predno so brle sprejete saj v nekaterih drfcarvah, pa je (prišla vojna in jim vzela veljavo. Ko je bo konec, se bo treba boriti zanje ropet od kraja. Angleški komunisti za drugo fronto Na kongresu komunistične stranke dne S. julija v Londonu so delegati zahtevali, da naj Anglija in Amerika takoj pričneta z drugo fronto, ker bodo s tem skrajšali vojno. Tajnik Pollitt je dejal, da imata ti dve deželi okrog 14 milijone r/ vojakov, izmed katerih se jih lahko pošlje od 4 do 5 milijonov takoj na bojiKt. Konuresnik A. J. Engol iz Michigana je zbornici dne 2. julija poročal, da znašajo dobički korporacij od vojnih naročil zvezne vlade celo po odbitju vseh davkov nad 50 odstotkov. To je odiranje, ki mu lahko stori konec le vlada sama, a izgleda, da bo ostalo vse pri starem. "Zlat studenec" Vladna vojna naročila so za vsako kompanijo zlat studenec, zato ni čudno, čemu imajo v Washington u toliko mešetar-jev in razumljivo je, zakaj jim plačujejo stot»očake "komi-šna'\ Sicer pa koncem konca plača tudi te komišne vlada, ker ji računajo toliko več in še davek vračunajo poleg. V eni prejšnjih številk smo poročali, da so si ravnatelji mar»kake korporacije, ki ae debeili z vojnimi naročili, zvišali plače po petdeset tisoč dolarjev na leto, marsikdo izmed njih pa še mnogo več. Omenjeni kongresnik je prendrai poslovne knjige 48 kom-panij in povsod dognal, da segajo čisti dobički nad 50 odstotkov. V svojem govoru pa ni grajal toliko teh oderuških dru#b, ki ciganijo strica Sama, pač pa vlado, češ, da daje delavcem potu h o v navijanju plače, ki so v vojni industriji po njegovem mnenju naravnost pretirane. Vsled tega mota vlada plačevati velike dobičke in pa previsoke plače delavcem, da je dvakrat ociganjena. Engel je dalje pojasnjeval, da delajo tiste korporacije, ki operirajo z' vladnim kapitalom, še večje ctobfcöke kakor druge. Mnogim je namreč vlada povečala tovarne, ali pa jim Kupujte vojne bonde in znaunke. Te vloge so varne, se obrestujejo in obenem • tem pomagate svoji de šel i. Slaba novica za Berlin m Tokio Iz Waiihingtona poročajo, da producirajo zavezniki tedaj trikrat toliko letat! kakor osišče. Meseca maja je bilo v tej deželi izdelanih 7,200 in junija še več. V Nemčiji in v njenih sate-litnih dežeJah se jih producira okrog 2,200 na mesec. Japonska jih izdela 1,200 in Italija kakih 600 na mesec. zgradila popolnoma nove, jih opremila s stroji in jim* jih izročila v dar. Tako so dobile čisto zastonj novih (pridelav v vrednosti za stotine milijonov dolarjev. < Slab patriotizem To je z načeli dolarskega patriotizma popolnoma v skladu, a ljudstvo je zelo nesp*-metno, ker dopušča tak sistem. Ako zahtevajo na primer premogar j i po dolar ali dva več plače na dan, je v javnosti vri-šča nič koliko proti njim, a če vlada dozida kaki kompaniji tovarn v vrednosti na primer dvajset do sto milijonov dolarjev, je pa vse v redu. In ako si direktor zvič& na račun dobička od vojnih naročil plačo na $100,000, ali $200,000 na leto, je tudi vse v redu. če pa ta ali oni delavec v vojni industriji prejema po sto dolarjev na teden, pa ni zgražanju ne kraja ne konca. Zločini, ki bt se jih moralo kaznovati Previsoki dobički niso edina hiba v vojni industriji. Največji zločin v nji je, da nekatere firme vlado naravnost goljufajo s prodajanjem pokvarjenega materijiaia, s katerim o-grožajo življenja ameriških in zavezniških vojakov. Svoječasno smo poročali o milijonskih goljufijah Anacon-dai kompanije, ki je prodajala zvezni vladi in Rusiji žico in kable izpod pogodbenih specifikacij. Da pa je goljufijo za-krivala jie bila žigosana na izdelani materij al taka vrednost trpežnosti in kvalitete kot je bilo določeno v prigod bi. Goljufiji so prišli na sled v—Rusiji, kjer je goljufivi kabel ogro- (Nada J je vanje na 5. strani.) Žetev za advokate V OrPA (office of price administration) je uposlenih 2,-700 odvetnikov. Približevanje delavskih unij politični akciji Menda velika večina voditeljev unij še uvideva, da je kongres sprejel tako drastično postavo proti organiziranemu delavstvu zato, ker so v zakonodajah zastopani le organizirana prot »socialni sloji, delavstvo pa moleduje za drobtine. Unije šelezničarjev so še sklenile poseči v prihodnje kongresne volitve bolj energično kot še k4aj prej. V primarnih m v končnih volitvah bodo delovali, da amagajo v njih kandidati, ki so odločno aa ljudske koristi, ne glede kateri stranki pripadajo. V par vzhodnih dršavah so imeli zastopnfci unij AFL, CIO ia šelemničarskih bratovščin konference, na katerih so razpravljali o politični akciji. Za- vedajo se, da ako sedanja Čina V kongresu ostane, bodo uničeni vsi socialni zakoni b prošlih let, in sprejeti proti de-lavstvu novi v izpopolnitev totalitarne protiunijake postave, ki jo je predsednik Rooeevelt dne 25. junija vetiral, a sta jo potem senat in poelanaka zbor* niča «nora sprejela s tolikšno večino, da je ostal predsednikov veto brez veljave. Predsednik AFL Wm Green je nedavno tudi i» javil, da si je organizirano delavstvo tiste kongrasnike in senatorje, ki so glasovali aa "Connelly-Smith wartime anti-strike bili" dobro zapomnilo in jih bo v prihodnjih volitvah nadomestilo Ma novimi obrazi". Velfco bolj »o aktivne v po- lKiki unije CIO, Id so si takoj po ustanovitvi tega gibanja oa-norala krajevne politične odbore. Od njih pa do ustanovitve politične stranke je samo še en korak. Delavska stranka v New Yor-ku si prizadeva pridobiti vse unije aa samostojno politično akcijo, čemur pa p ošabno nasprotuje William Green, čeprav so v New Yorku tudi njegove* unije zastopane v delavski stranki Večina unijakih politikov je ie vedno mnenja, da je v volilnih bojih najboljše podpirati takosvane delavske ali ljudske prijatelje. So pa vsi aato, da si kandidate aa vpri-mame volifve v bodeče sami iabersjo, namesto da jim jih bi iskali demokratski in republikanski politiki in njihne ma-šine, kakor doslej. Ena glavnih brig unijskaga gibanja sedaj je, kako odpraviti omenjeni protidelavski zakon, predno postane unijam poguben. Neki kongremfc iz New Yorka je še predlagal, da se ga naj razveljavi, toda ni dobil še nič kaj prida opere. Največji korak, ki bi ga mogle storiti ameriške unije na polju delavske osamosvojitve bi bil, če bi s* odločile ustanoviti svojo politično stranko. Ker jih je v unijakih krogih čezdalie več, ki so aa to idejo, je možno, da jo bodo skušali še do prihodnjih predsedniških volitev resno uveljaviti. Prvi odzivi v kampanji za tisoč novih naročnikov jako dobri S 1. julijem se je pričela kampanja za tisoč novih naročnikov Proletarcu. Kot poroča upravnik Po-gorelec na 3. strani v tej številki, so prijatelji lista vzeli to agitacijo za resno stvar in šli na delo. Tudi iz dopisov je razvidno, da je Proletarec upoštevan in vreden razširjenja. Težave pa so zaradi zaposlenosti naših zastopnikov. Mnogi delajo vsak dan v tovarni, pa imajo vsled tega le malo časa, da bi šli "od hiše do hiše". Edin izhod je, da v tej agitaciji vsi poprimemo, kajti nekaj priložnosti zanjo ima vsakdo. Ako pa se bi zanašali zgolj na naše redne zastopnike, bi naloge ne zmogli, ker jih je premalo in pa časa nimajo, da bi bili dan zo dnem na poti. Proletarca je vredno razširiti zaradi njegovih načel. Je za delavstvo od kar izhaja. Piše zo delavske koristi enako odločno sedaj, ko je to "nepopularno". Razkriva dolarski, dobičkarski patriotizem kakor zasluži, ker le pošten delavski list deldvce lahko uči, kako naj spoznajo zavajalce. Ako cilj tisoč novih naročnikov dosežemo — in ni vzroka, čemu bi ga ne mogli, bo to imelo v naši javnosti najboljše posledice. Redni čitatelji tega lista vedo, kaj mislimo s tem. • Čitajte v tej številki dopise in poročila o kampanji in pridrežite se ji tudi vi, da cilj čimprej dosežemo. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isfeja jnftiuvtmb Dolavtka TUkowno Dr «¿ko, Ohm«*. ul. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAU0TICNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjeaik drlavan M celo loto ffl.Ou; u pol 1M* fl.7»; sa četrt leta 91.00. Inozemst"*: sa celo leto $3.60; sa pol leta 92.00. i ^ ii ....... i •■' 1 1 " ■ Vel rokopisi in oglasi morajo kiti v aaAeaa usadu nejposneje de peadeljk« pepeldne sa prioMiUr v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Wedneaday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co., Ine.^kstabaahed 190«. Editor......................, , ......Prank Zaits Business Manager--------—Charley Pegoreles SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year 98.90; Six Months 9176; Three Months 91.00. Foreign Countries, One Year 98-90; Six Months 92.00. 