607007
Avgust 2006 Leto 12 Številka 150 CENA 200 SIT € 0,83 /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ "—----------------------------------------------------- IZHAJA 15. V MESECU -------------------------------

v^—iGrand .
Casino
Lipica

L- ^
Gvs»Xo Porforoi aa
Koper spreminja podobo stran &
Romuni prijeti. Oškodovanke naj počakajo na povabilo sodišča! Stran 4
povabilo na predvolilno kavico
^rof. Franjo Žele, lastnik turistične ladje Burja in neodvisni kandidat za župana Občine Piran, > vse znane kandidatke in kandidate za župansko mesto piranske občine na svojo ladjo na av°lilno kavico, manjšo pogostitev in krajšo vožnjo. Ladja vas čaka na portoroškem pomolu ■ septembra ob 18.00 uri. »Večer kandidatov« bo popestren z nekaterimi informacijami, tudi J lahko pričakujejo generalno soočenje, ki bo predvidoma 13. oktobra v Portorožu.
Nagradni natečaj »Palače Portorož«
raz^^*ass Hotels & Resorts v sodelovanju z oglaševalskim festivalom Golden Drum nas| SU|C nagradni natečaj za najboljšo kreativno rešitev plakatov na temo starega hotela Palače :
Natečaj11 Portorož' v Vjš- J ~,e brezplačen, sodelovanje brez omejitev, najboljši plakat bo nagrajen z denarno nagrado
Plakat' 5^ 'n brezplačno udeležbo za dve osebi na Zlatem bobnu 2006. Dvanajst najboljših Ra2; i°v b° razstavljenih na Tartinijevem trgu v Piranu od 2. do 15. oktobra 2006.
Rok » * P°8pji in podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.goldendrum.com. K 4^0 21.8.2006.
prenov °VanJu vabijo vse, ki želijo prispevati svoje videnje k novi identiteti Portoroža, ki bo s 0 nekdaj najimenitnejšega hotela na Jadranu ponovno zaživel v vsem svojem sijaju.
Porsche Koper, Ankaranska 10, Koper, tel.: 05 611 65 03
SIMPLVCLEVER
Lokalne volitve 22. oktobra
Stran 3
Dve lepi osnovni šoli
OŠ Koper bodo odprli 1. septembra. OŠ Lucija 8. septembra 2006
Starši, učenci in učitelji se že veselijo otvoritve kar dveh osnovih šol. Trak nove b Koper z lepo telovadnico, v kateri je prostora za 700 učencev, bodo svečano Prerezali l. septembra ob 17.00 uri, otvoritev prenovljene OŠ Lucija (nova kuhinja b knjižnica, inštalacijska dela ter lepo urejena okolica), bo 8. septembra. MO 'voper je za izgradnjo šole namenila okoli 2 milijardi tolarjev, Občina Piran je za Prenovo OŠ Lucija (neupoštevajoč dodatna nujna dela) namenila iz proračuna 418 milijonov.
OŠ KOPER
OŠ LUCIJA
	
Gea College odhaja iz Pirana?
Gea College - Visoka šola za podjetništvo, članica KD Group, ki ima palačo Trevesini v najemu, deluje v Piranu že od otvoritve jeseni 2002. Kot smo izvedeli ne zmore vseh stroškov, kar pa naj ne bi bil edini vzrok. Glavnino programov naj bi prenesli v Ljubljano. Bo palača spet naprodaj?
Kar je čisto in jasno je \p~ resnično!
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
Poslovilna maša župnika Franca Prelca
Priljubljeni portoroški župnik Franc Prelc, ki je kar 40 let maševal v naši občini Piran (38 let v Portorožu in 2 leti v Piranu) se je v začetku avgusta v portoroški cerkvi sv. Marije Rožnovenske dokončno poslovil od svojih faranov, z njim pa je odšla tudi njegova sestra. Zahvalno mašo je daroval koprski škof Metod Pirih. Oče Franc, kot ga verniki radi kličejo, bo poslej maševal v Sv. Antonu pri Kopru. Naš župnik je bil pravi človek dobrote in usmiljenja, saj mu gredo velike zasluge za organizacijo vsestranske pomoči tudi tistim ljudem, ki so zaradi različnih razlogov zašli v življenjske, družinske in druge težave in iskali duhovno pomoč, hrano in prenočišče v cerkvi. V Portorožu bo maševal lucijski župnik Janez Kopač.
Na fotografiji Primorskega utripa: Župnik Franc Prelc daruje ('poslovilno) sveto mašo v portoroški cerkvi.
*Sardele * Girice Dobrodošli
\ FOTO COLOR LABORATORIJ
lirUrtk
1
Hitler je gradil letalonosilko, prvi na svetu tudi avtocesto
V Piranu so odprli muzej podvodnih dejavnosti
FOTO: Bild
Muzej podvodnih dejavnosti, ki so ga svečano odprli v petek, 11. avgusta 2006, v Župančičevi ulici 24 (tik ob morju), je še ena pomembna pridobitev za mesto Piran.
Lastnik Žarko Sajič je muzej registriral kot zavod in za njegov program pridobil tudi 50.000 evrov nepovratnih sredstev iz programa PHARE CBC. Zanimivo zbirko si je mogoče ogledati brezplačno vsak dan od 18.00 do 22.00 ure, pozneje pa bodo verjetno uvedli vstopnino. Pridobitev so pozdravili žapanja Vojka Štular, Gašpar Gašpar Mišič,
Flavio Bonin in gosta iz »	§
zamejstva, Franko Košuta in Drago Štoka. Številni obiskovalci so lahko tudi videli kako so se nekoč potaplajli junaški fantje in kakšno potaplajško opremo so uporabljali. V morje se je za nekaj minut potopil izkušeni potapljač Milan Rajčevič.
FOTO: Primorski utrip.
Nacistični diktator Adolf Hitler (1889 - 1945) je v času svojega največjega in hitrega vzpona na oblast kot iz rokava stresal načrte o tem, kaj vse bo nekoč dosegel nemški raj h. Načrtoval je novi Berlin, zgradil prvo avtocesto, sodobno orožje in vojaška letala ter proti koncu vojne celo rakete VI in V2, ki jih je pošiljal nad London. Načrt za gradnjo letalonosilke, ki je dobila ime »Graf Zeppelin« (znan konstruktor zračnih balonov), je bil izdelan že leta 1938. Ladjo gigantskih razsežnosti je krstila Zeppelinova hčerka, grofica Hella. Letalonosilka je bila dolga 262,5 metra, široka 36 metrov, razvila bi 34
vozlov, dosegla bi 8000 morskih milj, predvsem pa je bila namenjena za plovbo po Severnem morju. Na krov je lahko sprejela 1720 mož, od tega bi operativno delovalo 342 letalskih tehnikov in pilotov. Tehtala je 33.500 ton, njene zunanje stene pa so bile iz težko prebojnega jekla debeline 10 cm. Na letalonosilki so bili predvideni lovci - jurišniki, ki bi dosegli hitrost 400 km na uro in bi se lahko povzpeli v nedosegljive višine 10.000 km, piše Bild. Dela so ustavili konec aprila 1940, a sojih nadaljevali leta 1942 pa vse tja do leta 1943, ko je prišel Hitlerjev ukaz o dokončni zamrznitvi projekta. Šef letalstva
Hermann Goering, ki je Hitlerju predlagal gradnjo letalonosilke, je bil seveda razočaran. Ne smemo pozabiti, da se je druga svetovna vojna, ki so jo začeli Nemci z napadom na Poljsko leta 1939 in se potem zapletli v dolgotrajen spopad na sovjetskem ozemlju, že prevesila v drugo polovico in Nemčija je počasi izgubljala na gospodarski moči. Nikoli dokončano letalonosilko so Nemci razstrelil, Sovjeti naj bi jo ponovno usposobili nato pa torpedirali. Sedaj že več kot 60 let leži na dnu morja v Danzinškem zalivu v globini 80 metrov.
Boston
Stroga vzgoja vpliva na debelost otrok
Je vaš otrok predebel? Mogoče je za to kriva prestroga vzgoja? V posebni izdaji nemškega ilustriranega časnika BILD ZDRAVJE preberemo, daje nek ameriški inštitut v Bostonu opravil raziskavo od vzrokih prevelike debelosti 872 otrok. Rezultati so bili presenetljivi. Strogo vzgajani fantki in deklice imaj pet krat večje možnosti da postanejo predebeli, kar seveda hkrati vpliva na njihovo zdravstveno stanje.
Cestnina na nemških avtocestah?
Bolnišnica Franja od 21. avgusta spet odprta za ogled
Znamenita	~
partizanska bolnišnica Franja, Dolenji Novaki pri Cerknem, živ dokaz o skrbi za partizanske ranjence med drugo svetovno vojno ter takrat tudi dobro	varovana
skrivnost, je bila v zadjnem času zaprta za oglede zaradi obnovitvenih del.
Ponovno si jo bo mogoče ogledati predvidoma od 21. avgusta dalje, so nam sporočili iz cerkiškega muzeja. Umik ogleda vsak dan: do 30. septembra od 9.00 do 18.00, oktobra in novembra od 9.00 do 16.00, v mesecu decembm pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9.00 do 16.00. ure. Informacija bralcem se nam zdi potrebna, ker so številni, tudi z Obale, prihajali tja in naleteli na zaprt vhod, s prečrtanim napisom FRANJA.. Bolnišnico so v največji tajnosti postavili decembra 1943 in je delovala vse do 5. maja 1945. Za obiskovalce je bila odprta leta 1946. V bolnišnici Franja in njenih dislociranih oddelkih, v bistvu lesnih barakah globoko pod skalnimi previsi v soteski, zelo poraščeni z drevjem, seje zdravilo okoli tisoč partizanov, med njimi so bili tudi borci dragih narodnosti; Italijani, Francozi, Poljaki, dva Američana in en Avstrije. Zruženje ameriških pilotov- veteranov je je leta 1997 dalo bolnišnici Franja priznanje v znak hvaležnosti za nudeno pomoč med drago svetovno vojno.
FOTO: Alessandro Di Cioccio.
'Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva	''
^	Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski u*r'p
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Obala 125 Lucija,
6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT 10 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
Predstavitev
projekta
Jugonostalgija
Skupina 85 in Kulturno društvo Tabor bosta v Prosvetnem domu na Opčinah predstavila projekt “Vugostalgia, razstava materjalne kulture nekdanje Jugoslavije (1960-1989)” v sodelovanju s skupnostjo Italijanov “G. Tartini” iz Pirana.
V	zadnjih letih se je pričel tudi v državah nekdanje Jugoslavije razširjati neke vrste revival komunističnega obdobja, ki ga lahko opredelimo kot »Vugostalgie«. Majice z rdečo zvezdo ali Titovo podobo prodajajo na stojnicah vse od Portoroža pa do Kotorja, od Ljubljane do Skopja.
Glasba skupine Bijelo dugme, Yugo, tičko, Fructalov sadni sok, Cedevita, partizanski filmi in še veliko drugega so skupna dobrina, ki si jo želimo ponovno prisvojiti. Zaradi povsem spremenjenih razmer in časovne oddaljenost se poraja nostalgija, ki je neločljivo povezana z materialno kulturo tega obdobja. S pomočjo predmetov iz vsakodnevnega življenja: pohištva, radijskih aparatov, glasbe, živil, oblačil, blagovnih znamk, knjig, slik, simbolov in še česa..., nas razstava želi popeljati skozi jugoslovanska šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta preteklega stoletja. Obiskovalcem bo na ogled rekonstrukcija vsakodnevnega Življenja preko predmetov, slik, glasbe in še marsikaj. Odprtje razstave je bila po napovedih v petek, 1L avgusta ob 19. uri. Udeleženci okrogle mize: Barbara Costamagna, kije razstavo uredila, Stefano Luša (ki je pri njej sodeloval s Fulvio Zudič), Marino Vocci, Franco Juri, Marij Čuk e Patrizia Vascotto.
Razstava bo odprta do 25. avgusta, ko bo koncert balkanske glasbe (Aleksander Ipavec, Piero Purini in Matej Špacapan).
V	petek, 18. avgusta bodo organizatorji
predstavili film Good bye Lenin. Vstop je prost.	Stefano Luša
Kaže, da bodo že naslednje leto na nemških avtocestah uvedli cestnino tudi za osebne avtomobile. Vozniki bodo lahko kupovali vinjete po sto evrov. Izračunali so, da bi cestnina letno navrgla v zvezni proračun kar 4,9 milijarde evrov. V tej državi pripravljajo tudi strožjo zakonodajo glede dovoljene stopnje alkohola v krvi voznikov začetnikov. Predlog: 0 promilov.
Humanitarna pomoč prebivalstvu Južnega Libanona
Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji, 31. julija, odobrila finančna sredstva v višini 4,8 milijonov SIT oz. v protivrednosti 20.000 EUR za pomoč prizadetemu prebivalstvu Južnega Libanona	za
ublažitev težkih humanitarnih razmer, ki so nastale zaradi vojaškega posredovanja izraelske vojske.
Pomoč bo Slovenija posredovala v denarnem znesku skozi	Urad
uženih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA), ki s
rizadeto in razseljeno lokalno prebivalstvo. Vse skupaj postaja tragično iti čudno. Izraelske bombe, ki ubijajao nedolžno prebivalstvo, so pošten6’ nonske rakete pa sovražne. Res pa je, da bi Arabci uničili Izrael, če bi ga *6
Italija
Zaporniki bi se radi vrnili v zapor
Pomilostitev deset tisoč zapornikov je Italiji prinesla tudi veliko skrbi, saJ mnogi zaporniki na prostosti nimajo osnovnih virov za življenje, nimajo služb6, nekateri pa se vračajo na stara pota. Mnogi bi se radi vrnili nazaj v top1 zavetje, v zapor, kjer imajo preskrbljeno prenočišče in hrano.
Nad zadnje Mohikance
Ljudje si določamo vrednote kot so svoboda posameznika, enakost, pravičnost, gospodraski napredek, sožitje, sreča in strpnost do drugače mislečih in jih poskušamo uresničevati v družbi, doma za štirimi zidovi, v
politiki.
Spremembe, ki so jih prinesle velike odločitve; osamosvojitev, sprememba družbenega sistema s poveličevanjem zasebne lastnine, vstop v Nato, Evropsko unijo, menjava oblasti na nacionalni ravni ter zasuk na desno, so mnoge razveselile in opogumile, sajje prišlo njihovih pet minut, a še veliko večje tistih, ki jih je strah jutrišnjega dne.
