KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KBAJEVNO ZGODOVINO NEKAJ VPRAŠANJ IZ ZGODOVINE STARE LJUBLJANE SERGIJ VILFAN Splošni razvoj. — Vpliv prometnih zvez. — Prvo obzidje. — Meja med Mestom in Starim trgom. — Stari Komun in zgodovina Tranče Doslej veljavno mnenje o razvoju Stare Ljubljane moremo v glavnem povzeti v na- siledinjem zaporedju: najstarejši del mesta je Stari trg, od tod se mesto raizširi čez Ljulhljanico na Noivi trg in nazadnje na- stane Mestni trg. Z večjo ali manjšo določ- nostjo trdijo razni avtorji, da se je v istem zaporedju razvijalo tudi obzidje. Čeprav mavajajo v doikaz itega mnenja posamezme podatke iz Valvasorjevega opisa Ljubljane*, pa zgoraj navedenega nmenja ne smemo priipisovati že Vallvasorju. Na- sitainka Starega in Mestnega trga ne razli- kuje, pač pa dokaj upravičeno trdi, da se je mesitu iprilključil tako imenovani Novi trg že okrog li2002. Uvodoma navedeno mnenje o zaporedju treh starib ljubljanskih mestnih delov je v najbolj pretirani in dras'tični obliki razvil Vrhovec'. iNajistarejši del Ljubljane je po njegovem Stari trg, čigair obzidje sega ob desnem bregu LjuMjamice do Čevljarskega mostu (prav tu pa obzidja ob Starem trgu dejansiko nikdar ni bilo) in zavije potem proti gradu''. Na idrugi strani Starega trga pa po njegovem mnenju poteka obzidje z Karta podaja — v glavnem po Kosu, vendar nekoliko she- matizjrano — razporeditev tistih mestnih predelov, o kajterih tu govorimo. Prim. tudi Klemenčev načnt Emome v Zgodovini Ljubijane I. str. 556. i2 karte izhaija; 1. Za trditev, da hi bil Stari trg nastal ob nekdajnji rim- ski cesti Atjuilea-Nen-iodainuim, nii pra/ve osnove. Njena trasa je s srednjeveškimi aaizidavaimi delno zaprta in tudi sama dainašnja Rijmska cesta se je le delno drži. Stari srednje- veški mast je nastal drugje, v smeri S-J. 2. Glavne prometne ceste vipa^aijo sicer zunaj mesta po rimski trasi, veiidar se EmonsikJih ruševin izogibajo in opi- šejo okrog njih širok lok. Igriška ulica pomeni nekako bliž- njico, ki seka ta lok. Oboje se steka na Stari most. Na sliki je z debelino črte pri glavnih vpadnijcah do obzidja nakazana frekvenca teh zvez v 16. stoletju, ki pa ne more biti bistveno drugačna kot v 15. 5. Prometna osnova Novega trga je Breg. Njegova zveza s Tržaško cesto je brezpomemhina, ker oba vzdržujeta zvezo v isto smer, to je k mopju. Breg je pj-ometno vezan pred- vsem na Mesto. *. Naijkrajša utrdbena linija je u^ndbena linija z gradu proti Ljubljanici ob obeh krakih Mesita, pri čemer sta v Mesto zajeta tudij oba mostova. 132 r-ASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA, SI. 2. Detajl iz velike Valvasorjeve vedute. Stolp j piskačev z vhodom iz strani Mesta • Gradu dio Karlovških -vrat im naprej do Ljubljanice^. Leta 1416 dobi obzidje Novi trg^. Ko so v prviih desetletjih XVlI. stoletja izpopalnjevali 'obizidja Starega im Novega trga, pravd Vrhovec, »jih je ipresenetiilo, da je mesto ineopaženo maraslo za en popolno- ma nov mestni predel« — Mestni irg. Ta mestni predel, ibi je našita j al v XV. stoletju pod Čevljarskim mostom, je bil predmestje Ljubljane. Dobil je svoje obzidje nekako do isrede XVJ. isitolletja. Tako Vrhovec'. Vrhovec je dolgo veljal iza neomajno avtoriteto Ijubljanskegia ^zgodovinopisja in šele razmeroma pozno iso se mčele majaiti nelkatere 'bistvene ipoistavke njegove krono- logije. Predvsem je ZwitteT* dokazal, da je bil Novi trg obzidan visaj že 1. 1307 in da je bil Mestni trg, imenovan po istarem skratka Mesto, obzidan visaj že v XIV. stoletju. Iz- kazalo se je dalje, da je treba Rožno in Hrenovo ullico izvizeti iz obsega isredinjeve- skega Starega trga. Obenem je Melik« 'Opo- zoril na nekatere očiitine neiskladnostd v Vrhovčevi razlagi: Ob^zidanje Starega trga po iiraiji Grad—^Karllovška vrata—Vožarski pot—Žalbjek je očitno neekonomično, raz- širjeni loik na Mestnem trgu načrtno kolo- niziran in pripada sploh najbolj razširje- nemu tipu mest v mašiih deželah, sedanja Študentovska uHca pa je »majprokladnejša in jKJiglaviitna zveza z grajisko trdnjavo«. Tako tudi geografski momenti govore za to, da je Mestni trg minogo istarejišii, kot je domneval Vrhovec. Melik upravičeno dom- neva, da je nastanek Mestnega trga časovno postavljati v čas podeilitve mestnih pravic. Melik ipa je oipoizoril tudi ma eno dzimed bistvenih vprašanj, ki so odločilna za pre- sojo časovnega zaiporedja med Starim trgom in Mestom: če je obzidje med obema mest- nima predeloma potekalo tam, kamor ga po- stavlja Valvasor, potem v obseg« Starega trga ni bilo nobenega mostu, kar je pri najsta- rejšem mestnem predelu presenetljivo. Ker je medhistoriki še prevladoval nedvomni primat Starega trga, je skušal Melik reševati vpra- šanje iS tem, da je premaknil mejini zid proti severu, tako da bi Čevljarski moist prišel na Stari trg. Toda kaj, če je Valvasor svoj zid točno prikazal in če postavimo vprašaj rajši glede aJbsolutne časovine prednosti Sta- rega trga? Melik je dejansko nakazal eno izmed bistvenih vprašanj, ob katerih se ča- sovno zaporedje Stari trg—^Novi trg—Mesto začenja resno majati, vprašanje, o katerem bomo tu (podrobneje razpravljali. Zadnje stanje raziskav o razvoju stare Ljubljane daje Kos v knjižici »Srednjeve- Sl. 4. Pogled s Čevljarskega (Gornjega) mostu proti stavbišču nekdanjega Komuna oz. Tranče 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 3. Mejni sektor med Starim, Norvlm in Mestnim trgom po stanju 1825—1940 Osnovo za rekonstrukcijo podobe stare Ljubljane tvorijo katastrske mape. V gornji risbi je na mapo iz leta 1940 H ■■ 1000) prenesena in primerjana mapa iz leta 1825 i{v ori- ginalu _jlr^80). Debelejše črte kažejo, da se podoba v tem času ni bistveno spreminjala. Tanjše črte prikazujejo linije, ki se od leta 1825 do danes niso ohranile, črtkane pa so tiste linije, ki so bile potegnjene po letu 1825. — Pri risanju pa so se izkazale tudi nekatere diference, ki jih ni pripiso- vati dejanskim spremembam na terenu, marveč verjetno ne- točnosti ene alii druge predloge. Tako je v se\-erni fasadi pod Trančo prišlo v tej skici do pretirane krivine in levi spodnji vogal te hiše ni zanesljivo začrtan. ^Točneje gl. si. 5). Tudi v dvoriščnih paiptijah pod gradom se nekatere j diference brez meritev na iJcu mesta ne dajo vskladiti. {Pri- j merjaj sektor okrog parcele 26). Grajjsko pobočje nad temi i dvorišči je bilo 1. 1825 še gmajna in črtkane linije izkazujejo ■ poznejšo delitev. ! Na risbi so med drugim razvidni: sedanja in stara struga j Ljubljanice, loipe na starem Čevljarskem mostu, ostanki ob- ■ zidja na pare. 25512 in s,premenjeea stavbna 6rta južno od | stavbne parcele 181, kjer so stavbno črto po potresu pomak- i nili nazajj. \ iNokdanja mejna črta med Mestom in Starim trgom se že ; na iej skilci lepo razloči. Pri sedanji Olupovi hiši (st. p. 183) j se ulica lomi. Obenem se lomi tudi fasada hiše na str. p. 15, j skozi katero je nekdaj potekal zid. Tudi severna meja par- i cele 26 poteka očitno po nekdanjem mestnem zid-u proti j gradu. ; ška Ljubljana«". Tuidi njemu je Stari trg najstarejši del mesta. Novi trg nastal vsaj izpred leta ^243 in visaj t začetku XIV. sto- letja obzidan, j>a 'tudi Mestni trg alli Mesto izvira po injegoivem n»nenjn že iz Xl!lll. sto- letja in je tedaj verjetno že oibizidan. Ven- dar je Mesto mlajše od Novega trga. Glede obzidja je Kos že previdnejši od svojih prednikov in mu je obzidje, ki oklepa Stari trg, le še >verjetno« najstarejše. Kosovo delo je prvo obsežnejše delo o stari topo- grafiji Ljulbljane za Vrhoivcem. S kritičnim upoštevanjem velikega števila historičnih virov nudi v mnogem bistveno nove po- datke o razvoju 'stare Ljubljane ra tvori najsollidnejšo osmovo za nadailjnja razprav- ljanja. (Doikumentacije, ki jo navaja Kos, v nadaljnjem praviloma ne bomo podrob- neje citirali, marveč jo predpostavljamo kot znano.) Teza o zaiM)A'rstju: Stari trg—Novi trg— Mestni trg (Mesto) -torej še danes stoji, bi- S'tveno pa je spremenjeno datiranje na- stanka teh treih mestnih delov, ki je po Zwittru, Meliku in dokončno po Kosu za vse tri mestne dele pomaknjeno nazaj, ndkako v Xililil. stoletje. Ali ne nudi že to dejstvo samo povod, da začenjamo dvomiti tudi o samem, doslej uveljavljenem zapo- redju? Pr\Ti dvom je javno izrekel Suind'* v oceni Kosove knjige. Ime Novi trg mu ne izMju- čuje vsaj sočasnega nastamka Starega in Mestnega trga, če ni bil zadnji sploh naj- sitarejši. Za prvenstvo Mestnega trga mu govore starejši urbanistični elementi zlasti v območjiu Ribjega trga, stavbne faze na ljiubljainis;kem gradu in tudi starost šenklav- ške cerkve. Zdi se mu zato potrebno kritič- no preveriti trditve o prvotnem rotovžu na Starem trgu. Medtem ko se sam omejmje predvsem na navedbo takih urbanističnih momentov, se mu zdi potreibno, razvozlati še celo vrsito neraziskainih vprašamj, ki jih odpira Kosova publikacija, pri čemer naj bi se po'leg pisanih dokumentov upoštevali med drugim tudi drugi še ohranjeni vidni srednjeveški stavibni elementi. 