2301 S. Lawndale Avenue TT # TT Telephones P RX) L E TA R E C CHICAGO 23, ILL. ROCKWELL 2864 rrrr i È0 L----:- B ' F' \ß % JOSKO OVEN : RAZGOVORI t» DELAVSKI ZASTOPNIKI, kl se bili mo«aca maja la jaeija aa posvetovanjih pri Rco»orelt«. *o mu po-udarjali, de bo mofoc« driati ravnoUij« mo'd delsvei. de ae bodo aaktovali svitanja metde edino ¿« •« bo tndi MM potrebščin drsalo aaosdol. kar pa so nikakor noie ««oditi in tadi kr nSro», kst«r«mu jo v prri vr.ti sa pri-rotno intora*«. načrtom administracij« jako nagaja. Na goraji sliki so a lov« no dotno R. J. Thomas, predsednik unijo ortnih delorcor (CIO)» Jnlin« Empiack. tajnik, btagajaik unij« oloktricar j«v (CIO)| Pkilip Murrajr. prodaodnik CIO, in po William Gro«n. pr«daodnik AFL. rramr-rrr—v " ' ' ' ■ ' . •"' "■ ' "------------------------------------------------=ž3=:- Vi» j na gesla sedaj v primerjanju z onimi pred 25. leii Ako vprašate povprečnega, tu rojenega Američana, četna smo v vojni, je njegov odgovor enostavno "Pearl Harbor". In listi, ki so pod vplivom sovražnikov Anglije in mrze predsednika Roosevelta, dodajajo, da «bi živeli v miru, ako nas on ne bi tlačil v svetovni metež. Ameriška vlada je v tej kot v prejšnji svetovni vojni poudarjala mirovna gesla dokler ni bila potegnjena v krvavi konflikt. Ko smo bili enkrat v njemu, sedaj kot tudi zadnjič, »o nam sipali gesla, da nas navdušijo zanj. Pred četrt st odet jem so nam reiki i, da se borimo za demokracijo, za samoodločevanje narodov in pa za odpravo vojne. Nikdar ni bilo navduševanje za gesla sirom sveta večje, in vera vanje tako močna, kakor takrat, ko jih je predsednik Wood row Wilson oglašal. }• * f g Posledice so bile razočarljive, zato bi sedaj zaman isk bodisi tu ali v Evropi tako iskrene vere v gesla kakršna je takrat valovela. Predsednik Roosevelt je edini, ki jo skuša zopet ustvariti s proglase njem ¿tirih svobodi in in atlantskega Carterja. Tudi načelo demokracije se pridno poudarja, a ne vleče kakor je pod Wilsonom. Zed. države so menda edina dežela, kjer se ga uporablja. V Angliji vedo, da se gre za ohranitev imperija, ki ga ji hočeta Nemčija in Japonska razbiti. V Sovjetski uniji je glavno geslo "smrt fašizmu", kar pomeni Hitlerjev tretji rajh. Med ljudstvi v Evrqpi je zaupanje v takozvane demokratične sile jako splahnelo v dneh monakov-skega pakta, in že prej, ko je Japonska udrla v Mandžurijo in potem Italija v Etiopijo. Rusija edina je propagirala kolektivno varnost. Maksim Utvinov jo je poudarjal v društvu narodov in zagotavljal demokracijam sodelovanje svoje dežele, če se izrečejo zanjo. Bil je ignoriran. A slučaj je nanesel, da je Rusija spet na strani demokratičnih sil, kakor v prejšnji vojni. V prejšnji je ibila avtokratična. fevdalna in sploh tako nazadnjaška, da bolj biti ni mogla. Ko smo tu poudarjali demokratična gesla in Wüsonovih 14 točk, so tam ljudje koprneli po osvoboditvi izpod carizma, kateremu smo pomagali. Ko je propadel, smo pozdravili njegov padec, v veri, da Rusija postane demokratična, a si obvaruje svoj stari gospodarski red. Pa je nastala druga revolucija — z geslom za odpravo privatne svojine in privatnega izkoriščanja — in tedaj smo videli udar ameriških, angleških, francoskih in japonskih čet v Rusijo — ne zia demokracijo «pač »pa da se jo reši za — kapitalizem. So ljudje, ki tega še niso pozabili in tudi v Rusiji ne, čeprav se ona sedaj spet bori v istem taboru »oper *«tega sovražnika. Sovjetska unija je dala nedavno demokracijam veliko koncesijo. Razpustila je komintemo, kar naj bi v bistvu pomenilo, da se odpoveduje boju za odpravo kapitalizma v drugih deželah, Viplivni angleški »konservativni list Sunday Observer v J ondon u ugotavlja, da kot ne prejšnja, tako tudi sedanja vojna ni za demokracijo ali proti despot iz mu, pač pa je nastala iz povsem običajnih starih razlogov. Omenja Kitajsko in Rusijo. Ne »prva ne dru«ra ni demokratična v angleškem in ameriškem pojmovanju te besede. In do-cim se Küajska želi otresti vsakega imperializma, goji sovjetska vlada stare imperialistične cilje ruskega carizma. Omenjeni list jih ji celo odobrava, v iskrenem pri ¿min ju, da je tudi Anglija v vojni sedaj »zgolj zato, da si ohrani, kar je njeno. Vojna za demokracijo »bi »morala o vojne konec in pa bodočnost vseh jugoslovanskih krajev. Ta ugotovitev vključuje tudi Bolgarijo. Jugoslovanska ubežna vlada je priznana v Londonu, kjer domu&je, in v Washingtonu. Vladi obeh teh dežel sodelujeta kolikor največ «moreta v vsi njuni vnanji politiki, ki se pa v slučaju Jugoslavije, kakor Še v marsikaterem drugem, ni izkazala za res dobro. Vzrok je, ker sta Anglija in USA tza kapitalizem, in ta pa vsikdar pomeni izkoriščanje šibkih dežel v prkl mogočnih. Ali se bodo voditelji unij kaj izpametovali ? Po sprejemu protkinijskega zakona je. predsednik AFL VVilliam Green to postavo označil za tako faš,istično, da bolj biti ne more. In nato je odbor AFL izjavil, da bo rrpel prihodnji kongres, ki foo Javo]jen leta 1944, "nove oforaze*\ Vzlic temu spoznanji pa ta isti Grefcn Zagotavlja, da je AFL za "naš način življenja" in za "naš ekonomski sistem". Kar pomeni, da 'bo AFL merda "za nove obraze" v kongresu, a ob enem pa vztrajala v svoji stari, okoreli politiki. malo razume. Zato le pritrjuje svojim svetovalcem, ne da bi kaj prida vedel o čem se gre. Novi premier je Miloš Tri-funovič. srbski politik, ki se v smotrih velesrbske politike od oditoplega Slobodana Jovano-viča menda nič ne razlikuje. Sprememba je torej samo v osebi, ne v načelih ali v smernicah. Trifunovič je tudi mini* ster za notranje zadeve, kar ■tudi v zamejstvu nekaj pomeni, posebno v podpiranju podtalnega gibanja. Stara politika čaršije se nadaljuje. Bivši premier Slebodan Jo-v a novic je v novi vladi podpredsednik. Torej je Še zmerom vodilna #!ava v vladi. Kriza je naitala radi njega, ker so ga Hrvati pri angleški vladi obdolžili, da je iz njim nemogoče sodelovati. Drugi podpredsednik vlade je Hrvat dr. Juraj Krnjevič. Da-li bo s to novo "kombinacijo" kaj »bolj tzadovoljen, ne vemo, a po zadnjih vesteh iz Londona je sklepati, da je prišel z dežja pod kap. Tretji podpredsednik vlade je dr. Miha Krek, Slovenec, ki je takozvani "perenniar v vladi. Bil je v kabinetih še pod pokojnim Korcšcem, in tudi v tistem režimu, ki je sklenil pakt z osiščem. Edini slovenski minister, ki je kdaj v jugoslovanski vladi kaj pomenil, je bil dr. Anton Korošec. V pričetni vladi Jugoslavije je bil nekaj časa minister za šume in rude Anton Kristan. Qd tam je bil poslan za upravitelja habsburškega velepose-stva Belje (ki so ga dobili v tej vojni Habsburžani — menda nadvojvoda Albreht — nazaj) m od takrat dalje je bil le minister "na razpoloženju". Miha Krek ni močna osebnost, kaikor je »bil 91. pr. dr. Korošec, ali za njim za silo dr. Kulovec (oba slednja duhovnika), a je menda on (Miha Krek) edini dedič Korošceve politik*, ki ga ^ v » _____________—— Prej so jugoslovanski rudarji Srbi -res poznajo in priznava- JTUrnli V »vr£H fpunmwl/iK in ow_ ' t_ n_ V.JÍ.____ L.1 KU Ima *arali v prŠH francoskih in angleških kapitalistov, sedaj se pote v prid Hitlerjevega tretjega raj h a in Munsolinijeve Italije. Zamejna vlada, pa naj bo jugoslovanska ali kakršnakoli, ima to neugodnost, da je vedno podložna Usti velesili, ki jo ščiti. O jugoslovanski vladi vemo, da se je morala ves Čas ravnati po navodilih angleškega tajništva vnanjth zadev, a postopala je tako nerodno, da so jo menda ž>e*vsi siti. Vseeno, ko sta ji pred nekaj tedni dva hrvatska .ministra pokazala hrbet, je moral premier Slobodan, Jovanovič oznaniti odstop hi časopisje pa je pravilo, kako se mladi, 19-letoii (Peter trudi, da bi .Jugoslavijo vsoslasil m Ji dal tak režim, ki »bi bil ljudstvu po volji. Peter se na take stvari prav jim*' 1 jo. Dr. Kulovec. ki je bil imenovan na Korošcevo politično mesto, je bil ubit v napad»u nemških letalcev na Beograd čim so nemške horde^udrle v Jugoslavijo. V Simovičovi vladi sta bila dva Slovenca, namreč že se nerad .pravil med pje. V volJen Pr*el n*2*^ počasnih nočnih urah je sem-1 "Prekontrolirali so osebne intja zadremal, počitka mu pa | pcdat»ke," je pojairnjeval sam trde deske niso dale. Vse ga je od izklicanih »ploh niso vr-1 vali so ga o politiki. Na vse je ' odgovoril in kmalu tzavohal, da ni napačno igrati politične- bolelo. Z obračanjem si ni nič pomagal, če se je dvignil, so speči sosedje raztegnili ude in mu zavzeli prostor. Proti jutru je kazalo, da bo trdno zaspal, a so nagnali v sabo nove aretirance. Legli so vse križem. Tudi na Vlada se je zvalil smrdljiv dedec. Nič se ni zmenil za njegove ugovore. Kmalu je zagrčal. A dva drutfa pijanca sta rogovilila to-T.ko ča^a, da ju je Rajko po- od sebe. "Zaradi kosila, da vas ne ga jetnika. V zvezi s Švico je zelo lahko namignil, da ga naj-brže sumijo političnih, morda tudi špijonskih pregreh. Zapr- zgreše." je šaljivo pripomnil j * klateže je mikalo pripove-šjfer Januš. Mož je sedel vranje o visokih drutbah in Da, če vam (ga kdo prinese od zunaj," mu je pojasnil šofer Januš. Preti, poldnevu so dobili nekateri tople jedi, najboljše kosilo je imel šofer. Nekaj ga je odstopil Rajku in tudi gospoda je povabil k sebi. Vlado se je boril sam s sabo, naposled je pa špi- odkimal, češ, da je za zdaj sit. Vendar se je odtlej največ za- Edward Tomaich, Walsenburg, Colo., je poslal $5 v tiskovni sklad v prid tekoče kampanje. Pravi, da mu je žal,, ker radi bolezni ne more okrog, da bi debil tudi kaj novih naročnikov. Prijatelju in sodrugu Ed ward u Tomsichu naše iskreno sočutje z željo, da postane kmalu spet čvrst in zdrav dečko. Frank Cvetan, Tire Hill, Pa., luknji, ker je zavozil v neki ^^^etlave^11' ° plot in ni moiel plačati glob«, I^^^ j^pri^nai jetnika z (držal v Januševi bližini in si je ! je poslal dve novi naročnini. Kaj pa dajo dobrega? je koAaro hlebcev, VTgel tAMji [eiihče ^redil ob njegovi Lou* Barborkh, Milwaukee, zanimalo gospoda. i Viafc€mu ,p0 enega in se napo- strani. Janušu je godilo gospo - "Pečenko!" se je oglasil ru- ^j v druge celice. Vlado se je dovo tovarištvo. Drugi dan ga dar. "Naj bo kar hoče, samo da me niso ostrigli." "Dan še ni pri kraju," je menil starešina. "In kar se ne zgo- šteno na mlatil. Vlado je prišel d¡ daneSf ^ Uhko jutri Nav cb spanec, starešini je potožil, da ga skrbe prihodnje noči, in mu ni verjel, da se bo kmalu vsemu privadil. "Ej, če ljudje prestanejo po deset, po dvajset let v ječah," je menil starešina, "tudi vi,počakate, da urede, kar je treba. Začetek je pa povsod ne- takoj polotil kruha. "Počakaj juhe in pečenke!" ga je opominjal rudar. \ "Ali bo res kosilo?" se je go- je dobro pogostil, a skrivnosti, zakaj drže gospoda v zaporu, pa ni dognal. (Dalje prihodnjič.) skim