Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Hotel „TIVOLI“.
Telefon štev. 105.
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
List izhaja mesečno dvakrat in stane
celoletno.....................K 6'—
polletno.................... . „ 3'20
četrtletno......................V60
posamezne številke po ... . „ —"30
Cene inseratom:	strani pri en-
kratni objavi K VSO, pri večkratnih === objavah popust. ==
Leto I
V Ljubljani, dne 18. julija 1911
Štev. 12.
Pozor
Pozor-
Velik vseslovenski gostilničarski izlet
na Bled
se vrši v četrtek dne 17. avgusta. Agitirajte med tovariši, da bo udeležba najčastnejša.
Tovariši, 17. avgusta na Bled!
Dne 13, t. m. se je vršil v parkhotelu , Tivoli1 v Ljubljani dobro obiskan sesta-nek gostilničarjev in gostilničark iz Ljubljane in dežele pod predsedstvom gosp. Fr. Kavčiča pred vsem radi določitve Podrobnosti glede skupnega izleta gostilničarjev na Bled.
Namen tega izleta je,
1. da se na njem stanovski tovariši •ned seboj s p o z n a j o in da se na tak način pripomore k p o v z d i g i stanovske zavesti;
2 da do dobra spoznamo najlepše naše letoviške kraje in in potem iz lastne skušnje lahko priporočamo svojim gostom poset in izlete v te kraje.
3.	Ker je sedaj ravno sezona na Bledu, ki doseže ob izletu samem svoj višek, bo ta izlet za naše gost-lničarstvo tudi nekako poučno potovanje, na katerem lahko marsikaj pridobe.
4.	Seveda je izlet kot tak tudi namenjen razvedrilu.
5.	Ta izlet pa naj bi bil tudi nekaka manifestacija stanovske zavesti. Zato je dolžnost vsakega zavednega gcstilni-čarja ne samo, da se izleta sam udeleži,
marveč da tudi med svojimi tovariši vpliva na to, da se gotovo izletnikom pridružijo.
Po vsestranskem razmotrivanju se je določilo, da se priredi izlet
1 7. avgusta,
in sicer ob vsakem vremenu. Ta dan
je na večer na Bledu običajna razsvetljava in ta dan je Bled v svatovski obleki. Res je sicer, da je ravno ta dan navadno tudi največ tujcev na Bledu, toda ravno to je odločevalo pri določitvi dneva Da pa ne bi bili tamošnji tovariši pri svojem obratovanju preveč ovirani, so se določili taki dnevni časi da prav lahko zmorejo točno postrežbo’
LISTEK.
JNfauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
Ne smejo se niti prodajati, niti v gostilnah ponujati ali oddajati:
1.	Prej navedene ribje in račje vrste med tam določenimi prepovedanimi '°vskimi časi, izvzemši njih prve tri dni; politična deželna oblast naj določi, katere ribje vrste se ne smejo niti prodajati, niti v gostilnah ponujati ali na mizo jtojati zaradi vzdržanja primerne ribje količine ob določenih časih. V tem oziru 'zdana prepoved velja za dotične ribje vrste ne glede na to, odkod so, in se ri|zteza tudi na tiste ribe, katere imajo prodajalci rib na mestu ali pri mestu, kjer jih prodajajo, v obojih, posodali itd. v zalogi.
2.	Samice žlahtnih rakov vse leto.
3.	Potočne postrvi pod	24	cm
jezerske „	.	30	cm
lipani.............30	.
sulci..............54	„
karpi .	„	32	„
mrene . , . „	35	„
ščuke.....	35	„
podlesti ....	30	„
platice ....	30	.
Samci žlahtnih rakov pod 11 cm, merjeni s čelnim ostom do iztegnje-nega repnega konca.
4.	Poleg tega je v času od 16. oktobra do 15. januarja v gotovili vodah sploh prepovedano ribariti in to radi drstenja plemenitejših ribjih vrst. To pre-
Meri se z vso glavo do konca repne plavuti.
poved pa morajo glede posameznih ribjih voda pristojna politična okrajna ob-lastva vsako leto v začetku oktobra po dotičnili občinaii z listi, nabitimi na občinskem uradu, kakor tudi z drugačnimi v dotičnem kraju običajnimi oklici razglasiti in pripomniti, da se med prepovedanim časom tudi sicer dovoljeno lovsko orodje ne sme vlagati v vodo in da se mora, če je bilo že poprej vloženo pred začetkom prepovedsnega časa odstraniti ali pa storiti nerabno za ribji lov; dalje, da je prepovedano domače živali, zlasti race, goniti ali spuščati v vodo, izvzemši neposredno pri seliščiii ali poslopjili sc nahajajoča kopališča; končno, da se prestopki te prepovedi kaznujejo z denarno globo od 10—100, oziroma 200 kron.
Zakon o varstvu divjačine,
veljaven za vojvodino Kranjsko.
Pri izvrševanju lova se morajo uvaževati naslednji prepovedani lovski časi:
1.	Za košute jelenov in damjakov in za njih jelenčke in košuticc od 1. fe-bruvarja do 30. septembra;
2.	za jelene in damjake od 1. novembra do 30. junija;
3.	za divje kozle od 1. januarja do 1. julija;
4.	za divje koze, divje kozličke in divje kozice od 1. decembra do 15. avgusta ;
5.	za srnjake od 1. februvarja do 31. majnika;
6.	za srne, srnjačke in srnice od l.januvarja do 15. septembra;
7.	za poljskega in planinskega zajca od IG.januvarja do 31. avgusta;
8.	za divje peteline od 1. junija do 31. marca;
9.	za ruševce (škarjevce) od 15. junija do 31. marca;
10.	za divje kokoši in ruševke (škarjevke) celo leto;
11.	za fazane od 1. februvarja do 31. avgusta:
12.	za gozdnega jereba, bele (snežne) in planinske jerebice od 1. februvarja do 15. avgusta;	(Dalje).
H
3 2 o S
O
v)
CZ)<
3
n<Z
p P -t
c/) o n<
ru
CZ)
r-K y
3 3
žr«!'
z n
Izletniki bi se odpeljali, ako jih ni nad 150, z vlakom, ki odhaja z južnega kolodvora ob 6 uri 48 min zjutraj, ako bi jih pa bilo več, se priredi
posebni vlak,
ki bi odhajal iz Ljubljane okrog pol 8. zjutraj.
V	Ljubljano bi se vrnili še isti večer in sicer v prvotnem slučaju ob četrt na 12 ponoči, v drugem okrog 1. popolnoči.
Peljali bi se v slučaju lepega vremena čez Jesenice do Dobrave, kjer bi izstopili, posetili slap Sum in sotesko Vintgar.
V	Žumrovi restavraciji v Vintgarju bi bilo predkosilce okrog 11. ure.
Od tam bi se pedali peš na Bled, si ogledali zdraviliški dom in druge znamenitosti Bleda, na to bi se v čolnih prepeljali na otok, kjer si ogledamo staro-znano romarsko cerkev s čudovitim zvonom želja.
Ob 3. bi bilo skupno kosilo.
Ob 6. skupna južina.
Zvečer ogledovanje razsvetljave in nato povratek v domače kraje. V slučaju, da se vrnemo z navadnimi vlaki, bi se peljali z vozovi v Lesce, ako pa se priredi posebni vlak, gremo peš na blejski kolodvor.
V	slučaju slabega vremena odpade poset Šuma in Vintgarja. Vse drugo ostane.
Izlet bi stal za osebo z vožnjo vred 12 K.
V	tej svoti je zapopadena vožnja po železnici iz Ljubljane (do vštevše postaje Kranj), predkosilce s pijačo, južina, pristojbine za čolne in event. vozove.
Izleta se udeleži lahko vsak gostilničar ali gostilničarka s člani svoje rodbine in znanci, ako najkasneje
do 5. avgusta prijavi
svojo udeležbo, odnosno udeležbo svojcev bodisi našemu upravništvu, bodisi blagajniku za ta izlet gospodu Alojziju Rusu, gostilničarju v L j u b 1 j j a n i, in obenem na ta naslov tudi do-pošlje za vsakega udeleženca svoto po 12 K.