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Priprave za drugo knjigo Zgodovine Ljub- ljane nam nujno narekujejo, da ponovno načnemo na videz davno rešena, a dejansko zotpet odprta vprašanja iz starejše zgodo- vine Ljubljane. * Zdi se, da je osnovna pomanjkljivosit dose- danjih raziskav o tem vprašanju v tem, da avtorji predpostavljajo v bistvu samo tri razvojne faze: Stari trg—^Novi trg—^Mestni trg (Mesto), pri tem pa premalo upoštevajo možnost, da 'bi vsak izmed teb mestmih pre- delov imel tudi isvoje razvojne faze, ki bi se križale z razvojnimi fazami drugega mest- nega predela. Drugič premalo razlikujejo med nastankom mestnega predela in med nastankom njegovega obsega in končne urbanistične podobe in.tretjič premalo raz- likujejo med maistankom mestnega predela in postavitvijo njegovega obzidja. Z drugi- mi besedami: Pri dosedanjili opdisih dobd bralec vtis, da posamezni mestni predel na- stane, dobi obseg in uribanistično podobo pa še obzidje tako reikoč na en mah. Le tako je moči razumeti trditve alM domneve o prvem obzidju okrog Starega trga, čeprav iz nekoliilko novejšega časa vemo, da na pri- mer Stari trg pod Višnjo goro ni bil obzi- dam in da je obzidje dobilo šele mesto Viš- nja gora, ki je nastalo nad mjim. Kolikor pa se ponekod upošteva možnost raznih raz- vojnih faz posameznega mestmega predela, se iz tega ne izvajajo komsekvence v sploš- nem sklepu. Pri nadaljnjem razpravljanju se bomo predvsem omejili zgolj na vsprašamje nasel- binskega razvoja, ki ima neposredno zvezo z današnjo Staro Ljubiljano, to je že več- krat omenjenih treh predelov. Zato ne se- gamo v predzgodovino, v amtilko pa samo to- liko, kolikor je potrebno opozoriti na njene neposredne vplive. Tudi me segamo v nasta- nek predmestij, ki tvori vprašanje zase. Zaradi boljšega razumevanja je treba na- dalje opozoriti na eno izmed bistvenih pred- postavk pri uporabi uribanistične dokumen- tacije: Splošno priznano je in za razvoj Ljulbljane tudi sicer za zadnja stoletja do- gnano, da je enkrat uveljavljena parcela- cija, izlasti pa načrtna parcelacija, izredno trdoživa im da se le izjemama spreminja z enkratnimi, praviloma prisilinimii ukrepi, ki pa večinoma zajemajo le posamezen manjši kompleks. Tako se celo današnje glavne ulice po nekdanjih 1 julbljamskih predmest- jih ipo svojem poteiku večinoma ujemajo z neikdanjimi nezazidanimi poljsikdmi potmi. Edina zgodovinsko znana siprememba urba- nističnega koncepta v starejši dobi je spre- memba trikotnika okrog šentjakobske cer- kve ob 'jx)Sitavitvd jezuitskega samostana in kolegija. Seveda ise s posameznimi pogodba- mi med sosedi včasih izvrši 'kaJka nebistvena kordktura mejne črte, vendar praviloma nikdar v takem oibsegu, da bi bistveno sipre- minjala osnovno 'razporeditev naselja. Ta tndoživost je razumljiva, če pomislimo na 'konservativni značaj zasebne zemljiške last- nine na eni strani in ma izredno zapletene im počasne postopke za urbanistično rešitev že zazidanih površin v zvezi z razlastitve- nim postopkom na drugi strani, pojave, ki so nam po zapletenem postopku znani še iz novejše dobe. Prvo naselbinsko obdobje po naselitvi Slovencev moramo isikati v doibi pred na- stankom gradu, ki je gotovo staJl že, preden se prvič omenja Lj^ubljana 1. Iil44. Ozemlje Stare Ljiubljane je bilo v tem času nase- ljeno ali pa je bilo vsaj v neposredni bližini naselbine, kot ddkazujejo grobovi na No- vem trgu iz IX. stoletja in blizu Novega trga ter .jjiri Šempetru iz X. stoletja.'^ Nepo- srednih vplivov te naselitve ma Staro Ljub- ljano kot mesto ne moremo predpostavljali. Vsekakor je šlo za agrarne naselbinice. Drugo maselbinsiko obdobje Ljubljane za- čenja z ljubljanisikim gradom. Da bi se bili SI. 5. Del načrta za prezidavo hiše st. p. 183 (Olupova j hiša) iz druge pol. XIX. stol. (MALj., zbirka načrtov), j Črtkani četverokotnik nepravilne obliike, je stavbna par- ] cela, ki je bila dotlej samostojna. (Na naših tlorisih prostor J E.) To stavbišče, (prvoitno je tu skoraj gotovo mesnica, nato : del Tranče, nazadnje Jagirova hiša), se je vključilo v so-: scdno stavbo šele konec preteklega stoletja. Kol je iz načrta razvidno, je bilo celotno sevemo-zahodno krilo postavljeno na novo in pri tem obstoječa fasajda na SV delu zgradbe razširjena tudi na novi trakt. (Reproducirano je I. nadstropje. Pritličje gl. si. 6.) 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 6. Rekonstrukcija stanja okoli nekdanje Tranče s pritličji hiš za dobo okrog 1800 Rekonstrukcija je v glavnem izvršena po ohranjenih stavbnih načrtih za adaptacije obeh hiš ob Tranči, ki poda- jajo le posamezne partije hiš. Tisti deli hiš, za katere ni stao-ih načrtov, so zato zarisani po sedanjem stanju (črtkano). A. iMestno obzidje ob Ljubljanici! iz začetka 16. stoletja, vključeno t sestav hiš, ki so se z Mestnega trga širile proti reki. >B. Vogalni obokani prostor današnje hiše pod Trančo 2 (st. p. 251), s stehrom v sredi, ki po načinu zidave izvira najbrž iz let okrog 1500, ko je bila očitno predelana dote- danja hiša. Ta prostor, kii je bil zidan za trgovski >velb<, je bil predelan leta 1885 z odstranitvijo stebra in name- stitvijo današnjih traverz. C. Ceviljarski most s prodajalnami ob straneh. Prodajalne so se vrstile prav do obeh hiš, tako da z mostu ni bilo neposrednega prehoda na- breg Ljubljanice, ob ka*eri tedaj še ni bilo ceste. D. Prostor nekdanje Tranče, ki je stala na obokih čez cesto. E. Hiša, ki jo je 1. 1790 postavil Jager in ki je bila podrta konec .preteklega stoletja. Severno linijo je 1. 1789 določil magistrat za zazidavo, pri čemer so zvezali vogal ' zadnje trgovine na mostu z vogalom južne hiše. Na mestu te hiše so prej stala stanovanja sodnih slug in stolonoš, ki so spadala k Tranči. Verjetno je bdlo tu tudi stopnišče za ■ Trančo. Ta, prejšnja zgradba je imela očitno pravokotno ' obliko. ] F. Osrednji del južne hiše, sedaj Stari trg 2 (st. p. -83), ] znane po sedanjem lastniku kot Olu/pova hiiša. i G. iMesto nekdanjih mestnih vrat. 1 H. iSe danes vidni stolpič ob tej hiši, ki je še do nedav- i nega na levi slonel na konzoli. Dokumentacija: Za st. p. 251: akt 5526/81 '(MALj Reg 1/992), 9744/85 <(MA.Lj Reg 1/993), «639/99 ^MALj Reg I/lil53);'| današnje stanje (črtkano) po narisu Okrajnega spomeniškega ^ zavoda. Za st. p. 183 nedaiiran načrt v posebni zbirki načrtov Mestnega arhiva. Današnje stanje (črtkano) po načrtu, ki. ga ima lastnik hiše. ((Merilo 1 : 500) 'i pod gradom naseljevali ministeriali, kot meni Vrhovec, je pač možno le v zelo majhni meri. Ministeriali so hili spočetka deloma na samem gradu, deloma na utrjenih posto- jankah ljubljanskega fevdalnega ozemlja, kalkor vemo iz poznejših časov na primer na Jeterbenku, Polhovem Gradcu itd. Tudi ne kaže, da bi bila tedaj ina ozemlju Stare Ljubiljane nastala kaka vas v ipravem teda- njem j>omenu besede, to je skupnost pod- ložmih enodružinskih kmečikih gospodarstev. Pač pa je izelo verjetno nastal ina tem ozem- lju kak fevdalni dvor fcot gospodarsko sre- dišče gospostva. Najdba silosov na Novem trgu^' iz XI. ali Xn. stoletja amogoča dom- nevo, da bi bil taik dvor ndkje v bližini, morda na poznejšem -sedežu križevniške Ko- mende. Saj je za to dobo neštetokirat izka- zano, da so vladarji ali visolki fevdalci po- deljevali svoje že obstoječe dvore kakemu redu. Drugi dvor ali poznejši dvor utegne biti 'nekdanja vicedomisika palača na mestu sedanje luniverze. Kolikor pridvoirni hlapci in dekle (mancipiji) niso bili nastanjeni na samem dvoru, so imeli svoje i>osebno biva- lišče (mancipialno naselje). Po svoji podoibi 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA bi takemu naselju utegnilo ustrezaiti Kra- kovo, vendar bi bila vsaka zadevna trditev gola hipoiteza. Na Starem trgu dvora ali mancipialnega naselja vseikakor me smemo iskati, ker je tam manjkalo ipraveiga agrarnega tcTena. S tem pa ni izključeno, da se v bližini stav- bišča poiznejiše šentjakoibske cerkve niso na- seljevali posamezniki, kd so imeli opravka na samem igradu, ali ki so isi sicer obetali kakega dohodlka od bližine gradu. Vendar to naselje nikakor ni mo'glo biti miti ve- liko, niti pravo tržno ali mestno in nimamo o njem zanesljivih sledov. Možnosti za taka nenaertna majhna naselja pod Gradom pa je seveda še več. Nedvomno je grad kaj kmalu dobil tudi svojo zvezo na ono stran Ljubljamice z mo- stom. Misliti moramo l)loika« hišic, to je kompleksa med Salein- drovo in Ribiško, današnjo Križevniško ulico. Pogled na zemljevid nas mora o tem prepričati fel. si. 1). Rimsko cesto kot magi- stralo in živiljenjsko os Starega trga mora- mo torej izločiti. Rimska cesta je dejansko igrala vlogo v irazvoju Ljubljane, toda v i SI. 8. Rekonstrukcija stanja okoli Tranče sredi 17. stoletja Za podlago nam služi prejšnja rekonstrukcija za dobo okrog 1800. Na starejše stanje moremo sklepati deloma na podlagi predloge, deloma po Valvasorjevih risbah, deloma pa po ohranjeni pismeni dokumentaciji. A. Obzidje (gl. legendo pri si. 6). B. Starejše jedro hilše pod Trančo 2 (gl. legendo pri si. 6). C. Čevljarski most (gl. legendo pri si. 6). C. Prostor nekdanje mesnice, ki si ga je med 1560—1570 dokupil lastnik hiše B Gašper Hochstetter in nanj postavil novo hišo, torej sem razširil svojo hišo. (SpitaJski urbar v SKALj. iz prilbl. 