človekom je odpovedala roden.' njegova korajža. Morda je vohal koristi in si ni maral podreti mostu do njih. "Povsod na svetu je dvojna mera." je izagodmjal upognjen in suh rudar, ki je odgon-sko potoval v rojstno občino. S starešino sta si bila kakor pes in mačka. Sprva se mu ni pokoril, a Rajko ga je ukrotil z nekaj krepkimi udarci. Poslej je moral vsaj vsak drugi dan ribati kiblo. Starešina se spričo gospoda ni menil za njegovo godrnjanje. Odrinil je nekaj ljudi, da bi Vlado lahko sedel. Gospod je pa odkimal. Večkrat je pokukal skozi lino v vratih, se poslanjal na podbijih in ko se je že dodobra utrudil, si je poiskal edino ipesto, ki je nekoliko odigovarjak) sedežu. Na pločevinasti posodi v kotu je prečepel dolge ure in si tiščal robec pod nos. Ko so nekatere Rano zjutraj so se vsi spravili pokoncu. Rajko je spet dal rudarju kiblo, naj jo poriba, dva druga je odredil za pometanje. Potem so zarožljali ključi in na hodnik so se gnetli ljudje iz številnih celic. Smrad je udaril iz njih, Vlado je komaj prišel na tlakovano dvorišče, kjer je srkal svež zrak. Bilo je mrzlo in temno. Jetniki so se zvrstili v krog, mnogi so se tepli za (prostor v umazanem, obupno zanemarjenem stranišču, nekateri so se pa umivali pri vodnjaku. Gospod se je izogibal odvratnih, na čudne načine zakrpanih revežev in se nagonsko (bližal ljudem v čednih oblekah, ki jih ni manjkalo. Kakor omotičen je hodil v krogu, gledal pisano jetniško kompanijo in zmajeval z glavo. "Noter!" je zaukazal orožnik. SLOVENSKE IN ' ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S LAWN DALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOISI dno vse ostrižejo, le redki se izmuzne." "To vem že od včeraj!" ga je zavrnil in se predal razmišljanju. Gledal je po glavah. Marsikdo je noiil balin. > čez čas je prišel orožnik. "Snemite pokrivala!" Razcglavi so samo zrli vanj, drugi so neradi ubogali. Orožnik je pogledal vsakega posebej, napeta tišina je prevladovala v celici, potem jih je skoraj polovico pokazal m je tudi proti Vladu iztegnil roko. "Z mano!" šli so in se pozneje posamič vračali. Gologlavi in s čudnim nasmeškom. Tudi Vlado se je rkušal smehljati. Neprestano se je otipaval po balinu, rad bi se videl v oknu in ni verjel tovarišem, da je še zmeraj fant od fare. Rudar se mu je škodoželjno nasmihal in je za mrmral sosedu: "MisliJ sem, da je samo smrt pravična, pa so včasi tudi orožniki. Naj bo za vse enako!" Vlado je nemirno hodil po celici. "Kaj ' poreko prijatelji in drugi ljudje?" se je spraševal in se obračal k tovarišem na tleh. 'Toliko sem poznan, zdaj naj pa naenkrat nosim pečat zapora. Gotovo ste že kaj čitali o meni. Neštetokrat, sem zmagal pri plavalnih tekmah, v tenisu. Listi so objavljali slike.. "Vse lahko," je menil Rajko in ga vprašal po imenu, ki si ga ni bil dodobra zapomnil. "Vlado Graseli," je važno poudaril gospod in se čudil topim obrazom. Nihče tga ni poznal, niti tisti ne, ki so spraševali vsakega novinca za časopisne novice. Gospoda je malce potrlo, da se je tako zelo uštel, nemirno se je sprehajal in se za spoznanje razburil. "Najbrže niti oni gori ne vedo, s kom imajo opravka, fte ¿al jim bo, da so me ostrigli! Ko zvedo moji, kje sem, se že zavzamejo zame. Stric je gozdni nadsvetnik, krstni boter poslanec, dosti jih imam, ki kaj veljajo in lahko intervenirajo v moj prid. Samo do uradnika naj pridem!"® Ves dopoldan je napeto čakal zasliševanja. Vz-lic nestrpnosti pa ni izgubil oblasti nad GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA » ..... ■_ _______ Piše CHARLES POGORELEC Naii agitatorji so bili v zadnjih treh tednih prilično aktivni, toda glavno delo, to je, naša kampanja za 1000 novih naročnikov, se šele pričenja. Omenili jo bomo nekoliko ob koncu te kolone. ki jih je zforaJ med sodrugi na ktubovi seji. Mary Frede I, Latrobe, Pa., je obnovila naročnino in zraven priložila tudi eno novo. Provizijo prispeva v Wis., je poslal še dve naročnini in obračun za mesec junij. "Ker se ne bom radi zaposlenosti mogel aktivno udeležiti kampanje za tisoč novih naročnikov, prepuščam provizijo tiskovnemu skladu," pravi v pismu, škoda, da se je tako zgodilo z Lojzetom. Toda v Milwaukee ju imamo lepo število naročnikov in dobrih somišljenikov, pa upamo, da se jih bo dobilo nekaj, ki se bodo zavzeli za sedanjo kampanjo, saj se gre za obstoj edinega socialističnega lista med nami. Jacob Bergant, Lisbon, O., kaj * je poslal 3 nah)čnine in tiskovni lokavo priznanje listu. 'íoná' ® Math. Bizjak, West Park- Ckeveland. O., je poslal $3. V Prvi, ki se je zglasil po naši! Pri nas doma so bile naše zadnji objavi te kolone, je bil j aktivnosti. sledeče: Upravnik Anton Gorenc U Springfielda, j« dobil 20 naročnin, Luka Gro- 111. Obnovil je naročnino za svojo mater v Fort Smithu, Ark. Pravi, da je ona že zelo v letih, a Prolefcarca še rada Či-ta. samo rada bi videla, da bi bolj pegrostoma izhajal. Joaeph Krme I, Burgetts-town, Pa., je poslal novce za Majski glas in oglase v njem, provizijo pa je prepustil tiskovnemu fondu. John Rupnik, New Market, N. J., je obnovil naročnino, in kot je njegova navada, priložil dolar v tiskovni fond. Enako je naredil tudi John Krvzich, Winamac, Ind. On je kraškega rodu. Proletarca rad čita. Anton Zornik iz zappadne Penne je poslal 9 naročnin ter obračun za mesec jijnij. Pravi, da ibo izdaj za en čas pleskar doma, toda ne hi tier j eve sorte. Ko to delo skonča, se poda spet na agitacijo po naselbinah. Jame» Dekleva, G o wand a, N. Y., je poslal 2* naročnini in 11.10 v tiskovni fond. James je fejst dečko, le malo preveč črno gleda včasih. Naš stari John Marolt, West Mineral, Kans., je postal dve naročnini. Provizije ni vzel nobene, pač pa še sam poslal dolar v tiskovni fond. Martin Judnich, Waukegan, IU., je poslal 7 naročnin in dolar tiskovnemu fondu, ki ga je prispeval z obnovo svoje naročnine John Simčač. Tudi Joi* Ješ, Warren, O., se je spet oglasil in poslal 4 naročnine. Za svoje dePo si je vzel le poštne stroške. Joseph Snoy, Bridgeport, O., je poslal Članske prispevke za k hib "Naprej" it. 11 JSZ in ser 2, Angela Zaita 2, klub it. 1 JSZ pa je dodal od veselice 28. marca v korist Proletaxa še $39. f9 v tiskovni fond. Vsega skupaj od te veselice je klub pri*peval v tiskovni sklad $319.18. Iz Cleveland a, O., je poslal John Krebel 16 naročnin in $5 v tiskovni fond. V isti namen je prispeval $5 tudi naš stari znanec Jože Kunčič. Poslal jih je zanj Frank Barbič. . John Zomik. Detroit, Mich., je poslal 8 naročnin ter prispeval $1 v tiskovni fond. Pravi, da je bilo potrebno začeti s .kampanjo za 1000 novih naročnikov. Želi, da se je aktivno udelete vsi stari začrtopniki. Upam, da bomo »v to svrho dobili obilo opore tudi od drugih naročnikov. Na ta način bi ne bilo poteškoč privesti kampanjo do uspešnega zaključka še pred koncem leta, Martin Gorenc, Imperial, Pa., je obnovil svojo naročnino ter prispeval dolar v tiskovni fond in naročil družinski koledar, katerega je k sreči še dobil. Naročnino je obnovil tudi Mike Krofina, Johnstown, Pa., ter prispeval dolar v tiskovni «klad, dva pa za ruski vojni relitf. ' Frank Stih, Sheboygan* Wis., je poslal 6 naročnin in novce za Majski glas. Provizijo je dal tiskovnemu skladu. Pravi, da je zelo zaposlen, toda skušal ibo napraviti v sedanji kampanji za 1000 novih naročnikov kolikor največ bo mogel. Upa, da se bodo kampanji odzvali tudi drugi naši somišljeniki Um, kot so Anton Debevc, Anton Zorman, Jack Rupnik pismu pravi: "Pošljite mi en-¿¿vod Majskega glasa, drugo naj gre v tiskovni sklad. To vam pošiljam, da ne boste mislili, da ne mislim na vas in na svoje dolžnosti napram delavski stvari. John Teran, Ely, Min., je poslal 3 naročnine. Kar se tiče naše kampanje za tisoč novih naročnikov, je šele vf povoju. V to svrho smo iie obrnili na vse naše zastopnike. Pisali pa bomo še mnogim drugim za sodelovanje. Če se bomo vsi dobro zavzeli, nam ne boležiko kampanjo zaključiti z uspehom še pred kon-efem leta. Nekateri so se že odzvali. V uradu se je takoj po klubovi seji, na kateri je bilo poročeno, da je kampanja v teku, o-glasil John Chamazar iz Chi-caga. Lotil se je dela takoj in rezultat je bil 8 novih naročnikov. Iz severne strani je poslal dve novi naročnini John Turk | upravnik je dobil 4 obnovljene naročnine, Frank S. Tauchar pa 2 novi, 4 obnovljene ter en oglas za v list. Angola Zaita je dobila dve obnovljeni naročnini. Iz Clevelanda, O., je poslal $5 Math. Petrovič h, da saj na ta način p<}maga v tej kampanji. Istotaiko Edward Tomsich iz Walsemburga, Colo. In da ne pozabim: pred nekaj dnevi se je oglasil v uradu Jože Menton 0 izgredih zoper črnce Detroit, Mich. — Blizu konca minulega meseca je bila množica v našem mestu tako vtzrujena, da^je izgledala kot nekakšna "druga fronta". Ljudje so se tepli po cestah, streljali, razbijali trgovine, prevračali avte in jih zažigali. Kako je do tega prišlo, je težko ugotoviti. Bržkone se je kaj kuhalo za kulisami, kar mi ne vidimo. Razume se, da se beli in črni nimajo radi. Zadnje čase se je naseljevanje črncev v to mesto zelo pomnožilo. Imeli so prilično protekcije mestne oblasti, tovarne pa so jih rabile in uposlile. Marsikomu se to ni dopadlo, posebno ne onim belcem, ki so iz južnih držav, in teh je mnogo v našem mestu. Oni sovražijo črnce. Nekoliko podrezati je treba, pa vzkirpe. Naj prvo so se dogodili nekakšni pretepi s po-balini, ki so se izzivalno oblekli v "zoot suits". Nato je nastal boj med mladimi fanti, belimi in črnimi v East Wood parkiu, kjer imajo različna razvedrila. Beli so videli, da si tudi črn- r a ci iele zabave, in smatrali, da skušajo okupirati njihen park. Izgredi so se pričeli z nete-njem