Nekritična vdanost vladajoči ideologiji, ki juriša naprej - in si dobro postilja In nam hkrati govori kako nam zagotavlja najvišje standarde demokracije, Pelje v apatičnost - češ, saj se ne da nič spremeniti, ker so vse politike enake. LDS ima zasluge za zgodbo o uspehu, pa naj si jo kdo še tako lasti! Vladala nam je kar dvanajst let in to v najtežjih časih. Kazalo je že, da je nedomestljiva, pa so ji volivci odrekli podporo. Razočaranje je bilo veliko, kljub srebrni medalji, saj je ne nazadnje največja opozicijska politična stranka. Zmagala je desnica, ki še danes, vsaj kar se tiče vladanja in reform, ne ve kaj hoče in na trenutke izpade amatersko. Če kaj ne gre, se izgovarja na prejšnjo oblast, kar bo zagotovo počela tudi naslednja...
Lahko bi rekli, da se je levica (vsi smo bili sinovi socializma) nekako nerodno Premaknila v desno; po svoji podobi začela spreminjati polpreteklo zgodovino, vnesla razskol med Slovence glede vloge domobrancev, na široko °dprla vrata bogatim in vplivu cerkve, ob tem pa je oslabela moč solidarnosti, zavarovanja pridobljenih pravic, za katere se še vedno borita LteSUS in SD. Prav program slednje, ki ga bo verjetno ponujala na lokalnih Molitvah, je morda malce preobsežen, premalo ali skoraj nič populističen. Niti psihologi in politični analitiki si še niso na čistem, kaj drugega je Prineslo zmago Popoviču.
Nov družbeni red - kapitalizem, za katerega večina Slovencev niti ne ve kdaj in kako smo ga v resnici sprejeli pod mizo, zanika številne prej naštete Prednostne b-iterije in poveličuje zasebno lastnino kot sveto stvar, do katere so se prebili najspretnejši, bolj ali manj s špekulacijami in poceni odkupom °li prevzemom namerno oslabljenega družbenega premoženja. Kvazi državni skladi so se prekategorizirali v zasebne družbe. Navaden delavec je ostal skorajda brez pravic in brez dolgoročno zagotovljenega dela. Kdo od revnih delavcev sploh lahko še verjame vznesenim besedam visokih politikov, da stno ekonomsko stabilna in bogata država?
Kapital in oblast si podajata roke, kar je že sto tisoč krat dokazano v ZDA, SaJ na primer v tej veliki deželi »demokracije« ne moreš postati predsednik, de nimaš vsaj tako velikega ranča kot je naša Slovenija in če te ne podpirajo bogati lobiji. Tudi zato se mali človek težko prebija na oblast.
Lokalne volitve 2006 ( bodo 22. oktobra) bodo, vsaj za Slovensko obalo, nekaj posebnega. Možna so presenečenja, kajti lahko se zgodi preobrat v desno in odšli bodo zadnji Mohikanci, kar bo omogočilo desni centralistični oblasti, ki že prek paradržavnih skladov obvladuje nekatera največja Podjetja, da si sebično politično in gospodarsko podredi še zadnji košček Slovenije, na katerem še vlada socialno čuteča oblast. Ali bodo volivci to dopustili, bomo šele videli.
Franc Krajnc
Socialni demokrati o koprskem proračunu
K
W občinski svet je že štiri krat spremenil in dolopnil program prodaje bnih zemljišč. Namesto prvotne načrtovane vsote 1,3 milijarde prihodkov Prodaje premoženja, zanaša predvideni prihodek iz tega naslova že 3,6 'Jarde SIT (indeks 266) kaže polletno poročilo o izvajanu proračuna Mestne pr lne Koper. Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč znašajo v strukturi računskih prihodkov že 46%, nam je povedala Mojca Kleva, vodja svetniške lahk 6 ^ v koprskem občinskem svetu. V SD se sprašujejo kako dolgo bo o koprska občina še razprodajala svoje premoženje in kaj bo ostalo za bodoče beračije?
Got'3**1’ demokrati (SD) Koper so zato za sredo, 16. avgust 2006, ob 10. uri na bodon°Vem tr®u * ^ (sedež stranke) sklicali novinarsko konferenco, na kateri pr kovinarje seznanili z domnevnimi težavami pri polletni realizaciji NafaCUna Klestne občine Koper.
0bxn°v'narski konferenci bosta poročala vodja svetniške skupine SD v Sp) skem svetu Mojca Kleva in namestnik Jadran Bajec in predstavila stališča pre(j 0 realizacije proračuna MOK za leto 2006, “ki doživlja številne težave, V jVjVsem Pa ne izpolnjuje dogovorjenega”.
spr estn* občini Koper odgovarjajo, da so vsi sklepi o prodarji stavbnih zemljišč J 1 na občinskem svetu in so torej zakoniti.
Želijo
si, da bi kandidiral Korelič
pret^° Korelič je edini mož, ki bi na jesenskih lokalnih volitvah lahko p0(j a§al Popoviča. Slednjega po vzorčni oceni Informe Portorož trenutno kand'H& kar d90//° Koprčanov! Socialni demokrati v Kopru še nimajo svojega ni n v ata za župana, zato si prizadevajo, da bi se Bruno Korelič, potem ko P0p . razumevanja in podpore pri LDS, ki, kot pravijo, očitno koketira s ^adeveCeV° strank° Koper je naš, le odločil in kandidiral s podporo SD. v Kopru so na tem področju še vedno zelo nejasne.
Jesen bo vroča
Lokalne volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006
V 210 občinah bomo potrebovali prav toliko županov in skoraj 3400 svetnikov, ki bodo nadaljnja štiri leta »krojili« politko razvoja lokalnih skupnosti. Roki za volilna opravila začnejo teči 21. avgusta. Uradna volilna kampanja se bo začela 22. septembra in bo dovoljena do 20. oktobra do polnoči, nakar je zapovedan 24-umi volilni molk.
Mediji seveda že sedaj smejo predstavljati evidentirane kandidate za posamezne lokalne politčne funkcije, kar se tudi dogaja.
Drugi krog volitev za župane bo verjetno že 5. novembra.
Župani so dolžni v sredstvih javnega obveščanja objaviti sklepe o razpisu lokalnih volitev v ožje dele občine (vaške skupnosti, krajevne in četrtne skupnosti), sprejeti pa bodo morali biti tudi sklepi občinskih svetov na narodnostnno mešanem območju o razpisu volitev v organe italijanske in madžarske narodnosti.
Novost je obvezna 20-odstotna zastopanost žensk na kandidatnih listah in povečanje števila potrebnih podpisov volivcev za vlaganje kandidatur neodvisnih županskih kandidatov. Število podpisov podpore županskemu kandidatu, ki jih je treba predložiti, zavisi od velikosti občine in znaša najmanj 2 odstotka od skupnega števila volilnih upravičencev v občini, a ne več kot 2500. Neodvisne liste, na katerih bodo imena kandidatov za občinske svete ali krajevne in četrtne skupnosti, so dolžne zbrati v podporo le 15 podpisov.
Volitve županov potekajo po dvokrožnem večinskem načelu
(obkrožimo ime in priimek žpanskega kandidata ali kandidatke), volitve članov občinskih svetov pa po enokrožnem večinskem ali proporcionalnem načelu. Število članov v občinskem svetu se določi glede na število prebivalcev v občini.
Pomemben bo tudi preferenčni glas
Politične stranke in liste običajno postavijo na vrh liste svojega izbranega kandidata, za katerega menijo, da bo izvoljen. Slabost (ali pa tudi prednost) tega sistema volitev je, da smo volivci s tem, ko smo glasovali za stranko, v bistvu omogočili izvolitev kandidatu, ki je na samam vrhu liste, medtem ko imajo kandidati na dnu liste, čeprav so lahko boljši, bolj strokovni, bolj priljubljeni, veliko manj možnost za izvolitev v občinski svet. Ker ankete kažejo na nepriljubljenost posameznih
strank, bodo volivci lahko posameznim kandidatom, ki se bodo znašli na dnu liste, do izvolitve pomagali s tako imenovanimi preferenčnimi glasovi.
Objave volilnih oglasov v Primorskem utripu
Političnim strankam, listam in neodvisnim kandidatom na Slovenski obali priporočamo, da se predstavijo v Primorskem utripu v septembrski in oktobrski številki. Rok za dostavo gradiva je 12. v mesecu. Septembrska številka časopisa bo izšla v nakladi 8000 izvodov, skupaj z občinsko informativno prilogo. Časopis bo prejelo vsako gospodinjstvo v piranski občini, zato j e obveščenost popolnoma zagotovljena. V Izoli in Kopru je časopis v redni prodaji.
Oktobrska številka bo praznična in bo izšla teden dni pred volitvami. Uredništvo Primorskega utripa bo v skladu z določili o volilni kampanji omogočilo vsem političnim srankam, listam in neodvisnim kandidatom enake možnosti za objavo volilnih oglasov.
Kolikšna bo delna povrnitev stroškov volilne kampanje?
Delna povrnitev stroškov volilne kampanje na jesenskih lokalnih volitvah lahko znaša za politične stranke največ 60 tolarjev za vsak dobljeni glas, za župana/županjo pa 40 tolarjev in ob ponovitvi glasovanja za župana/župnanjo največ 20 tolarjev za vsak dobljeni glas. Lokalne skupnosti določijo pravila in višino izplačila za pridobljeni glas v svojih občinskih odlokih. Največkrat določijo naj višjo možno vsoto (60 oziroma 40 tolarjev), lahko pa tudi manj ali celo nič. V Ljubljani pa se te dni ža govori o veliko višjih zneskih!
Občima Izola je v svojih Uradnih objavah št. 15 (priloga tednika Mandrač) že objavila sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2006 v Občini Izola ter tudi ustrezne kriterije, ki so povzeti iz Zakona o volilni kampanji in veljajo za vse lokalne skupnosti v Sloveniji. Organizatorjem volilne kampanje za volitve članov občinskega sveta, katerim listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta Občine Izola, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 60 tolarjev za dobljeni glas na lokalnih volitvah v letu 2006.
Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje, v višini 40 tolarjev za dobljeni glas, so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katerega je glasovalo najmanj 10% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali na lokalnih volitvah v letu 2006.
Če pride do ponovitve glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata na tem glasovanju, upravičena do povrnitve stroškov v višini 20 tolarjev za vsak dobljeni glas na ponovnem glasovanju. Te delne stroške povrne lokalna skupnost na podlagi sprejetega odloka.
V	Piranu naj bi podoben odlok sprejeli po volitvah, ko bo znano koliko glasov so pridobile poliotične stranke in koliko kandidati za župansko mesto. V Kopru nam 2. avgusta še niso mogli posredovati ustreznih podatkov.
Organizatorji volilne kampanje morajo v roku 60 dni po dnevu glasovanja dostaviti občinskemu svetu in računskemu sodišču poročilo o vseh zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo.
Poročilo mora vsebovati podatke o virih sredtev za volilno kampanjo in načinu njihove porabe, kot to določa 19.a člen zakona o volilni kampanji.
Upravičenim organizatorjem volilne kampanje bodo stroški vrnjeni v 90 dneh po objavi glasovanja, pod pogojem, da so pravočasno dostavili poročilo.
Zakon o političnih strankah določa, da so stranke na podlagi volilnih rezultatov upravičene do mesečnih prejemkov iz proračuna. Tudi to je različno od primera do primera. DeSUS Piran prejema okoli 90 tolarjev za vsak pridobljeni glas, kar v bistvu ni veliko. Če bi na primer v piranski občini oddali svoj glass vsi volivci bi vse stranke prejemale mesečno skupaj okoli 1.260.000 SIT.
V	Občini Izola 3 volilne enote
Občina Izola je v Uradnih objavah št. 11 objavila tudi odlok o določitvi volilnih enot. Te so tri. 1. volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti Staro mesto in Haliaetum, druga volilna enota obsega območje krajevne skupnosti Livade, tretja pa območje krajevnih skupnosti Jagodje - Dobrava in Korte. Občinski svet Občine Izola šteje 23 članov, od teh sta 2 člana predstavnika Italijanske narodne skupnosti.
V	Izoli je bil do 2. avgusta znan samo en kandidat za župana
Mediji imamo včasih neustavljivo domišljijo in postavljamo kandidate kar na pamet. Že julija, ko se sploh še niso začela volilna opravila, smo lahko v časopisih prebrali, da v Izoli kandidirajo za župansko mesto sedanja županja in poslanka SD Breda Pečan, sedanji podžupan LDS Igor Franca in Drago Mislej, direktor podjetja Graffit line d.o.o. in odgovorni urednik Mandrača kot neodvisni kandidat ter da za mesto izolskega župana nagovarajajo tudi znanega zdravnika specialista kardiologa Klokočovnika. Resnica pa je le ta, da je do 2. avgusta razkril svojo kandidaturo za župana Izole le Igor Franca LDS. Drago Mislej se še ni odločil za kandidaturo in bo modro počakal na razplet dogodkov do začetka septembra. Noče se navezati na nobeno politično stranko, kar je sicer splošna značilnost letošnjih kandidatur za županska mesta. Kot neodvisni kandidat bo moral zbrati pisno podporo 2% volilnih upravičencev, če pa bo kandidiral samo za občinskega svetnika na listi, pa mora lista zbrati le 15 podpor. Svojo kandidaturo bo kot kaže kmalu predstavila tudi Breda Pečan, ki ima velike možnosti za ponovno izvolitev. Leta 2002 je prejela kar 73,79% glasov in gladko povozila vse protikandidate.
Mladi odslej lahko vozijo s spremljevalcem
V	nedeljo, 13. avgusta 2006, smo začeli uporabljati določbe 139. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZVCP-1), ki opredeljujejo vožnjo s spremljevalcem. Zakon bo omogočil, da začnejo mladi z usposabljanjem v avto šoli, ko dopolnijo 16 let in pol. Ko opravijo preizkus znanja pred komisijo avto šole, lahko do osemnajstega leta in pol vozijo s spremljevalcem. Z dopolnjenim 18 letom starosti lahko gredo na vozniški izpit in nato kot vozniki začetniki vozijo do 21. leta starosti.