1568 tol. 1. pravi, da si je postavil H. hišo tam, kjer je bila prej mesnica >na gornjem mostu pri ko- munu na spodnji strani«). D. Tranča ali po starem komun, v 17. stoletju mestni zapori. Poslopje je bilo dvonadstropno in je stalo na obokih čez cesto. Stebri so zarisani le zaradi nazornositi. Njiliovega točnega števila in mesta ne poznamo. Tranča skupaj s trak- tom E .(gl. spodaj) je bila na mestu prejšnje Tranče na novo sezidana 1. liMl—1*32 (MAlj God XIII/«—50), zato se je še v 18. stoletju imenovala tudi Nengebeu ali Novo zidanje. E. Stranski trakt Tranče s stanovanji, v pritličju najbrž trgovski) velb. Po legi in po analogiji s prostorom C bi mogli sklepati, da je tudi na tem mestu prvotno stala mesnica. F. Osrednji del >dežeJnomaršalske«, t. j. tedaj Auersper- gove hiše. G. iMestna vrajta, ki so jih podrli v začetku 17. stoletja. H. Stolpič na Auerspergovi hiši, ki ima morda še kako zvezo z nekdanjim obzidjem na tem mestu. I. Obzidje, kii je še 1. (1673 stalo in je bilo tega leta vzidano v hišo, ki je združila obe sosedni hiši oz. stavbišči. Ob tej priložnosti je bilo na več krajih prebito. J. Današnja st. p. 182 (h. št. i). Hiša je bila sezidana 1. '1652 — v nekoliko manjšem obsegu — za kruharno, na mestnem svetu, ki tedaj ni bil zazidan. Na tem mestu so po Valvasorju doslej domnevali nekdanji rotovž, o katerem se- daj ugotavljamo, da je bil dejansko onstran Auerspergove hiše na »Komunu« ali poznejši Tranči. Rekonstrukcija seveda v podrobnosti ne more bitii povsem točna. Zato okna in vrata sploh niso zanisana, notranji zidovi pa tudi niso povsem zanesljivo začrtani. (Merilo 1 : 1000) ,, drugem smislu, iin preden se povrnemo k Staremu trgu, je treba predhodno pojasniti to vprašanje na podlagi anailize srednjeve- ških 'trgovinsikih zvez v Ljubljani din nepo- sredni bližini (gl. si. 1). Kjer je stara rim- ska cesta iz Trsta in Ogleja trčila nekje pri današnjem Lovcu na emonsko obzidje, se je v srednjem veku začel kup razvalin, čez katerega se je ndkdanja rimska cesta le s težavo in v vijugah zopet prebila proti vzhodu, dokler se ni v že označenem pravo- kotniku ob Gosposki ulici sploh izgubila. Ko se je začel oživljati promet, se je izato cesta pred neikdanjo Emono, sedanjim Gra- diščem, odcepila na levo, to je proti severu in obšla Emono. Od njenega severovzhod- nega vogala pa si je nato poiskala diago- nalo čez današnji Muzejski itrg in se nekje pri sedanji pošti zopet priključila drugi rimski cesti, ki je od tod vodila proti severu (čez Trojane) oziroma z odcepa pri Ajdov- ščini na Gorenjisiko. Prometni vozlišči sta bili torej pri pošti in na Ajdovščini. Zvezo na nekdanjo rimsko cesto proti Dolenjski so od vozlišča pri pošti potegnili čez Stari most (Tromostovje) in ob jugozahodnem ob- ronku gradu. Pešci in jezdeci pa so si od zahodnih emoniskih vrat poiskali čez razva- line — Gradišče bližnjico na Stari most i>o današnji Igriški ulici. Emonske ceste toirej neposredno na tloris stare Ljiubljane niso vplivale, pač pa so vplivale stare rimske vipadnice v novi kombinaciji s Starim mo- stom. Vanj so se skoraj lijaJkasto usmerile stara gorenjska, primorsika in štajerska ma- gistralla, z druge strani pa je k njemu vo- dila dolenjsika magistrala. Statistika bla- govnega prometa pri mestnih vratih iz konca XVI. stoletja izlkazuje^'', da je ogrom- na večina trgovskega prometa vodila skozi Spitalska vrata, znatno manj skozi Karlov- ška, še manj skozi Poljajiska, skozi krdžev- niška in vicedomska vrata pa skoraj nič. Potek vpadnih cest, ki je po doslednem ovinku okrog ruševin Emone očitno zgod- njesrednjeveški, in notranja 'zazidava mesta ddkazujeta, da je taka koncentracija bla- govnega prometa na Stari most vsekakor za srednji vek prvotna, le da o tem nima- mo številčnih podatkov. Tudi za blago, ki je prihajaJlo po Ljub- ljanici, ni nič kaj verjetno, da bi se usmer- jalo v Stari trg. Kako naj si razložimo na- staneik pristanišča ina Bregu (torej na levem bregu Ljubljanice), ki naj bi služilo potre- bam desnega brega, to je, s ponovnim na- kladanjem in prevažanjem na desmi 'breg? S Starim trgom kot najstarejšim tržiščem v Stari Ljubljani prihajamo torej v pre-> 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cejišnjo zadregio. Najbolj mikavjio hi bilo, da bi njegovo iprvenstvo sploh zavrgli in poiskali prvo tržišče pri Starem mositu, to- rej že kar v Mestu. To pa bi bilo upravičeno le iedaj, če bi mam bil znan iz okolliških de- žel vsaj en primer, da more i(StaTi) trg na- stati oib mestu še i>otem, ko mesto že ob- staja. Toda analiza imen Stari trg'' takega sklepa ne dopušča in tudi patrocinij sve- tega Jalkoba, ki igra meko vlogo v poznejši ljubljanski mestni avtonomiji, govori proti temu, da bi Staremu trgu na vsej črti od- vzeli prednost. Iz te obojestramske zadrege nas more po mojem mnenju rešiti samo upo- šitevanje dejstva, da se tudi trgovina ni uveljavila ma mah v vsem obsegu in v vsej intenzivniostli, marveč da imamo tudi tu razne razvojne stopnje. Stari trg je po svoji lokaciji prav lahko prihajal v poštev za na- selitev malih dbrtnikov in za maloprodajo njihove irobe potrošnikom v okolici, pa tudi za trgovski promet na srednje razdalje, zla- sti med koroško-gorenjsko jjlatjo na eni in dolenjsko platjo na drugi strani. Morda je tudi prikladen datum letnega .žegnanja pri- tegnil največ trgovskega prometa na staro- trški letni sejem, tako da se na njem ljudje v večji meri ukvarjajo s trgovino in da dobi prvi pravico tedenskega sejma. Razni taki momenti so vplivali ma to, da se je na jugu gradu razvil prvi »Trg«, ki pa nikakor ni mogel biti znaten, vsekakor omejen na razmeroma majhen prostor in na majhen trgovski akcijskii radij. Stari trg kot prva trgovska postojanka na ozemlju Stare Ljubljane pa mi mogel dolgo obdržati svojo prednost. Oživitev trgov- skega prometa na dolge razdalje je pred- vsem okrepila staro zvezo med morjem in Panonijo čez Trojane, obenem pa tudi pro- met na Ljubljanici. Lega Starega trga je bila zilasti za prvo transverzalo zelo od rok, za priistanišče pa je bil Bireg najpraklad- nejši. Interes mestnega gospoda je zahteval, da se tudi morsko-pamonska transverzala, ki je ipotdkala onstran Gradišča, zajame v na- selbino in da se s prisilnostjo ceste (Stras- senz-svang) potegne ATanjo. Mestni trg, iz var- nostnih razlogov umaknjen pod grad, ali po starem »Mesto«, je nastal iz teh potreb. Iz- bira prostora za Mesto priča o načrtni usta- novitvi mestne naselbine s tem, da so že obstoječe prometne zveze odvrnili od prvot- ne neposredne linije in jih čez Stari most koncentrirali pod gradom. Oživitev Brega pa je začela krepiti tudi na drugem bregu Ljubljanice neagrarni element. Zdi se, da je tu križevmiška kolonizacija že prva izgu- i bila agrarni značaj s tem, da so se križev- niški podložniki posvetili ribištvu (Ribiška' ulica, danes Križevmiška ulica). Da se je to; prebivalstvo nato posvetilo tudi težaškim! poslom ma Bregu, kaže po mojean ime druge,: vzporedne ulice: Salendrova ulica, nemški Salendergasse, kar prihaja najbrž od /popa- čenega Zuliindergasse — ulica pristaniških delavcev. Toda medtem ko so bile na kri-j ževniikem delu Novega trga za razvoj mest- ! ne naseilbine ovire družbenega značaja (pod- : ložništvo zemljiškemm gospostvu), so bili' pogoji na severnem delu drugajčni. Tu je: bila zemlja še last mestnega gospoda, kar • je olajšalo prehod teh zemljišč v svobod- nejše oblike zakupa in s tem naseljevanje meščanov v bližini Brega. Edino tako si je moči razložiti nastanek j Mesta in Novega trga v zvezi s Starimi trgom. Stari trg je rezultat male obrti in; trgovine na sirednje razdalje v dolenjsko i smer, Mesto je rezultat trgovine na velike' SI. 9. Detajl Iz male Valvasorjeve vedute, sektor med gradom in Gornjim (Čevljarskim) mostom Potek obzidja od stolpa piskačev proti južni fronti Auer- spergove (Olupove) hiše je precej točno zarisan. Na notra- njem robu Mesta stoji ob obzadju stavba, ki ima verjetno z obzidjem neke zveze, a doslej še ni točneje raziskana. Kom- pleks Tranče je precej točno zarisan, levo od nje pa je nekaj hiš izpuščenih. Zadaj poteka obzidje Starega trga, vendar zasukano proti zahoda. 