govcric. Raznesla se je vest, da je neki Črnec posilil belo žensko. Med črnci pa je krožila govorica, da so belci vrgli zamorko z otrokom vred z mo-tu Belle Island in sta oba utonila. To je črnce skrajno razburilo, na drugi strani bele ljudi, in začeli so se boji povsod, kjer so bila večja ali manjša selišča črncev. časopisi so potem poudarjali, da ni bila ne prva, ne druga vest resnična, ampak nezavedna masa je pa le razigraj ala in izgubila kontrolo nad sabo. Posledica je 34 mrtvih (več črnih kot belih), čez 700 resno ranjenih in ne vem koliko pa je bilo poslanih v zapore, ker % so bila poročila o tem v navzkrižjih. Ker policija sama ni bila kos izgredom, so ji po par dneh pomagali z vojaštvom. Tako je nastal spet red in mir v našem mestu. Izgledalo pa je slabo tudi še v nekem drugem oziru. Zamorski vojaki v Camp Custer so se navdušili za. invazijo v Detroit braniti svoje starše, brate in sestre pred "belo drhaljo". K sreči so jih v kempi pravočasno disciplinirali, drugače bi se ta tragedija završila morda še bolj žalostno kot pa se je. Možno je, da so ta pokol j podnetili tej deželi sovražni agenti, namreč provokatorji v službi osišča. Njihno edino u-panje je, da če nam ustvarijo nered v produkciji, bo zmaga njihova. Nadejamo se, da do kaj takega ne pride. Prvo leto skoraj nismo vedeli, da smo v vojni, a sedaj jo pa ie občutimo. Morda ne povsod in vsi na enak način, a dotipala nas je in nas bo grabila bolj in bolj. Sedaj pa k zadnjemu odstavku. Proletarec oglaša kampanjo za svoje razširjenje. Je vreden podpore. Vsak napreden delavec si ga naj naroči. S tem bo postal podpornik lista, ki od vsega začetka pošteno zastopa Tcoristi delavnega ljudstva. — Rudolf Potochnik. iz Detroita s soprogo. Ker ne Bombe ne prizanašajo sabo. Jetnikom . je postajal zraven $3.76 v tfekovni foiwi. bom mogel kaj storiti v kampanji, bom pa prispeval nekaj v tiskovni sklad, je omenil. Položil je na mizo desetak. "Iz tega si vzemi 13 za naročnino, drugo naj gre v tiskovni »klad. Joaeph Jelerčič, farmar iz Willarda, Wis., je obnovil na- in drugi, ki so bili včasi aktiv- ročnino, in ker je list v denarni v našem gibanju. \ potežkočah, je <}ejal, po- Nemci se zelo zgražajo nad angleškimi in ameriškimi "barbari", ker so poru&li slovito katedralo v Kolinu. V Londonu odgovarjajo, da tega niso storili namenoma, diočim pa so nemški letalci v napadih na angleška mesta bombardirali zgodovinske stavbe "po načrtu". . . . KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • __v __• KOMENTARJI 1 Ameriški Srbi »o bili na »vo-| nt uspelo. Najboljše bi bilo, če jem nedavnem zboru v hotelu; bi Anglija tej komediji storila La Salle v Chicagu tako nacionalistični, da so obsodili jugo-tilovan ko za mej no vlado v Londonu, češ, da ni dovolj predstavnica Srbov. A Hrvati pa ipravijo, da je v bistvu le srbska vlada, ne pa jugoslovanska. Tudi v reorganizirani vladi je deset Srbov, dva Hrvata in dva Slovenca. Cestna predsednica srbskega narodnega obrambnega odbora v Ameriki ("polkovnica" Ruth Mitchell) se v svojih govorih, intervjuvih in Člankih zelo huduje» nad Louisom Adamičem. V odprtem pismu El-merju Davisu ga označuje za "komunista", sovražnika Srbov in za "komunističnega komisarja" bodoče Hrvatske. Sestanek v Pittsburghu za ustvarjanje edinstva med Jugoslovani, ki ga je sklical SANS, je bil po mnenju Srbov fiasko. Par Srbov, ki so se ga udeležili, niso zastopali niko-gor razen sebe, pravijo v srbskem narodnem obrambnem odboru, kar pa je bilo tam Hr- kcnec in 'kratkomalo izjavila, da naj po vojni Jugoslovani sami odJočijo kako si hočejo u-rediti svojo deželo. ONA (Overseas News Agency) poroča k temu, da sta dva Hrvata, ki sta vstopila v Tri-funovičev kabinet, to storila samo v namenu rešiti načelno edinost države — v očeh zaveznikov in v očeh hrvaškega naroda v domovini. "Kljub temu pa sta si popolnoma na jasnem, da je premoč »p an-srbskega vpliva v tej novi vladi popolna in izrazita." Hrvatski politik, ki ga je vprašala za mnenje, pravi nadalje: "Zelo zanimivo je dejstvo, da so pan-«rbski elementi izločili iz vlade prejšnjega ministra za delo Rudisavljeviča, predsednika srbelke demokratične stranke na Hrvaškem, v kateri se nahajajo skoro vsi na Hrvaškem živeči Srbi Ta stranka se je bila pridružila dr. Mačefru v njeigovem odporu napram beograjskemu centralizmu. Budisavljevtc je bil trmast Odmevi na našo kampanjo vatov, imajo pa tudi vsi "ma- j na«protnik pansrbskih tendenc slo na glavi . Ako bi Srbi in prejme Jovanovičeve vlade in Hrvati v Ameriki razumeli, kako smešni so v svojem splet-karstvu in denunciranju drug njenih nedemokratičnih in diktatorskih metod. Izločili so ga iz vlade brez dvoma radi te o- drugega, morda bi se spame- ¡ p^ije ter so s tem prekrtili tovali. Ruth Mitchell trdi, da so Hrvati prežeti habsburškega strupa in da so oni glavni, oziroma edini povzročitelji padca Jugoslavije. "Jaz vem, bila sem tam," vzklika v enemu svojih člankov. Vojaki hrvatske narodnosti so vrgli orožje proč tisti moment, ko je Nemčija u-darila v Jugoslavije, nato ga z dovoljenjem Nemcev pobrali nazaj in ga namerili v Srbe, pravi "polkovnica" Ruth. To so nevarna ščuvanja. Ameriški vladi priporoča, naj na "Hrvate pozabi in Srbom pomaga, ker le oni so naši zavezniki in le njihova armada bo nam v pomoč, kadar zavezniki invadi-rajo na kontinent. načelo, da morajo biti v vladi zastopane vse stranke. "Pričakuje se sicer, da bo nova vlada izdala deklaracijo v prid federativnemu in demokratičnemu sistemu vladanja v Jugoslaviji, toda Hrvati dvomijo radi srbske premoči, dali bo novi kabinet tudi zares ravnal v soglasju s temi nače- TEHNICNA VOJNA ti j« UnaiU metod«, « k«kr»nik m voj»č«kom v »tarih ¿««¡h niti »anjalo «i. Gornje j« slik« i« di««gU nekje n« Pacifik«, k« «mertiki »«rti»« prodirajo n« japonske pcMojanke. resnico pripovedujejo že leta m leta. Borbicevo pismo Cleveland, O. — Minilo je V Bolgariji so rablji zelo za- ravno |eto ánU ko bi, posieni z obešanjem upornikov in sabotažnfkov. Ako se bo vojna pravično končala, bo čas, da pride tudi izdajalska bolgarska vlada na vešala. Premogarji so razočarani, kakor so bili že dostikrat prej, a sedaj pa še posebno radi tega, ker se jih oglaša za nezveste stricu Samu. Ameriški kapitalizem si jih je imenitno privoščil. Eni> zavest pa ven- Dctroitu pri Petru Benedictu, Andrew G rumu, in pa pri Mary Bernikovi. Ako bi v istem času spet letos obiskal Detroit, bi se morda znajde! v bolnišnici s Črnim očeeom. mena drugih barv. Čemu so se tam dogodili ti boji? James Scott je podaril De-troitu Bele tsland, ki obsega kakih 1,200 akrov. To je mestni park. Kot povsod, so si'tudi tu lastili v njepiu prednost pomagati Malo je še pionirjev našega gibanja, ki so še živi. Eden teh I je John Goršek v Springfieldu, 111. Star je sedaj okrog 76 let, je še vedno premog ar in gara kj^r more. Vrh tega ima veliko rkrbi doma. V pismu z dne 25. junija pravi, da je že razmišljal kaj i napisati v prid kampanje za razširjenje Proletarca, a je tako obtežen, ne samo z delom v jami (premogovniku), pač j pa tudi doma. Uredniku piše med drugim: "Gotovo si že kaj slišal o nesreči moje žene. Pripetila se ji je že 30. julija minulo leto. Torej skoro pred letom dni. Padla je, si zlomila kost v ledju in še vedno ni zdrava. Vrh nje imam še sina bolnega, torej dva, ki potrebujeta moje pomoči. Vzlic temu se bom potrudil kaj storiti v tej kampanji za Proletarca. A pbljubfti pa ničesar ne morem." Jasno, da s. Gon&ek ne bo v teh okolščinah mogel ničesar A je že dostikrat belci. Ampak isti kapitalisti, zoper Torej je bilo dobro, da sem javljamo so sto- se obrnil proti jugu do "špic- JUih predniki v ju- burga", od kjer sem se po ne- žmh državah- Najemajo jih ne iz ljubezni do človeškega bitja, ampak ker ?e jih laglje te- kaj dneh srečno povrnil in lenaril v tej vročini. Nisem pa i... • - .----„ . . .. , pozabil, kako peklensko me je ;tkar^a *ar v De" darle imajo. Tudi sovražniki j xMo ko mm M do postajali- tTOltu' velja tudl za dru*a me" njihove unije so jim priznali, ^ da vjamem bus. To ome. «toda je njihovo delo izredno va- njam ob ¿iUnju 0 izgredih Povem vam. da nikakor ne žno. med Mcl in ¿„^i, m pa ker odobravam, da se v Clevelandu Sodnik Wiley B Ruthledge me jc v domislila tudi karti- mcia cel° na poulični belopolt-pravi, da bodo usodo sveta od-! ca UpraVnikai Hj "" * 1 " drugim piše zato, ker bi bil jezen na te, pač pa da ima vzrok kaj pi- mlada ien* P» bi vi^opila v sati. In pa da boš vedel, da za *lužbo v poulično železnico in vročino pride mraz, ki ravno |delaia Ponoči skupno s črncem. ločile Zed. države. On ni edini, ki tako mislijo. Pozabljajo, da imata tudi Anglija in Rusija nekaj besede. In pa, da smo v ravnanju a svetovno imo^oM zelo slab vzgled r to domislila tudi karti- «cio na pouiicm oeiopou- j avnika. ki pravi med n« » ¿i™*- Vi se boste J : "Veš. Charlie ti to ne smejali, a ne bi se več, tO. ker bi bil iezpn na- «ko bi va* "draftali" in vaša V, li. Mnogo bolj verjetno se jim ,mcmi z darlaniz-j tako rete kakor oni v gt^^, Zato je tudi že tu prišlo do «e « . „ frai" z» kozolcem. (Torej kar Pretepov med belo žensko in zdi, da se bo pan-srbska m I v Braziliji so obsodili bivše- &m dobU ^^ ^ po zijni črnefem. Nedavno sta bila tu proti-hrvaška poHtika nadalje- j S» nemškega veleposlanika ... . vala s še večjo silo in še bolj i Kurta Pruefferja na hipokritično." 