Gre za pomembno zakonsko novost, ki daje možnost, da bodo mladi začeli s pridobivanjem vozniških izkušenj z daljšim usposabljanjem že pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja in preden bodo dopolnili predpisano starost za vožnjo vozil. Mladi si bodo tako oblikovali navade, ki jim bodo v pomoč na samostojni vožnji po opravljenem vozniškem izpitu. Z uvedbo sistema vožnje s spremljevalcem pri 17. letu skušamo zagotoviti učinkovito preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, upoštevanje omejitev, zmanjšanje nevarnih in objestnih voženj in s tem povezanih prometnih nesreč.
Osebni avtomobil ali štirikolo bo s spremljevalcem lahko vozila oseba: ki je starejša od 17 let, ki se bo v avto šoli po predpisanem programu usposobila za voznika motornih vozil kategorije B, ki bo po končanem usposabljanju opravila pred komisijo avto šole preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in vožnje motornega vozila in ki v evidenci nima nobene kazenske točke. Pod naštetimi pogoji pa vožnja s spremljevalcem ne bo dovoljena osebi, ki se ji izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ali če ima v kazenski evidenci kazenske točke.
Spremljevalec, ki bo spremljal osebo na vožnji po opravljenem usposabljanju in uspešno opravljenem preizkusu znanja, mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje. Spremljevalci so lahko: eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov osebe, ki bo vozila s spremljevalcem, stari starši, strici in tete, bratje in sestre - če s tem pisno soglašajo starši, skrbniki ali rejniki osebe, ki bo vozila s spremljevalcem.
Vpis spremljevalca v evidenčni karton vožnje opravi izpitni center, če spremljevalec izpolnjuje naslednje pogoje: je star najmanj 30 let, ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj 7 let in v evidenci nima več kot pet kazenskih točk.
Pogoje za kandidata, ki bo vozil s spremljevalcem, in pogoje za vpis spremljevalca v evidenčni karton vožnje bo organ praviloma ugotavljal iz uradnih evidenc. Kandidat in spremljevalec lahko izpolnjevanje pogojev v postopku dokazujeta tudi sama z ustreznimi dokazili: podatke o sorodstvenem razmerju pridobi stranka iz matičnega registra, ki ga vodijo upravne enote (izpisi iz matičnega registra), obstoj sorodstvenega razmerja pa se lahko dokazuje tudi s potrdilom iz gospodinjske evidence, ki ga izdajajo upravne enote; podatke o kazenskih točkah organ ali stranka pridobivata iz evidence kazenskih točk, ki jo vodi ministrstvo za pravosodje, oddelek za prekrške. Kandidat in spremljevalec morata pogoje, predpisane z zakonom, izpolnjevati ves čas vožnje s spremljevalcem.
Na podlagi opravljenega predpisanega programa usposabljanja v avto šoli, opravljenega praktičnega preizkusa znanja pred komisijo avto šole in vpisa spremljevalca v evidenčni karton vožnje lahko kandidat začne voziti s spremljevalcem. Kandidat sme voziti s spremljevalcem osebni avtomobil ali štiri kolo, dokler ne opravi vozniškega izpita za vožnjo motornih vozil kategorije B oziroma največ šest mesecev po dopolnjenem 18 letu starosti.
V	obdobju vožnje s spremljevalcem morata spremljevalec in oseba, ki vozi s spremljevalcem, opraviti vsaj dve uri vožnje z učiteljem vožnje, kot je to določeno v 14. členu Pravilnika o avto šolah (Uradni list RS, št. 114/05): najmanj eno učno uro vožnje v vozilu avto šole ob spremstvu učitelja vožnje in spremljevalca po najmanj treh mesecih vožnje s spremljevalcem in najmanj eno učno uro vožnje po najmanj treh mesecih od prve skupne učne ure vožnje. Po vsaki opravljeni učni uri vožnje se opravi analiza vožnje in svetovalni pogovor, v katerem učitelj vožnje opozori kandidata in spremljevalca na napake in jima svetuje, katerim elementom vožnje naj posvetita več pozornosti med vožnjo. Med vožnjo mora imeti kandidat, ki vozi s spremljevalcem, pri sebi evidenčni karton vožnje in veljavno zdravniško spričevalo. Spremljevalec pa mora imeti med vožnjo pri sebi veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B.
Spremljevalec je dolžan zagotoviti, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno. Spremljevalec in oseba, ki jo spremlja, sta v cestnem prometu dolžna ravnati v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa in predpisi o javnih cestah. Za prekršek, ki ga pri vožnji povzroči oseba (mladoletnik), ki vozi s spremljevalcem, je ta odgovorna po splošnih pravilih o odgovornosti.
Za škodo, povzročeno pri vožnji vozila v cestnem prometu, je odgovoren lastnik vozila v skladu s sklenjeno pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti in v skladu z zavarovalnimi pogoji odgovomostne zavarovalnice.
Služba za odnose z javnostmi MNZ
UNOVČEVALI PONAREJENE EVRE
Na območju PU Koper zaznavamo dokaj visok odstotek vnovčevanja ponarejenih kovancev in bankovcev valute Evra skozi vse leto. Vsekakor je to zagotovo tudi posledica lege našega območja, ki meji na dve državi, kakor tudi prisotnosti tujih državljanov; turistov, pomorščakov, vojakov tujih vojsk v času obiska tujega vojaškega ladjevja itn.
Skozi vse leto tako beležimo večje število vnovčitev Evrov zlasti v igralnicah, kjer izstopa po številu zaseženih ponarejenih bankovcev Casino Portorož. Najpogosteje so tako vnovčeni ponarejeni bankovci za 50 Evrov in 100 Evrov.
Večkrat se kot kraji vnovčevanja ponarejenih bankovcev Evrov pojavijo menjalnice, razne trgovine, tudi pošta, ki ponarejene bankovce sprejmejo kot plačilo, pri tem pa so velikokrat premalo pozorni na to, ali od kupcev sprejmejo pristen bankovec ali ne. Tako vnovčeni ponarejeni bankovci se najpogosteje odkrijejo šele kasneje, ob štetju dnevnega izkupička, v dnevno-
nočnih trezorjih. Najpogosteje gre za ponarejene bankovce za 20 in 50 Evrov, redkeje za 100 Evrov.
Od začetka poletne sezone pa zaznavamo tudi povečanje ponarejenih kovancev za 2 Evra, ki se kot plačilno sredstvo pojavijo zlasti pri plačevanju cestnine na cestninskih odsekih, pri tem pa do najpogostejših vnovčitev prihaja na cestninski postaji Videž.
Za osebe, ki tako ali drugače prihajajo v stik z Evri naj opozorimo, da se ponarejeni bankovci od pristnih razlikujejo zlasti po kakovosti papirja, grafiki in nimajo ustreznih oz. zadostnih zaščit.
Ker se povečana količina ponarejenih Evrov pojavlja v zadnjem času tudi na Hrvaškem, svetujemo vsem, naj bodo skrajno pozorni. Za menjavo naj uporabljajo le uradne institucije, pri bankovcih pa naj bodo pozorni na zaščitne znake, ki so vidni že s prostim očesom (nitke, vodni žigi, reliefen papir ipd.).
V Nemčiji veliko ponarejenih evro - kovancev
Nemški časopisi poročajo, daje prišlo v obtok kar precej (porast 40%) kovancev evra. Kaže, da je ponarejevalcem kljub odlični izdelavi uspeva njihov posel.
OBČINA PIRAN Tartinijev trg 2 6330 PIRAN
Štev. 3301-4/06 Piran, 10.8.2006
OBVESTILO
Kmetijske proizvajalce, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (KMG-M1D) in ki so v letu 2006 utrpeli škodo zaradi suše, obveščamo, da je rok za prijavo škode na kmetijskih kulturah 1 S.avgust 2006 (obvezen je žig občinskega vložišča ali pošte). Komisija bo ocenjevala škodo na površini, ki dosega ali presega 1 ha primerljivih kmetijskih površin (1 ha njiv, 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov, vinogradov in 0,2 ha drevesnic, trsnic), iz Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Ur.l.RS št. 67/03, 79/04, 81/06). Uradni predpisani obrazci za prijavo in ocenjevanje škode v tekoči kmetijski proizvodnji so dosegljivi v vložišču Občine Piran, spletni strani Občine Piran v krajevnih skupnostih, pri Kmetijski svetovalni službi in v KZ Agrarii Koper.
Občina Piran
Kmetijsko -živilski sejem
V Gornji Radgoni bodo 26. avgusta odprli tradicionalni že 44. po vrsti mednarodni Kmetijsko-živilski sejem.
Svečana otvoritev bo v soboto, 26. avgusta 2006, sejem pa si boste lahko ogledali vse do 1. septembra. Pokazali bodo nam vse, kar premore kmetijstvo, od plemenitih domačih živali, strojev, kmetjskih pridelkov, kar nekaj pa bo tudi strokovnih posvetovanj na temo kmetijstva. Zanimiv bo tudi družabni del sejma. Kot poročajo iz Pomurskega sejma prireditev vse bolj pridobiva tudi na mednarodni veljavi, zlasi zadnji dve leti, ko je Slovenija v veliki evropski družini narodov. Letošnje muhasto vreme in suša nista bila preveč naklonjena kmetovalcem, zlasti na Primorskem ne. Zato bodo tudi pridelki, nekoliko skromnejši. Nekaterim kmečkim površinam pa ni prizanesla niti toča.
Iz Evropske unije
Obresti rastejo
Svet Evropske centralne banke s sedežem v Frankfurtu je zaradi sprememb na finančnih trgih zvišal osnovno obrestno mero za območje evra za četrtinko odstotka, s prejšnjih 2,75 na 3 odstotke.
Enake ukrepe je morala 4. avgusta sprejeti tudi Banka Slovenije, ki je tako rekoč že izgubila samostojnost pri urejanju finančne politike.
Zviševanje temeljne obrestne mere lahko vpliva tudi na zviševanje obrestnih mer v komercianih bankah na evroobmočju in torej nekoliko težji dostop do kreditnih sredstev.
Glavni krivec za ta ukrep naj bi bila za zdaj inflacija, ki jo poganja podražitev nafnih derivatov, lahko pa je tudi zaznati preveliko povprašavanje po kreditih-
Sprememba zakonodaje, ki prinaša novost pri policijskem delu
Prepovedano prenočevanje na javnih krajih, ki za to niso določeni
V	Uradnem listu Republike Slovenije št.: 70/2006 je bil 6. julija 2006 objavljen Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je začel veljati petnajsti dan po objavi v UR listu, dne 21.07.2006.
V	določbah 10. člena citiranega zakona se prepoveduje prenočevanjeJ# javnem kraju. Citat določbe: Kdor prenočuje ali spi na javnih krajih t$ drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni in s takšnim dejanji"1 koga vznemirja, se kaznuje z globo 20.000,00 SIT.
Komanetar določbe:
Prekršek po tem členu pomeni prenočevanje (pomeni večkratno dejanje) n3 javnih krajih, ki za to niso namenjeni. S pojmom drugi dostopni kraji so mišljen' zaprti prostori, ki niso javni kraji. S tem prekrškom se sankcionira predvsem spanje po:
-	hodnikih stanovanjskih blokov;
-	kleteh;
-	avtobusnih ali želežniških postajah;
-	čakalnicah;
-	parkih, klopek in drugih neprimernih krajih.
Če z dejanjem niso bili moteni drugi ljudje, ni elementov prekrška.
Določba 18. člena citiranega zakona (kampiranje) pa prepoveduje takšn0 ravnanje, citat določbe:
(l)Kdor kampira na javnem kraju, ki za to prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika,
ni določen, ali na zasebni"1 se kaznuje z globo 20.000fi"
SIT.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pog"r’ območja in red kampiranja na svojem območju.
Komentar določbe:
Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določen3’ Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objekt0 z namenom začasnega prenočevanja. Ni prekršek parkiranje avtodoma 11 urejenem parkirnem prostoru (gre za začasno ustavitev med potovanjem in kampiranje). Prav tako ni prekršek taborjenje na zasebni površini v skladu^ dogovorom z lastnikom (npr. skavti ali taborniki so dogovorijo s kmetom-taborjenje na njegovem travniku).
Zakon v prehodnih in končnih določbah določa, da lokalne skupnosti, kite^ področja še nimajo urejenega, s predpisi določijo pogoje, območja in r kampiranja na svojem območju.
Luka Koper
13. redna seja nadzornega sveta
Na 13. redni seji 22. julija se je nadzorni svet delniške družbe Luka Koper seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju družbe v obdobju januar -junij 2006, z informacijo o uspešni oceni neodvisnih presojevalcev za evropsko Poslovno odličnost ter o včerajšnjem, za Luko Koper pomembnem sklepu Vlade Republike Slovenije.
Pozitivni trendi poslovanja se nadaljujejo tudi v letu 2006. V prvem polletju letošnjega leta smo dosegli 7,28 milijona ton skupnega pretovora oz. 13% več kot v enakem obdobju 2005. Še pomembnejše je dejstvo, da uspešno Uresničujemo strateško usmeritev k izboljševanju strukture pretovora v korist blagovnim skupinam z večjo dodano vrednostjo. Pretovor avtomobilov je tako skoraj 28% večji, pretovor kontejnerjev za 22% večji in pretovor žit za 190% Večji kot v prvem polletju 2005. V prvem polletju 2006 smo realizirali 11,87 toilijarde SIT poslovnih prihodkov. To je 22% več kot v enakem obdobju 2006 jn 7% več od načrtovanega. Presegli bomo tudi druge cilje iz poslovnega načrta 111 pričakujemo vsaj enako uspešno poslovanje tudi v drugi polovici letošnjega leta.
Po osvojenem priznanju za poslovno odličnost v Sloveniji leta 2002 in tropskem priznanju v letu 2005, smo letos dosegli nov veliki mejnik. Po obisku neodvisni evropskih presojevalcev v juniju seje Luka Koper, d.d. uvrstila uted finaliste, ki se potegujejo za evropsko nagrado za poslovno odličnost, kar je najprestižnejša lovorika v Evropi. Tako smo tudi uradno v družbi z najboljšimi, najbolje organiziranimi in najbolj učinkovitimi evropskimi podjetji, ki Izkazujejo močno voditeljstvo in dosegajo odlične rezultate.
Nadzorni svet seje seznanil z informacijo, daje vlada RS včeraj sprejela sklep 0 Poročilu Medresorske delovne skupine za celovito obravnavo razvoja koprskega pristanišča in njegovega vplivnega območja, po katerem lahko uprava Eniške družbe Luka Koper prične vse postopke za načrtovane razvojne aktivnosti.