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razdalje po morslko-panomisiki trainsverzald, Novi trg pa rezultat Brega. Če gledamo stvar s tega gledišča, ipostane seveda zelo problematično, ali je Noti trg nastal pred Mestom ali le pod njegovim vplivom. Prometna zveza Brega z Mestom i'n ne s Starim trgom kaže vsekaikor, da se je iNovi trg razvil zadnji. To do neke mere potrjuje tudi listiina iz deta 1344". Ta listina določa lego neke hiše na Starem trgn enkrat z besedami »v j^rednjem mesitu, na Starem trgu«, drugič pa »v Starem meistu, na Sta- rem trgu«. Kos tdlmači to dikcijo kot pleo- nazem in posta vil ja enačbo: Stari trg = staro mesto = sprednje mesto, pri čemer meni, da je pisec govoril o siprednjem mestu pač zato, ker je gledal s Starega trga. Toda na ta način bi bila označba »sprednji« popolnoma odveč, ker bi ustrezala za vsak mestni pre- del, na katerega bi se kdo postavil. Po mo- jem ne gre za pleonazem in je položaj oipi- sam s stališča gradu. Staro ali sprednje me- sto sta Mesto in Stari trg, novo ali ooikrajš- nje mesto kot antiteza pa Novi trg. Stari SI. 10. Detajl večje Valvasorjeve vedute s sektorjem med gradom in Trančo Obzidje Mesta proti Staremu trgu je očitno zarisano v spodnjem poteku preveč proti (desni. Tudi tu vidimo na notranjem robu Mesta ono zgradbo ob obzidju. Tranča je zaznamovana s št. 14. Kompleks levo od Tranče podoben kot pri maili veduti, nekaj hiš je izpuščenih. Desno od gradu so viidne Sance, močno zasukane proti jugu. i trg je torej del sprednjega ali starega me- sta. Vendar moramo poudariti, da iiz te en- kratne in osamljene dikcije, ki je povrhu še irazmeroma poizna, ne smemo ne v enem ne v drugem smiislu izvajati določaiih skle- pov. Ne moremo pa pritegniti mnenju, da bi bilo Mesto dobilo ime Novi trg, če bi bilo nastalo takoj po Starem trgu in pred na- seljem onstran Ljubljanice. Mesto je bilo že spočetka ustanovljeno v pravnem statusu mesta in zanj ime trg pač ni prihajalo v poštev. Pač pa smemo iz imena Novi trg skle- pati, da ga takoj spočetka še niso pojmovali kot mesto. To vprašanje pa je povezano s pravnozgodovinsko problematiko in si ga moramo pridržati za drugo priložnost. Ce gledamo stvar zgolj s topografskega gledišča, vprašanja razmerja med Mestom in Novim trgom zaenkrat ne moremo z gotovostjo re- šiti, pač pa govori nekaj indicov za to, da se je Novi trg razvil kot tržno oziroma kot del mestnega naselja pod znatnim v^silivom že obstoječega Mesta, s čimer pa prejšnji zametki v tej smeri niso izključeni. K temu je še pojasniti, da je naziv Mestni »trg« no- vejšega nastanka. Kar se tiče samega nastanka treh naiselij Stare Ljubljane torej izalkljnčujemo, da mo- ramo domnevati več starejših naselbinskih jeder, od katerih je prve tržne pravice pre- jel Stari trg, prvi mestni status pa Mesto. Novi trg se raz\'ija verjetno precej vzpo- redno z Mestom. Poudarili pa smo že, da je treba od nastanka naselitvenega jedra razlikovati nastanek injegovega obsega in trajnejše naselitvene podobe. Zdi se, da doslej uve- ljavljena naziranja predpostavljajo, da se je v vseh treh mestnih deliih naselitvena po- doba, kakršna je bila uveljavljena v XVI. stoletju, uveljavila že ob nastanku posa- meznega dela. Tu nuoramo uvesti nekoliko ostrejše razlikovanje. Že po dosedanjih izvajanjih moramo v vsakem izmed treh mestnih predellov ločiti idve razvojni fazi: prvič prv.otno in spontano ter drugič na- črtno parcelacijo in kolomizaeijo. Nenačrtno ali spontano fazo moremo, kakor Sumi pra- vilno ugotavlja, dokazati le v majhnem jedru Mesta (le da se nam ta moment ne zdi dovolj odločilen, da bi OVIestu kot takemu pripisovali največjo starost). Na Starem trgu sledov te faze ni, vendar Melik dopu- šča, da bi bila nekje v kompleksu, ki so ga jezuiti podrli. Čeprav glede na točno tri- kotno razdeilitev tega kompleksa tudi to ni 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prav gotovo, je vendar verjetno. Za Novi trg domneva Snmii majistarejši kompleks zazidave oib Čevljarskem mostu in mogoče še v delu židovske četrti, vendar velja to za meščansko -zazidavo, medtem ko smemo koloinizaciji križevniških mancipijev ozi- roma podložnikov že prej pripisovati na- črtinost, in torej kljub načrtnosti večjo sta- rost (Ribiška in Salendrova ulica). Ne glede na vprašanje lokalizacije prvot- nih jeder pa tiči glavno viprašanje, ki si ga zastavljamo, v tem: ali je Stari trg kot prva tržna naselbina tudi prvi dobil tisti obseg iin načrtno podobo, kakršmo poznamo danes? Da 'načrtna iparcelacija Rožme in Hrenove ulice ni prvotna tržna parcelacija, ker ti dve ulici nista bili sestavni del trga, je že tako dognano. Toda kaj je z ostalim kom- pileksom Starega trga, ki ima obliko roga z vrhom blizu Tranče in osnovo med današnjo Florjansko cerkvijo iin Zvezdarsko ulico? Glede na gospodarsko bazo, ki smo jo ugo- tovili za prvotni Stari trg, mu talkega ob- sega prvotno nikakor ne moremo pripisovati. Kakor bomo pozneje ugotovili v zvezi z ob- zidjem, tudi ni mogel pred nastanikom me- sta segati v bližino Tranče, ker bi sicer obzidje Mesta objdlo lahko vsaj del Starega trga. Parcelacija Starega trga je le loigično nadaljevanje Mesta in tako postane močno dvomljivo, ali je dobil Stari trg svojo kla- sično načrtno naselitveno podobo prej kot Mesto. Tako ne moremo izključevati, da ne bi bil po ustanovitvi Mesta kak krej^kejši načrtni poseg vplival na končno oMikova- nje naselitvene podobe Starega trga. . Zastavljeno vprašanje moremo torej le delno rešiti: Svoj polni obseg kot načrtna mestna naselbina je z enim mahom v glav- nem dobilo le Mesto. Za Statri trg to ni ver- jetno, za Novi trg tudi ne v taki meri. Vprašanje, kje je prvi načrtni delni kom- pleks in kako isi ti delni kompleksi med se- boj slede, pa je nejasno in ga bo najbrž sploh težko pojasniti. Namenoma smo kot zadnje pridržali vpra- šanje mestnega obzidja, ker bo treba tu naj- bolj bistveno odstopiti od dosedanjega mnenja. Predvsem moramo ugotoviti, da ni niikakega dokaza, da bi bil Stari trg prvi. obzidan. Ce pa takega dokaza nii — ali ni; najbolj narav-no domnevati, da je bil prvi i obzidan tisti del Stare Ljubljane, ki se je! imenoval Mesto? Ali je logično, iskati prvo \ obzidje okrog Trga, pa pustiti Mesto odprto j in nezazidano? Dokler so domnevali nasta- nek Mesta nekje v XV. stoletju, je bilo to SI. 11. Pregled s Starega na Mestni trg Na mestu nekdanjih vrat iz Mesta proti Staremu trgu se lomijo fasade hiš. Puščice kažejo na te prelome, po ka- tciih moremo sklepati na točnejšo lego vrat na tem stvetu. a) Nekdanja Auerspergova, sedaj Olupova hiša, vogal ob obzidju. b) Nekdanja Andrejčičeva hiša, ki je bila zelo ozka in je izpolujevala vrzel med starim kompleksom mesta in ob- zidjem. Po Valvasorjevi rokopisni veduti je bila to eno- kapnica, obrnjena na obzidje. c) Na tem mesftu je bila do 1675 v glavnem pušča, le ob cesti je stal manjši objekt. To je bil prostor pred obzid- jem. Na tem prostoru je bila omenjenega leta postavljena hiša, spojena z bilvšo Andrejčič&vo hišo tako, da je obzidje (puščica) prišlo v notraujščino hiše. Še nekako razumljivo, toda brž ko se nam \ nastanek vseh treh mestnih predelov j>o I Zwittrovih in 'Kosovih dognanjih pomakne i nazaj, neikalko v XIII. stoletje, pa domneva o prvem 'obzidju okrog trga močno izgubi J na verjetnosti, ali točneje — postane sploh j neverjetna. Listina iz lota 1243, ki prva omenja ljub- ljansko obzidje, govori o Ktav'bišču, ki ga je Španhajmovec kot mestni gospod po- delil Jurkloštru »v Ljubljani med obzidjem mesta« (in Laibaco intra murum civitatis). To besedilo lahko raKlagamo na dva načina. Prvič bi lahko rekli: če je Jurkloštrska hiša ma Mestnem trgu, potem je bil ta že ■ tedaj obzidam. Toda kje je ta hiša bila, ne\ vemo. Drugič bi lahko rekli: naziv Mesto) ima v srednjem veku Mestni trg, torej je civitas — Mesto, ki