Da je izlet res prava manifestacija slovenskega gostilničarstva in da se izvrši vsestransko izborno, se je volil na tem sestanku tudi obsežnejši odsek za prireditev izleta. Dolžnost članov tega odseka je pred vsem, da v krogu svojih stanovskih znancev v domačem kraju osebno agitirajo za udeležbo, da od onih, ki se udeleže izleta, inkasirajo pristojbino in jo vpošljejo z naznanilom izletnikov pravočasno na centralo pod že zgoraj navedenim naslovom.
Za tehničnega vodjo izleta in načelnika odseka se je volil soglasno naš urednik, za blagajnika pa g Alojzij Rus, gostilničar v Ljubljani. Za člane odseka pa so bili soglasno izvoljeni sledeči gospopje:
Za Ljubljano: Franc A n z 1 i n, Ignac Banko, Ivan Belič, Jakob Banko, Ivan Dachs, gospa Grčar, Fr. Kavčič, Emil Kržišnik, Leon Pogačnik, Karl Polak, Mat. S o k-1 i Č in Rudolf Škulj. Ljubljanska okolica je zastopana v odseku po sledečih gg.: Peter S t e p i č in Anton Štirn iz Šiške, Franc Šušteršič iz Zapuž, Franc Sajovic iz Tacna, Jakob Ko-
lenc iz Goričan, Josip Babnik iz Fužin, Leop. Kuhar iz M. D. v Polju, M. Dolničar iz Šmartna, A. Kandare iz Pijave Gorice, Ivan Grad iz Beričevega, Fr Jesih iz Rudnika, Vinko Ogorelec iz Škofeljce, Ivan Rus iz Grosuplja, I. Gerbec iz Iga, Ivan Erbežnik iz Viča in Ivan Kanc iz Podsmreke. Iz kamniškega okraja so bili voljeni v odsek: Ant. C e r e r iz Kamnika, Val. Gregorc iz Mengša, A. Slokar iz Domžal, Ivan S k o k iz Stoba, Iv. Jerman iz Radomelj, I Veho v e c iz Vira, Fr. Rus iz Prevoj in M. Sršen iz Skaručne. Vrhniški okraj naj bi zastopali v odseku gg.:	Fran
Jurca in Ivan K o s iz Vrhnike, Ant. Drašler iz Borovnice in And. Peteline iz Preserja, Notranjsko Iv. Rihar, in Jos. T o 1 a z z i iz Logatca, Iv. Z a -k o v š e k iz Rost, Al Brus iz Hote-derš ce, Al. Kobal iz Idrije, Fr. C h i -auta iz Planine, M. D o m i c e 1 j iz Rakeka, Ivan Stergulc iz Cerknice, Ivan Modic iz Nove vasi, Al. Ž n i d e r-š i č iz Loža, Fr. P a t e r n o s t iz Postojne in Fr. Geržina iz Št. Petra, Dolenjsko Iv. Pucelj iz Vel. Lašč, Andr. Podboj iz Ribnice, Ign. Mrhar iz Dolenje vasi, Ivan Dev, M. Mevže Ij in P. Strel iz Mokronoga, Al. Pavlin iz Trebnega, A. K o k 1 i č in I. Rozman iz Novega mesta ter Lavosl. 13 u -čar iz Kostanjevice, dalje Rado Š r i -b a r iz Litije in Drago Korbar iz Zagorja. Glede Gorenjske se je volilo v odsek samo zastopnike za kranjsko o-krajno glavarstvo in sicer gg. Oton Guzelj iz Škofje Loke, Karl Dolenc in Gabrijel Thaler v Železnikih, Ant. Jesenko v Poljanah, L. Rebolj v Kranju, I. B e n e d e k na Sv. Joštu in Jos. K a v r i č v Tržiču, dočim se za radovljiški okraj ni imenovalo zastopnikov, ker so ti v neposredni bližini Bleda. Tudi glede onih krajev, za katere pomenja ta izlet večdnevni izlet, se niso volili tovariši v odsek, vendar pa pričakujemo, da se izletnikom ne pridružijo samo tovariši iz radovljiškega okraja, marveč tudi tovariši iz zelene Štajerske in solnčne Goriške.
Glavni del izletnikov vstopi v vlak v Ljubljani in se vsi razven Dolenjcev pripeljejo lahko v Ljubljano šele z zjutraj-šnjimi vlaki, oni tovariši pa, ki vstopijo do Kranja na gorenjski progi, dobe od rediteljev vozne listke in jim jih torej ni treba posebej kupovati.
S tem bi bil v glavnih potezah začrtan celi vspored, katerega podrobno z ih strac-jami in navodili vred objavimo v prihodnji številki.
Izlet vzbuja med našim gostilničar-stvom veliko zanimanje. Da se pa izlet tem lepše izvrši, je treba, da vsak član odseka stori svojo dolžnost in da se tudi vsak, kdor se misli udeležiti izleta, čim prej za to odloči in to sporoči na pristojno mesto.
Tovariši! Pokažimo z izletom, da je gostilničarski stan pri nas oni stan, ki ga je treba vpoštevati in uvaževati, pokažimo z velikansko udeležbo, da se zavedamo moči stanovske organizacije.
Na izlet torej! 17. avgust naj ne bo samo dan razvedrila, bodi tudi zgodovinski dan v kroniki gostilničarske organizacije.
Vprašalnica.
Vprašanje štv. 29.
Prosim, da mi odgovorite, katero uro zjutraj že sme pričeti gostilničar v gostilni z obratovanjem, ne da bi ob enem kršil predpise glede policijske ure. Obrnil sem se že na več strani, toda točnega odgovora ne dobim ne pri županstvu, ne pri žandarmeriji in ne pri glavarstvu.
Odgovor:
Zakonitih določil, kedaj v dnevu sme pričeti gostilničar z obratovanjem v gostilniških prostorih, v slovenskih deželah še sploh ni. Edino nižjeavstrijsko namestništvo je izdalo svoj čas odredbo, s katero se določa, da smejo biti gostilne v času od 1. maja do 1. oktobra zjutraj že ob 4. odprte, v ostalem času leta pa še-le ob 5. To je edina odločba te vrste v celi Avstriji in je seveda veljavna samo za kronovino Nižje Avstrijsko. Drugod v Avstriji pa lahko vsako okrajno glavarstvo poljubno postopa glede tega vprašanja. Tako se n. pr. pri ljubljanskem mestnem magistratu ozirajo na prej navedeno odločbo nižjeavstrijskega namestništva in smatrajo vsled tega za prekoračenje policijske ure, če ima kak gostilničar poleti pred 4. in pozimi pred 5. uro zjutraj svoje gostilniške prostore že odprte. Znano nam je pa tudi, da nekatera okrajna glavarstva smatrajo pričetek dneva s polnočjo in da po njih naziranju oni gostilničar, ki je ob pravem času, t. j. poleti ob 11., pozimi pa ob 10. gostilno zaprl in potem popolnoči zopet odprl, ni kršil predpisov glede policijske ure in da zato ni kažnjiv. Iz tega je najbolj razvidno, kako različna mnenja vladajo glede tega vprašanja. Zato se prav lahko pripeti, da nadzorstvo naznani gostilničarja radi kršenja policijske ure, četudi je ta strogo ob zahtevanem času zaprl gostilniške prostore in jih zopet odprl še-le popolnoči in da okrajno glavarstvo potem tudi gostilničarju predpiše kazen radi prekoračenja policijske ure. Zato priporočamo vsem gostilničarjem, katerim bi se morda kaj takega ali podobnega pripetilo, da se proti morebiti naloženi jim kazni stalno, toda pravočasno pritožijo in se pri tem postavijo na stališče, da se normalno dan pričenja s polnočjo in da glede pričetka poslovanja in obratovanja v gostilni dosedaj še ne obstojajo nikaki predpisi. Kjer ni nobenih določb, tam se jih potem tudi kršiti ne more. Na drugi strani je pa dolžnost gostilničarskih korporacij, da glede tega vprašanja izposlujejo jasnost in natančnost. Zato se mora to vprašanje spraviti na dnevni red prihodnjega vsegostilničarskega shoda in „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ naj na to na deželno vlado vpliva, da izda glede tega vprašanja današnjim razmeram in današnjemu času odgovarjajočo odredbo.