1 pora vsled špijonaže. Pripomnil je tudi, da bosta ' ostane le na papirju, ker je zopetna navzočnost generala br**ikka vlada Pruefferju že poslanika j^Jyfci.) gkoro sem Ti počit- obsojena — eden star 14 25 let za- nk v p^nn| nevoščljiv, ker jih in dru*> 17 ,et' v dosmrtno je-sam ne morem imeti." k«r sta umorila starca in ga Well, on ve. da mi jih ne za- ^^ P° umoru oropala. Kazen Draže Mihajloviča kot mini- davno dovolila, da jo je popi- ka¡k(>r jih on vida, ker si jih vsakdo zasluži, stra vojne in splošni pan-srbski značaj nove vlade brez dvoma partizane v Jugoslaviji nepri- hai v Berlin. Anthony Eden je dne 30. junija spet zapretil Italiji, da bodo Angleži bombardirali Rim, jetno rznenadila. Toda, je do-Miloš Trifunovič, ki je pred-1 dal, predstavniki hrvaškega kadar se jim bo zdelo vredno sednik jugoslovanske vlade, je • naroda bodo tudi nadalje pri- in potrebno, čemu pretiti? v hrvatskih krogih smatran za pristaša pansrbikih teženj in za nasprotnika ideje federativne Jugoslavije. V svoj kabinet je imenoval desetorico Srbov; vsi važni portfelji so v njihovih rokah. Izmed dveh Hrvatov je eden že izstopil iz vlade. Imel je portfelj "za šume in rude". Angleški minister vnanjih zadev Anthony Eden si je prizadeval rešiti to večno jugoslovansko ministrsko kri-'zo z dobrimi nasveti, a mu spet poročali, da se v domovini brez odloga nadaljuje boj vse-ga naroda za osvoboditev rodne zermije. Prerekanje v nekaterih slovenskih listih zaradi načina Fmrti pokojnega urednika Glasa SDZ je bilo smešno in nevredno trditve, da smo ameriški Slovenci kulturni ljudje. Predsednik Roosevelt «e je potožil nad ameriškim časopisjem, ker potvarja novice, huj-Fka in slepomiši. Socialisti to PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI I t. Naslov že list in tajništvo j«: S « JI 2G.17 Ko. Lawndale Avenue ^ i USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S " I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Udarite! Japonski diplomati se baje zelo prizadevajo pridobiti Rusijo za sklenitev separatnega miru z Nemčijo, "čemu se izčrpavate Angliji in Ameriki na I ljubo, namesto da se bi obrnili proti skupnemu sovražniku?" To so notke tokijskih gosli. Poročila o tipanjih za separatni mir med tema dvema deželama prihajajo že dolgo iz Stockholma, Berna, Ankare tn tudi iz Londona, Nekaj resnice je v njih. Namreč, Nemčija bi rada mir z Rusijo, in pa velik del ru&ke zemlje v nagrado. Moskva "ponudbe" odklanja. A zavezniki store dobro samemu sebi, če ruske potrpežljivosti ne nategnejo preveč. # Kongresnik Diet si je vzel po razpustu kominterne nekaj počitka in obljubil celo razpust svojega kongresne^ odbora za preiskovanje "neameriških" aktivnosti. Pa se je premislil in sedaj preiskuje vzretke plemenskih izgredov v Deiroitu in drugje. Ker je iz Texasa, bi jih «lahko poznal brez vsake preiskave. Pa se vrnimo k problemu I Ako ste imeli s takimi srednješolskimi otroci črncev o-pravka, kakor ga imamo mi, plemenskih izgredov, o kate- posebno na onih linijah, ki gre- rih piše Proletarec v uvodniku dne 23. junija. Lansko leto sem o svojih vtisih v Detroitu poročal v Pro-sveti. Ža takrat sem naglašal težkoče, ki se primerjajo belo- do skozi zamorske predele, in l>i bili deležni tu pa tam črno-višnjevega očesa, ter bi vam še novce izmaknili vrh tega, kot se je to dogodlio mojemu rojaku sodelavcu, pa se ne bi u- poltnikom, ako se črnci nase- kv arj ali toliko s sentimental- 99 Nmrmémlea mm ZérmUmm drlare (ima Ctiieafa) la Kanado $6.00 aa let«; $3 00 mm pol letat $1.80 aa êetrt leta, mm Ckhmgm la Cieora $7.S0 aa ««le lete, $3.71 aa pal leta, aa laesaautva $$.00. « hiratfo 23. Illinoi« ljujejo okrog njihnih posestev. Seve, uredniki, posebno naših slovenskih listov, ne poznajo vseh teh ogražanj za belopoH-nega delavca, ako se črnci naseljujejo okrog njega. Ko sem se vrnil domov, sem slučajno cbiskal napredno, izobraženo družino, ki mi je takoj po mojem takratnem dopisu potrdila, da sem bil v pravem. Ne da bi vedel, mi je bilo šele potem pojasnjeno, da ima tudi ona takega soseda, o katerem se lahko reče, da je še precej izobražen. Ampak če hoče sosed dobiti posojilo od bančnega zavoda, zastonj bi trkal na vrata. Kaj potem, če bi se tak posestnik skušal iznebiti svoje trdo prigarane hiše? Je bi le kdo kupil? Ali pa morda "črni vrag", kakor so rekli včasi Hrvatje v Jolietu (slišal sem jih 1. 1909, ko sem bil tam). Ko- nostjo. Mnenje o angeljčkih se bi vam kmalu spremenilo. Res je, da bi bil moral ta problem biti že davno rešen, in bil bi le po onemu, ki je črnce rešil telesne sužnosti. To je bil Lincoln. A njetgove načrte je prekrižala njegova nagla smrt. So črnci, ki izzivajo, in o tem bi lahko še veliko pisal. A tudi velja, da poleg njih pbtem za njih ne grehe trpe še dobri črnci. Tudi v poročilih o "«oot sui-terjih" smo uvideli, da so bili izzivači, najprej po malem, potem pa s čezdalje večjo ko-rajžo, dokler ni prišlo do resnih izgredov. Saj so zlikovci napadali priseljence* tudi v Clevelandu in Pittsburghu, dokler se niso mogli braniti. Sedaj se to več ne dogaja. Saj je že obleka "zoot" izzivalna, kot je bil izzivalen "krivec" v Tr- JHPD spet dobro uspelo Chicago, III. — Jugoslovansko hranilno In posojilno društvo je skončq i > ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 5 ILL Tsl. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS U Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Doba piknikov Poleti kaj rudi pohitimo zlasti ob nedeljah, ko kotio malo na delcpurtu, iz soparnih stanovanj po zakajenih industrijskih mestih na oddih v prosto nara/o, da se tu naušijemo svežega zraka ter si okrepimo živce in mišice .daj v joči, obsojeni vslad posilstev V slovenski naselbini VVau-r" rt"Mmi* Vprašanje jugoslovanskega Primerja Jugujlc-vam'ki krogi o vprašanja mej med Jugoslavijo in Italijo vel.'îco razpravljajo. (Nadaljevanje s 1. strani.) lijo z njenim dovoljenjem, to je, brez vojne, je živilski. Ako •e mimo uda, ne bo kaona, ne bitk, ne ili.Rube žiivljc nj in stara Pred nekaj mi ¿tei je o tem | cblast bo skrbela za red in vpr^anju hšla brošura, ki Jo m*r. Živilska produkcija ln dis-je priredil Ivan M. čok, minuli trlbucfja bo šla po normalnih teien pa smo prejeli druj(o, ki tekih tudi po okupaciji. Če pa jo je spisal Franc Gabrovš^k.' «3 I.aliJo spremeni v bojišče, Njen nadov je "Jugoslavia'* t bo po porazu wa iz reda in A- Oni dan smo priobčili v tej uradni koloni resolucijo, v kateri so Združena slovenska društva v New Yorku izrekla zaupnico Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu, oziroma njegovemu izvrševalne-mu odboru. Danes prinašamo sličmo resokicijo Slovenske ženske zveze, ki ima širom po tej deželi nad sto postojank. Resolucija se glasi takole: "Glavne odbornice in dele-gatinje šeste redne konvencije Slovenske žendke zvez«, zbrane v IPittsbirrgbu, Pa., in vi ieče se od 16. do 19. maja, 1943, odobravajo ustanovitev Slovenskega ameriškega na-rcdr.ega «veta. kateremu izrekajo popolno zaupanje in pri-z ran je za dosedanje delo, storjeno za osvoboditev naše zasužnjene domovine Slovenije, in mu obljubljajo svojo moralno in gmotno poimoč." To resolucijo sta za Slovensko žensko zvezo. podpisali njena predsednica Marie Prišla nd in njena tajnica Josephine tórjavec. • Nate gibanje Vtednu od 24. junija do 1. julija sta se temu uradu prijavili sledeči podružnici: št. 66, Library, Pa., nastala te dr. št. 386 SNPJ, Izobraževalnega in zabavnega doma pa nemškega društva #t. 34 W. B. U.; št. 67, I/o* Angeles, Calif. Slovenski ameriški narodni svet je dne 1. julija štel 67 podružnic. V M cm razdobju so poslale pri-pevke tele podružnice: št. 25, Chicago, III., $16.75; št. 24. Virden, HI., $6; it. 40, Kemmeier, Wyo., $10; št. 54, Chicago, 111., $7.23; št. 56, Milwaukee in okolica, $125. t Društvo št. 297 SNPJ, Raton, N. Méx., je darovalo v označenem tednu $10 in njegovi člani pa $5, skupaj $15. kegan-North Chicago, 111., se je dne 27. junija zažela bera prostovoljnih prispevkov za SANS po prav dobro zasnovanem načrt u in obeta biti, kakor poročajo, zelo uspešna. Pobiranje se ima končati dne 10. julija. Ta dan se bo vršila tudi zaključna seja celokupnega odbora vseh društvenih zastopnikov in nabiralcev. Glede sej za pomožno akcijo in SANS Détroit, Mich. — Ker me je že več ljudi vprašalo, kako to, da se seje podružnice št. 34 JPQ-SS več ne više, naj bo na tem mestu pojasnjeno, da se cbdržujejo skupno s sejo podružnice SANSa, ker so v obema organizacijama delovne večinoma ene in iste osebe. Prihodnja seja postojanke JFO-SS ŠL 34 se bo vršila začno s se jo podružnice SANSa dne 10. julija ob 7:30 zvečer na zapadni strani, v Slovenskem delavskem domu na 437 S. L'vernois. Vse tiste, ki imajo listke* še neporavnane, prosim, da naj na tej A ji stvar urede. če bo na tej seji kaj prida udeležbe, bomo oddali nagrado, ki jo je v ta namen podarila družina Urban. Dohodki od tistega darila so namenjeni pol in pol obema omenjenima akcijama. Katherine Krainz. mim im polnijo svoje kolone m u-jvanskih partizanov. S svojim strežejo večini čitateljev. če gradivom ustreza večini — ne Proletarčeva kampanja Cleveland, O. — AimerUki Slovcnci se radi ponašamo, da jih nekoliko -požgečkaš, se sklicujejo na konkurenco in zamero od strani naročnikov; pa vzdic temu trdijo, da so za vzgojo in napredek. Seveda sa tudi pri listih častne izjeme in eden teh je nedvomno naš delavski list Prole-tarec, ki ima baš sedaj kampanjo za tisoč novih naročnikov. Zgodovina (Proletarca je vredna, da se jo omeni na častnem mestu. V teku osemintri-desetih let svojega obstanka si je iztekel neprecenljive zasluge za slovensko delavstvo. Iz njegove šole so izšli predstavniki naprednega gibanja, ki si je z mogočnim zamahom utrlo pot v mnoge podporne, politične in kulturne organizacije. Te organizacije so danes ponos ameriških Slovencev. Nobenemu delavskemu časopisu niso tla postlana z rožicami, najmanj pa Proletarcu. Boriti se mora neprestano z gmotnimi potežkočami in če bi ne imel številnih pri jat ?ljev, ki mu prkikočijo ob krizah na pomoč, tedaj bi bilo slovensko delavstvo že davno brez iskrenega zagovornika za svoje pravice. Proletarec je list načel in zato ima mnogo sovražnikov v nazadnjaških krogih, toda ravno to dejstvo ga povzdigne visoko nad mentalne pritiikovce. Živimo v reenih časih. Po krivdi brezobzirnih imperijali-stov -se nahajajo celi narodi v •mrtni boroi. Nihče ne ve kaj nam prinese bodočnost, toda imamo sorazmerno izmel vseh narodnostnih skupin največ ča-!eno Je *<*ovo: če ne bo delav- sopisov, kar znači, da mnogo čitamo. Poleg ducata samostojnih časopisov in časnikov imamo šs kakeg3 one navadnih delavcev, «« Ml,.n uA;Mn M v«Sinoma Indijanci. H«. Dob,ckl nQ r0CUn V0»ne upnost do Zed. držav, katera lo biti potcikoi dobiU mtfemu * U ,m1 "^daj precej ukore- nuijena. in pa fašistična pro- ko Kosanovič in drugi, a čeke bodo od nje tudi v bodoče redno prejemali. Rev. Ambrožič, ki je dobil po zaslugi takratnega ministra Franca Snoja službo v Jugoslovanskem informacijskem centru v New Yorku (kraljeva ustanova) je ob šlužbo in si dobil je novo, kot frančiškan v Lemontu, a ob enem deluje za "takojšnjo" pomoč staremu kraj«u v obliki izmenjave dolarjev v lire. V JIC ga je nasledil duhovnik Franc Gabrov-šek, bivši tajnik klerikalne stranke v Sloveniji in bivši u-radnik v katoliškem denarnem zadružništvu. 