Književstvo. Mali risar - Der hleine Zeichner. Na svetlo dal: F. V. Treta«. Ministerski ukaz dne 9. avgusta 1873 štev. 6708, kojega je »Slov. Učitelj« na 328. in »Učiteljski Tovariš« na 364. strani lanskega tečaja prinesel, vpeljuje učilne načerte za nauk v risanji na ljudskih šolah. S tem ukazom je bilo deflnitivno določeno, kako je dotični §. učnega in šolskega reda dne 20. avgusta 1870 umeti. Natanjčnejša pojasnila pa daje ukaz ministerski dne 6. maja 1874, št. 5815, ki navaja inštrukcijo o pravilih, po katerih se mora risanje na ljudskih šola.h učiti. Vendar ta instrukcija ne izključuje potrebnosti posebnega navoda, kojega ima učitelj jemati v roko; zarad tega že zgoraj omenjeni učni čertež nasvetuje učiteljem za pomožno učilo »Malega risarja« od P. V. Tretau-a. Ker risanju ni še oglajena pot v Ijudsko šolo, in se učitelji delpma zaradi predsodkov, deloma zafadi pomanjkanja risalnih pripomočkov težko lotijo tega predmeta, hočemo naše č. bralce opozoriti na »Malega risarja«, ki daje kratek navod, kako naj se deci razklada nauk v risanji. Obseg tej knjigi je naslednji. Predgovoroma k drugemu in tretjemu natisu sledi »vvod.« V tem pisatelj teoretično razpravlja postavne določbe, ter pojasnuje vsa sredstva, po katerih se more predpisani smoter doseči. Eazdeljen je na dve veji. V perri govori o »principih risalnega nauka«; v drugi daje »metodična vodila«. Za tem sledi »pervi in drugi praktični del« š 120 podobicami. — Od 71. podobe pričenši je vsaka slediija v čveterih obrazcih risana, da je videti, kako se iz pervili prostih potez izrašča doveršena slika. Pod vsako je tiskan navod, kako naj se deci narekujejo posamesni deli slike, da jo izdeljujejo vsi ob enem (Diktatzeichnen). Ker se knjižica prav dobro priporočuje v vsakem obziru, je tudi v dunajski svetovni razstavi nji prisojeno bilo $darilo.» Hočemo toraj poleg vvoda posneti glavne točke in s tem vrednost »Malega risarja« vtemeljiti. Pisatelj je hotel s to knjižico ria svitlo dati navod, ki naj pripravlja na največe risalne predloge, in po katerem doseže marljivi učitelj ravno toliko vspeha, kakor dobro izurjeni strokovnjak. V drugi versti pa i:na ta navod služiti v to, da se risalni nauk spravi v gotov tir, in postane s svojim uplivom na odgojo predmet drugim ravnovažen. Izdatelj naslanja obseg svojega »Malega risarja« na naslednja pravila: 1. Doslednje se je deržati prostih (einfach) vaj. Formalno izobraževanje dece je glavna stvar. 2. Težišče naučno polaga naj se v obravnavo prostega gradiva izključevaje vse otročarije. Eazum in mehanična izurjenost naj hodita vštric. 3. Vse naj izostaja, kar nima dejanske vrednosti. 4. Učenec naj ima vsaj toliko bistvene koristi od risanja, da mu je ložej učiti se drugih predmetov, ako ne prestopi meje elementarnega nauka. 5. Mehanična pomagalna sredstva naj se pri risanji popolnoma odstrane in pozabijo, učencem naj se pa nakladajo naloge, njihovim dušnim zmožnostim primerne. Oziraje se na razprostranost teles kaže pisatelj dalje razne ploskve, ter njih robove kot ravne in pookrožene čerte, izmed katerih perve razločuje v navpične, porazne (vodoravne) in poprečne, zadnje pa v krogovite, kačjevite in polžaste, ki so obstojni deli že bolj umetno izdelanih zlasti ornamentalnih slik. Pogostno reduciranje pookroženih čert na pervotni krog in temu podredjene krogovite, poostruje sposobnost vedno bolj, da učenci v kratkem naj manjše razlike spoznavajo. — Na to razklada pisatelj razne lege čert in njih izobražbo; raznoličnost teles zahteva natanjčno presojevanje pložčevnih in potezinih