Iz teh naših izvajanj razvidite, da Vam pri najboljši volji ne moremo dati danes pri nas na Vaše vprašanje točnega odgovora, ker manjkajo tozadevne odredbe. Izvolite se torej ravnati v smislu zgorajšnih naših navedb. Po našem mnenju gotovo ni kršil gostilničar, ki je poleti ob 4., pozimi pa ob 5- zjutraj odprl gostilniške prostore, policijske ure. Kdor pa je storil to že prej, glede tega ni gotovo, kako stališče bi zavzemala okrajna glavarstva in deželna vlada.
Razno.
Kuharski tečaj v Kamniku. Kakor smo že v našem listu poročali, se vrši letošnjo jesen — najbrže koncem oktobra in skozi cel november, vendar čas še ni natančno določen
— v Kamniku kuharski tečaj po vzorcu enakih tečajev, ki so se že priredili na Kranjskem in drugod v Avstriji. O umestnosti, potrebi in koristi takih tečajev pisati sedaj podrobneje, bi bilo pač odveč. Zato hočemo navesti samo glavne stvari. Tečaj bo trajal skupaj 6 tednov. Poučevalo se bo v slovenskem jeziku in sicer sledeče predmete: Nauk o serviranju, gostilniško kuhinjo, kalkulacijo in gospodinjstvo, gostilniško knjigovodstvo, osnovne nauke kletarstva, higijeno v gostilni v zvezi z naukom o živilih ter končno gostilničarstvo in tujski promet. Predpogoji za sprejem: Že dovršena starost 16 let, vsaj osnovno znanje kuharstva. Sprejmejo se dalje samo dame in sicer pred vsem gostilničarke in hčere gostilničarjev ter končno one, ki se hočejo posvetiti gostilničarskemu stanu. Pred vsem se bo oziralo na prijave iz mesta Kamnika in okolice, za slučaj Pa, da bi bilo teh premalo, tudi na gojenke iz ostalih slovenskih krajev. V tečaj se sprejme v celem 20 gojenk. Ker je nekaj gojenk- že prijavljenih, naj se vsak, komur je ležeče na tem, da se udeleži tega tečaja, odnosno da se ga udeleži njegova soproga ali hči, v najkrajšem času odloči za to in naj čim prej odpošlje pismeno prijavo bodisi na „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ v Ljubljani, bodisi na „Gostilničarsko zadrugo“ v Kamniku. Prijava naj obsega: navedbo imena, priimka, značaja in rojstne date gojenke. Pouk v tečaju je brezplačen, pač pa mora vsaka gojenka založiti za prehrano znesek po K 100 —, Šolski odsek namreč preskrbi gojenkam tudi stanovanje s primernim nadzorstvom. Po končanem tečaju se morebitni prebitek gojenkam vrne. V posameznih, posebnega uvaževanja vrednih slučajih pa nakloni šolski odsek revnejšim gojenkam tudi ustanove, odnosno jih od prej navedenega prispevka po K 100'— deloma ali popolnoma oprosti, ako za to zaprosijo pravočasno in Primerno utemelje. Vse nadaljne podrobnosti glede tečaja objavimo pravočasno.
Mednarodna kuharska razstava v Fran-kobrodu na Meni. Nemčija ima svoje središče glede kuharske umetnosti v Frankobrodu na Meni, kjer izhaja tudi največji gostilničarski list, nazvan „Küche und Keller“. V tem mestu se prirejajo tudi večkrat velike kuharske konkurenčne razstave. Zadnja taka razstava se je vršila tam 1. 1905. in že takrat se je vodstvo razstave potrudilo, da bi pri teh razstavah ypeljalo koristne in praktične reforme. Kakor je razvidno iz prospekta te razstave, ki traja od 30. septembra do 11. oktobra 1911, je tudi sedaj vodstvo razstave polagalo največjo važnost na že začrtano reformno postopanje. Program specijalnih konkurenc za praktične nastavke se letos razlikuje od zadnje razstave v tem, da bo letos razstavljena vsak dan le popolna vrsta gotovih jedi, tako n. pr. 1. dan mrzle in gorke predjedi, 2. dan rečne in morske ribe, 3. dan klavna živina, 4. dan domača perutnina, 5. dan divjačina, 6. dan divja perutnina, 7. dan sočivje, salata in jajčne jedi, 8. dan raki, 9. dan mešane vhodne jedi in Pastete, 10 dan gorke in mrzle sladke jedi, Pecivo, jedi iz sirov in nastavki iz sira. 11. in 12. dan mrzle in gorke sklede meščanske kuhinje. Poleg teh specijalnih konkurenc bodo seveda razstavljeni menjavajo tudi popolni slavnostni obedi, večerje in bufeti. Pri teh kakor tudi pri praktičnih nastavkih specijalnih konkurentov naj bi se v razstavi tudi videl razvoj, kako se vporablja in pripravlja sirovina do popolnoma izgotovljene jedi. Da se te naloge častno rešijo, ne bodo na razstavi sodelovali samo gastronomi iz Frankobroda, marveč cela vrsta strokovnih veljakov tu- in inozemstva, katere povabi k sodelovanju mednarodna zveza kuharjev. S tem naj se namreč pokaže, da stoji moderna kuharska umetnost ua najvišji stopinji. Da se zavaruje razstavni odbor nasproti morebitnim pomankljivostim, najame poleg tega še celo vrsto najboljih kuharjev, ki naj skrbijo samo za to, da izpolnijo to, kar manjka. — Kakor je iz tega razvidno, bo ta razstava zelo zanimiva in je samo škoda, da je Frankobrod preveč oddaljen od nas, da bi ga mogli tudi mi obiskati pri tej priliki. Vidi se pa iz tega, kako velikansko je napredovala v zadnjem času kuharska umetnost in želeti bi bilo le, da bi vsaj deloma bilo tega napredka deležno tudi naše gostilničarstvo. Na razstave enake vrste sicer ne moremo misliti,
toda jako poučno bi bilo za nas, ako bi se tudi v slovenski metropoli od časa do časa prirejale manje kuharske razstave, morebiti vselej koncem gostilničarskih kuharskih tečajev. Takrat pa naj bi se za te razstave ne zainteresiralo samo gostilničarjev sploh, marveč zlasti tudi naše meščanske kroge-
Naši škodljivci. Obskurnemu dopisniku „štimc“ v „Grazer Tagblattu“ mora biti slovensko gostilničarstvo zelo pri srcu, kajti vedno in vedno se oglaša tam z vestmi, katerih prozorni namen je, škodovati celokupnemu slovenskemu gostilničarstvu, zlasti pa onim gostilničarjem, ki jih je vzel posebno na piko. Zato bi bilo dobro, da bi naši gostilničarji to človeče osebno spoznali in mu nategnili včasih maio ušesa, da na lastnem telesu malo okusi zlobnost njegovega jezika. Tako so se n. pr. „štimce“ letos že parkrat zaletavale v parkhotel „Tivoli“ v Ljubljani in zaporedoma prinašale stare laži in neresničnosti, češ da je hotelir svoj čas metal iz hotela nemške goste. Dne 13. t. m. pa prinaša ta list pod naslovom „Fremdenverkehrsförderung“ zopet notico, v kateri trdi, da pride, ali bi vsaj prišlo na Kranjsko devet desetink (??) vseh tujcev-Nemcev, ako bi si ne dopuščali v deželi običajnih zlobnosti proti nemštvu. Svoje skrpucalo nadaljuje : „Ali more biti za Nemca prijetno, če čuje, da je n. pr. „tivolski gostilničar“ v smislu njegovega prejšnega gospodarja in mojstra nemškim gostom pred nedavnim časom vrata kazal ? In ali je simpatično, da lastnik hotela „Bellevue“ ne trpi na celi hiši nobenega nemškega napisa in ob nedeljah in praznikih prepušča svojo gostilno za vseslovanske izzivajoče slavnosti? In ali se more morebiti označiti za prijetno, da se vsiljujejo v slovenskih gostilnah tudi nemškim gostom slovenski plačilni listi ter pred nje postavljajo na mize vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda? Te slabe stvari se morajo odpraviti, potem se dvigne tujski promet samposebi.“ Namen tega skrpucala je pač več kot prozoren. Dopisun ne namerava drugega kakor škodovati našemu gostilničarstvu sploh, pred vsem pa imenoma navedenima hoteloma. Glede laži o g. Kendi nam pač ni treba še ponavljati, da je ravno nasprotno res, vsaj je to bilo svoj čas v slovenski javnosti dosti pojasnjeno. Pač pa se moramo zavarovati proti nesramnostim, kakor da bi bile prireditve slovenskih društev na lastni zemlji v slovenski gostilni izzivajoča slavja. Taka trditev ni nič drugega kot blaznost in slovenski gostilničar se pač lahko zahvali za goste takih nazorov, kot se vsak drug človek izogiblje — norcem.