Piran
Za varnost in čistočo
N® Podlagi sklepa županje Občine Piran Vojke Štular se je v začetku julija sestala delovna skupina za spremljanje varnosti.
uelovnega sestanka so se udeležili predstavniki Javnega podjetja Okolje, Policijske Postaje Piran in Občine Piran. Žal se sestanka ni udeležil sicer vabljeni predstavnik ržne inšpekcije.
glavni namen sestanka j e bil ugotoviti stanje varnosti v poletnih mesecih, najbolj ob Koncu tedna, ko se število »prebivalcev« v naši občini občutno poveča. Takrat pa je zaznati nekatere nevšečnosti, kijih pozvzročajo predvsem obiskovalci, ki hkrati kršijo Predpise.
®lovna skupina je ugotovila najbolj pereče probleme in sprejela ukrepe, ki bodo Pripomogli k večji varnosti prebivalcev in obiskovalcev naše občine v času turistične
prenočevanje na prostem
Okolje zaznava da ljudje spijo na plaži Portorož, predvsem od 6,ure naprej, ko Varnostnik konča službo. Masovno prenočevanje je tudi pri Marini med vhodom v Larino in mostičkom pri tenis igriščih. Policijska postaja Piran zaznava še prenočevanje na riu Seča. Med vikendi bodo opravljali kontrole in ukrepe izvedene po Zakonu o Javnem redu in miru.
obratovalni čas - uoir
a obravnavo problematike prekoračitev obratovalnega časa je po pooblastilu županje Poslal vabilo Tržni inšpekciji podžupan, žal pa so morali zaradi dopustov svojo msotnost opravičiti.
bcina Piran je v letošnjem letu izdala 150 odločb o dovoljenju za prekoračitev ratovalnega časa. Negativne so bile 4 in to v delu, ko so zaprosili obratovanje do ■ ure, a se jim je dovolilo do 01.ure. Dmgih razlogov za zavrnitev oziroma zmanjšanje p ratovalnega časa ni bilo.
0	12.členu Odloka o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa j tinskih obratov v občini Piran lahko »Občinska uprava prekliče soglasje za oratovanje v podaljšanem obratovalnem času oziroma prekliče in predlaga trezno spremembo obratovalnega časa v primeru: utemeljenih pritožb, ki so
1	e zaključene z izdajo 3 plačilnih nalogov kršitelju s strani pristojnega °rgana.«. Plačilni nalog lahko izda le pristojna inšpekcija, to je Tržna. Tako so 4 ' Kfntroli 29.7.2006 izdali dva plačilna naloga na plaži v Portorožu v znesku p -000 sit, za kar je informacijo dobilo JP Okolje od najemnikov.
p lcijska postaja Piran o vsaki ugotovljeni kršitvi poroča pisno Tržni inšpekciji, j tJihovem mnenju je kar nekaj lokalov, ki konstantno kršijo obratovalni čas p. Jlrn bilo primemo le - tega zmanjšati.
0 ■ 0vna skupina predlaga, da se Tržno inšpekcijo zaprosi, da posreduje podatke . Čečenih globah, torej izdanih plačilnih nalogih tiste lokale, kjer je bilo to edeno 3x, kot to določa odlok. Šele na podlagi tega bo lahko Občinska g j ava ustrezno odločila o zmanjšanju obratovalnega časa, kot to določa 12. Odloka o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih
obrat,
0V v občini Piran.
^PRAVILNO PARKIRANJE V PORTOROŽU AKCIJE
ukr^na abcija PPP in Redarske službe (29. in 30.7.) je bila učinkovita. Izrekli so 19 Nam0Vin o.dvoze vozil.
Pešc n Atrije je zagotovitev varnosti pešcev, saj so vozila parkirana na prehodih za Ker g’Prec* ujimi 'n v križiščih.
po eproblemi pojavljajo tudi podnevi PPP predlaga redarjem, da jih pokličejo za p0st 0c’ R° bodo čez dan ukrepali zoper »stalne« kršitelje. Opažamo tudi problem in de] Jan-ia stolov in drugih predmetov na parkirišča, predvsem to počenjajo lastniki aVC' razn'b lokalov, s čimer si rezervirajo parkirišča, in l- ,na skupina podpira izvajanje akcij za večjo varnost v prometu, predvsem pešcev Prirnp6?^ev' Rudarski službi predlaga, da za pomoč zaprosi Policijo in da ukrepa v Pri po Parkiranja na pločnikih, prehodih za pešce ali 5m pred njimi in križiščih, ter ^ avljanju predmetov (stolov ipd.) na parkirišča.
naPreH Varnost ljudi je ena najpomembnejših stvari, zato se bomo v naši občini še nad\J ^dili, da se bodo tako prebivalci, kot tudi obiskovalci naše občine, počutili
TonamPrijemo'
na tem UsPevalo do sedaj in smo trdno prepričani, da bomo ohranili visok standard pQl P°dročju tudi v prihodnje.
Povs|^rn°sti pa se ob večji gneči pojavlja tudi povečana količina odpadkov, kar je Ur (jeju °S’uno. Zato so v Javnem podjetju Okolje na predlog županje povečali število °bčina ,rs'.ev’ k' spremljajo stanje čistoče v naši občini. Želimo namreč, da bi naša ui v prihodnje ohranjala visok standard na področju varovanja okolja.
Služba za stike z javnostmi Občine Piran
Delničarji Banke Koper podaljšali veljavnost delničarskega sporazuma
Ljubljana, Koper - 21. julija 2006 - Delničarji Banke Koper, d.d., Intereuropa, Istrabenz, Luka Koper in Sanpaolo IMI so z današnjim podpisom delničarskega sporazuma zamenjali obstoječi dogovor v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Novi delničarski sporazum podaljšuje veljavnost bistvenih sestavin dosedanjega sporazuma še za obdobje petih let: ohranitev lastniških deležev naj večjih slovenskih delničarjev ter ohranitev sedanjega načina način vodenja in upravljanja banke.
Novi sporazum podaljšuje tudi veljavnost prodajne opcije slovenskih delničarjev za obdobje prihodnjih petih let, kot tudi nakupno opcijo skupine Sanpaolo IMI, ki se lahko uveljavi po izteku petletnega obdobja, ki ga določa sporazum. Predsednik nadzornega sveta Banke Koper, d.d., in vodja mednarodnih dejavnosti skupine Sanpaolo IMI Group, Giuseppe Cuccurese, je ob podpisu sporazuma izjavil: »V Sanpaolo IMI j e vloga lokalnih poslovnih partnerjev kot so Intereuropa, Istrabenz in Luka Koper v lastniški strukturi Banke Koper za nas vedno bila zelo pomembna. Zelo dobro smo sodelovali in sodelujemo v interesu Banke Koper in njenih komitentov. Zahvaljujoč stabilnosti upravljanja in vodenja, je Banka Koper uspešno razvila svojo dejavnost v zelo aktivnem in konkurenčnem okolju, več kot podvojila posojila nebančnemu sektorju in okrepila svoj tržni položaj v letih zgodovinskih sprememb v slovenskem gospodarstvu in na finančnem trgu. Poleg tega bo vstop Slovenije v evro območje dovolil Banki Koper, da še bolj izkoristi partnerstvo z evropskim igralcem, kot je Sanpaolo IMI.«
»Banka Koper je pod skupaj dogovorjenim načinom upravljanja v zadnjih štirih letih podvojila bilančno vsoto in dosega odlične poslovne rezultate. Od naložbe v njen kapital se nam obeta dober donos tudi v prihodnje, zahvaljujoč načrtom za rast in razvoj, ki jih banka namerava realizirati. Zato je podpis novega sporazuma v tem trenutku optimalna rešitev za slovenske delničarje,« je poslovni dogodek komentiral predstavnik slovenskih delničarjev in namestnik predsednika nadzornega sveta Banke Koper, mag. Andrej Lovšin.
Obstoječa lastniška struktura Banke Koper:	
• Sanpaolo IMI SpA	63,9 %
• Intereuropa, d.d.	10 %
■ Istrabenz, d.d.	10 %
■ Luka Koper, d.d.	10 %
• Dmgi delničarji	6,1 %
Predstavitev Banke Koper v številkah
K Banka Koper
Pristaniška 14. 6(KK1 Koper
v mio SIT	2001	2002	2003	2(XW	2005	6/2(X)6
Denar v blagajni in stanje na računih pri CB	33.267	27.509	29.701	38.050	48.930	45.974
Vrednostni papirji	62.456	94.360	104.144	91.541	117.532	112.204
Krediti strankam, ki niso banke	116.233	136.169	157.922	189.092	249.049	271.653
Druga sredstva	26.831	24.078	14.218	14.597	17.633	13.050
Skupaj aktiva	238.787	282.116	305.985	333.280	433.144	442.881
Dolgovi do strank, ki niso banke	183.881	208.946	226.671	228.755	244.054	270.415
Dolgovi do bank	10.280	22.781	31.488	54.534	134.618	114.107
Druge obveznosti	16.762	19.428	15.152	14.549	15.960	14.179
Kapital	27.864	30.961	32.674	35.442	38.512	44.180
Skupaj pasiva	238.787	282.116	305.985	333.280	433.144	442.881
Romuni prijeti, oškodovanke naj počakajo na vabilo sodišča
Romunski faloti so konec julija domnevno v prostorih Banke Koper ali zunaj stavbe štirim oškodovankam spretno izmaknili skupaj okoli 480 tisoč tolarjev na banki dvignjene vsote.
Med oškodvankami je tudi Emica Štrumbelj Pahor doma na Seči, ki je ta dan na banki Koper v Kopru dvignila svojo in moževo pokojnino, skupaj 220.000 SIT. Belo kuverto, kije malo kukala iz njene torbice, ji je nekdo spremo izmaknil. Obiskala je naše urednišvo in povedala, da ji je odvetnik samo za »nasvet« kaj storiti zaračunal 20.000 SIT, predvsem pa je zanimivo, to da oškdovankem nihče od uradnih oseb ni povedal kakšna je njihova nadaljnja pot. Oškdovanke Marinka Borštnar, Ida Brleč, Emica Štrumbelj Pahor in Justina Korenika so bile kot kaže žrtve petih mladih romunskih državljanov, ki so se potikali po Kopru in prežali za svojimi žrtvami. Kaže, da so izbrali najlažjo pot. Opazovali so ženske, ki so na banki dvigovale denar ter jim ga potem v splošni gneči spretno izmaknili. Emici Štrumbelj Pahor kar celo kuverto s kartico in potrdilom o izplačilu. Kartico, seveda brez denarja, so našli v grmovju. Sedaj nesrečne ženske menda tavajo od odvetnika do odvetnika in sprašujejo kaj jim je storiti, da bi prišle do svojega denarja.
Oškodovanke naj počakajo na povabilo sodišča za sodno obravnavo
Na osnovi določila člena 161 ZKP je okrožni državni tožilec iz Kopra Jože Levašič izdal SKLEP o kazenski ovadbi in zahtevku za sodno preiskavo zoper štiri romunske državljane stare od 20 do 26 let v smeri suma storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 3. tč. 1. odst. 212. čl. KZ v zvezi s 1. odst. 211. čl. KZ v zv. s 25. čl. KZ na škodo Marinke Borštnar, Ide Brleč in Emice Štrumbelj Pahor ter zoper enega romunskega državljana na škodo Justine Korenika. Vsi romunski državljani so bili ujeti in so se znašli v priporu.
Oškodovanke, s katerimi so že govorili kriminalisti, ki so po zaključku policijske preiskave kaznivega dejanja poslali Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru kazensko ovadbo po čl. 148/10 ZKP zoper pet Romunov, tožilstvo pa je na osnovi tega izdalo SKLEP in ga poslalo na Okrožno sodišče v Kopru, ki kot kaže sklepa tožilstva ni zavrnilo in bo že po sami uradni dolžnosti poklicalo oškodovanke na obravnavo. Zasebne prijave ali nekašne posebne civilne tožbe za znane oškdovanke, ki so že v spisu državnega tožilca, torej niso potrebne, saj so storilci znani, vprašanje pa je, ali bodo sploh kaj dobile. Kaže, da so faloti tolarje medtem že zamenjali v evre in da jim je policija denar zasegla.
FK
Noro vreme
Najprej 50 dni vročine, nato neurja in poplave
Skoraj nikjer v svetu niso več zadovoljni z vremenom, ki se obnaša prav čudno. Ekstremne vremenske razmere beležijo na zahodu Evrope in v ZDA, kjer je vladala uničljiva suša, v Aziji pa so bile velike poplave, kar povzroča ogromno škodo v kmetijstvu. Tudi letni časi v Evropi niso več to kar so nekoč bili; zima se prevesi v dolgo mrzlo pomlad, pomlad v kratko vroče pletje in prehodno jesen. Stroka ocenjuje, da se je temperatura na Zemlji v zadnjih letih v povprečju povečala za eno stopinjo. Če bi se temperatura povečevala bi se začeli topiti tisočletni ledeniki na Antarktiki, kar bi za nizkoležeče kraje ob morjih pomenilo pravo katastrofo. Zemlja je sicer res planet vode. Od skupne površine Zemlje 510 milijonov kvadratnih kilometrov znaša površina morja kar 361 milijonov kvadratnih kilometrov, kopna površina pa le 149 milijonov kvadratnih kilometrov. Toda naj večji paradoks j e lahko, da bo morda že čez 500 let prihajalo do vojn - in morda tudi selitev ljudi na dmge planete - prav zaradi pomanjkanje pitne vode.
53. GTZ bo v Termah Čatež
Letošnji že 53. po vrsti Gostinski turistični zbor Slovenije (GTZ) bo od 9. do 11. oktobra v Čatežu. Na naj večjem srečanju gostinskih in turističnih delavcev (lani so ga uspešno izvedli na Bemardinu) bodo podelili vrsto priznanj za kakovost in uspešnost, zato Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS že vabi gostince naj se prijavijo. Rok: 31. avgust 2006.