medsebojnih razmer, ki so podlaga pravilnemu obrisu. Iz raznoležnih potez avtor potem sestavlja ploščevnate slike, katerim so podlaga geometrične oblike in katere dovoljujejo mnogobrojno izveršitev. Po estetičnih zakonih sestavljene slike izobražujejo okus, ob enem pa dajo učitelju mnogo prilike, vcepiti glede geometrije mladiin dobre pojmove. Tu omenja pisatelj dalje, da otroški um mnogo bolj zanima, če more po narekovanji dotično sliko doveršiti; vse vaje pa naj se vpirajo na materialne stvari. T r e t a u se prav dolgo mudi s kvadratom; s pomočjo vertikalnih, horicontalnih in diagonalnih kvadratovih prerez in po delitvi na ta način dobljenih potez izpeljuje in sostavlja prav mične somerne podobe. Nato prične vaje s krogovitimi in tudi ostaja tu še kvadrat kot na} boljša podlaga; njegove strani so spone in po njih spenjajoči loki so krogovi deli. Sestava krogovitih fiert v kvadratu je tako bogata, da tudi pri mali izurjenosti učiteljevi ni težavno speljevati po nji na sto in sto lepih slik. Uporaba tega gradiva pospešuje zlasti skupni nauk (Massenunterricht), zbuja učencem veselje in estetični čut. Za vterjevanje predavanega priporočuje se ponavljanje, tako da učenci in učitelj svoje stališče menjavajo, t. j. učenci razkladajo in učitelj risa po otroškem navodu. Vse te vaje tudi ne dopuščajo nikakih inkorektnostj, ker so geometrične, in vsaka napaka se vidi dosti razločna, da je še neizurjeno oko ne more zgrešiti, kar tndi strokovno neizurjenemu učitelju posebno koristi. Konečno »Mali risar« še nasvetuje za višo stopnjo razne učilne pripomočke, ter pove, kdaj in kako se imajo rabiti, da se zaželjeni vspeh doseže. V metodičnih vodilih pravi Tretau, da ima pervotni risalni nauk nalogo, doseči tehnično in mehanično sposobnost; t. j. kako se ima ravnati z materialom, papirjem, svinčnikom in gumielastiko in kako je vaditi roko, deržati truplo, pravilno ogledovati dane poteze in razmere, izobraževati oko, ter ga privaditi simetrije. Eisalne naloge dajejo naj se učencem tako, da vzbujajo njih pozornost. V to pa naj bolj pripomore narekovanje, ki ga učitelj najde pod veako sliko v »Malem risarju«. Kaj je pri začetnih vajah treba gojiti in kako skerbeti za vterjevanje nauka, to vse pisatelj jasno razklada. Prav sistematično umevno, ia podučljivo kaže drugi del, kako se risajo telesne oblike s tem, da se 3. stran kacega telesa naznanja s senčnimi čertami. Tudi tu je danih metodičnih vodil dovolj, da si učenci pridobe zanesljivega znanja. Naprej govore vodila o času, kdaj se začne rabiti papir, o disciplini pri pervih risalnih vajah (risanji po taktu), o obnašanji in o pravilnem sedenji. Eaba gumielastike je s početka izključena. Eazni pojmovi, recimo: navpik, porazno, pošev, vštric, naj se, kazaje na robove šolske sobe in pohišja, vterjujejo. Za tem pride navod o delitvi čert, in še posebno, kako se lepo risajo. Kadar učenci dospe do druge stopinje, naj risajo večje oblike v kvadrate po 14—15 cm. po eni strani velike. Po doveršitvi cele podobe se papir osnaži in konečno slika čisto prevleče ter s senčnimi potezami oživi. Ako bi učenec ne vedel sence določiti na pravi strani, naj učitelj s svinčnikom ali ravnilom pojasni, pozneje naj se seznani z glavnim pravilum senčanja. Tudi barvanju govori krepko besedo, ter navaja, katere slike naj se barvajo, s kakošnimi barvami in kako, da barvoznanstvenim pravilom vstrezajo. Da barvanje mnogo koristi donaša, to se kaže posebno pri posnemanji ornamentalnih slik, sicer pa tudi zboljšuje estetični okus. Konečno daje »Mali risar« še nekoliko