Statistika tujskega prometa. Te dni so
objavili slovenski dnevniki suho notico, da je izmed vseh avstrijskih kronovin v času od 1. 1895 do danes tujski promet na Kranjskem najbolj napredoval, namreč po uradnih podatkih kar za 318 °/o, d oči m n. pr. na Tirolskem samo za 174%. Zdi se nam, da natančno vemo, odkod je ta notica izšla in vsled tega tudi precej dobro vemo njen namen, namreč pokazati javnosti velikanski napredek. Sicer bi bili ravno gostilničarji lahko veseli, Če bi tujski promet res v tem času toliko napredoval. Ker pa vemo, da je bila statistika tujskega prometa do 1. 1905 vsaj na Kranjskem zelo pomanjkljiva in ker tudi vemo, da je razlika med tujskim prometom in „tujskim prometom“, takih objav ne moremo odobravati, nasprotno pa bi bili zelo hvaležni in veseli, ako bi se podrobno objavila statistika tujskega prometa od 1. 1905 naprej, torej od takrat naprej, ko se je pričelo večje zanimanje za to narodnogospodarsko stroko gojiti tudi pri nas. Zanimivo bi n. pr. bilo zvedeti, kako je to mogoče, da je oficijelno glede Bohinja razglasilo, da je tam 1. 1907 prenočevalo nad 8000 tujcev, katero število je za 1. 1908 padlo nakrat na dobrih 2000 in se do danes ni mnogo zvišalo. Gotovo bi se taka notica tudi drugače razumevala, ako bi se jej pripomnilo, da v Statistiki do 1. 1905 niso všteti najrazličnejši kraji na Kranjskem, v katerih se od 1. 1905 tujci štejejo, da do 1. 1905 glede prijavljanja tujcev niso oblastva zahtevala tako natančnega izpolnjevanja zakonitih predpisov kakor danes, da se pred tem letom onih tujcev, ki so prišli v deželo in zlasti v Ljubljano samo radi trgovskih opravkov, sploh ni smatralo za utež pri tujskem prometu, da 1. 1895 ni izkazovala Ljubljana niti 10.000 tujcev, dočim je lansko
leto dosegla že 70.000, da naši prometni kraji, ki so dejansko navezani na tujski promet, vsi skupaj ne izkazujejo danes 30.000 tujcev itd. Če bi se vse to vpoštevalo in omenjalo, bi se videlo, da je tisti „velikanski napredek“ pred vsem povzročen po Ljubljani, kjer se je po tem naziranju povzdignil tujski promet za celih 700%, in po Bledu, dočim je v vseh ostalih krajih zaznamovati vsaj v zadnjem času popolnoma naraven naraščaj, oziroma celo padanje. To bi bilo treba navesti in potem bi se o napredku tujskega prometa pri nas drugače sodilo ne oziraje se na to, da so srednji sloji v Avstriji začeli zahajati v letovišča šele v najnovejšem času in da so v številu tujcev glede zadnjih let všteti tudi vsi trgovski potniki, ki radi spremenjenih razmer in zavoljo drugačnega načina trgovskih zvez vedno bolj posečajo naše trgovce. Zato pravimo: Nikar ne slepite samega sebe s številkami, ki slučajno posameznikom ugajajo. Raje naj se razmere vpoštevajo tako, kakor so v resnici. Davčni vijak že itak dovolj tlači naše gostilničarstvo, ni ga torej treba še umetno privijati, ker drugače se lahko zgodi, da se cela stavba razruši.
Krvosesi-pijavke našega gostilničarstva.
Skoraj pred dvema mesecema smo objavili pod tem naslovom notico, v kateri se bičajo nezdrave razmere med ljubljanskim gostilni-čarstvom. Sedaj nam je došel od zastopnika pivarne Puntigam, ki je bila s to notico prizadeta, dopis, ki se glasi: Slavno uredništvo: Pod naslovom „Pijavke-krvosesi našega gostilničarstva“ je v št. 9 „Gostilničarskega Vestnika“ izšel člančič, v katerem se trdi, da je pivovarna Puntigam vzela v Ljubljani v najem več gostilniških koncesij, da jih potem oddaja različnim gostilničarjem v podnajem, da je v zadnjem času začela celo barantati s koncesijami, da si je eno in isto koncesijo pustila plačati dvakrat od dveh gostilničarjev ter da je v neki gostilni na sirov način odtrgala svoj inventar raz sten. Glasom informacije s strani pivovarne te trditve ne odgovarjajo resnici, ker pivovarna sploh nima nobene gostilnišniške koncesije v najemu, torej je ne more niti oddajati v podnajem, niti ne more barantati s koncesijami. Vsled tega odpadejo vsa izvajanja v navedenem članku. Apelujem na lojalnost slavnega uredništva, da v prihodnji številki iz lastnega nagiba izjavi, da slonijo trditve v navedenem članku na napačni informaciji in da jih zategadel sedaj preklicuje. — Končno se nam obeta še popravke po § 19. tisk. zakona, oziroma tiskovna pravda. Zato moramo mi samo izjaviti: Niti popravka, še manj pa tiskovne pravde se ne strašimo, ker bi naše takratne navedbe lahko s pričami dokazali. Pač pa radi priznamo, da pivovarna kot taka nima sedaj v najemu gostilniških koncesij v Ljubljani, marveč da so jih imeli samo nje uslužbenci. To dejanskega položaja mnogo ne spremeni in zaradi tega mislimo, da je za pivovarno kot tako mnogo bolje, ako ne sili preveč v javnost s takimi stvarmi, ker ji to more več škodovati kakor pa koristiti.
Koliko se vari piva v Avstriji. Po izkazih finančnega ministrstva sc je zvarilo v Avstriji 1. 1910 v celem 20,753.841 hi piva proti 19,983 001 I. 1909, torej za 762 840 hi več. Po posameznih kronovinah se porazdeli ta visoka svota naslednje: Na Češko 9,783 700 (+377-909) hi, na Moravsko 1.805.460(+30.612) hi, na Šlezijo 614850 (+1861) hi, na Galicijo 1,437 419 (+55.977) hi, na Nižje Avstrijsko 3,574 333 (+257.535) hi, na Zgornje Avstrijsko 1,021.066 (+6009) hi, na Solnograško 428.278 (—17.962) hi, na Štajersko 1.033.338 (+84.478) hi, na Koroško 230-577 (—15.510) hi. na Kranjsko 74.369 (—9006) hi, na Primorsko 89.624 (—2407) hi, na Tirolsko in Predarlsko 526.996 (—5699) hi. na Bukovino 125.831 (—937) hi. Uvoženega je bilo iz inozemstva I. 1910 skupno 601.053 hi proti 570.324 hl v 1. 1909, torej 1. 1810 za 30.729 hi več. — Te številke precej jasno govore. Češka in Nižje Avstrijska n. pr. varite na leto skupaj več piva kakor vse ostale avstrijske kronovine. Istotako je v teh dveh deželah napredovala pivovarniška industrija za 635-444 hi, dočim so vse ostale avstrijske kronovine skupaj le za 127.396 hi. Jako značilen je ta izkaz tudi za alpske kronovine. Vse, raz-ven Štajerske so namreč nazadovale. Štajerska je namreč zibeljka pivovarniškega kartela, pod katerim so trpele vse ostale kronovine. Te
številke so torej najboljši dokaz za to, kako nevaren narodnogospodarski pojav so pivovarniški karteli.