ima obzidje, in jurklo- štrska hiša je na mjem. Osebno se mi zdi druga interpretacija naravmejša in prepro- stejša. Res pa je, da še ni do kraja prepiič- Ijiva. Zato maj pregledamo še neikatere druge momente topografske in listinisike do- kumentacije. Ze sama lega Starega mostu (Tromostovje), j po katerem se je ves cestni promet na dolgeJ razdalje stekal v Ljubljano, govori za to,] da ISO načrtno zasnovano mesto z vsemi te-j danjimi atributi, zlasti obzidjem, zasnovali: pod gradom tam, kjer je most prestopil na desni breg Ljubljanice. Še močneje pa govori za to princip racionalnosti pri zi- 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SI. 12. Rekonstrukcija stanja okoli Komuna (bodoče Tranče) In mestnega obzidja za 14. stoletje Podlago tvori rekonstrukcija za 17. stoletje, starejše sta- I nje ije vneseno po pisani dokumentaciji v zvezi s presojo i novejšega stanja. Popolna eksaktnost takih zarisov seveda i ni dosegljiva, moglo pa bi se to aU ono precizirati s pomočjo ! sondažnjih izkopov. Zidovi oz. stene so zarisani s približno : enako debelino, vendar je treba računati s tem, da je ver- jetno ta ali ona stena še lesena in torej tanjša. A. Obzidje, ki za to dobo nit dokumentirano, a je mo- ; goče vsaj delno že obstajalo. Zarisani sta dve možnosti: ■ stavbne T)arcele se končajo ob obzidju ali pa so potegnjene ■ prodi vodi. B. Ogalna stavba (gl. legende pri prejšnjih slikah). B 1. Druga hiša, kise je pozneje združila z vogalno hišo B. ! C. Gornji most, o katerem pa ne vemo z gotovostjo, ali PO mesnice stale nu njem po vsej dolžini in samo ob stikih \ 7 Ijregom. ; C. Mesnica, ki je v 16. stoletju pripadla k hiši B. ■ D. .Komun (gl. legendo pri prejšnijih slikah). ' E. Verjetno mesnica, katere stavbišče je pozneje pripadlo ; h komunu, ki je tu dobil svoj stranski trakt. F. Porgerjova hiša, ki je okrog 1400 bila najbrž last kaplana Plankla, nato pa je bila last Celjskih grofov. Her- man jo je dal v fevd Ostermanu s Kamnika, vicedomu Kranjske. Sredi 15. stoletja je prešla na Cmomeljske in od njih na .\uBrsperge. (Gl. tudi legende pri prejšnjih slikah.) G. Vrata, kjer se gre >ven čez most na Staini trg«. H. Stolpič (gl. legende pri prejšnjih slikah), o katerem, pa ne vemo, kdaj je nastal. I. Obzidje med starofrškimi vrati in gradom. J. Poznejše stavbišče kruharne, tedaj še mestna gmajna z jarkom. K. Obzidje pri Porgerjevi hiši, o kaiterem ne vemo, ali je potekalo proti vodi, ali pa je v pravem kotu odvilo proti mesnici. Nakazani sta obe možnosti. Med obzidjem in hišo moramo domnevati obrambni hodnik. L. Na tem prostoru vemo, da je pozneje .stal stolp pi- skačev kot mestni stolp. Ali je stal že v 14. stoletju, ni gotovo. M Grad (iMerilo 1 : 1000) , davi oibzidja, kii ga poudarja Melik: »Prin- cip doibre in lažje obrambe (mi bi dodali: in princip ekonomičnosti) je zahteval, da se je s čim krajšim olbzidjem obdal čim manjši (sic!) prostor.« Pogled na zemljevid nas pre- priča, da je obzidanje Mesta pač najbolj v skladu s tem načelom. Prvotno je v bistvu za isilo izadoščalo postaviti kakih 100 m dolg zid proti Poljanam in kakih 20 metrov dolg zid proti Staremu trgu. Pozneje so lahko potegnili ta dva zidova v ravni črti proti gradu, pri čemer so gradbeni material lahko koipali na mestu isamem. Celotno staro ob- zidje Mesta je na ta načain merilo v hori- zontalni projekciji na jugu 160, na severu pa 250 metrov, skupaj 410 metirov, pri če- mer je več ko dve tretjini zajete površine primerne za stavbišče. Nekoliko manj ra- cionalen je v tem pogledu Novi trg. Na tem skoraj pravokotnem trgu je bilo treba obzi- dati kar tri stranice z obradjem v dolžini pribl. 550 metrov. Toda tudi ta obzidava je imela svoje prednosti: izkoristiti je bilo moči ostanke vzhodnega emonskega ob- zidja, na katerega so postavili srednjeveški zid, emonske razvaline so nudile v bližini dober gTadbeni material in en vogal, če ne oba ista bila že itak utrjena kot fevdalna sedeža. Razen tega je to obzidje omogočalo ftoprocentno izrabo zazidanega prostora za stavbišče. — Najmanj racionalen m ob- zidavo je nedvomno Stari trg. Zanj pravza- prav niti ne vemo, kako je M prvotno ob- zidan. Da prvotno obzidje ni moglo potekati tam kot v XVlI. stoletju, poudarjata že Me- lik in Zwitter. Zato bi mogli to oibzidje po- staviti kvečjemu nekje ob Rožno ulico, čeprav doslej ni csa to nikalkega dokaza. Vzemimo zaenkrat, da je bil Stari ,trg obzi- dan prej kot Mesto in da je njegovo se- verno obzidje blizu Tranče (160m), jnžmo pa ob Rožni ulici (250m). Ostane nam na grajskem grion še vedno odprto krilo v dol- žini 300 metrov. Ce hočemo še to odprto krilo zavarovati z obzidjem, bi Stari trg zahteval minimalno dolžiino 710 m, pri tem pa bi za stavbišča prišla v poštev le zelo slaba polovica oibzidanega sveta. Postavitev obzidja je bila draga investicija in bi bila še danes. Morali bi prisoiditi našim davnim prednikom precejšnjo mero nerazsodnosti, če bi trdili, da vsega tega niso ob obzidavi mesta premislili. Pri tem pa prvotno obzidje na črti Rožne ulice ni nič kaj verjetno. Po tej liniji bi iz utrdbene zveze izpadel stolp Padav, ki je tvoril ravno njeno jedro. Ra- zen tega že Kos ne izraža dvomov o Valva- sorjevem poročilu, da so stolp Padav zvezali 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z giradom šele v drugi polovici XVI. sto- letja.'^ To pa vendar pomeni, da je bilo dobrih 300 metrov dolgo krilo med gradom in stolpom dotlej neutrjeno! Ce je linija Padav—^grad neutrjena in če je linija Pa- dav—Zabjek recentna, linija Rožna uHca pa malo verjetna — kje pa je potem bilo prvotno srednjeveško obzidje Starega trga? Vse kaže, da so se zelo dolgo časa zado- voljevali IS tem, da je Stari trg zaščiten iproti severu in vzhodu z gričem, ki ga branita grad in Padav% na zahodn z Ljubljanico, na jugo- vzhodu ipa z močvirnatimi Prulami, ki jih nadzoruje Padav pa še morda ka;ka posa- mezna utrdba, ne pa sklenjeno obzidje. Po vsem tem se moramo resno vprašati, ali ima domneva, da bi bilo najstarejše obzidje, ki je oklepalo Stari trg, kako resno osnovo. Ce slednjič k vsemu temu pritegnemo še pravilno Sumijevo opozorilo, da je grajski palacij obrnjen na Mesto, potem moramo pač ugotoviti, da vsi topografsko^historični momenti govore odločno za to, da moramo doslej veljavni vrstni red obrniti in da je bilo dejansko najprej obzidano Mesto, nato Novi trg in šele nazadnje Stari trg. Do kraja se moremo o tem prepričati, če podrobneje analiziramo obzidje med Me- stom in Starim trgom in se vprašamo: ali gre za obzidje Mesta proti Staremu trgu ali narobe? Ze dikcija listin, ki govore o teh vratih (n.pr. kjer se gre i z Mesta ven n a Stari trg) govori za to, da so bila vrata usmerjena iz Mesta navzven. Lisitina iz leta 1406" postane razumljiva samo, če predjK)- stavljamo pred vrati na Starem trgu jarek, čez katerega je še v XV. stoletju peljal most. Oba srednjeveška mostova čez Ljub- ljanico, Stari in Gornji pa sta peljala v Mesto. Dalje moramo opozoriti na dejstvo, da je talna niveleta na strani Mesta znatno višja in da se spušča s precejšnjim padcem proti Staremu trgu, kar moremo razložiti le s tem, da je bilo Mesto v obzidju. Stari trg pa izven njega. Slednjič poiznamo Sitalno prakso, da so se hiše širile na obzidje iz no- tranjščine mesta navzven (glej na primer Študentovsko ulico in hiše ob Vegovi ulici ali na Grabnu!). Tak primer predstavlja še danes hiša na st. p. 183 (Olupova hiša), ki se je razširila kot plemiška hiša iz Mesta na obzidje, medtem ko je na starotrški strani ostala steza nezazidana. Dalje stoji Stolp piskačev kot mestni stražni stolp na terenu Mesta, ima s te plati dohod in je v obliki obrambnega stolpa obrnjen proti Sta- remu trgu (gl. si. 2!). Vse to so seveda le posamezni drobci, ki jih je treba povezati v celoto. To je doseg- ljivo le s podrobno in dokumentirano re- kanstruikcijo tlorisa tega mestnega predela za čim starejšo dobo. Tako rekonstrukcijo nudijo naši tlorisi št. 3, 6, 8, 12, kjer smo postopno iz novejših tlorisov rekonstruirali starejše, uporabljajoč pri tem ohranjeno risano in pisano dokumentacijo. Medtem ko lokalizacija Čevljarskega mo- stu ne more tvoriti inikakih problemov, gre pri tej rekonstrukciji v bistvu za ugoto- vitev prvotnega obsega, lege in razvoja Tranče, lObeh hiš ob Tranči in tiste hiše pod gradom, skozi katero je še v XVn. stoletju potekalo mestno obzidje. Glavni potek re- konstrukcije navajamo neposredno pod po- sameznimi slikami in ga je tu odveč ponav- ljati. Da bi tekst razbremenili podrobnejših navedb, navajamo razen tega zgodovino po- sameznih objektov v posebnem dodatku. Tako izvedena rekonstrukcija nam ta mali, a zanimivi predel Ljubljane za dobo okrog 1300 predstavlja takole: Kdor je hodil po Mestu proti jugu, je imel ob obeh straneh čedalje bolj bližajoči se vrsti ozkih stavb- nih parcelic, na katerih so stale meščanske hiše, ne tik druga ob drugi, marveč z ozki- mi predahi. Na južnem koncu Mesta se je — kalkor še danes — odcepila ipot proti Gor- njemu mostu, ob katerem so bile mesnice. Ta pot od glavne ceste do mostu je bila zbirališče občine meščanov — komun. Ime kaže na precejšnje primorske vplive. Pri izbiri tega prostora so nedvomno upoštevali soseščino obeh trgov, ki sta bila pritegnjena v mestni komun. To zbirališče so neznano kdaj pokrili z lopo in ga slednjič nadzidali najprej z enim nadstropjem, ki je obsegalo SI. 13. Skica položaja prt Čevljarskem mostu okoli 14. stoletja Risba tvori samo ponazorilo tlorisa in kot taka nima ambicije eksaktnosti. Višina stavb nam ni znana ^zato niso zarisana okna) in tudi ne vemo za smeri zatrepov. Glede razporeditve stavb pa bo sbika v glavnem precej ustrezala realnosti. Legendo glej pri tlorisu. 