2e od stopi a jugoslovanska vlada je tik pred d emisij o objavila nekak program za povojno ureditev Jugoslavije, a je tako meglen in nedoločen, da lahko pomeni vse in nič. Tudi novi režim je tistemu proglasu pritrdil. Oba obetata '•federal izac i jo", to je, federativno obliko države, a brez zagotovila. da obljiubo tudi miali-ta izvršiti. Jugoslovanska zamejna vlada je torej tudi sedaj zelo klavrna stvar. Anthony Eden bi rad, da sebi mogla postaviti, a malovaški politiki se iz svoje okorelosti in ozkogradnoeti nikakor ne morejo dvigniti. » - • _ 5K>cia!i-t!taemu glasilu par sto novih naročnikov. Kaj pravite k temu sodnici in scdražice? Pojdimo na delo vsi, in uspeh bo getov. — John Krebel. pr '{anda, vse to napetost še povečava. Nagibanje predsednika re- segajo v ogromne vsote (Nadaljevanje s 1. strani.) žal življenja sovjetskih vbja-kov. Nekaj uradnikov je bilo po- publrke Avile Camacho na de- tem kaznovaniht a časopisje ni delalo hrupa iz tega škandala, kajti odvisno je od oglasov ta- jno .tudi ne obeta nič dobrega. Ruski relif Dvadolarja v sklad ruskega ¡ TISKOVNI FOND PROLETARCA $5. Ed Tomsich oiše W«lsenburg, Colo. — *Ker , T u ima Proletarec precej dobrih f,1ia» R 56' »«P«* Pl., John-dopisnikov, zato ga rajše či-l stown' Pa- I»krena hv*,a-tam kakor pa pisujem vanj. M Ne bom pa nobenega posebej hvalil, «kajti vsi so vredni priznanja. Posebno še zato, ker dopisujejo v list, ki je last delavstva. Da pišem ta dopis, imam poseben namen. Gre se namreč za obstoj tega lista in za njegovo • razširjenje. Potreben nam je. Saj vendar vidimo, kaj se vse ruvari proti unijam. Proletarec je eden onih listov, ki je bil še vsikdar na braniku delavstva in se bori od vsega začetka za izboljšanje življenjskih razmer delovnega ljudstva. Ker smo zato, da si ga ohranimo, je potrebno, da mu omogočimo nadaljno izhajanje. To ni nobeno "fehtanje". Vsak časopis nekdo vzdržuje. IYotidelav>ke financirajo iz-koriščevalni. zavajalni elementi, sebi v korist. Delavske pa dajmo podpirati mi, sebi — to je, delavstvu v korist. Ker v tej kampanji ne bom mogel storiti kakor bi rad, saj veste za varok — pa si mislim tole: naj se lkstu pomaga kriti njegove izdatkelv tiskarni in pa iz prebitka v tiskovni sklad pa pošljite Proletarca na ogled taikim, od katerih je upanje, do se naroče nanj. Želim pri tem le, da bi dobil čimveč posnemalcev. Včasi 9o ljudje imeli izgovor, da ne delajo. Sedaj se na to ne morejo *več sklicevati. Prav v teh časih imajo največ priložnosti, da si zgrade močno delavsko časopisje. Torej storite kolikor kdo more za pridobitev novih naročnikov, za iztirjanje prejšnjih, in pa če je komu mogoče dobiti tudi kaj prispevkov v tisk. sklad. Pozdrav V3em čitateljem. kih družb, pa zato njihovih refifa~je po»lal s. MTchad Kra-i ^ehov n« obe^ na veli]d zvoil- Ravno tako je le mimogrede omenjalo goljufijo Bethlehem kompanije, ki je prodajala zvezni vladi jeklene plošče za gradnjo ladij elabše kvalitete kot pa se je glasilo v pogodbi. Goljufija je prUla na elan, ker se je ena nova ladja, zgrajena iiz takih iplopč, prelomila čim je bila spuščena v morje. Falctstvo brez primere XII. IZKAZ Cleveland, O. Joseph Kunčič (Posili Frsnk Barbtf.) Detroit, Mick. John Zornik $1. Herminie, P«. Po 50c: Tony Zupančič, Jacob Oblak (Toint Marion) in Tony Mlakar (Dilliner); Joe Mrak 10c. nkupg 11.60 Zornik.) Imperial, Pa. Martin Gorenc $1. Winamac, Ind. John Krusick $1. Chicago, 111. Klüb št. 1 JSZ ie od priredbe 28. marca $39.18; Joncph Menton (Detroit) $7 in "Gorenjka" f.1, skupaj 47.18. New Market, N. J. John Rupnik $1.00. I West Mineral, Kan«. John Marolt $1.00. Johnstown, Pa. Michael Krof ins $1.00. / Sheboygan, Wit. Frank Stih $1.80. Latrobe. Pa. Mary E. Fnadrl $1.20. Milwaukee. Wit. Louis Banborich $4.65. Weat Park-Cleveland, O. Math. Bixjak $2.70. Lisbon, O. Jacob Berffant 25c. Willerd. Wis. Joseph Jeleičii $2. Bnhl, Minn. Max Marts 2*c. Cleveland. O. Msth. Petrovich $5. (Uročil Frsnk Zaits.) WaUenbarg. Cole. Bdwsrd Tomsk* $5. (Uročil Frank ZsiU> . Skupaj $82.68, prejinji itks« $841.22, skupsj $»23.85. Ena najunrtazanejših lyolju-fij v municijski industriji, ki so (Poslal Anton; jo vladni preiskovalci nedavno odkrili, se je dogodila pri Diart kom pa ni j i v New Yorku. Prodaja naboje (patrone) in goljufala je z njimi že bivšo francosko republiko, Kitajsko, Sovjetsko unijo in ameriško vlado. Naboji, ki jim jih je prodala, so tako pokvarjeni, da tistega, ki z njimi strelja, udari puška nazaj, ali pa se cev razstreli in ubije vojaka, ki je imel neerečo, da je dobil take naboje. Z Rusijo je imela ta kompanija pogodbo za milijone nabojev. Lastniki družbe so dobro vedeli, da goljufajo in spravljajo s svojim zločinskim ipohlepom za profilom zavezniške vojake v nevarnost. Zveze s sovražniki DR2AVUANSKI PRIROČNIK nora knjižica, a poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu la državljanstvo, vsebuje knjiiica še v II. delu nekaj važnih letnic is zgodovine Ze-dinjenih drlav, v III. delu pod naslovom RAZNO,, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih Jriav, Lincol-nov govor v G«ttysbuigu, Predsedniki edinjenih driav in Poedine driave. Cena knjižici je samo 50 centov • poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, lU.. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!ev Vodi jo George Marchon » , »♦eee*ee+e«e»ee»eef»eeee .................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK ¡ » es Stene sa colo loto fe.00, pol leta $3 00 I Ustanavljajte nova druitvs. « » Deset ilsnov(Jc) je trebs ta , | novo druAtvo. Nsslov ta list in J sa tsjniitvo je: • 1 2657 S. Lawnda!e A ve. CHICAGO 23, ILL. a Ekonomijo" v Argentini "Revolucija" v Angentini je spremenila vlado v 10. minutah, nato pa je nova vlada prepovedala nadaljevanje kampanje za predsedniške volitve, ki se bi imele vršiti letošnjega 5. septembra. Pa tudi velike, ugledne kor-poracije, kakor je na primer I>u Pont, so se izkazale, da jim je dobiček glavno in vSled tega še vedno* vzdrž-ujejo »veze s sličnimi industrijami v sovražnih deželah, s katerimi so pred vojno vzdrževale svetovni monctpol. Enako prizadete so kemične #induetrije v Angliji, j Bilo je v ¿takemu znano, da so < imele z nemškimi in japonski- < mi skupni avet^vpi kartel, ni pa bilo znano, da so si ostale v xvezi tudi sedaj v namen, d« Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet T*L Crawford 2212 OFilCE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. snd Sun.) 6:30 to St30 P. M. (Except Wed., Est. snd Sun.) Res. 22It So. RMffeway Ave. Tol. Crawford 8440 If m answer — Csl Austin 5700 Ed. Tomsich. Na sabavah, sejah in Hniigik monopol vzajemno obnove T** priložnostih se spomnite tiskov- vojiri. Justični oddelek Je stvar nega sklada Proletarca. i rafcgalil in pri tem bo ostalo. BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20 861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. 4MMMIMIIMMMMIIC»* A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau proletarec EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1869. Published Woekly at «301 So. Uw»4tU Ave. July 7, 1943. VOL. XXXVIII. Miners Will Work-For the Government? There ia much to be said »bout the action of John L. Lewi« who, having lead hit miner® in three atrikes during the paat two month«, again sent them back to work on a truce agree.nent that will laat until next October 31—provided the mines them»elve« remain under government liirection. What we prefer to talk about In this connection, however, i« the implication, which has confused some people, that the miner« are now working for Uncle Sam. That is not exactly the case. There is a difference between workii^ under government supervision and working for the government—a difference that ia of pointed significance in a nation that describes itaelf aa a democracy. For, in a democracy, to work for the government must mean tk*t workers are rosily working for themseWe«, that they and their fellow worker» receive the benefits resulting from hum»n labor. We don't believe anybody who gives a moment's thought to the matter will believe that the coal miners will get the full fruits of their labors— nnd that the private owners will cease to get at rake-off from the toil of the men who dig the coal. , If the government controls the mines, it will control not only to keep the worker» at work and, presumably, satisfied, but to see to it to it that the institution of private profit does not disappear from the coal industry. Looking at the situation as it now stands, what we see is that the government is functioning to maintain status quo. That is, to keep miners und mine owner« in proper and practical relation to each other to the end that coal will be mined on a private-profit baais. Government control with auch an objective is not necessarily democratic. It can be fascist*. We say that because, while we always have advocated th«t the government be uaed to make the industries the social property of everybody, we never have wanted the government to run the industries that are owned by a privileged class of private owners; * What we want to emphasize ia that: The greater the economic control exercised by the government, the more important it ia that the people take over the meana of life and eliminate the profit motive completely. For government control pins private ownership muat — aimply MUST — mean a regimented form of alavery. Only when the people own what the government controla can real democracy be achieved.