Predor Trojane v prvem letu brez hujših prometnih nesreč
Skozi najdaljši slovenski dvocevni predor, Trojane, se je v enem letu po njegovi predaji prometu prepeljalo skupno približno 8,3 milijona vozil. V tem obdobju sta se v trojanskem predoru, ki je bil v okviru letošnjega testiranja evropskih predorov Euro Tap ocenjen kot eden od petih najbolj varnih evropskih cestnih predorov, zgodili dve prometni nesreči - po ena v vsaki cevi. Nesreči nista terjali hujših posledic, saj so udeleženci utrpeli le manjšo materialno škodo. Promet skozi predor Trojane je stekel v soboto zjutraj, 13. avgusta 2005, ko je bil za promet odprt skupno 8,2 kilometra dolg avtocestni odsek med Trojanami in Blagovico, še zadnji manjkajoči odsek na skoraj 231 kilometrov dolgi štiripasovni avtocest Al od Maribora do Kopra.
Skoraj tri kilometre dolg prodor Trojane vsak dan prepelje v povprečju 11.000 vozil Povprečni letni dnevni promet v 2,9 kilometra dolgem predoru Trojane se je v enem letu povečal v povprečju skoraj za sedem odstotkov. Od skupno približno 8,3 milijona vozil, ki so se v enem letu peljala skozi obe predorski cevi predora Trojane, je bila četrtina ali približno dva milijona tovornih. V smeri Ljubljane je trojanski predor v enem letu prepeljalo približno 4,1 milijona vozil, predorsko cev v smeri Maribora pa okrog 100.000 vozil več, okrog 4,2 milijona.
80 let PGD Izola
Ponosni na svoje poslanstvo so se 14. julija 2006 v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli zbrali člani Prostovoljnega gasilskega društva Izola na slavnostni akademiji, kjer je podžupan Občine Izola Branko Simonovič podpredsedniku PGD Izola Aleksandru Krbavčiču izročil visoko priznanje -plaketo Občine Izola za njihovo dolgoletno prostovoljno in odgovorno delo.
Izolski gasilci so svoj praznik naslednji dan, 15. julija 2006, obogatili s slavnostno gasilsko parado. Svečana parada je bila tudi ob 70-letnici PGD Izola, 24. avgusta 1996.
Podžupan Občine Izola Branko Simonovič izroča podpredsedniku PGD Izola Aleksandru Krbavčiču občinsko plaketo. FOTO: Primorski utrip.
EuroSpin tudi v Luciji
Prvi vtis je dober
V prostorih bivšega diskont marketa Petra v Luciji (blizu supermarketa Tuš) so v torek, 8. avgusta 2006, dopoldne odprli nov nakupovalni center EuroSpin.
Diskont Petra (v lasti podjetja TSP d.o.o.) kot kaže ni vzdržal konkurence bližnjega Tuša, zato je lastnik Branko Djukič objekt oddal v najem. Prvi vtis o EuroSpinu je dober, so nam zaupali nekateri Lucijčani in Portorožani, ki so ta dan kar dodobra napolnili trgovino -in tudi kaj poceni kupili, kar se je poznalo tudi v Tušu. Poslovodkinja Bogdana Bradaš nam je glede možne konkurence povedala, da EuroSpin že dobro leto uspešno deluje na Rudi v Izoli in da se tudi tam niso ustrašili konkurence ob otvoritvi Hoferja.
EuroSpin je največja italijanska veriga na področju diskontne prodaje z več kot 600 prodajnimi mesti v Sloveniji in bižnji Italiji. Sadje je bilo prvi teden celo po 100 oziroma 200 tolarjev za kilogram. Časopisov (kot doslej v Petri) za zdaj ne bodo prodajali, zato našim bralcem priporočamo nakup Primorskega utripa v sosednjem Tušu. Ker so se razširile govorice, da v EuroSpinu ne jemljejo kreditnih kartic naj povemo, da to ne drži.
Na otvoritvi EuroSpinu je bilo kar veliko nakupovalcev. FOTO: Primorski utrip.
Na slavnostni akademiji so podelili tudi vrsto priznanj in pohval vsem, ki so prispevali svoj delež k rasti in utrjevanju društva. Priznanja so prejeli tudi mladi gasilci - pionirji in gasilke. Kar nekaj okoliških gasilskih društev jim je čestitalo, njihovi predstavniki, med njimi tudi iz PGD Sečovlje in Piran, so jim prinesli priložnostna darila.
Gasilstvo v Izoli je bilo organizirano že v času fašistične uprave leta 1926, vendar je nekako veljalo, da naj bi izolsko prostovoljno gasilstvo zaživele šele leta 1954, so zapisali v posebnem biltenu, ki ga je ob 80. obletnici PGD izdala Gasilska zveza Izola.
Kot je na slavnostni akademiji, ki sojo popestrili s kulturnim programom, povedal podpredsednik PGD Izola Aleksander Krbavčič, je bilo v zgodovini izolskega PGD še posebej obeleženo leto 1968, ko je društvo končno dobilo primerne prostore v Kraški ulici.
Dve leti kasneje so dobili novo
poslavljajo, prihajajo mlajši, ki smo jih lahko videli tudi na svečani proslavi 80-letnice PGD Izola.
Izolske prostovoljne gasilce je poleg podžupana Branka Simonoviča (županja Breda Pečan se akademije zaradi zasedanja DZ ni mogla udeležiti), pozdravil direktor in poveljnik Gasilske zveze Koper Vilij Bržan in jim zaželel še veliko uspeha.
kombinirano gasilsko vozilo. Po letu 2000 je prišel čas hitrejšega posodabljanja in nakupa gasilska opreme. Starejši gasilci se počasi
Stop znak so obrasle kanele
Na križišču nove ceste	,
v dolini Lucije, kjer se en krak ceste odcepi za Obrtno cono in Tuš, drugi pa pelje v smeri proti telovadnici in Liminjanski cesti, so kanele dodobra obrasle prometni znak STOP, ki ga ni mogoče pravočasno opaziti. Prava srečaje bila, da pred kratkim ni prišlo do trčenja.
Bralec iz Lucije nam je povedal, da je voznik z zagrebško registrsko tablico
nehote izsilil prednost. Delavci so nekaj kanel posekali, a kot kaže fotografija še vedno premalo, da bi bil znak popolnoma viden.
fsišifcs«
m #


'M" y *
m
Nemški časopisi hvalijo Slovenijo, gostov pa je vedno manj
Nemški časopis, ki izhaja v mestu Nonnenhorn ob Bodenskem jezeru, v rubriki Reise & Erholung (Potovanje in oddih) opisuje Slovenijo kot mali raj. Novinar se v članku sprehodi od viteškega Predjamskega gradu do obalnih mest beneškega sloga.
Zvvischen Alpen und Adria
Slovvenien » Von Ritterburgen bis zu venezianischen Kiistenstadtchen - der erfolgreichste Neuling unter den EU-Landem hat fur Uriauber einiges zu bieten.
VQN HANS-WEBNE9 SODRI A«
1 1 nter den „Neuen" in de? Euro 1 Ipaischen Union ist Slovvenien eindeutig der Musterschuier. Ais einziges Lanti vvird das kieine Lana zwischen Aipen und Adria bereits 2007 auch den Euro einfutven dur-fen. Dass es nicht nur vvirtschaftlich
Beruhmte Adresse: Der Rundgang durch da?. weltberuhmte Gestut Lipica fuhrt ?.u den Koppeln, zur huf-schmiede und zu den Stallungen. Hier und da sind dunkie Pferdchen zu se-hen: Die upizzaner bekommen erst mit sechs bis zehn Jahren ihr wei8es Fell. Mehrmals vvdchentlich fdhren die Reiter die schwierigsten Kunststucke
sich Raubriiter Erasmus vv-Shrend der Belagerung im 15. Jahrhundert durch den kaiserilchen Statthalter von Triest
mit Nahrung. Aufgeflogen ist die List nur vvegen der Sestechiichkeit eines Dieners. Besucher kbnnen 900 Meter des Hčhlensystems erkunden.
Spektakulare H6hie: Postojnska jama, die Adelsberger Grotte, ist emes
Novinar Hans Wemer Rodrian v obširnem članku opisuje Slovenijo kot lepo in prijazno deželo, ki sejo splača obiskati. Pod naslovom Zvvischen Alpen und Adria (Med Alpami 1° Jadranom) omenja Slovenijo kot vzorčno državico, novo članico Evropske unije, ki bo 1 .januarja 2007 prevzela evro. Slovenija ni zanimiva le gospodarsko in politično, pač pa predvsem tudi po atraktivnih turističnih točkah. Dopisnik se v članku sprehodi od Vršiča in znamenite Ruske kapelice, slikovitih vasic z vinogradi v Goriških brdih, opisuje Kobilarno Lipico, viteški Predjamski grad in Postojnsko jamo, Zdravilišče Rogaško Slatino, se za trenutek ustavi na Tartinijevem trgu v Piranu, opiše solinarski muzej in Sečoveljske soline.
Na koncu članka zapiše tudi naslov slovenskega turističnega predstavništva v Muenchnu in telefonsko številko. Zanimalo nas je, ali je članek, ki na tako hvali, plačan. V predstvništvu (vodja gospd Repanšek) so nam povedali, daje to potopis novinarja, kij6 obiskal Slovenijo. Pravijo tudi, da od začetka avgusta dalje v Muenchnu beležijo večje povpraševanje za počitnice v Sloveniji, žal uradni podatki Statističnega urada kažejo, da smo v letu 2005 v Sloveniji zabeležili 10% manj turističnih prenočitev iz Nemčije, d o junija 2006 pa kar 14% manj!
j#
5. Tartini festival Piran 2006,26. s. - ib. 9.
Osem koncertov na različnih lokacijah
Tartini festival je mednarodni poletni festival komorne glasbe, ki oživlja dela in duh v Piranu rojenega GiuseppeJa Tartinija in drugih velikih svetovnih skladateljev. Izvajalci del so vrhunski priznani glasbeniki z vseh koncev sveta, k' jih imamo v Sloveniji le redko priložnost slišati.
Tartini festival poteka od leta 2002 v mestu Piran. Letos se bo festival začel 26. avgusta in končal 16. septembra 2006.
Ideja za festival se je porodila iz želje po predstavitvi mlajše generacije odličnih mladih, na svetovnih odrih že uveljavljenih glasbenikov, kijih imamo le redko možnost slišati v Sloveniji. To so člani različnih evropskih orkestrov in komornih zasedb (mdr. orkester Academy of St. Martin in the Fields, London Symphony Orchestra, Camerata Academia Salzburg, Chamber Orchestra of Europe).
Umetniški vodji festivala sta flavtistka Jasna Nadles in violončelist Milan Vrsajkov. Organizacija pa je pod okriljem kulturnega društva Lib-art iz Ljubljane.
Cilj organizatorjev je, da festival postane tradicionalen kulturni dogodek na slovenski obali, najvišje kakovostne ravni.
Letošnja novost festivala sta dve novi lokaciji koncertov, in sicer cerkev Sv.
Štefana v Piranu in Pokrajinski muzej v Kopru.
Posebnost in razlikovalna prednost festivala je “lastna festivalska produkcija”, to je unikatna izvedba skladb, ki nastane po nekajdnevnem skupnem ustvarjanju velikih glasbenikov. Sinergična nadgradnja del, ki jih vsak za svoj inštrument pripravi umetnik doma.
Tartini festival je namenjen ljubiteljem kakovostne klasične glasbe, glede na eminentne izvajalce in poslušalce pa tudi ljudem, ki umetniški večer lahko izkoristijo za tkanje novih poslovnih vezi.
Vstopnice
Vstopnice za 5. Tartini festival lahko kupite uro pred koncertom na prizorišču dogodka ali v predprodaji, od 16.08. dalje, v turistični agenciji MAONA Portorož in Piran.
Cene vstopnic
Cena za vse koncerte, razen osrednjega j6
3.000	Sit/12,52 Eur.
Cena za osrednji koncert, ki bo 11.09.200° je 5.000 sit / 20,86 Eur.
Popusti
Upokojencem, študentom in dijakom so voljo vstopnice za 2.000 Sit / 8,35 Eur. te
4.000	Sit/16,70 Eur.	y
Paket vstopnic za vseh osem koncerte festivala je na voljo za 14.000 Sit / 85,4 Eur
Rezervacija vstopnic
Vstopnice lahko rezervirate Pre^ elektronske pošte: infolgitartinifestivaLO1^
Rezervirane vstopnice morate prevzeti ure pred začetkom koncerta.
KD LIB-ART
Poljanska 20B, 1000 Ljubljana
■ W
primorski u*r*p
Izola
Pripravljena anketa oziroma vprašalnik o povpraševanju po nakupu oziroma zamenjavi stanovanja
^ preteklih devetih letih so v Občini Izola sprožili proces, ki bi ga lahko označili z geslom: “primemo stanovanje za vsako izolsko družino”. Takrat, ko so se lotili načrtnega pridobivanja stanovanj, še niso vedeli, koliko jih bodo dejansko Potrebovali. Tudi še ni bilo znano, kakšne možnosti imajo pri pridobivanju sredstev za gradnjo stanovanj. Mnoge nove pristope so spoznavali sproti, razen tega pa so se s spremembo zakonodaje in z uvedbo čisto novih prijemov na Področju zagotavljanja sredstev za kupce stanovanj, kot j e bila npr. stanovanjska varčevalna shema, pa tudi bistveno nižje prodajne cene na m2 od siceršnjih užnih cen za udeležence v varčevalni shemi, razmere na področju zagotavljanja neprofitnih stanovanj bistveno izboljšale in omogočile tudi izolski občini (ob Pomoči Stanovanjskega sklada RS), da je v teh letih svojim občankam in °bčanom zagotovila okoli stopetdeset novih ali popolnoma obnovljenih stanovanj.
V tem času so izvedli dva razpisa z namenom oblikovati listo upravičencev za najemna neprofitna (in neprofitna “socialna”) stanovanja. Proti pričakovanjem Se je število prosilcev in upravičencev kljub temu, daje bilo po prvem razpisu razdeljenih preko petdeset stanovanj in je v tem času tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije prodal stalnim prebivalcem Izole trideset stanovanj po neprofitni ceni cca 1250 €, ob dmgem razpisu še povečalo.
___
Čigava je Rumena noč?
Rumena noč je odlična priložnost za Koper, zato jo je potrebno izkoristiti drugače, kot doslej
Rumena noč je odlična priložnost za turistično promocijo Kopra, vendar jo je potrebno izpeljati drugače, kot doslej, saj naše mesto ne sme biti le zabavišče za enodnevne obiskovalce iz notranje Slovenije, ki iščejo masovno, poceni zabavo. Od Rumene noči imamo Koprčanke in Koprčani zelo malo, hkrati pa veliko izgubimo: mesto ni več naše, ampak je začasno predano obiskovalcem, mi pa dobimo nazaj le smeti, smrad in umazanijo.