Razstava slovanskega časopisja v Bel-gradu. O priliki slovanskega časnikarskega kongresa, ki se je vršil te dni v Belgradu, se je priredila tudi razstava slovanskega časopisja. Vsled vabila razstavnega odbora se je te razstave udeležilo tudi naše glasilo in smo poslali v posebni mapi v Belgrad vse dosedaj izišle številke našega lista. Ker so se tudi druge slovanske narodnosti udeležile te razstave in imajo zlasti Cehi več strokovnih listov za gostilničarski stan, ki so tudi razstavljeni in ker se — kakor posnemamo iz poročil — zanima belgrajsko občinstvo močno za to razstavo, smemo pričakovati, da bo ta razstava tudi za razvoj in organizacijo gostilničarjev v Srbiji, ki so dosedaj edini med Jugoslovani še brez lastnega stanovskega glasila, pomembna in da tudi v Srbiji začne izhajati v kratkem poseben gostilničarski časopis.
Slovenske gostilničarje opozarjamo na izborno domačo „Kolinsko kavno primes", ki je najboljše blago te vrste in daleč nadkriljuje vse ostale kavne pridatke. Kolinska kavna primes daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej tri poglavitne dobre lastnosti, ki jih pri dobri kavi ne smemo pogrešati. Kolinska kavna primes je pristno domače blago in zasluži tudi zaradi tega, da jo vsem slovenskim gostilničarjem kar najtopleje priporočamo.
Deutsche und deutschfreundliche Gaststätten in Südösterreich. Tako je naslov zloglasnemu zaznamku, ki je letos zopet izšel v 5000 izvodih. Čudim se pri tem le, da naša oblastva mirno gledajo to početje, ker ta zaznamek ne pomenja drugega kakor bojni klic na bojkot proti vsem slovensko mislečim gostilničarjem na Slovenskem in ob obali Jadranskega morja. Seveda ako bi mi, ki smo slučajno Slovenci, izdali podobni zaznamek, gotovo nam ga zaseže stroga cenzura, ker so danes pri nas žalibog razmere pač take, da vlada veriži in suče ter zvija paragrafe raznih zakonov tako, kakor njej bolje prija, da z divjo strastjo zasleduje male pregreške, dočim gotovi zločinci pred njenimi očmi lahko izvršujejo največja hudodelstva. Marsikdo se morda vpraša, kako je pač mogoče, da je ta zaznamek zagledal luč sveta, toda razumel bo to takoj, ako mu povem, da so pri krstu tega otroka stali za botre nemški narodni sveti v alpskih deželah in da je to na naslovni strani celo z razprtimi črkami natisnjeno. S tem sem povedal menda dovolj. Zaznamek se razpošilja brezplačno in ga vsakdo lahko dobi, ako piše knjigarni Joh. Heyn v Celovec po njega, seveda nemško. Zaznamek naj bi bil — vsaj na naslovni strani pravijo tako — kažipot nemškim potovalcem, katere gostilne naj obiskujejo, ob enem pa naj bi bil tudi opora onim nemškim in Nemcem prijaznim gostilničarjem, ki so navezani na tujski promet. Dalje se prosi na naslovni strani nemške potovalce, naj se ozirajo samo na v tem zaznamku navedene gostilne, naj se pri tem sklicujejo na zaznamek kot tak in naj ga končno po možnosti tudi razširjajo. — S tem je pač dovolj povedano, kaj pravzaprav zasleduje ta zaznamek. Namen tega zaznamka pred vsem pač ni, pospeševati tujski promet. To se vidi iz zaznamka samega na prvi pogled. Ako namreč hočem pospeševati tujski promet, potem sprejmem v zaznamek samo take gostilne, o katerih sem iz lastnega prepričan, da jih morem tujcu tudi res priporočati, nikakor pa ne morem v tak zaznam sprejeti razupitih beznic, kar je v predležečem zeznamku parkrat slučaj. Sicer so imeli gospodje v nemških narodnih svetih s svojega stališča morda prvotno dober namen s tem zaznamkom, toda v svoji narodni prenapetosti so s sestavo zgrešili smoter. S tem zaznamkom ne škodujejo namreč samo slovenskim gostilničarjem, marveč tudi mnogim onim gostilničarjem, ki so jih sprejeli v zaznamek. Overjen sem namreč, da bo marsikateri Nemec sam kakor n. pr. g. Steidl na Bledu med prvimi, ki bo protestiral proti temu, da se ga daje pod en pehar z gostilno Bergmann na Rožniku pri Ljubljani.
Glavni namen temu zaznamku je — bojkot slovenskim gostilnam naSlovenskem in napravam Slovenskega planinskega društva. To je značilno razvidno iz različnih, sklicaji in raznimi drugimi ločili označenih opazk v zaznamku
samem. Samo par primer. Glede Češke koče na Ravneh pod Grintovcem se nahaja izrecna opazka, da je slovenska. Sploh je glede vsake koče Slovenskega planinskega društva izrecna pripomba, ako-se jej že-sploh niso mogli izogniti, da je slovenska last: Dosledno se imenuje tudi vse naprave tega društva samo koče, dočim se še tako razpalo nemško podrtijo imenuje le prerado hišo, namreč „Haus“ in „Schutzhaus“. Za Triglavski dom na Kredarici n. pr. rabi izraz Krederca-Hütte, za Aljažev dom v Vratih „Aljashütte“ itd., pač pa je tista podrtija ob Triglavskih jezerih „Schutzhaus“. Glede nekega gostilničarja na Koroškem je v zaznamku celo z razprtimi črkami natisnjeno, da je fanatičen Slovenec. Glede hotela Trabe-singer v Celovcu navaja zaznamek, da je prišel v slovenske roke in glede Benediktinske kleti ravnotam pripoveduje, da se tam vrše slovenske „Hetzversammlungen«. Glede hotelov Südbahn iz Zlati jelen v Gorici navaja zaznamek, da sta slovenska, ravno tako ima posebno opazko glede hotela Balkan v Trstu in hotelske družbe Grgljan pri Trstu, iz katere se med vrsticami čita, da naj se Nemci varujejo pred njimi.
Iz tega je torej razvidno, da pomenja torej ta zaznamek pravcati bojkot vsemu gostilni-čarstvu, ki se še upa slovensko misliti na lastni grudi, ta zaznamek je torej najstrožji bojkotni oklic proti vsem slovenskim gostilniškim podjetjem na Slovenskem.
Ako pomislimo, da se ta seznamek tiska in razpošilja leto za letom v tisočih izvodih med svet, ako se dalje vpošteva, da je le nekaka spopolnitev onih namenoma lažnjivo sestavljenih in v nemških listih objavljenih notic, ki se leto za letom kakor kaka epidemična bolezen ponavljajo tik pred tujsko sezono, potem je prav lahko razumeti, da tak zaznamek ne škoduje samo mnogo našemu gostilničarstvu sploh, marveč celemu našemu narodnemu gospodarstvu, ker škoduje ob enem tudi onim, katerim ima sicer na videz namen koristiti. Radi raznih prej omenjenih notic si namreč vsak boljši tujec pač dobro premisli, predno se odloči, prepotovati naše kraje, ker si v svoji domišljiji napravi sliko, kakor da bi v slovanskih pokrajinah stanovali sami podivjani razbojniki. Narodnih prenape-težev radi tega ne bo nič več došlo k nam in ti so tudi vsakemu poštenemu gostilničarju zlasti v prometnih krajih kaj malo dobrodošli.