145; kft-ONlKA ČASOPIS t k ŠLOVfiNSKO KftAJEVNO ZGODOVINO le mestno p>oisvetovalnico. Tako se je Ko- mun razvil v mestno kišo. Zapore mestnega sodišča iso imeli tedaj v enem izmed mest- nih stolpov, najbrž kar nad bližnjimi staro- trškimi vrati. Ko je vse to postalo pretesno, so nekoč v XV. stol. prestavili Komun ina da- naišnji kraj kot rotovž, kjer — kakor vemo — prvotno tudi ni obsegal več kot pritličen, skoraj odprt prostor in posvetovalnico v prvem nadstropju. (Podrobneje bo tr6ba to pokazati ob opisu zgodovine sedanjega »Ro- tovža« ali z mlajšim imenom »Magistrata«.) Tedaj so v prostore Komuina prestavili mestne zapore in počasi je to poslopje do- bilo ime Tranča (die Trantschen), obdržalo pa tudi še staro ime Komun. Južno od Komuna je v vogalu med mest- nim obzidjem in Ljubljanico stala plemiška hiša; od njenih prvih lastnikov poznamo bankirsiko rodbino Porgarjev, nazadnje pa je konec XV. stoletja postala last Auersper- gov, ki so bili dedni maršali Kranjske. Zato se je je prijelo tudi ime »deželnomaršalska hiša«. Šele v XVIII. stoletju je ta hiša po- stala meščanska. Danes je znana pod ime- nom Olupova hiša. Prvotno nekoliko manjša, se je že pred XVII. stoletjem, naj- si. 14. Oblika nekdanje loggie tržaškega municipija popolnoma spominja na nekdanji ljubljanski »Komun« — »Trančo« brž okrog 1500, razširila proti jugu na ob- zidje in proti zahodu bliže Ljubljanici. iProti vzhodu je potdkalo obzidje na grad. Prvotno na obeh straneh tega obzidja vrsta hiš še ni mogla biti sklenjena. Na eni srtrani je moral biti obrambni hodnik, na drugi pra- zen prostor z jarkom. Dejansko vemo, da je bilo n. pr. stavbišče poznejše kruharne še celo sredi XViI. stoletja gmajnsko. Da bi bil tu nekdaj stal roitovž, je rezultat očitne pogreške v branju nekega nam neznanega vira. Ta vir je najbrž poročal, da je nek- danji rotovž stal poleg Auerspergove hiše in mislil na Komun. Valvasor ali pred njim morda že Sohonleben pa je izbral južne- ga soseda (kruharno) namesto severnega (Trančo). Zgodovina stavbne parcele 15 nam sled- njič še v XViII. stoletju pušča pred obzidjem mesta ozek pas gmajne na starotrški strani tega sektorja. Najboljši preizkusni kamen za našo re- konstrukcijo je listina 1406 december 2.** lu se omenja hiša, ki leži v Ljubljani, nad Gornjimi vrati, kjer se gre čez most ven na Stari trg, pri Komunu, ob vodi (t. j. Ljub- ljanici). Predvsem ne smemo prezreti, da se gre po tej listini iz Mesta ven na Stari irg, kar je očitno že stara, udomačena dik- cija. Drugič so Gornja vrata nedvomno vrata med Mestom in Starim trgom. Ce so to Gornja vrata, potem njihov pendanit (Spodnja vrata) gotovo niso Karlovška (ki jih tedaj morda niti še mi bilo), marveč Po- ljanska. Kaj pomeni izraz »kjer se gre čez most ven na Stari trg«? Ce gledamo stvar s stališča Novega trga, potem se čez Gornji most ni prišlo na Stari, marveč na Mestni trg. Ce pa gledamo stvar is stališča Mestnega trga, potem čez Gornji most nisi prišel na Stari, marveč na Novi trg. Torej tu ne more biti mišljen Gornji most, marveč mostič, ki vodi iz Mesta pri Gornjih vratih čez mestni jarek na Stari trg. Hiša leži nadalje 1. nad gornjimi vrati, 2. ob vodi, 5. pri komunu. Nad gornjimi vrati ne smemo iskati po toku reike, torej južno od vrat, marveč z gledišča, da je »nad vrati« vedno mišljena notranj- ščina mesta, ki ima dejansko tudi višjo talno niveleto. Tako dejansiko ta hiša leži ob nam že znanem Komunu in nam ni treba na Starem trgu na mestu kruharne konstru- irati še drug komun, o katerem prav niče- sar ne vemo. Opis lege se popolnoma ujema s hišo na stavbni parceli 185. Vsaka druga razlaga listine vodi v nerazrešljiva proti- slovja. Študij tega zanimivega detajla iz Stare Ljubljane nam je torej zopet potrdil ugo- 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tovitev, da je prvi ikoi mesto zasnovani in obzidani del Ljulbljane — Mesto in da Stari trg iše v začetku XV. sitoletja ni bil v taki meri razvit proti severu, kot je bil pozneje in kot bi ga nekateri hoteli videti že ob samem začetku. Zaključno moremo povzeti, da se nasel- binska tradicija Ljubljane začenja najpo- zneje v IX. stoletju. Po uveljavljenju fev- dalizma in nastanku gradu moremo domne- vati, da se ma Novem trgu začenja pred- vsem razvijati naselje pridvornega značaja z 'razvijajočim se slojem ribičev, medtem ko smemo na Starem trgu im po nastanku Sta- rega mostu tudi na jedru Mestnega trga domnevati kaka naselbinska jedra ribičev in morda malih 'obrtnikov. Od teh naselbinskih jeder dobi tržno pra- vico tedenskega sejma najprej Stari trg, ki ima le omejeno trgovSko zaledje, pa se oib tem še ne razvije miti p>o obsegu niti po urbanistični zasnovi do tiste mere, ki jo po- znamo n. pr. za začetek XViI. stoletja. Oži- vitev trgovine na velike razdalje privede v prvi polovici XIII. stoletja do ustanovitve Mesta, ki sedaj zajame ves kompleiks »Mest- nega trga«, doživi v celoti načrtno ureditev (z ohranitvijo starih jeder) in dObi obzidje. Obenem oživitev Brega in vpliv Mesta spre- menita značaj Novega trga, 'ki majprej v severni polovici, mato pa postopoma do XVI. stoletja skoraj v celoti dobi značaj meščan- ske naselbine, a že pred 1. 1307 postopno igradi obzidje, (llmenuje se Novi trg in ne Novo mesto, zato ker spočetka še ni obzi- dan, pač pa imajo 'prebivalci meščanski sta- tus.) Stari trg se pri izgraditvi svoje urbani- stične zasnove vsaj 'delno nasloni na Mesto in najbrž kot zadnji dobi — obzidje, o čigar starejšem poteku in razvoju pa prav mallo vemo. Zgoidovine >treh mest« v Ljubljani torej ni moči povzeti v eni sami formuli, marveč m'Oramo z razli'čnih vidikov —■ izvizemši predzgodovino in antiko — postaviti raz- lične vrstne rede: 1. po prvem nastaniku naselja sploh ima zaenkrat še največ prednosti iNovi trg. Mest- ni trg pa bo dejansko majbrž zadnji. !2. Po nastaniku tržnih pravic moramo pu- stiti prednost Staremu trgu, nakar slede mestne pravice Mesta in približno isto- časno vključitev Novega trga v to ipravno sfero. 3. Glede vrstnega reda načrtne zasnove ne moremo nobenemu delu z gotovostjo pri- pisovati absolutne prednosti, vendar se zdi, da je najbolj tipiiona in obsežna enkratna načrtna zasnova Mesta, ki tudi najprej do- seže 'svoj polni obseg. 4. Glede obzidja pa moramo priznati prednost Mestu, kateremu sledi Noivi trg im najbrž šele kot zadnji Stari trg. Stvar se je s tem mekoliko skom'plicirala, zato pa je rešitev medvomno vendarle real- nejša kot dosedanja, resda enostavnejša re- šitev, ki pa je skrivala v sebi celo koipico protislovij. Da smo si do kraja na jasnem, moramo povedati še tole: Od gledišč, ki smo jih doslej omenjali, m'0ramo raizlikiovati še dve: Z umetnostnozgodovinakega stališča je moči postaviti vprašanje, kateri današnji mestni predel mudi najbolj verno staro sta- nje zunanje podobe hiš (ne njihove parcela- cije). Naše zaključke bi 'mogla taka ugoto- vitev precizirati le toliko, koilikor bi bilo mo'či 'kake stavbe po arhitektonskih značil- nostih 'datirati pred SIII. stoletje. Za ves poznejši čas pa gre tu za isamostojno vpra- šanje umetnostne zgoidovine, ki me vpliva na vprašanje geneze Stare Ljubljane. SI. 15. Ponazorilo zaključka Grafično podobo dosedanjega mnenja je podal v gornjem , smislu Tomažič v Kroniki 1957. Ta shema se v glavnem stri- j nja tudi z mnenjem, zastopanim v Kosovi 'Srednjeveški Ljub- ljani in jo povzema tudi Grafenauer v Zgodovini Slo- vencev II. Očitno pa je treba korigiraiti lapsus te ponazoritve, ker južnovzhodni del Starega trga ne sodi v pravo srednje- veško Ljubljano. V tej razpravi zastopamo mnenje je prikazano samo s tremi najbolj značilnimi fazami, veadar je treba opozoriti na to, da dejansko razlikujemo več faiz in da nekatera 'vpra- šanja smatramo še za odprta. Tako ni popolnoma jasno, aU i so začetki tržnega naselja na Noivem trgu starejši od Mesta ali pa pod vplilvora mesta, Tsekakor pa je Mestni trg prvi v [pravnem položaju mosta in obzidan. Kompleks Starega trga, označen s III, ni ploskovno črtkan, ker je priključen mestu šele v aačotku '16. stoletja. '('Ploskovno črtkajnje tu ne pomeni zazidanega sveta, mar- več teritorij mastnega predela sploh.) 