Spominjamo, da seje podobnega dogodka pred leti, prav zaradi negativnih posledic, otresel tudi Portorož, ki velja za glavno slovensko morsko turistično destinacijo.
Socialni demokrati predlagamo, da se v prihodnje temeljito spremeni koncept Rumene noči tako, da se prerazporedi prihod turistov na daljše obdobje in tako doseže, da bo Koper prijetno mesto za obiskovalce, ampak predvsem za domačine. Hkrati naj se poleg blišča poskrbi za več zanimive vsebine in naj se predvsem bolje vključi lokalne izvajalce in gostince.
Rumena noč naj se torej razvije v kakovosten, več tednov trajajoči festival, ki naj ponudi več zanimive vsebine in naj bo lepa poletna priložnost za sprostitev in zabavo za vse in zanimiva priložnost za turistično podjetništvo za domačine.
^Na drugem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj se je na obe listi (neprofitna in “socialna” neprofitna stanovanja) uvrstilo 199 upravičencev. Seveda seje seznam do danes skrajšal, saj smo upravičencem z obeh list razdelili kar nekaj stanovanj, a vendarle lahko na osnovi podatkov o upravičencih na teh dveh listah z dokajšnjo gotovostjo predvidevamo, kakšna mora biti struktura (kvadratura, število prostorov) najemnih neprofitnih stanovanj v načrtovani novogradnji na območju Livade - Zahod, česar žal ob začetku gradnje zadnjega bloka v Livadah I ni bilo mogoče predvidevati, in je bila prav zato struktura stanovanj neusklajena s strukturo list prosilcev (število članov družin).
R°t ste morda že zasledili v medijih, nameravamo v naslednjih dveh do treh etih na območju Livade-Zahod zgraditi med 200 in 240 stanovanj (odvisno od Potreb prosilcev in kupcev). Ker bodo ta stanovanja namenjena tako najemnikom neprofitnih in socialnih neprofitnih stanovanj kot tudi izolskim družinam, ki nameravajo stanovanje kupiti, potrebujemo tudi podatke o tem, kakšna stanovanja naj bi zgradili tudi za ta namen.
Ua bi pri zagotavljanju stanovanj za prodajo zagotovili enote s primernimi Površinami in primernim številom bivalnih prostorov, nam dovolite, da vam Predstavimo projekt in vas povabimo, da v njem sodelujete.
R°t ste morda že zasledili v medijih, nameravamo v naslednjih dveh do treh et'h na območju Livade-Zahod zgraditi med 200 in 240 stanovanj (število stanovanj v posameznem objektu je odvisno od njihove velikosti, ta pa od potreb Prosilcev in kupcev). Ker bodo ta stanovanja namenjena tako najemnikom neprofitnih in socialnih neprofitnih stanovanj kot tudi izolskim družinam, ki nameravajo stanovanje kupiti, potrebujemo tudi podatke o tem, kakšna stanovanja naj bi zgradili tudi za ta namen. Od celotnega števila stanovanj nameravamo nameniti prodaji pod ugodnejšimi pogoji približno eno tretjino Vseh stanovanj. V prvi fazi orej 16-20 stanovanj.
Zagotavljanje stanovanj za prodajo bo potekalo v dveh delih: določeno število stanovanj bomo prodali po razpisu občanom, ki niso lastniki nepremičnin, oločeno število pa bomo namenili tistim občanom, ki že imajo stanovanje, a ne zadovoljuje njihovih potreb. V obeh primerih bo cena za kvadratni meter stanovanja določena po pravilih, ki jih je uporabil Stanovanjski sklad Republike ,0venije. Ocenjujemo, da bo vrednost 1250 EUR na m2, končna vrednost pa o seveda odvisna od dejanskih stroškov izgradnje.
t>cina Izola bo s kupcem stanovanj prodala 99% idealni delež stanovanja, v Pogodbi pa bo tudi določena prepoved odtujitve nepremičnine in odkupna pravica £ Clne za dobo predvidoma 15 let« so zapisali. e se bo interesent odločil za menjavo svojega stanovanja za novo, bodo pogoji 1 kot pri nakupu, le da bo kupec plačal kupnino s svojim dosedanjim novanjem, ki bo ovrednoteno po gradbeni ceni objekta brez upoštevanja ^ktorja ugodnosti lokacije.
e razmišljate o prvem nakupu lastnega stanovanja ali iščete drugo primernejše i an°Vanje, vas Občina Izola vljudno vabi, da si priskrbite vprašalnik, ga izpolnite Ulj 111 ^	vmete na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8 ali na Postojnska
^Prašalnik je anonimen.
Marjan Križman, predsednik SD Koper
V hrupu mi živeti ni
Je turizem v Portorožu res tisti dejavnik, ki zaradi nočnega hrupa že razdvaja lokalno skupnost in turistično gospodarstvo, ali pa so posredi le posamezniki, ki radi govorijo v imenu vseh Portorožanov?
Nekateri Portorožani imajo pač to srečo in hkrati tudi smolo, da živijo nekoliko preblizi središča mondenega turističnega Portoroža, ki mu je bilo že dalj njega leta 1881 zapisano, da se bodo njihovi prebivalci ukvarjali z zdraviliškim turizmom. Takrat je bilo vse lepo, enkraten mir, polno zelenja in rož, lepi sprehodi, tramvaj, tihe jadrnice, morje pa je segalo vse do sedanje štiripasovnice. Skozi stoletje se je spremnila tudi oblika turizma, spremenil se je Portorož in z njim turistična ponudba, spremenili smo se ljudje, ki pač od te dejavnosti imamo neposredne koristi, pa jo moramo vseeno prenašati. Idile v Portorožu ni več. Hrup, ki ga pozno v noč ali celo do ranega jutra povzročajo glasba, vpitje, dirkanje po cesti, moti.
Dušan Puh je vztrajen
Dušan Puh, član Sveta KS Portorož (njegova hiša toji tik ob plaži) si že leta in leta neuspešno prizadeva, da bi ta hrup nekoliko omilili in ob tem pokara tudi nenasitne gostince, za povrh pa še našo županjo Vojko Štular, ki pa je po svoje dolžna braniti tradicije turistične dejavnosti. Hoteli ali ne, od turizma posredno ali neposredno živi skoraj vsak drugi Portorožan. V imenu koga in za koga torej nenehne kritike in obsojanja? Pritožbe ali celo »državljanska nepokorščina«, s katero
Odbojka na mivki v Portorožu za najvišje naslove
grozijo znani posamezniki, ne zaležejo, ker tudi ni ustrezne zakonodaje. V turističnem kraju verjetno ni mogoče nagnati turistov spat s kurami, gostincem, ki živijo od te dejavnosti, pa tudi ni mogoče kar tako prepovedati opravljanja dejavnosti tudi v nočnih urah, ko Portorož zares šele zaživi. Občina Piran mora zato še enkrat temeljito prečesati odlok o obartovalnem času gostinskih lokalov v nočnih urah, ne pa govoriti o nekakšnih decibelih, ker je to nesmisel, saj tudi policija ne more subjektivno ukrepati.
Mladim omogočiti zabavo zunaj središča Portoroža
Kot smo se lahko julija letos sami prepičali največ hrupa ponoči povzročajo glasba na odprtem, popivaje in pijančevanje mladih, ki si pijačo prinesejo iz trgovin in si dajejo duška prav v središču Portoroža. Odrasli resni turisti se zato umikajo. Nobene besede o tej problematiki še nismo slišali od direktorja turističnega združenja Portorož Ivana Siliča, ki bi bil dolžan koordinirati turistično politko, pa očitno nima več nobene pristojnosti.
Portoroško turistično gospodarstvo ne sme ignorirati teh opozoril. Skupaj z lokalno skupnostjo mora najti ustrezno rešitev, primeren prostor za nočno veselje mladih zunaj naselja,
glasnost ansamblov v Portorožu pa prilagoditi starejšim, kot je bilo nekoč v starem Jadranu, ko je igral ansambel Vinka Horvata. Tako bi preusmerili vse, ki jim ugaja hrup.
Razdvojenost med zasebnim in javnim interesom
Žal smo v turističnem Portorožu (ne v Izoli, Kopru ali Piranu...) očitno že prišle do faze popolne trazdvojenosti med zasebnim in javnim interesom, ki naj bi jo spodbujali nekateri večno nezadovoljni posamezniki. Zato je skrajni čas o odkritem soočenju (predlagamo okroglo mizo) o tem, kakšen turizem potrebujemo in ali sjjloh obstaja alternativa?
Že večkrat seje tudi izkazalo, da stvari niso tako dramatične kot jih radi prikazujejo posamezni Portorožani, zato bi bilo res potrebno ugotoviti, ali tako misli večina krajanov in ali je res naklonjena tako skrajnim potezam, da bi Portorožani »turistične agencije pozvali naj ne pošiljajo več turistov v Portorož, saj je že njihovo življenje v tem kraju postalo nemogoče«. Take in podobne javne izjave nekaterih posameznikov lahko zelo škodijo turizmu! Odgovor tem ljudem, preselite se v mirne kraje, seveda ni primeren.
Franc Krajnc
Portoroški plaži je 5. in 6. avgusta potekalo finale tlaj‘*Vl)e§a prvenstva v odbojki na mivki. To je bila doslej dva tovrstna manifestacija, saj je na štirih igriščih najb r‘ nast°Pil° kar najboljših ženskih ter 16 Js,h moških ekip, ki so se potegovale za naslov finega prvaka. Zelo smo zadovoljni, da so se na jn sjai tUrnir uvrstile kar 4 ekipe Volley cluba Portorož Rreri 6r ^Ve v zenski in dve v moški konkurenci. Kljub p0i 'm vremenskim razmeram nam je z veliko mero	„ : e
lekmV°Va*"0St' usPe*° pripraviti vsa 4 igrišča in je V11 j r jtfli: tl, nem °vanje sicer z enodnevno zamudo potekalo
n0Vo en° in odlično uspelo. Posebna atrakcija je bilo .........
s[and (',entralno igrišče, ki ustreza mednarodnim —	" M jiSM
'Zvedb l*11 'nie za Portorož velika pridobitev. Omogoča mnhil Mm&lM ■fcifcifnnhil Drjav ° kvalitetnih mednarodnih prireditev, kijih načrtujemo v prihodnjih letih.
Spe| na Prvaka pri moških sta postala Jernej Potočnik, Jani Makovec, državni prvakinji pa primerki Nataša Cingerle, koncu 3 .jak' Tudi igralci in igralke portoroškega kluba so dosegli odličen uspeh saj so bili v igri za odličja in na ^rired>SV°^!' ^ mesto v moški in ženski konkurenci. To so par Simon Stubelj, Marko Strle ter Erika in Simona Fabjan. enkrat 6V s*-ie v dveh dneh ogledalo več tisoč gledalcev, prisotna je bila tudi nacionalna televizija in drugi mediji. Še Polej, fS,e Je Pokazalo, daje Portorož idealen kraj za tovrstne prireditve.
visoi^h uvnSkega Prvenstva bo v Portorožu še državno prvenstvo do 18 let in sicer 13. avgusta. Tudi tu imamo možnosti
Ob kon6'6]?3 P°*etja poteka na portoroški plaži tudi obalna rekreativna liga, kjer sodeluje preko 60 igralk in igralcev, m se posebej zahvalili vsem pokroviteljem in ostalim, ki nam omogočajo organizacijo tovrstnih prireditev.
Predsednik društva Leopold Stubelj univ. dipl. ekon.
TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož
® fujifilm Canon outmpus pentax
-Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok
-Prodaja ročnih ur priznanih znamk:
SECTČR <£4 nn ttcdo breil TISSOT 4-Z.fcKU
"ir
Koper spreminja podobo
Odkar je prišel na oblast Boris Popovič (Koper je naš) se je v tem, še vedno industrijskem mestu, že marsikaj spremenilo. Po raziskavi Informe Portorož se kar 49% Koprčanov istoveti z njim, ga podpira in mu je tako rekoč že zagotovljena zmaga na letošnjih lokalnih volitvah.
Svečana otvoritev koprske obvoznice
Trak so prerezali Robert Časar, Boris Popovič in Ivan Zidar. V Kopru 21.7.2006.
Predvsam pri ljudjeh krožijo govorice, da gredo vse zasluge Popoviču. Politični nasprotniki mu očitajo, da razprodaja občinsko premoženje, kar bodo občutile šele naslednje generacije, saj gre za milijardne zneske, ki naj bi bremenili tudi bodoči proračun, ko ne bo več župan Popovič. Nasprotniki mu tudi očitajo prodajo oziroma zamenjavo zemljišč v Hrvatinih pod ceno.
Popovič je pred slabimi štirimi leti, ko je bil izvoljen za župana Mestne občine Koper, priznal, da sam niti ni vedel kje je občina, še manj pa kaj je občina. Volivci so ga izvolili, ker so hoteli spremembe - in te so danes vidne. Kaj žene Popoviča, da tako hiti in na vrat na nos spreminja podobo mesta? Informa Portorož je opravila kratko študijo in
ugotovila, da se kar 49%
Koprčanov istoveti z Borisom Popovičem in da jim je všeč njegov način nastopanja: »Mi vam zaupamo«, »Občina vas ceni«, »Mečejo mi polena pod noge«, »Kritizirajo nas, ker gradimo«, Organi pregona	so
nesposobni...«, »Če ne bi imeli takšnega župana, bi si ga morali izmisliti«, »Mi delamo, mi ustvarjamo, nimamo časa«.
Verjeli ali ne, posekal je tudi peruti Primorskim novicam, ki so mu vse do zamenjave tamkajšnjega vodstva »grenile življenje«.
Popovič pozna preprosto nediplomatsko govorico. Ne ovinkari, njegov besednjak se je izpopolnil, da te mere, da je lahko vsakemu, ki mu želi kaj očitati, nerodno. Popovič, čeprav samo srednješolec, deluje in razmišlja v stilu podjetnika. Dobro ve, daje dobro govoriti v splošno umljivi obliki. Je čisti populist. Iznašel je formulo kako postati nezamenljiv in prav zato njegovi protikandidati za župansko mesto Breda Krašna (LDS) in Viktor Markežič (Oljka) nastopajo nekam plašno. Postaja «nevaren« tudi za Piran, kamor je, pod naslovom “Piran je naš”, poslal v volilni boj zdravnika urologa Matjaža Gantarja, ki pa še nima absolutnih možnosti za izvolitev.