Treba nam je torej nastopiti proti takemu početju, treba je pričeti delovati na to, da se ta zaznamek spravi s sveta. Dosežemo pa to lahko na več načinov. V ta zaznamek je sprejetih tudi več slovenskih gostiln, ki jih je torej po besedilu zaznamka smatrati za „deutschfreundlich“. Kdor hoče torej te gostilničarje spoznati, mu ni drugega treba, kakor da piše po par iztisov tega zaznamka gori navedeni knjigarni v Celovec, seveda nemško. S tem je doseženo dvojno, namreč deloma se zabrani nadaljno razširjanje zaznamka, na drugi strani pa vedo slovenski in slovanski gostje tako nemško priporočilo primerno vpoštevati. Še hitreje pa bi se seveda doseglo to, ako bi se ta zaznamek tak kakoršen je ponatisnil v slovenskem jeziku in razdeljeval med Slovence in Slovane sploh. Potem mislim pač, da bi si vsak, tudi še tako mlačen gostilničar Slovenec premislil in bi gotovo ugovarjal temu, da je sprejet v zaznamek. S tem bi bil razbit tudi drugi namen, ki ga zasleduje ta zaznamek, namreč kazati svetu, kakor da bi bilo slovensko ozemlje že skozinskoz prepojeno z nemškim duhom. Zaznamek bi se vsled tega izdatno skrčil in svet bi vedel, da ni samo še vprašanje časa, ko se popolnoma izvede znani vsenemški načrt — zgraditi trden nemški most do Adrije.	—e—
Precejšna brezbrižnost in malomarnost vlada pri gotovih naših gostilničarjih. Zdi se nam, da spe nekako spanje pravičnega, iz katerega jih ni mogoče predramiti, ker še ni obletela bela ptica razuma sedemkrat njihovih glav, kakor tudi še ni obletela one gore, pod katero spi kralj Matjaž. Sicer ne želimo, da bi se pravljična Matjaževa vojska sedaj predramila, želimo pa, da se predramijo gotovi naši zaspani, brezbrižni tovariši. Opetovano smo jih namreč pozvali s posebnimi, listu priloženimi oklici, da naj nam vendarle nakažejo naročnino, in smo jim v ta namen priložili tudi poštne položnice, toda vse naše prošnje, opo-
mini, objave in oklici so bili zamanj. Ne ganejo se in ne ganejo. Ni jim mar, da s tem ovirajo razvoj stanovskega strokovnega glasila, ni jim mar, da si s tem izstavljajo čudno spričevalo, mislijo si pač v svoji dobrodušnosti, vsaj se ne mudi, že enkrat zadostim svoji obveznosti. Zato se danes še enkrat sklicujemo na naše dosedanje objave in poživljamo tovariše, da čim prej nakažejo naročnino. Drugače bi bili primorani, vstaviti jim v najkrajšem času list, seveda ne da bi se s tem tudi odpovedali pravicam, ki smo jih pridobili glede njih obveznosti in dolžnosti napram našemu upravništvu. Posameznim smo tudi že po štirikrat priložili poštne položnice in zato jim pač ne more biti težko, brez vseh nadaljnih troškov nakazati nam zaostalo naročnino. Cenjene naročnike ob enem prosimo, da osebno priporočajo takim tovarišem naročitev lista.
Mednarodna plavalna tekma na Bledu. Dne 20. avgusta se vrši na Bledu mednarodna plavalna tekma, katere se udeleži gotovo več narodov, najbrže sploh največ v Avstriji. Pričakovati se namreč sme, da jse tekme udeleže poleg Slovencev gotovo tudi Čehi, dalje Nemci, Italijani in Madjari. Tekmo pdredita s sodelovanjem raznih drugih društev in korporacij „Ljubljanski športni klub“ in „Blejska zdravi-liščna komisija“, ki ste s pripravljalnimi deli že pričela. Tekma bo gotovo jako zanimiva, ker obsega več točk, namreč poleg tekmovalnega skakanja tudi razredno plavanje za dame in gospode ter deco izpod 14 let. Določene so tudi različne daljave in sicer 50, 100, 500 in 2800m.Stem je združeno tudi prvenstvo. Natančni vspored danes še ni določen, gotovo je le to, da se tekma vrši na vsak način in da bo štart pri hotelu „Toplice“. Vendar pa pričakujemo, da nam bo mogoče v prihodnji številki objaviti vse podrobnosti in da se tekme udeleži tudi častno število domačinov.
Tekma z avtomobili. Po došlih nam informacijah namerava prirediti „Kranjski avto-mobilni klub“ dne 15. avgusta t. I. ob priliki mednarodne plavalne tekme na Bledu tudi interno z avtomobili, za katero bo cilj Bled. Podrobnosti nam še niso znane, vendar se nadejamo, da jih v prihodji številki že lahko priobčimo.
Smrtna kosa. Dne 9. t. m. je umrl v deželni bolnici Leon Železen, ki je nazadnje služboval kot plačilni natakar v „Narodni kavarni“ v Ljubljani, dočim je prejšne čase bil zaposlen v „Unionu“, „Iliriji“ in na „Južnem kolodvoru“. Podlegel je v mladih letih, star komaj 27 let morilki-jetiki po dolgem bolehanju. Pogreb se je vršil v torek 11. t. m. in so mu kolegi poklonili na krsto venec s trakom kakor tudi oskrbili za njega dostojen pogreb. Blag mu bodi spomin!
Afera Kobalove kleti v Idriji. Prvi akt te za naše razmere značilne afere je končan. Sledila mu bodeta sedaj seveda še drugi in tretji akt. Upravno sodišče je namreč ugodilo pritožbi Alojzija Kobala in razsodilo, da je bilo postopanje deželnega odbora pomanjkljivo. V to afero je bila zapletena tudi „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“. G.Kobal je namreč nje član in se je zaradi tega obrnil do zveze osebno s prošnjo, naj posreduje pri deželnem odboru, da mu ne da podreti že sezidane kleti do tedaj, dokler ni zadeva pred upravnim sodiščem definitivno rešena. K takemu posredovanju je bila zveza po besedilu pravil tudi opravičena in radi tega je tudi vsled odborovega sklepa vložila na deželni odbor utemeljeno vlogo, v kateri je naglašala pred vsem veliko škodo, ki nastane njenemu članu, ako deželni odbor svoj odlok dä tudi takoj dejansko izvesti. Deželni odbor pa se na to vlogo ni oziral, dal je podreti kleti, ki so stale nad 6000 K, in je „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug" v posebni vlogi celo odgovoril, da do takega posredovanja ni opravičena in to temmanj, ker je dobila lansko leto od deželnega odbora 100 K podpore, kar se z drugimi besedami pravi, da se od nje zahteva, da naj zaradi 100 K molči in ne vrši po pravilih jej zajamčenih pravic. Zato pomenja razsodba upravnega sodišča kot zadnje inštance tudi zadoščenje „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, ki si je to posvetovanje pač lahko primerno tolmačila. Ta razsodba pa je tu v gostilničarskih krogih
sploh povzročila zadoščenje — to bodi javno povedano — ker sedaj gostilničarstvo uvideva, da so zakoni tudi za njega pisani. Na drugi strani pa sedaj upravičeno povprašujejo gostilničarji kot najmočnejši davkoplačevalci v deželi, kdo bo trpel troške te značilne afere, ki bodo gotovo dosegli okro-g 1 o 30.000 K. Da bi jih morali trpeti tudi gostilničarji kot davkoplačevalci, proti temu najodločneje protestirajo in upravičeno zahtevajo, da naj jih trpi oni, ki je kot funkcijonar javnega zavoda bodisi radi pomanjkljivega znanja, bodisi iz nagibov, ki se v političnih listih oznaničujejo kot merodajni, zakrivil to škodo in povrh še poštenega obrtnika v njegovem obrtu občutno oškodoval. Ti gostilničarji pa tudi stoje na popolnoma pravilnem stališču, tembolj, ker z vsakim dnevom postaja jasneje, da je gotovim gospodom neodvisno in organizirano gostilničarstvo trn v peti in ker so upravičeni kot davkoplačevalci tudi do najbolj ostre kritike razmer, ki so njim na kvar in s katerimi so gmotno oškodovani.