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Za doikončno analizo razvoja Ljubljane tpa je ireba upoštevati še pravnozgotUn in- sko gledišče. Gre za vprašanje mestne uprave v dobi, ko je bila zavest o »treh mestih« še živa, za vprašanje spojitve uprave in avtonomije teh »treh mest«, skratka za vprašanje, kdaj pravni status Mesta zajame oba trga. To pa je že posebno, še bolj zapleteno vprašanje, ki ga moramo — kot omenjeno — pridržati za drugo pri- ložnost. Z visem tem pa problematika nastanka in razvoja mestne naselbine ni izčrpana. To- pografski in pravni razvoj sta le dve plati širšega dogajanja, ki ju je treba končno obravnavati tudi v širšem kompleksu druž- benega značaja naselbine in položaja nje- nega prebivalstva.^*' Ves ta širši kompleks vprašanj v tem članku, ki se omejuje na topografsike osnove, ni upoštevan. Šele v po- vezavi topografslke s pravno- in družbeno- zgodovinsko analizo pa bo moči dati popol- nejši odgovor na vprašanje o najstarejši zigodovini Stare Ljubljane. DODATEK Osnovni podatki o zgodovini hiš na mejnem sektorju med Mestom in Starim trgom Stari trg 1 (st. p. 14) prej v Mestu, prvotno dve hiši. Lastniki znani od prilbl. 1600 dalje. Od li623 obe hiši lastniško združeni, najipozneje okrog l'7i>0 tudi prezidani v eno. (iPrim. podrob- neje Fabjanoič, Knjiga hiš I/l ss in zemljiško knjigo.) Stari trg 3 (st. p. 15), prvotna hiša in pušča. Hiša je štela v mesto, pušča na Stari trg. a) Severna hiša je nastala na oz-kem prostoru za obzidjem. Po Fabjančiču (K. h. 1/5 ss) 1343 Kholibeisova, nato Tašičeva, 1574 Andrejčičeva (MALj. Cod 1/16-147 1.1599). h) Pušiča je bila na prostoru izven oibzidja, torej na strani Starega trga. Fabjančič postavlja sem hišo, ki so jo stanovi izročili mestu (ali prepustili v juriadikcijo) 1. 1587, vendar je za to lokalizacijo premalo opore. 1600—1606 po- stavlja Fabjančič sem nekega okleparja (Plat- ner), češ da je imel v najemu to mestno hišo. Dejansko ipa je najbrž imel tu le neko manjšo delavnico (hiša in zemljišče, ki sta mestna las^t Cod 1/16-132), kajti 1606 je bilo zemljišče »že dolgo pusto« (Cod 1/19^167 ss). Ko je mesto 1. 1606 sledmjič našlo kupca za ta svet, je last- nica hiše a) kot soseda in v zaščito svoje služ- nosti oken uveljavila predkupno pravico in svet kupila. Od 1606 dalje sta severna hiša in južna pušča združeni. Nekaj let je tudi namesto pušče govor o »hiši« (Falbjančič o. c), nato 1616 zopet le o zemljišču. Dejansko kaže, da je šlo ves čas za kompleks pred obzidjem, ki je bil v glavnem pust in je na njem stala le manjša provizorična zgiradlbica. Oba trga pa tu najbrž še nista bila siklenjena, kar moremo siklepati iz tega, da je Andrejčioka zaradi oken uveljavila predkupno pravico. Ce je Valvasorjeva skica točna (si. 7), je Andrejčičeva hiša bila cnokapnica z-notraj obzidja z okni proti Staremu trgu, izven obzidja pa je bila nekalca strma ulica, ki jo je spodaj zapirala lopa. — 1645 Ciriani, 1647 Mesto, 1673 Štefan Graffhaiden. Ta je pridobil hišo in puščo s pogojem, da tam postavi primerno hišo, pri če- mer pa ne sme mestnega obzidja do temelja po- dreti, pač pa se ga sme posluževati z dograjeva- njem in preibitjem enih ali več vrat. (MALj Cod 1/42-1'). Današnja hiiša je očitno v glavnem na- stala tedaj. V njeni pritlični fasadi se še danes poana združitev linije Starega trga in Mesta, v nadstropju pa je linija izravnana z izzidkom. Dvoriščna linija poteka po liniji nekdanjega ob- zidja. Debelina zidu je dokaj normalna. Mestna vrata: »Zidar, ki je podrl zidovje pri Tranči med Auersipergovo in Andrejčičevo hišo...« (Cod 1/16-124). — »Slikar Ulrik Kramar prosi, da se za Slikarijo na novem oboku ob Auerspergovi in Andrejčičevi hiši plača.. .c (God 1/16-155). Andrejčič prosi, da se ob novo- gradnji oboka, ki ga izida mesto med njegovo in Auerspergovo hišo, upošteva njegova pravica do svetlobe in strešne Ikaipi, da se njegova v mestno obzidje vzidana oikna ne bodo zazidala. — Ker se stavba letos ne bo končala, naj se drugič oglasi. (Cod 1/16-147') — Iz teh podatkov izhaja, da so 1599 podrli mestna \irata proti Staremu trgu in namesto njih postavili (večji) aboik, ki je bil poslilkan. Nameravali pa so naj- brž gradnjo razširiti na tedaj mestno puščo, a namere očitno niso izvršili. Stari trg 4 (St. p. 182), mestna kruharna, po- stavljena 1552 ali 1553 na mestnem svetu, ki je bil dotlej nezazidan. Novogradnja 1636 ali 1637 (ikruhama, tehtnica in skladišča). 1785 prodana Francu Antonu Merlu, 1801 Cebulj itd. (gl. Fab- jančič Knj. h. 1/693). Valvasor in za njim vsi novejši avtorji so sem postavljali sitarl rotovž. Kot smo v tekstu omenili, gre tu najbrž za na- pačno razlago kakega vira, ki postavlja stari i-otovž poleg Auerspergove hiše, kar more biti ali Komun ali pa stavbišče kruharne. Očitno se je treba odločiti za Komun. Radics se je Valvasorju oddolžil s tem, da mu je tu poiskal rojstno hišo. Da ta, vseeno nekoliko sprejem- ljiva trditev, ni dovolj dokazana, ugotavlja Fabjančič (prim. Fabjančič, knjiga hiš 1/388 ss). Stari trg 2 (Pod Trančo 1 — St. p. 183), prvotno v Mestu. Jakob iPorger proda 1. 1327 Petru z Libenberka »svojo hišo, ki leži v mestu Ljubljani pri Gornjem mostu in pri vratih, ko- der se gre iz mesta na Stari trg (Otorepec v GZL 1/24). Zelo verjetno gre iza isto hišo v opo- roki kaplana Mihaela iPlankla iz leta 1406 (hiša s stavbiščem v mestu Ljubljani pri komunu, za katero kaplan odreja, naj se proda (Deželni arhiv Graz, Otorepčev prepis v MALj). Nekaj mesecev pozneje potrjuje Osterman iz Kam- nika, vicedom kranjski, da je prejel od Her- mana Celjskega v fevd hišo »v Ljubljani nad Gornjimi vrati, kjer se gre ven čez most na Stari trg, pri Komnnu Ob vodi«. (Verjetno so hišo kupili Celjski grofje iz Planklove zapu- ščine in jo podelili Ostermanu v fevd; pri tem pa vemo, da so .si pridržali pravico stanovanja v tej hiši. — DAD, fotokopija v MALj). Konec XV. stoletja je bil lastnik hiše Gašper Crnomeljisiki, od katerega je prešla na Viljema Auersperga, deželnega marša a kranjskega (»v mestu Ljubljani pri Gornjem mositu in poleg vrat, ki vodijo na Stari trg.« — Listina 1505 v 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MALj, Zbiiika listin). To mesto navaja Vrhovec kot vrhuinsiki dokaz svoje triditve o tem, da je bil tedaj le Stari trg obzidan, mesto ipa očitno neobzidano, trditve, ki je že sama na sebi neko- liko paradoksna. V zvezi s podobno, a še neiko- liko jasnejšo dii;kcijo prejšnjih listin {ven na Stari tirg) govori ta pasus ravno za nasprotno: obzidano je bilo brez dvoma ravno Mesto. Do t731 je hiila ,h;iiša turjaiš'ka in «e je ozna- čevala Ikot deiželinomaršalslka hiša, nato pa je bila do 1775 mestna. Ob likvidaciii mestnega premoženja 1774 je hišo na dražbi kupil sedlar Anton Kehrer (ipotem, (ko se je postopek za pro- dajo vlekel že od '1. 1771), pod pogojem, da se iz hiše odstrani mestna stražarnica in da se mu dovoli prebiti okno proti Tranči. To okno je najbrž v pritličju na skrajnem vzhodnem robu fasade (iMALj Reg 1/20-179. 229, 236). — 1832 je hiša prešla na druge lastnike i;n se po sedanjem laistniku imenuje Olupova hiša. Vendar prvotno hiša ni obsegalla celotnega sedanjega stavhišča (gl. izvajanja v tekstu, rekonstrukcije in na- vedbe pri Tranči pod b in d). Tranča a) Glavna zgradba. Staro ime Komuin dka- mawn in pod.) se omenja prvič 1360. Tu je bilo prvotno zborovaiišče občine meščanov na mestnih večah pod milim nebom. Prostor je bil izbran v obzidanem Mestu, vendar ma stični točki z obema trgoma, tako da sega to zborovališče očitno nazaj do srede XIII. stoletja. Kmallu so ga najbrž pdkrili z lopo, iz katere se je razvila najprej enonadstropna, pozneje dvonadstropna zgradba. Ko so komun rorenesli na sedanji ro- tovž fXV. isitoletje, moirda reis 1484), je morala zgradba ibiti še enonadstropna, kajti tudi novi rotovž spočetka ni obsegal druigega ,kot pritlično lopo z zborovalnico v 1. nadstropiu. Po prenosTi rotovža na sedanje me=ito so zgradbo uporabljali za mestne zapore in je tedaj dobila novo ime Tranča, ki ima medvomno neike zveze z novo funikcijo zgradbe, ne pa s francosko besedT tranchee —■ jarek, 'ker franoosikih vplivov tedaj pač ne moremo tako pretiravati. Vrhovec trdi, da so leta 1599 napravili pi. Tranči nov obok fLaiib. 