—Reading Labor Advocate. Don't Let Dies Touch It Martin Diea is living up to expectations. After he declared that the dissolution of the Comintern probably meant that his House committee on un-American activities soon could go out of existence, this newspaper observed: "Don't be too sure that Mr. Dies meant what he say». He is a very clever men when it comes to figuring out methods of keeping his committee in existence." He is figuring them out all right—to the immediate peril of the United States. y Not content with continuing to stir up racial snimoaity by holding forth as an expert on Japanese-Americans, Mr. Dies has now announced that he means to investigate the general field of "growing racial antagonism." That means the kind of antagonism that brought hell to Detroit Mr. Dies' approach to the problem is reflected by his own words in announcing hi» project ''investigation." Increased racial hatred, he said, was the result not only of un-American propaganda, but the "coddling of races." There is vast difference, said the Texan, "between the protection and the coddling of a race." Racial problems in the United States require genuine investigation and action by responsible men and women. They are far too explosive for the administrations of a publicity-seeking flame-thrower like Martin Dies. It is the duty of Congress to tell him so.—The Chicago Sun. WE, TOO, ARE AMERICANS By RUTH TAYLOR The greatest danger which threatens our nation today, the direct threat to our liberties, lies not in the far flung battle line* not in the jungles of islands for to the south, not in the snow clad slopes of northern gateways, not on the sandy wastes of the desert, not on the sea Vanes of all the oceans—but here in our cities, our towns, our villages, here in our homes themselves. It is the constant danger of divisiveness among our own people. Since the first settlers crossed the seas to seek freedom on our shores, this has been the threat that has dogged our pathway as a nation. It was the weapon of every would-be conqueror covetous of our fertile kinds and valiant people. It was the force that drove many of our people from their home across the seas. It was to withstand hat force that they banded together to make a nation. And it was to conquer that force that they fought a civil war to make all people within our borders free men. We are no hyphenated people nor a pyramid of class strata. We are a United Nation. We, too,,are Americans. Once more another tyrant seeks to use against us the weapons of divisiveness. Now Hitler's agents, both professional and amateur, are still seeking dsy in and day out to disrupt our unity, to divide our people. They are fanning tensers, suiting rumors, feeding resentments, separating our people into groups who HanShter constantly at each other for their rights, trying to legislate brotherhood and to enforce friendship. But, we, who have struggled to freedom, will not fall into the trap. We, too, are Americans no matter what our background. Whether we fled from Europe to escape slavery, or from Africa into sew bondage, whether we be Nordics, Latins, or Negroes, whether we worship out God as Protestants, Catholics or Jews, whether we be rich or poor, employer or worker;—we, too, are today Amerioaaa, living under a greater measure of freedom than anywhere else on earth, and possessed of the right to enlarge that freedom through the orderly processes of law and reason. Let ui present a United force against all this divisive chatter. Let us prove that we, too, are Americans, loyal to the Meals of brotherhood and democracy and faithful members of the Union of States that is the United State», of a Union of Nations that is the United Nations. THE MARCH OF LABOR ft* ACCIOINT RATI AMON« 106 TRUCKERS MAS OÛOPHO - BICAUSI COHTRACTS WilM IUI iNft. WOOO* ^ Workers c* amiRica wovid« iwat L v MO MAN HfiO^ORtCOHRqUtPNWT twrr TMt WHOM Wirv^iCOMWrTH T m Avt«Aö4WfiKLY aüs in itn *M Of «9«9 RMülttS REFLECTIONS By the Editor of the Reading Labor Advocate "Ar« wo not dmr super rac«? # Sur® we are dmr eupor race T ¥ Most Americans have heard and laughed at the above lines from "Der Fuehrer's Face," a popular song that ridicules Naai pretentions of innate racial superiority. However — After reading about loot-suit disorders in California, and race riots in Texas and Michigan — And after hearing disconcerting comments to the effect that "the 'shines' are geting too 'cocky' and 'they' ought to take 'em all out and shot 'em—and foreigners and Jews along with 'em," — I wonder whether that soag doesn't apply to us Americans as well as to "those nutsie Nasis." Poisoning the Wells of Knowledge Notional Associotion of Manufacturers Braxenly Attempts To Hove Its Propaganda Taught in Our Public Schools WOMIN WIUMAKCUP 30* OF THE LABOR K>«CE r OF U.S. WAR WOUSTRieS »Y yttfE two OP WS VE AR. Super Class and Super Race Mere than any other tentet of the Naai philosophy, we hate the "auper-tace" idea. To say that one individual is better — or wotse — than another merely because he is a German or an American or White or Black or Yellow is to submit an assertion with which we shall always disagree However, we shall disagree even more earnestly when that falsehood is used to bar people of one nation or color from opportunities that are open to people of another. We therefore point, not to Berlin, Ittt to oar own national capital, to call attention to the super-race principle in action. Ia Washington, the other week, the Negro people were becoming in-sistent upon their right to operate buses. . And trouble started. Natirt born American Whites resented the "menace" of Negro bus drivers. They resented it po deeply that special police were assigned to certain areas where, it was feared, race riots might develop. There are many lines upon which we could comment from this point However, what we consider most important is thii the race feeling is, at bottom, not a question of race at all, but of econefoica. Why should white workers object if Negroes drive hoses? The answer is that the Whites want those Jobs themselves. Why should one worker compete with another for the right to do any work at all? The answer is that, even today, in the midst of war, waste and manpower shortages, no worker bsa any real right to a job that will provide him with life, liberty end some degree of happiness. It gives exploiters an advantage to keep workers «ftmptting for jcbs. Moreover, worker» will compete—White» against Negroes, men against women, Germans against* Polee, so long as jobs are privately owned. When America's economy is planned by worker» and for the beneftt of worker»» then work will not be a privilege, to be competed and fought for, but a duty. Then, too, everybody will have a sure place fH the scheme of thing»—a place at which highest skills can be used for the greatest common good. The owners of jobs constitute a super class that, dictates terms of employment and that profit» from the labor of workers. The mper class system Is the forerunner of the super-group and super race idea». That is a fact within nations and between nations. The end of labor exploitation for private profit is a pre-condition of peace and justice here at home and throughout the world. The mankind will stop competing — and start — cooperating. — The Reeding Labor Advocate. The one evil of Hitler's philosophy which a Socialist must hate above all others is the super-race theory. But to be consistent and sane we M AMERICAN PRESS ACHIEVES A NEW 'LOW' With obvious eagerness, the newspaper» print a dispatch from Moscow, quoting an article from the Communist magazine, "War and the Working Class." It criticises American unions and charges that some labor leaders in this country are attempting te "disorganise the war effort" by inciting strikes. Our guess is the article was written in the United States by one of our native "Reds" and sen/ to Russia for publication. native "Reds" do not like^rfie American labor movement because they have not been able to control it. Let ua hope they never will. As to "disorganising the war ff-fort," surely all Communists, native or foreign born, must be familiar with the way American trade unionists are smashing ell production records! Why do American newspapers give prominence to such an sfesurd yam? Because 90 per cent of American newspaper publishers, would form an alliance with his Satanic Majesty if they thought such a combination would cripple or destroy the labor movement.