vodil, kako se krogi risajo in napake odstranjujejo pri teh težavnih vajah. Tudi iz krogov so sestavljene razne slike, katere senčaste čerte oživljajo. Komur je toraj kaj mar za risanje — učitelju mora biti — omisli naj si knjižico in videl bode, da si bode iz zadrege pomagal ali vsaj zavest imel, da uči v smislu postave. Sicer bode le taval po temi. Knjiga velja 1 gl. 20 kr., sicer malo draga, a glede znotranje temeljitostije toliko vredna. Vredništvo ima več iztisov na razpolaganje, torej lahko ž njimi hitro postreže. — V Zagrebuje prišla na svitlo priročna knjižica podnafilovom: »Eačunstvo na pamet na podlagi novemeterske mere in vagec, napisal učitelj g. Vjenceslav Z. Mafik. Ker je v ljudskih šolah, glede računstva, gotovo glavna stvar, da se otroci vprihodnje ravnajo po novej meri, došla je omenjena knjižica hervatskim ljudskim učiteljem baš v pravi čas, s katero si bodo nauk o računstvu po novej meri jako olajšali. Ker se hervatski jezik od slovenskega malo loči, priporočali bi jo tudi slovenskim učiteljem, da si jo napravijo, ter ob enem tudi hervaščine uč6. Cena knjižice je 30 kr. in se dobiva v knjigarni Albrechta in Fiedlera v Zagrebu. Iz Ljubljane. Sl. ministerstvo je dovolilo za mož. in žen. učiteljišfie v Ljubljani za 1. 1874/5 10.000 g]. Od tega so dobili 4 pripravniki štipendije po200 gl.; 13 jih je dobilo po 150 gl., 25 po 100 gl., 17 po 50 gl., tedaj 59 štip. = 6100 gl.; potem na ž. učiteljišču 10 po 100 gl., in 58 po 50 gl., tedaj 68 štipendij = 3900 gl. — Postava v odpravi šolnine po Kranjskem, izvzemši ljubljansko mesto in o prenaredbi §. §. 45 in 46 postave 29. aprila 1873 št. 21, je dobila aajvišje poterjenje. — Slovenski Učitelj, lastnina in organ učiteljskega društva za slovenski Štajar bo tudi letos izhajal v Mariboru. Celoletna naročnina mu je v letu 1875 3 gld., poluletna 1 gl. 50 kr. Njegovo načelo je: »delati za napredek slovenskega narodnega šolstva na narodni podlagi, zagovarjati pravice slovenskega učiteljstva, ter vnemati je za napredovalno izobraženje.« — Naročnina se pošilja blagajniku »Učit. društva za slov. Štajar« g. Štefanu Kovačič-u, nadučitelju v Središči. (Polstrau.) — Zora, časopis zabavi i poduku, izhaja tudi letos v Mariboru 1. in 15. vsakega mesca, stane na leto: redom po 5 gld., za dijake pa in selske učitelje po 3 gld. Lastnik in urednik, gsp. Janko Pajk, je preskerbel »Zori« čisto novo, umetniško obliko. -— Besednik, kratkočasen in podučen list za slovensko Ijudstvo, izhaja v Celovcu 10. vsakega mesca, prinaša razen podučnih povesti tudi kratke novice iz Koroškega ter velja za celo leto 2 gl., za pol leta pa 1 gl. Pervi list letošnjega leta izide 20 januarja. — Gospod vitez dr. lločnik, šolski nadzornik v Gradcu upokojen, poslal je »Ndrodni šoli1' 10 gl. Blagorodnemu gospodu, ki v svoji blagodušnosti ne pozabi šolstva, niti učiteljev, nekdaj njegovi skerbi izročenih, izreka naj vljndnejšo zahvalo. Odbor N. š. — V letošnjem šolskem letu je razposlala ,,Nar. šola" 22. šolam in učiteljem učnih pripomočkov. Vse rodoljube, vzlasti pa vstanovnike vljudno prosimo, da naj pošljejo svoje doneske in nam nabirajo darove, da bode mogla ,,Nar. šola" dalje delovati na korist domačega šolstva. — Slovenskemu učiteljskemu društvu je na novo pristopilo 5 udov, 10 jih je plačalo letnino. Vljudno vabimo društvenike, da nam blagovole poslati letnino, lcer o novem lctu ima društvo več troškov za naročevanje časnikov. — Bruštvenike vdovskega društva opozorujemo na §. 10. dr. pr., vsled katerega se ima placati za tekoče leto do konca jmmarija.