Politično gledano Popovičeva koalicija »Koper je naš« v celoti obvladuje tudi Občinski svet, ker ima tam večino. Je eden izmed redkih županov, ki je med prvimi izpeljal sprejem občinskega proračuna in to v prvem branju, čeprav je imela opozicija pripravljenih dobra dva ducata amandmajev.
Koprski župan zanika, da je občina prodala zemljišča v Hrvatinih pod ceno in da je ravnala v nasprotju z javnim interesom, res pa je, da so vsi župani nekako prisiljeni prodajati občinsko premoženje, da bi zakrpali občinske proračune.
Položili so temeljni kamen za novi zdravstveni dom
25.7.2006 v Kopru na točki, kjer je nekaoč stal stari gasilski dom. Direktor Zdravstvenega doma Metod Mezek seje zahvalil Popoviču za začetek velikega dogodka - gradnje novega zdravstvenega doma.
S Popovičem se spreminja tudi Koper
Koper univerzitetno mesto, nova OŠ Koper na Bonifiki, podpis listine o gradnji nove srednje tehniške šole pri Tomosu, izgradnja neprofitnih stanovanj v Olmu, nov gasilski dom, temeljni kamen za nov zdravstveni dom, drevored palm, koprska obvoznica, pristanišče za velike turistične ladje, prvi koraki za začetek gradanje marine, so le nekateri splošno vidni premiki, ki kažejo na to, da Koper zares napreduje in hkrati spreminja svojo podobo.
Nekateri ocenjujejo, da bo glavno mesto Slovenske Istre, ki se je v 60 letih prejšnjega stoletja začelo razvijati kot indudstrijsko, ker je hotelo biti konkurenčno Trstu, že čes nekaj let postalo turistično, čeprav za to danes še nima pogojev, zlasti nima kakovostnih nastanitvenih turističnih zmogljivosti
SVEČANA OTVORITEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA
V Kopru, 18. julija 2006. Trak sta prerezala poveljnik in direktor Gasilske brigade Koper Vilij Bržan in župan Boris Popovič, kije prejel dve priznanji. Morda bi bilo kljub vsej vznesenosti oportunu k rezanju traku povabiti tudi izolsko in piransko županjo, saj nujno in drago opremo gasilske brigade financirajo vse tri občine, pa se to ni zgodilo.
flSSHK
Vsi nagrajenci, zaslužni za nov gasilski dom v Kopru.
, HF
primorski u¥p
Joško Joras: »Z akcijo bomo nadaljevali«
Jorasova ekipa ni mogla odstraniti cvetličnih korit, ker je bil en tovornjak z dvigalom »oviran« že na Kozini, nadomestni pa ni imel pravilnega potnega naloga in je bil zavrnjen na slovenskem mejnem prehodu v Sečovljah. Hrvaški policijski specialci, kljub sodnemu nalogu, ki jim ga je prinesel odvetnik Straman, verjetno ne bi dovolili odstranitve cvetličnih korit in še sreča, da ni prišlo do incidenta.
Joško Joras: »Sodna odredba piranskega okrajnega sodišča o odstranitve cvetličnih korit še živi, zato bomo z akcijo nadaljevali. Ker so naši vozniki prestrašeni, bomo najeli avtodvigalo iz Italije«.
Meja med Hrvaško in Slovenijo v Istri stalnica nerazumevanj in sporov. Pogajanja so bila oeuspešna, korita nedotaknjena. Na fotografiji tudi košček Jorasove “Evropske poti”.
nekaj časa napovedana odstranitev cv'etličnih korit, ki sojih postavili hrvaški Policisti tik za mostom pred hrvaškim ^ojnim prehodom in s tem onemogočili °sku Jorasu dostop z avtomobilom do Sv°jega doma po bližnjici (mimo Policijske in carinske kontrole, se v ?e'rtek, 27. julija 2006, ni zgodila, lovilnim novinarjem in peščici slučajnih gostov in domačinov je v sončni pripeki se najbolj prijala sveža zala, ki jo je častil '-mago Jelinčič. Dogodek -Uresničitev uredbe piranskega sodišča, da lahko tožnik Joško Joras Sarn odstrani štiri težka korita, če tega v določenem roku (do 30. julija) ne
kontrolno točko do policijskih specialcev, ki so stražili korita, Jorasov zakoniti zastopnik odvetnik Danijel Starman (z odredbo piranskega sodnika v roki), Joško Joras in Ana Kalc-Hafner, vsi hkrati tudi predstavniki Civilne iniciative za mejo v Istri. Na slovenskem mejnem prehodu v Sečovljah, tik pred zapornico, takrat pa je že čakal nadomestni tovornjak z dvigalom, ki pa smel naprej. Le kaj se spet dogaja, smo se spraševali. Voznik
■■■1
bo
storila tožena stranka država
^■vaška - je bil napovedan, zato so ?e naj lahko vsi pripravili. Na desnem regu kanala Sv. Odorika pred Costom, ki nekako psihološko tazmejuje Slovenijo in Hrvaško, seje °ralo okoli dvajset novinarjev, pasteli pa smo tudi 36 slučajnih opazovalcev in nekaj domačinov iz ccovelj. Korita je skrbno varovalo aekaj hrvaških policistov -^Pecialcev, kar potrjuje domnevo, da J h niso nameravali odstraniti sami,
'h ne bi dovolili, da bi jih odstranil tožnik JT0sko Joras.
di na slovenski strani so bili »za vsak caj« pripravljeni specialci in moram v 9’vda so se mi prav smilili, ko so morali ezkih škornjih in popolni opremi več e^.Prenašati hudo vročino 37 stopinj. Ne 1 ne drugi policisti pa niso smeli prek °stu, oziroma so se lahko gibali do Jegove polovice. Naši specialci so imeli če k® te8a tudi prepoved intervencije, tudi 61 hrvaški obmejni organi Jorasa in jjegove spremljevalce zopet vklenili.
Orl jlnai^'smo dogodek sprva fotografirali tj daleč, nato pa smo le šli prek mostu do hrvaških kolegov in se z njimi So^!|.arjali. Hrvaški in slovenski policisti j ni do nas novinarjev in snemalcev pre n° prijazni, čeprav bi nas lahko str ^rosto pregnali, vsakega na svojo Preh ’ ^ Sedanje v okolici mejnega 0(t ..a v bistvu omejeno. Vse se je iticiri ° >>na v*soki kulturni ravni«, 6r’.,entov ni bilo. Turisti, ki so popoldan Tcckalir "
d0g T**1 mej°, so spraševali kaj se tu sploh
p^0mačini nočejo sodelovati
Pa fe°Hekje Ptomljalo malo ljudi, zanimivo živil ’ °a tam fii kilo videti domačinov, ki strJv ttdkraj kanala Sv. Odorika na južni °Pa?(l , gonje- NekaJ' jih Je dogodek To d,d al° s terase pri igralnici Mulino. tamk PC) sv°je kaže, da stanovalci iz no6e,ajSnjih 18 hiš v spornih zaselkih kij0 p. Vdelovati v nobeni takšni akciji, Z Vam^3 d°ras, pač pa zadeve opazujejo razdalje po svoje komentirajo.
t>V
č k^a*3	0<* n^0<^er
°dst ’ .jm° dobro uro, dvigala, ki bi seje vs1 0,k0rita> Pa °d nikoder tako, da Najboj6 SkuPa-i sPremenilo v pravo farso. s° ved ?°kkcani Jorasovi zvesti prijatelji UstaviJ * ^0vec^ati’ da so eno dvigalo B,°kvarjiQ ® n®kje na poti, ali da se je L®z dobr ua Pričakujejo nadomestno. e Pol ure pristopijo na hrvaško
Tovornjak z dvigalom, s katerim so nameravali naložiti korita, se je moral vrniti.
tovornjaka ni imel pravilnega potnega naloga (samo do Portoroža in ne do Sečovelj), zato gaje republiški prometni inšpektor zavrnil. Nekateri so celo namigovali, češ akcijo je preprečila slovenska stran, ker ne želi incidentov. Medtem se odvetnik Starman še nekaj časa pogaja s hrvaškimi mejnimi organi. Kaj bi se zgodilo, če bi se tovornjaku z dvigalom le uspelo prebiti prek mostu do korit in bi jih začel odstranjevati, lahko samo domnevamo. Enoje povsem jasno: Če bi Hrvatje bili pripravljeni dovoliti Jorasovi ekipi odstranitev cvetličnih korit, ne bi na mejo pripeljali akcijsko in rezervno skupino specialcev. Neuspešen scenarij seje končal šele ob 20.00 uri.
Nesposobnost dogovarjanja
Kljub prijaznim srečanjem na Brionih in na Banskih dvorih, Slovenija in Hrvaška vse od osamosvojitve nista sposobni razrešiti temeljnih vprašanj, ki obremenjujejo medsosedske odnose. Jorasove akcije dokazovanja pravičnosti precej pripomorejo k prebujanju zavesti, da so trije zaselki del Slovenije, s katerimi pa dejansko upravlja Hrvaška.
Če ti problemi zadevajo tudi posamezne državljane, ki sojih potem prisiljeni reševati sami, država pa jih podpira le verbalno, z diplomatskimi potezami - pismi, notami in podobno, na katere se sosedje požvižgajo, obstaja latentna nevarnost posamičnih incidentov na kopnem in na morju. In to se žal tudi dogaja.
Svež primer so štiri težka korita ob cesti pri mostu na nevtralnem območju med slovenskim in hrvaškim mejnim prehodom v Sečovljah, ki so jih tja postavili hrvaški komunalni delavci in tako po nalogu hrvaške mejne policije Jošku Jorasu fizično preprečili prost dovoz do svoje hiše v Sečovljah št.l z
avtomobilom. Joras je pri dokazovanju, da živi na slovenskem ozemlju, vztrajen in pokončen mož. Svoj avtomobil pušča pred mostom in hodi po svoji poti do doma kar peš, pri čemer ga hrvaška mejna policija ne ovira. Težave lahko nastanejo, ko mora kaj pripeljati. Pravi, da takrat uporabi kar samokolnico. Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo je, ali sme Joško Joras, ki ga imajo mnogi za pravega borca za mejo, nekateri pa menijo, da je žrtev političnih koristoljubnežev, po bližnjici do svojega doma, ali pa je res dolžan, tako kot vsi ostali državljani, spoštovati začasno državno mejo? Najmanj kar je, se ponujata dva odgovora: Jorasova hiša stoji na slovenskem ozemlju, zato ima pravico hoditi po »svoji« poti mimo uradnega hrvaškega mejnega prehoda. Ali pa: Joško Joras je dolžan spoštovati pravila začasne državne meje in hoditi do svoje hiše izključno mimo uradne hrvaške mejne kontrole.
Hrvaške oblasti so dolžne izpolniti uredbo piranskega sodišča
Hrvaške oblasti so bile dolžne izpolniti sklep piranskega okrajnega sodišča in do 30. julija 2006 odstraniti štiri korita, s katerimi preprečujejo (legitimno) Jorasovo pot z avtomobilom do doma. Če tega ne bodo storile, sme po pooblastilu sodišča to opraviti tožnik sam, torej Joško Joras. Gre za izjemno pomembno vprašanje spoštovanja sklepa sodišča in jurisdikcije na tem spornem ozemlju, o čemer seje razpisal celo New York Times, ki namiguje, da se Slovenija in Hrvaška pogajata po balkansko.
Priznati je treba, daje bila Hrvaška v novejši zgodovini veliko spretnejša od Slovenije. Ta država danes z zaselki Bužin, Škodelin, Mlini -Skrilje, za katere slovenska oblast trdi, da so del Slovenije, upravlja »de facto«, Slovenija pa »de iure«. Joras pa je nekje vmes. Vsi mu pritrjujejo, da ima prav, v resnici pa tvega sam. Podobna situacija je v Piranskim zalivom. Hrvaška ga pri sebi že deli na polovico, v Sloveniji pa ostajamo pri sklepu, da nam pripada v celoti, kar v določeni meri dokazuje tudi Bela knjiga o meji s Hrvaško.
Vztrajanje pri povsem različnih stališčih enih in drugih, nas vodi naravnost v mednarodne sodne dvorane, kjer bodo tretji odločili kdo ima prav. Takrat bomo tudi izvedeli kaj vse je zamudila naša mlada oblast.
Minister Rupel: »Jorasu lahko pomagamo le po diplomatski poti«
Ministrstvo za zunanje zadeve je dovolj dobro seznanjeno z Jorasovimi aktivnostmi na mejni črti ob Dragonji, vendar se neposredno ne spušča v konflikte pač pa po potrebi pošlje v Zagreb kakšno noto, v bistvu pa ne odobrava Jorasovih samostojnih potez.
Vse kaže, da tudi policija ne, kajti nikoli se ne ve,kaj se lahko iz posameznih akcij izcimi.
»Ministrstvo si v okviru svojih pristojnosti, z diplomatskimi sredstvi, ki so mu na voljo, ter v sodelovanju z drugimi resorji, prizadeva za uveljavljanje slovenskih interesov v odnosih s Hrvaško. To velja tako za področje mejnih vprašanj, mm premoženjsko pravnih vprašanj, kot „l-i; zaščite državljanov Slovenije«, so zapisali v MZZ.
Tudi glede korit, ki Jorasu preprečujejo prost dostop do njegove hiše mimo hrvaške nadzorne policijske točke, je podobno. »Jorasu bomo pomagati po diplomatski :'i poti«, je bil zadnji odgovor ministra dr. Dimitrija Rupla na nedavni novinarski konferenci na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani. Dejstvo namreč je, da se državi morata dokončno dogovoriti o poteku meje. Stanje (čeprav začasno) kakršno pač je, pa je treba spoštovati na obeh straneh. Solo akcije sicer prispevajo k seznanjanju Slovencev o tem, da nekaj ni čisto, zanimivo pa je, da pri tem niso pripravljeni sodelovati predvsem tisti, ki bi bili med prvimi poklicani - to so krajani treh spornih zaselkov. Alije posredi strah pred hrvaškimi sankcijami ali neodobravanje Jorasovih potez pa je že dmgo vprašanje. Dejstvo je tudi, da se tamkajšnji krajani, ki jih res ni veliko, še nikoli niso zbrali na kakšnem javnem shodu, kjer bi javno izrazili svoje zahteve, podprli Jorasa in povedali kje pravzaprav hočejo živeti; v Sloveniji ali na Hrvaškem? Morda bo kdo nekoč celo predlagal plebiscit.