Odklonjena prošnja. Kakor vsako leto, je tudi letos „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ vložila na deželni odbor kranjski prošnjo za subvencijo k upravnim troškom zveze. Lansko leto je dobila zveza 100 K podpore, letos pa jej je zavrnil deželni odbor prošnjo in utemelil zavrnitev z dvema vrsticama. Drugod dobivajo deželne zveze gostilničarskih zadrug od dežele na tisoče letne podpore, ker se uvažuje važnost istih in davčno moč gostilničarskega stanu. Na Kranjskem pa mora biti seveda v tem kakor 'tudi v drugih ozirih drugače. Pri nas še vedno menda velja načelo, da moragostilničar samo davek plačevati, drugače pa naj ima jezik za zobmi in se prav nič ne upošteva dejstva, da so v gostilničarskih zadrugah včlanjeni vsi gostilničarji brez razlike na njih politično prepričanje, da je v stanovskih orga-
nizacijah vsako politično strankarstvo izključeno in da ravno vsled tega tudi država sama te organizacije razmeroma dobro in uspešno podpira. Marsikdo se torej čudi, kako je torej sploh mogoče, da se je ta prošnja odklonila, toda ako vpošteva politični bojkot, ki je danes proglašen na Slovenskem, ako uvažuje dalje preziranje gostilničarstva v „Deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem“ in ako se končno spominja svoječasne notice v „Slovencu“, v kateri je bilo naravnost povedano, da se je deželni odbornik dr. Lampe izrazil, naj se gostilničarski zvezi prihodnjič vsaka podpora odkloni, ker se je s posebno vlogo na deželni odbor zavzela za svojega člana Alojzija Kobala iz Idrije, potem bo ta odlok deželnega odbora lahko umeval in si ga tudi tolmačil ter tudi vedel, kak veter veje sedaj v kranjski deželi proti gostilničarstvu. Sedaj pa tudi natančno vemo gostilničarji, pri čem da smo in česa nam je pričakovati. Izjavljamo na tem mestu zatorej: Naše gostilničarstvo bo kljub temu korakalo po začrtani polinevstrašeno naprej in noče postati nikdar in nikoli šlapa kake politične stranke, gostilničarska organizacija, je stanovska organizacija, nikakor pa ne organizacija, na katero bi se hotela kaka politična stranka opirati. Vsak gostilničar kot oseba je glede političnega prepričanja in v izvrševanju svojih državljanskih pravic popolnoma prost in tudi mora biti prost, iz organizacije kot take pa politično strankarstvo izključujemo in ga odklanjamo kakor tudi naj odločnejše odklanjamo, da se hoče tej organizaciji od zunanje strani pritisniti na čelo pečat političnega strankarstva Kdor nam je hotel neutemeljeno zadeti ta pečat, naj je uverjen, da pada ravno na njega luč politične prenapetosti in zaslepljenja, uverjen pa naj je tudi da se vedno in povsod taka prenapetost primerno uvažuje in vpošteva.
Gostilničarska organizacija je organizacija samoobrambe in četudi je še-le v razvoju, se danes dobro zaveda, da je njen obstoj zagotovljen in da radi 100 K še ne bo razpadla.
Pokažimo, da se zavedamo! Na drugem mestu poročamo, da je deželni odbor odklonil prošnjo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem" za podporo in sicer kakor se da pri sedanjih razmerah sklepati, enostavno iz tega razloga, ker odklanja naša stanovska organizacija vsak poskus, napraviti jo odvisno, ker neustrašeno vrši po pravilih jej zajamčene pravice. Najlepše pokažemo zato, da se zavedamo popolnoma naše organizacije in njenega pomena za nadaljni razvoj in napredek našega gostilničarstva, ako pokrijemo iz lastnega izostalo podporo deželnega odbora. Za druga društva prispevamo tudi leto za letom večje in manjše zneske, zakaj naj bi torej ne podkrepili gmotno tudi lastne stanovske organizacije. Prispevki naj se vpošljejo ali naravnost zvezi ali pa našemu upravništvu, ki bo te zneske izročilo zvezi. Silijo nas k samoobrambi, zatorej le krepko naprej po poti samoobrambe, da pokažemo lahko celemu svetu, kaj lahko dosežemo iz lastne moči.
Vinska letina na Dolenjskem kaže letos dobro in bo tako kvantitativno kakor tudi kvalitativno izborna, ako se ne pripete kake vremenske nezgode. Pač skrajni čas je tudi že, da imamo enkrat dobro letino, ker cene vinu so sedaj že naravnost neznosne in naravna posledica dobre letine mora biti znižanje cen.
Ho bena slovenska ffosfilna brez Gosfi/nič. Vestnika.

ij
<u
E

Tovariši gostilničarji!
Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! ^
Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu! Priporočajte naše inserenle tudi svojim p n. gostom!
:3c:
.gjf
Stopnjice, balkoni, ograje, stavbeni okraski, spomeniki, korita, betonski votli zidaki, po-krivalne plošče, kanalizacije itd.
(53)21 9 Kranjska betonska tovarna	Cementne cevi na stroj ali na
TRIBUČ & Kä LJUBLJANA
Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
Ma prodaj je
majhen hotel na Ribčevem Lazu
v Bohinju,
par sto korakov od
Bohinjskega jezera
Deset sob za tujce.
Pojasnila daje:
Ivan Dachs, gostilničar-
. .	v Ljubljani.
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavirje, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani Kolodvorska ul. 26
Keglje, kroglje JSffiBfflSPJßi®
Vinska trgovina Peter Stepič
Spodnja Šiška štv. 256 (55)21-9 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric._-
Ivan Kos, gostilničar in mesar
= na Vrhniki	""
se priporoča cenjenim gostilničarjem
za naročila pristnih
kranjskih klobas
Pošilja se jih najmanj 30 komadov ä 36 h • — proti povzetju.
Ravnotam se proda poceni	—^
■ dobrohranjeni godbeni avtomat.
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1.
I stota m se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
Tolstovrško slatino,
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim !
Prvi kranjski atelje za ortopediške aparate in bandaže
Q A. HLAVKA
Ljubljana,
Prešernova ulica 5.
priporoča svojo veliko zalogo gumi-blaga in ortepediških aparatov, obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, kilnih pasov nogavic za krotice (krčne žile), sedalnih blazinic, vrečic za led, prašnikov za karbol, aparatov za inhalacije (s paro in mrzlo). Vsakovrstne brizgalke in aparati za samoklisti-ranje. Vse bandaže se izdelujejo po odredbah p. n. zdravnikov. Starejši instrumenti se razkužujejo.
(62) 10—3
Popravila se izvršujejo kar najbolje in najceneje.
(64) 24-7
Pozor cenjeni kolegi!
Vsak, kdor hoče varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„Gostilničarske zadružne pivovarne v Lescah“
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristite!
Naroča se istotam.
Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene namene, kakor sam to določi.	-
_____________________________-O6)
Specialiteta, edina slovanska ura za telovadce!
Dobiva se samo pri tvrdki	(*5] 10—11
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg in Sv. Petra cesta
Št. 41'. Srebrna z
2	močnima pokro-vama K 28*50.
Št. 415. Kovinasta z 2pokrovama K 15 50 s finim anker-,IKO, kolesjem na 15 kamnov.
Št. 412. Srebrna z moč. pokrovi K 32*50 Št. 414 Kovinasta s
3	pokrovi K 18 —, s finim anker -„1KO“ kolesjem na 15kam-noy.
Lastna tovarna ur v Švici
Tovarniška znamka .IKO
V Vsako kuhinjo Ul spadajo: IgMÄGBIzabela
za poboljša.tje slab h juh/ omak, sočivja i. t. d.
MAGGr
za tako.šnjo pripravo okusne goveje juhe.
Najboljše sredstvo gn?S L" I^Sin|e vina’ie |am'
Francosko žolco
delniške tvrdke Coignet & Comp. v Parizu, dobavna pri večjem odjemu od stalne zaloge
pri tvrdki Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažič
Ljubljana, Marija Terezija cesta.
Navodilo se radevolje brezplačno pošilja.	(67) 19—7
Posredovalnca za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posreduje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.	(65) 19—7
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kavčukovih stampilij.
— LJUBLJANA — Stari trg št. 20.
(41) 24—12	Ceniki franko.
LJUBLJANA

NARODNA KAVARNAj
FRAN
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna,
Ljubljana. (4) 24—12
Dobro in poceni!
Špecerija in delikatese. Pražena kava iz lastne pražarne Vsakovrstna vina in likerji.
T. MENCINGER
,5)24-,. LJUBLJANA
(17) 23-11
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. =
m
I
II
1
Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa lastnica
(41)24-12	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
r
Ustanovljena leta 1882.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.