—Labor. LITTLE LUTHER Canada to lease-Lend Billion to its Allies % Ottawa, Can. — Csnsdisns feel they are holding up their end of the lease-lend program. The "mutual aid" bill became effective Msy 18. It makes H.OOMOO 000 available for war supplies for the United lotions this year. Last year the Dominion made an outright gift to Britain alaae of a billion dollars. w "Well, see they're going to get the reds out of the government,** Mr. Dillworth said, to nobody in particular. "Waasamatter?" piped up Luther. "Did they catch somebody trying to boost production?" "Don't be sarcastic, Luther. These are dangerous times. Subversive elements are working in Washington." "You ipean those people who are trying to keep prices down — so everybody can eat?" "Sometimes I think you don't even try to understand. Price fixing is un-American. It limits profits snd without profits..." "And without profit*, the big guys would go to work for Hitler, huh, Pop?" "Certainly not. But there are limits to patriotism and self sacrifice. Mr. Hoover eays ., ." "Mr. Hoover says we ought to go bsck to the first world war. That's when prices went up 101% and wages Iagffed way behind, isn't it? That's «when they bad to hsve 200% profite." < "Thst isa's true in this war." "No. In this war they want 600 per tmit" "Free enterprise has got to be rewarded, Luther." "Why does it have to be rewarded, Pop? U«l week you said it was a way of life." "Of course But initiative and free entevprist are threatened. If sub* sidies go through ,. "Sure, sure. If »dbeidiea go through the people ean est, the farmer» can live, the big boys will «till make a fair profit. That'« probably what'« eating them. A fair profit is out of Hn « date. It's all or nothing, isn't H Daddy?" , "That's enough, young man. You go right up to Ved. I warned you about reading red propaganda." "But, rather, I got all thia from Mr. Hoover-and.the NAM!" "A pla. to liak busi—e and .¿.cation" That ia the storing title. Hack of the title i» a clever propaganda acheme, lavishly finsnced by the National Aaaociation of Manufacturer. . Each year the N. A. M. «pend« million« on propaganda. It has a corps of college professors who write articles on economics, and these articles are presented free to the newspapers which will consent to use them with out revealing that the "professors" are really the servants of the N. A. M. IU propaganda is pushed along a «core of other line«. \ ♦ * * Now, it ia reaching out for the school«. A few lay« ago, in De» Moinea, n conference of industrialists and educator« wu held under N. A. M. auspices. It was agreed it form a joint committee on "cooperation." R. W. Johnson, piesident of the Iowa State Teacher»' A»»ocietion, »uggested that labor be represented, but W. G. Full%r, who runs the "Saturday Evening Post" end similar reactionary publications and is aleo national chairman of the N. A. M.'s committee on educstional cooperation, sidetracked the proposal, saying it could be "worked out later." For the time being, the N. A. M. desires the educators to pass along to their pupils the economic doctrines peculiar to the N. A. M«—an organi-uition which, during the laat half century, haa been repeatedly expoaed as one of the most unscrupulous, as well ae perhaps the most reactionary, of business agencies. > . »' ,^4'^yjy ¿f'-.j . It is only necessary to mention one of these expoees: .PThe Mulhall •can da I, during the Wilson administration. The uncontradicted testimony presented to congressional committees on that occasion revealed that funds must hate that evil even more as an Í of the N. A. M. had been used to corrupt member» of Congress, to control newspaper publicity and to generally poison the public mind against every proposal wkich could possibly be labeled "progressive." Thore si not a scintilla of evidence to indicnto that the N. A. M. kne reformed in any important particular. It is moro snbtlo, bat not mor« konost. * * * When an educator at the Des Moines meeting suggested that material furnished the educators by th N. A. M. should be "free from propaganda," the spokesman for the N. A. M. bluntly replied: "There isn't any such thing as unbiased material." Of conreo, what ho meant was that an agency created te spread propaganda could n«.t bo oapoctod to circula to the unbiased truth. It was announced at the Des Moines meeting that the N. A. M.'s offer of "cooperation" had been accepted by educators in 22 states. That shows how vigorously the movement is being pushed. a a » . * The N. A. M.'s scheme is not new. The Power Trust tried it 20 or 25 T years ago. It set up a tremendous propagannh;bit. slter our way of thinking and acting —race riots within our nation prove to be the forerunner of a race war within the whole world. * The opportunity for comment on the American super-race concept are limitless. However, the point that I would rather make is that the evil which divides our nation so senselessly could long since have been eradicated if the Socialist way of life ked been embraced by the American people. The basis for Beaumont and Detroit has broadened and strengthened by the simpletons of 1900 who frothed st the mouth when they talked about the internationalism of the Socialist movement. The "loyal Americans' who ranted about our red flag and refused to be satisfied with our painstaking explanation that the red flag 6t Socialism stood for brotherhood, that it typified the common red blood that flows in the veins of all men of all nations, races and creeds — they sre the people you'll find if you backtrack along the trail that lead to mass murders In Detroit And the "superior" people who rejected our warning that the basis of all class distinctions is the labor-exploiting private-profit system — they, too, must stand convicted of starting the flame that burned so fiercely in Detroit. They couldn't see—-they stilt can't see-—that the profit motive breeds animosities and rivalries between people within a nation just as surely as between nations themselves. And they still don't know thet where there Is a super race there also must be an inferior race.., and an inferior class ..) and inferior Individuals ... And that the conflict between phony superior» and bedeviled inferior is destructive of the cooperation and peace and order upon which ths safety of men snd nations muit be based. It's often necesesry to go beck very fer in a search for causes shd to dig deeply and ruthlessly to effect cures. That's the esse with racial WS must go back to the wiuuyoußufwäu WAR BONDS It's not s pleasant picture to contemplate. but War calls for "blood snd «west and tears." And the Army Medlcsl Corps, with its efficient nurses snd IU volunteer Red Cross *'Angels of Mercy," needs thoussnds of surglcsl beds for field snd bsse hospitals on every front ahL* ¿U* ' fa v> W '. M? These beds cost spproximstely $21 each. They sre the lsteat thing In modern hospital beds, with elevsting springs. In some instances surglcsl cots sre used in temporary field hospitals and there Is s folding bed which msy be used in ambulances. Your purchsse of Wsr Bonds and Itsmps can buy many of these beds for the Army. You'll sleep better tf you know our boys hsve every hospttsl comfort Buy War Bonds every pay day. Invest tea percent of your income. . V. 1. Treasury ^ulaiN _________' ■ .u. ASIA ALIENATED The peoples of Asia are further from us to-day thaa they ever have been. They ere coming to believe that for them our victory over the Axis will have nothing to do with freedom and equality. One hears everywhere of plans for a reconstructed Europe, of plans for feeding Europe's hungry millions, of health measures for Europe's sick snd wounded. But whe* hears anywhere of feeding India's hungry mil lions, hungry not only in the brief year» of this war but always hungry? The war has been limited. It is now not even a war to save civilisation. It is only a war to save European civilisation. We of the West never seem sble to realise that in the East there are civilizations far older and as great if not greater than Europe's civilisation. Shall those not be saved? All of Asia now knows and acknowledges, and so must we if we are honest that the principles of human equality and human freedom may have nothing to do with our victory. When we talk of saving only Europe we save a partial thing, a secondary tiring. THI civilisation ef Europe has never feea* integrated, ordered civilisation. Because of this Europe has been the breeding place of wars, and will continue to be. The root» of human civilisation are in Aaia, not in Europe. It if in Asia that people have learned the ways of living together that bring peace and not continual war. It Is in Asia that the people believe and practice the laws of individusl and collective freedom upon which alone peace can be built—Pearl 8. Buck, in International Transport Workers' Journal. » » t >*;:* ' ' ... ......... f — DISTRUST AND RESIST ALL DICTATORS Those who assume the right of giving away the reins of government In sny ease, must be sure that the herd, whom they hand on to the rods and hatchet of the dictator, will lay their heads on the block, when he shall nod to them. 1 have »worn upon the altar of JtJ •t^rnal hostility against every form of tyrrany aver the mind of man. "Rebellion to tyranta Is obedienco to God." This was the motto on Jef-farson's seal ring. 1 ft2r '