74), ,ki je bil poslikan. Ta podateik se dejansko nanaša na drug oibok, na mestu prejšnjih starotrških vrat (gl. zgoiraj). Pod Trančo je bila menda ena prodajalna in nelkiaj stojnic. Fabjančič navaja najemnike teh prostorov od 1. 1620 dalje. L. 1631/32 so staro Trančo ipodpli in na njenem mestu se-zidali novo poslopje, ki pa je prav tako (kot prejšnja Tranča stalo na obokih nad cesto. Odtlej se je Tranča imenovala tudi Neugebeu ali Novo zidanje. Ce ne kdaj prej, je tedaj Tranča dobila še stranski trakt v vogailii ob vodi poleg Auerspergove hiše (gl. spodaj). Kdaj je Tiranča dobila drugo nad- stropje, ni točneje znano. b) Stranska zgradba. Kombinacija pisanih in risanih dokumentov doikazuie, da je Tranča obsegala vsaj v XVn. in XVni. stoletju tudi prostor, označen na naših tlorisiih iz E i'n o katerem moremo s precejšnjo .gotovostjo trditi, da je bil včasih mesnica. Na- zadnje S'0 bila v tej zgradbi stanovanja sodnih slug (t. j. neke vrste paznikov) in stolonoš. c) Podiranje Tranče. Sept. 1786 so opazili, da se Tranča ma vodni strani ipodira. Magistrat je predvidel popravilo in prosil Kresijo za odobri- tev ipopravil. Decembra 1786 opozarja Kresija Magisctrat, naj dobro premisli zadevo Tranče. i Ker reka neprenehno izipodjeda stavbo in se utegne ta zrušiti, naj se preuči vprašanje, ali je ne kaže podreti. Iz magistratovega odgovora povzemamo (6.febr. 1787), da ptxiiranje ravno j ne bi bilo 'nujno, 'pač pa je treba popravil ob i vodi. Da bi se pa zapori prestavili na grad, ma- j gistratu ne bi biLo po volji, ker morajo biti sodni sluge pri roki tudi za vzdrževanje jav- nega roda in miru. V primeru premestitve za- porov bi bilo treba pripraviti kakih 15 ločenih celic, poleg tega še nekaj (boljših celic (iza boli- ■ nilke itd.) ter stanovanja. Kresija je s tem marca soglašala in zahtevala nov predračun, maja pa so ugotovili še močnejše znake raizpadanja v obvodnem (istanovanjsikem) traiktu. Zato je stav- benik Hofer maja meseca narisal tloris Tranče (ki nam ga doslej ni uspelo najti) in stavil pred- račun za popravilo v znesku 400 goldinarjev. V istem času, ko je Kresiia junija obravnavala ta predračun za pppravila. pa je Magistrat že začel misliti na to, da bi te zapore opustil in jih namestil v dotedanje vojaš(ko os.krbovališče na Poljanah, julija je Kresija predračun na- čelno odobrila, vendar izvedbo odložila do re- šiitve predloga, da bi se zapori sploh prenesli drugam. 7e nekoliko prej so lastniki sosednih zgradb obljubili Magistratu svoje prispevke za oodiranje Tranče, ker so si obetali od tega iz- boljšanje svojih stavbišč, ki bi pridobila zrak, svetlobo in razgled. To svojo obljubo, pa so vezali na rok julija 1787 in ko je bil ta roik prekoračen ter so videli, da ima tudi Magistrat, SI. 16. Pogled z Novega trga na mejni sektor med Novim in Starim trgom V smeri, ki jo kaže puščica, poteka od vrha navzdol rahla vzboklina, desno od nje komaj zaznavna vdolbina, sledovi nekdanjega obzidja. Oboje je zaznavno le na licu mesta ali pa pozimi pri močni stranski svetlobi. Stolp pi- skačev je prvotno branil to linijo v vsem njenem poteku do ceste. 147 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sam interes na odstranitvi Tranče, so začeli svoje ponudbe umikati ali pa razširjati svoje zahteve. Talko je severni sosed Jager zahteval zase del stavbišča in stebre, južna soseda Ke- rerjeva pa tudi stebre na svoji strani. S temi dodatnimi zahtevki pa niso prodrli. Aprila 1788 je 'komisija ugotovila, da se utegne Tranča pri najmanjšem povodu zrušiti. Zato so jo prodali Ikot gradbeni material na lici- taciji 2. maja za 71 gld podjetnitku Pragerju, nakar je Kresija maja odobrila ruišenje in pro- dajo s pogojem, da stavbišče ostane mestna last. Rušenje je bilo v glavnem izvr.šeno junija me- seca in julija so se začeli oglašati kupci za stavbišče stranskega trakta, ki je tvorilo maj- hen trg med iKererjevo (Oluipovo) hišo in lopa- mi na Čevljarskem mostu. Da bi se rešilo vpra- šanje tega stranskega stavtbišča, je Magistrat naročil načrte za njescovo zazidavo. Avgusta je Kresija te načrte odobrila. Glavni reflektant za to stavbišče je bil trgovec Jager, lastnik hiše pod Trančo 2. torej nasproti ležeče hiše, ki je hotel preprečiti, da bi na tem stavbišču nastala konkiurenčna trgovina, stavi ial pa tudi zahteve za odstranitev dotedanjih štantov in pri tem skušal doseči svoje namene čim ceneje. Ker z njim ni mrišlo do sporazuma, so 20. septembra 1788 prodali stransiko istavbišče na dražbi. Jager je na tej dražbi pridobil stavbišče, a pod znatno težjimi pogoji, kot jih je prvotno hotel prevzeti. d) Na stavbišču nekdanje stranske zgradbe Tranče, ki ga je kupil Jager, je ta moral posta- viti ozko, dvonadstropno hišo, ki se je zajedala v Kehrerjevo (danes Olupovo) hišo. Lasitniško sta bili hiši združeni šele 1891 (Hahn). zemlji- škoknjižno 1. 1894 združeni ^pod en vložek in parceli združeni šele .1918. Pri tem je zanimivo, da ob napravi katastra 1825 hiše niso iiosebej vzrkazali. marveč da jo ie najbrž ugotovila šele reamlbulacija. Hiša tudi nekaj časa ni imela svoie hišne številke in jo je najbrž zato prezrl tudi Fabjančič. Ugotoviti pa jo je moči nesporno tako :po aiktih v iMALt kot v Stari zemljiški knjigi (DAS), točno lokalizirati pa po tu ob- javljenem delnem načrtu št. 5. (Dokumentacijo o rušenju Tranče gl. v MALj Reg 1/6 passim in Reg 1/20 paissim.) Pod Trančo 2 (St. p. 251), spada od nekdaj v Mesto. Fabjančič razlikuje na tem mestu dve hiši, dejansko pa gre za tri stavbišča, dve obr- njeni na Mestni trg, tretje ob vodi: a) vogalno stavbišče (na tlorisih B) je naj- brž 1. 1522 Lufftovo, od srede XVI. .stoletja dalje Hoohstetterjevo. Nato razmeroma hitro menjava lastnike in ipride 1731 na Rasterne. b) tej hiši se pred 1568 prikljnči stavbišče mesnice (na tlorisih C, na katerem Hochstetter postavi hišo). c) hiša IV fronti Mestnega trga (ina tlorisiih Bi) je od 1549 Reisingerjeva. nato Cirmanova, od 1634 Kocjančičeva, od 1731 Rasternova. Od 1731 dalje tvorijo vsa tri stavbišča eno. (Prim. Fabjančič, knjiga hiš 111/605 ss. Staro zemljiško knjigo DAS, Špitalski urbar ca. 1568 v SKALj.) KRATICE: MALj. — Mestni arhiv ljubljanski, druge kratice po inventanju DAS — Državni arhiv Slovenije SKALj — Škofijski arhiv Ljubljana iDAD — iDržavni arhiv Dunaj GZL — Gradivo za zgodovino Ljubljane I. 1956. ViIRI i. Valvasor, Die Ehre d. Herzogthums Krain, III/XI. str. 664 ss. ~ 2. Valvasor ibid. 565. Pač pa Valvasor na str. 669 pravi, da se je >še pred 200 leti . . . ((mesto) končalo pri Gornjem mostuc l(t. j. Cevljarskeim mostu). Ne pove pa iz- recno, kateri iizmod obeh mestnih predelov se je tu ikomčal«, najbrž pa je tu že on mislil na Mesto. — 3. J. Vrhovec, Die wohlloebl. landesfuersll. 'Haii-ptstadt 'Laibach, Ljubljana »1886. — 4. o. C. 9, 12. — 5. o. C. 12. — 6. o. c. 12^14. Prim. v tef zvezi tudi J. Vrhovec, Topografiški opis Ljubljane, LM'S 1885. — 7. Vrhovec, Laii. 1« ss. — 8. Fr. Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija, GV V/VI, .19129/30, str. 138 s«. — 9. A. Melik, Razvoj Ljubljane, ibid. str. 93 ss. — 10. M. Kos, Srednjeveš'ka Ljubljana, Topografski opjs mesta in okolice, Knjižnica Kronike, Ljubljana 1955. — li. N. Sumi, Knjiga o srednjeveška Ljubljani, 'Naša sodobnost LII/il955, str. 1091 ss. Govorim o prvem ja.vno izrečenem dvomu, ker je bilo v osebnih ditskusijah vipra.šanje zaporedja že večkrat postav- ljeno. Zlasti moram navesti, da je na problem menda prvi opozarjal prof. Zvvitter in da so se ,nam resn.ii dvomi o pred- nosti Starega trga pojavljali ob risanju topografske karte Valvasorjeve Ljubljane. — 12. J. Korošec, Arheološke najdbe iz dobe selitve narodov in zgodniega srednjega veka. Zgo- dovina Ljubljane, I. knjiga, Ljubljana 1.955, str. 427 ss. — n. Ibiid. 432 ss. — 14. štajtistika na osnovi računskih knjig v rokopisu v MA.Lj. — 15. Gl. M. iKos, Stari trg in sorodna fcraievna imena, GV V/VI-il929/30, str. 160 ss. — 16. Otorepec v GZL 1/53. — 17. Kos, Sr. Lj. .31. — 18. O. c. 38. — 19. 1406, DAD; fotokopija v MALj. — 20. Prim. .Fr. Zwitter, .K pred- zgodovini mest in meščanstva na starokarantanskih tleh. Kosov zbornik .(ZC VI/VII) 1952-1953, str. 218 ss. 148