Ustanovljena leta 1882.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
KMETSKA
POSOJILNICA
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neom. zavezo V lastnem zadružnem domu v Ljubljani, Dunajska c. 18.
obrestuje hranilne vloge po Čistih 4'|2 °|o
brez odbitka rentnega davka.
Telcfo št. 185 Intcrurban.
Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.406 „ ogr. ■ n m 19.864
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojuje na zemljišča
po 51/, °/o brez amortizacije ali na amor-(2) 24—12	tizacijo po dogovoru.
Eskomptuje trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000 -
Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000 —
,Narodni hotel' postoma
renoviran in povečan se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole
(32) 24-12 za obisk
Fran Patern ost, lastnik
Tovariši gostilničarji!
Pri potovanju po Gorenjskem se (34) 24—11 vstavljajte
na Jesenicah v hotelu „Triglav“
2 min. od kolodv., kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom.
Lovro Humer, hotelir
Nobena slovenska gostilna brez
a
„Gostilničarskega Vestnika"!
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
w
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih |
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, — strojev za košnjo in obračanje sena,10 blagajne in motorje.
Dalje pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike In poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi.
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švlc arskih ur, zlat
ninoinsrebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov z ni
(29) 24—12	Plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Vsa ßjubijana govori o tem, daje
JCarol ćPlaninšek-ova
pražena kava
najboljša!
Razpošiljam po pošti vsak dan od 5 kg naprej franko.______________________
(58) 20-8
Fran Čuden
Mat. Dolničar,
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 218.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih (43) 24—12_____in steklenicah.___________
I. Vecchiet, zlatar Ljubljana,
(49) 22—12	nasproti glavni pošti.
Bogata izbera zlatnine in srebrnine. Lastna delavnica. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne'
Zaloga čevljev.
54 21-9 J-TJILUA. ŠTOZR
Prešernova ulica 5.
Največja zaloga moških, damskih in pristnih groisserskih gorskih čevljev.
Elegantna skrbna izvršitev po vseh cenah.
Spedicijska in komisijska družba
«iBflltKfllK d. z o. j.
Ljubljana, Javno skladišče
Dunajska cesta 33.
- Špedicija vsake vrste Preselitve pohištva.
Točno in poceni.
Gostilničarji, zasebniki! Pozor!
Šmartno pri Ljubljani, trgovina z vinom na debelo. Izborna, zajamčeno pristna bela, rdeča in črna vina iz najboljših vinskih goric. Poskušnje na zahtevanje brezplačno in (30) 12—12 poštnine prosto.
Ljubljanskim p. n. izletnikom se priporoča tudi za obisk priznane gostilne.
(25) 12—12
Brivnica
Eng. Franchetti, Ljubljana
Sodna ulica, št. 1. se priporoča p. n. gostilničarjem.
(60) 20-8
L. Tomažič
(35) 24—12	priporoča
svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih in pristnih vin iz dolenjskih, vipavskih In Istrskih vinskih goric.
Parkhotel
,Tivoli'
Ljubljana.
Udobne sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, naravna vina, raznovrstno izborno
PIVO.	(18) 24-9
Od maja naprej vsak dan vrtni koncert.
Ivan Kenda, hotejir.
Modna in športna trgovina” P. jVlflGDlĆ, Ljubljana Nasproti glavne pošte.
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčiče, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baižunasti trakovi, pozamen-trija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	(7) 24—12
V.________________________________________
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji galoše, nogavice, solnčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropje za damske žlobuke, slamnike, oblike in vse na-kitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje; tenis in lovce. — So-______________kolske potrebščine.	- J
Pivovarna ,Mayr' v Kranju
priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje
izborno priznano pivo.
(39) 24—12
Žganje — Likerji.
Domača tvrdka	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji!
x Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
[Gabrijelu Eržen-u| v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj)
Pozor gg. gostilničarji!
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
—:	Žganje — Likerji.	—:
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne. (20) 24—12
Sode,
velike in male ima na prodaj
Ivan Buggenig, (56) 20—8 sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Hotel in restavracija „BAVARSKI DVOR“,
Ljubljana, Dunajska cesta štv. 29
se priporoča tovarišem gostilničarjem kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno -—:—	Mir in točnost zajamčena.
(6) 24—12
urejena.
Za obilen poset se priporoča
Stefan Bergant, lastnik.
KAVARNA „LEON“ V LJUBLJANI
Stari trg štv. 30
je kakor navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem se za obilni obisk priporočata (2) 24—12	Leon In Fani Pogačnik.
GRAMOFON-ATELIJE
A. Rasberger, Ljubljana
j (40) 24-12 Sodna ulica št. 5.
Godbeni avtomati in gramofoni samo I. vrste.
Najfinejše plošče „Triglav“.
Edina strokovna delavnica za popravljanje godbenih strojev, avtomatov In gramofonov.
Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno
se dobi pri
Alojziju Vodniku
Ljubljana. Kolodvorska ulica, pw-x
kamenarskemu
mojstru
JVC, ZDrenilc-, X-ij-u.Tolja.raEL
K°n2:”,n,L,.r2' 7'	(«)
ceno izdelovanje imen v vsakovrstno hotelsko in gostilniško perilo.
Zaloga raznovrstnega materijala za veznino.
KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI
na vogalu Šentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča O) 24—it	za obisk. Ivan Stritar.
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
- Največja zaloga pohištva —
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, (28) 24—11 otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago.
Največji ljubljanski fotografski atelje
flug. Berfhold, »■''«■■»
se priporoča za naročila glede vseh v (15) 24—11 fotografsko stroko spadajočih del.
Umetna knjigoveznica	BrCSk.V3T
(n) 24—n Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar
Ljubljana, Sodna ulica 12
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene.	(23) 24—11
Fotografični atelier ,VIKTOR' Ljubljana,
Belhovnova ulica 7, poleg .Kranjske hranilnice" se priporoča p. n. gg. gostilničarjem za izvršitev modernih portretov.	(19) 24—11
Sprejema tudi naročila na deželo.
1 Pivovarna ;Skofjaloka' 1		
■	priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje	■
■	izborno marčno pivo.	■
	(38) 24—12 g	g	
J. Wider, Ljubljana
Šelenburgova ulica 3. Umetni in trgovski vrtnar. Vrtnarstvo: Cesta na Rožnik 25. Naslov za brzojavke: Wider, vrtnar, Ljubljana. (42) 24—12
Ivan Črne tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restav.acije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
____	__(68) 19—7
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
(13) 24—12 Zaloga angleškega blaga.
FR. KHAM, LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8
Špecerija, delikatese, vinarna.
Priznan doblvatelj večjih ljubljanskih hotelov In restavracij. (12) 24—12 Zastopnik priznane šampanjske tvrdke
Bratov Klelnoscheg v Gostingu pri Gradcu.
RESTAVRACIJA „NARODNI DOM V
LJUBLJANI	(33) 24—12
se priporoča p. n. gostilničarjem za obisk
Emil KržKnik.

OBJAVA, S tem javljamo, da smo otvorili
v Zagrebu, Kukovičeva ulica št. 5.
-	svojo poslovnico.
Nudimo razna
63 (12—7)
naravna vina
v sodih in steklenicah po zmernih cenah.
Prosimo slav. občinstvo, p. n. restavraterje, gostilničarje kakor vse ostale preprodajalce, da nas v tem skromnem podjetju podpirajo.
iiii*	.......
SREDIŠNJA ZADRUGA
HRV. VINOGRADARA,	Ravnateljstvo.
R/\RK-HOTEL
LJUBLJANA

M
%
ti
kp
n
n
n
n
H
H
&
M
Otvorjena je redna avtomobilna zveza med kolodvorom (z
vsemi vlaki) — pošto in — parkhotelom Tivoli.
fgggr- Enkratna tour-retourvožnja 80 h.
Cenjene kolege z dežele prosim vljudno, naj blagovolijo opozoriti na to ljubljansko novost p. n. občinstvo kakor tudi v Ljubljano potujoče goste.
V naprej se zahvaljuje beležim	s kolegijalnim pozdravom
IVan Kenda, hotelir.
Ustnik, in izdajatelj: Konzorcij „Gostilničarski Vestnik“ v Ljubljani. - Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. - Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.