Joško Joras:	»Odvetnik
Starman mi ne računa nič«.
Joško Joras nam je na nedavnem obisku v uredništvu, tik preden so se v civilni iniciativi za mejo v Istri odločali o načinu odstranitve kamnitih korit povedal, da mu njegov zakoniti zastopnik odvetnik Danijel Starman veliko pomaga in mu za te pravniške storitve ne zaračunava nič, »kajti v nasprotnem primeru bi že bankrotiral.
Naša policija sme le do polovice mostu!
Slovenska in hrvaška policija spoštujeta dogovor o izogibanju incidentom na morju in na kopnem. Slovenska policija nima mandata, da bi na primer lahko intervenirala na območju slovenskih zaselkov na južni strani Dragonje, saj sme iti le do polovice mostu. Enako velja tudi za hrvaško policijo. To so nam potrdili tudi na policiji!
S Hrvaško je še kar nekaj odprtih vprašanj
Zanimiveje, daje Piranski zaliv za našo sosedo postal sporen šele po 25. 6. 1991, pred tem pa je na vse aktivnosti (policijski nadzor, ulov cipljev...) v tem zalivu Hrvaška brez izjem dajala soglasja, iz česar sledi, da je avtomatično priznavala suverenost Slovenije nad Piranskim zalivom v celoti. Že v beli knjigi o meji med RS in RH lahko zasledimo, da si Hrvaška po svoje tolmači mednarodno konvencijo o pomorskem pravu v delu, ko govori o vprašanju morskih zalivov. Pravi tudi, daje Slovenija z dnem, ko je postala samostojna država avtomatično izgubila določene pravice v zvezi s prostim neškodljivim izhodom na odprto morje, ki sojih prej uživale vse republike bivše Jugoslavije. Že iz teh tolmačenj sledi, da bo o morski meji zares moralo odločati pristojno mednarodno sodišče. Ni znano zakaj se Slovenija boji arbitraže. Tudi v letnem poročilu o dejavnosti MZZ v letu 2005 zasledimo, da je še vedno odprtih kar nekaj vprašanj, ki bi lahko obremenjevali odnose med Republiko Hrvaško in Republiko Italijo.
Politične odnose med državama je zaznamovala skupna seja obeh vlad 10. junija 2005 na Brionih. Ob tej priložnosti je bila sprejeta Skupna deklaracija o izogibanju incidentom. V njej je zapisano, da državi spoštujeta stanje na dan 25. 6. 1991. Sprejeta je bila tudi konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Potem ko je hrvaška vlada sprejela sklep o sprejetju besedila dogovora med hrvaško in italijansko vlado o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu, je Slovenija sprejela odločitev o razglasitvi svoje ekološke cone. Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu je Državni zbor RS potrdil 4. oktobra 2005. Hrvaška vlada se je na zakon ostro odzvala.
Sredi decembra 2005 je nato začel veljati Pravilnik o mejah ribolovnega morja Republike Hrvaške, ki pa žal ni preprečil manjših incidentov na morju. Sestale so se tudi meddržavna komisija pristojna za izvajanje Pogodbe o jedrski elektrarni Krško, mešana komisija za vodno gospodarstvo in meddržavna komisija za cestni promet.
O Sopsu tudi v Bruslju
Stalna mešana komisija po Sporazumu med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju - SOPS (znamenitem sporazumu Drnovšek -Račan) seje sestala v začetku junija 2005. Potem ko je vprašanje izvajanja ribolovnega dela SOPS v letu 2004 z vstopom Slovenije v EU prešlo v pristojnost Evropske unije, so se v letu 2005 začeli dogovori med EU in Hrvaško glede izvedbenih pravil za ribolov po tem sporazumu.
Se vedno je tudi odprto vprašanje jamstev za devizne hranilne vloge občanov Hrvaške. Sosednja država ni dala soglasja za nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu, kar določa Sporazum o nasledstvu. »Presenečenja« se dogajajo tudi v letu 2006. Na primer most na Muri. Slovenija je tudi v letu 2005 podpirala Hrvaško pri vključevanju v Evropsko unijo in NATO in nikakor ni izkoriščala prednosti, ki jo kot polnopravna članica EU nedvomno ima.
Jelinčič je vedel, da bo vroče, zato je časti! z Zalo.
Odvetnik Danijel Starman, Joško Joras in Ana Hafner-Kalc so se po neuspešnih pogajanjih o odstranitvi korit razočarani odpravili nazaj proti slovenskemu mejnemu prehodu.
Franc Krajnc FOTO: Primorski utrip.
Jožef Horvat prestopil rubikon?
Zaradi izjav v javnosti in obtožb v pismu Darsu tudi na račun izolske županje in poslanke Brede Pečan so se najprej razpisali mediji, nato pa je reagirala tudi županja.
Na novinarski konferenci, 3. avgusta 2006, je povedala, da ni nič res kar trosi okoli Jožef Horvat, kije po njenem mnenju tokrat presegel mejo dobrega okusa, zato bo zoper njega vložila vložila civilno tožbo.
Na fotografiji Primorskega utripa: Županja Breda Pečan z odvetnikom Markom Kosmačem na novinarski konferenci. Na skrajni levi vodja kabineta županje in odgovoren za stike z javnostmi Danilo Markočič.
Zgodba je očitno kar precej povezana, ali se navezuje, na traso hitre ceste skozi dolino Pivol, ki pa je v bistvu že določena in je stvar državnega lokacijskega načrta, ne pa lokacijskega načrta lokalne skupnosti Izola. Jožefu Horvatu, predsedniku koprskega odbora za sonaravno kmetovanje in zaščito kmetijskih zemljišč pri Kmetijsko gozdarski zbornici je treba priznati prizadevanja za zaščito kmetijskih zemljišč. Toda, če gre pri tem za namige o pridobivanju ali sumu okoriščanja posameznikov, je lahko zadeva drugačna. Uspešno je »blokiral« nadaljevanje postopkov priprave za izgradnj o golf igrišča v Sečovlj ah, vendar je v tem primem šlo za proceduralne napake v samem postopku sprejemanja dokumentacije, kar je ugotovilo tudi
ustavno	sodišče.
Pomanjkljivosti sedaj v Piranu že odpravljajo, tako, da gradnja golfa v Sečovljah ni ogrožena in zahtevalo popravke. Županja Občine Piran, dobra kot kruh, ni sprožila nobenag postopka zoper Horvata. Z Bredo Pečan pa se očitno ne kaže kar tako igrati, zlasti če gre za žaljive obdolžitve, ki se lahko izkažejo kot neresnične in škodljive.
Iz vsega, kar smo slišali, zveni kot, da bi si izolska županja hotela nekaj pridobiti, ali pa to omogočiti svojim sorodnikom. Povedala je, da ni seznanjena s tem, da naj bi nekdanji minister mag. Janez Kopač na občino prenesel v upravljanje nekaj zemljišč... Prav tako ji ni znano, da naj bi Dars kupoval zemljišča za neke namene... »Izvedela sem, da naj bi podjetje Eurest gradilo nekaj pri Rudi. Podjetje - multinacionalka Eurest -z nekaj miljardno kapitalsko osnovo - naj bi bilo celo last mojega moža. S tem podjetjem nimava nič, nisva niti delničarja.« Zavrnila je tudi obtožbe, da naj bi priviligirancem omogočila novogradnjo na lepih parcelah pod bolnišnico. Na kaj je meril Jožef Horvat je težko reči, ker še nismo prejeli njegove »obtožnice«. »Odločila sem se za pomoč dvetniške pisarne Miroslava Senice in sprožila bom tožbo zoper Jožefa Horvata«, je dejala na novinarski konferenci in
zavrnila vse Horvatove obtožbe. Zanimivo je, da je Horvat vpletel v zgodbo tudi nekatere ministre, zlasti bivšega ministra za okolje in prostor Kopača. Predstavnik odvetniške pisarne Senica Marko Kosmač je povedal: »Odločili smo se, da bomo zoper Jožefa Horvata vložili zasebno tožbo zaradi žaljive obdolžitve po členu 171 kazenskega zakonika, ker je s trditvami v pismu Darsu 27. julija letos izpolnil znake kaznivega dejanja. V Imenu županje (stroške bo plačala sama op. p.) bomo na okrožno sodišče v Kopru vložili odškodninsko tožbo zaradi kršitve njenih osebnostnih pravic. Menimo, da so izpolnjeni vsi pogoji za odškodninsko odgovornost Horvata, zato bomo zahtevali povrnitev škode.« Višina tožbenega zahtevka (moralne in materialne odškodnine) še ni določena.
Če bo Pečanova tožbo dobila, v kar ne dvomi, bo odškodnino namenila dvema upokojenskima društvoma v Izoli. Jožef Horvat nam je povedal, da je pravnik, zato je toliko bolj čudno, da si je v imenu borbe za dolino Pivol privoščil javne obtožbe, ki naj bi ciljale na to, da bi se Breda Pečan, s tem ali na račun tega v bodoče okoristila. Sicer pa ni bilo niti znano, ali je Hovrat do 3. avgusta, ko je bila novinarska konferenca, sploh vložil kazensko ovadbo na policijo, ali pa je hote doseči le medijski učinek pred lokalnimi voitvami.
FK
Kronika dneva in noči
Pobegi
Neznani storilec je ponoči poizkušal vlomiti v bankomat pri trgovini v Pobegih. Odstranil je že letvico ob bankomatu in nato od namere očitno odstopil.
Vlomil v avtomobil
Nekdo je vlomil v avtomobil, ki ga je lastnik parkiral pri koprskem pokopališču. Iz avtomobila je ukradel torbico z dokumenti in denarjem, GSM aparat ericson ter cd player.
Portorož
24 letna Koprčana je v Portorožu parkirala osebni avtomobil Fiat Punto in ko je prišla do avtomobila je ugotovila, daje vanj nekdo vlomil. Vlomilec je iz prtljažnika ukradel torbo z oblačili, prenosni računalnik in digitalni fotoaparat Sony. Vrednost ukradenih predmetov lastnica ocenjuje na 200.000 SIT.
Izola
V Izoli točneje v Livadah se je nekdo znesel nad ososebni avto VW Golf last 56 letnega Izolana. Kot je ugotovil lastnik mu je nekdo razbil vetrobransko steklo.
Portorož
Na policiji so bili obveščeni, da je v Portorožu mlajši moški 45-letni Italijanki ukradel žensko torbico in zbežal. Predrzni tat ji je strgal torbico, ko je brezskrbno sedela na klopci. Ko je zavila vik in krik se je v lov za storilcem podalo kar nekaj mimoidočih. Žal je bil falot za vse prehiter, a ga je bilo dovolj strah, saj je torbico med begom odvrgel in kot kaže ni uspel ničesar ukrasti, je pa le odnesel celo kožo.
Kača v paketu
Neka nemška poštna uslužbenka je doživela pravi šok. Iz paketa, ki ga je odpirala, je prilezel 1,5 metra dolg in 15 kilogramov težak piton. Kača ne ugrizne, lahko pa se vam tesno zavije okrog telesa in vas zaduši.
Naši kraji III. Portorož - Portorose
Številni novi hoteli in obisk predsednika Tita
V	prejšnjih podliskih 1 in II smo ugotovili, da je Portorož začel svoje turistično poslanstvo kot zdraviliški kraj, turistični pečat pa mu je dajal stari Palače hotel, ki je bil zgrajen leta 1910. Avstrijci so ga na kratko poimenovali Kurhotel Palače (Zdraviliški hotel Palače).
Portorož je bil vedno in je tui danes zagotovo eden izmed najlepših turističnih krajev daleč naokoli. Turistov v začetku prejšnjega stoletja res ni bilo veliko, ker tudi ni bilo veliko nastanitvenih zmogljivosti. Starejši prebivalci in obiskovalci Portoroža se morda še spomnijo tudi hotelov, ki jih danes ni več ali pa ne služijo svojemu prvotnemu namenu: Hotel Central, Hotel Portorose, hotela Helios in Bristol, Villa Virginia, hotel Istra (danes stanovanjska hiša), depandansa Jadranka. Že prej je bilo zgrajenih tudi nekaj manjših hotelov, vil in penzionov: Penzion Villamare, Rdeča hiša (Časa Rossa), Penzon Ravalico, Hotel Adria, pa tudi nekaj bungalovov.
Začetek masovnega turizma
V	letih 1968 - 1976 so bili v Portorožu in na Bemardinu zgrajeni ali prenovljeni in tudi prekategorizirani številni hoteli; Grand hotel Metropol, Hotel Roža, Marita in Barbara ter Vesna, Grand hotel Palače, hoteli (takrat
depandanse) Apollo, Mirna in Neptun, gostišče s prenočišči Valeta, Hotel Slovenija, prenovljen je bil hotel Riviera, na novo so nastali depandansa Jadranka (za hotelom Riviera), Grand hotel Emona (danes GH Bernardin) in hotel Bernardin (danes hotel Histrion), številne vile, precej let pozneje pa v Portorožu tudi Hotel Marko. Tako je bilo v Portorožu že konec leta 1976 19 hotelov in drugih trdnih nastanitvenih objektov različnih kategorij, ki so lahko ponudili na tržišču kar 4.602 turistični postelji. Tu niso vštete zmogljivosti ležišč (okoli 3000) v zasebnih sobah ter zmogljivosti avtokampa v Luciji. Veliko turistične infrastrukture je v 80 letih prejšnjega stoletja zgradila ali sofinancirala portoroška Igralnica.
V 30 letih 32 milijonov prenočitev
Samo v Portorožu je bilo v 30 letih (od leta 1976, ko so bili zgrajeni skoraj vsi hoteli) 32 milijonov turističnih prenočitev!
Dobrih 10 odstotkov je prispeval k prenočitveni bilanci stari dobri Palače hotel, v vsej svoji zgodovini pa kar 3,6 milijona.Turizem je nudil zaposlitev in še nudi več kot okoli 1700 delavcem različnih strok.
Danes Portorož prispeva v skupno turistično prenočitveno bilanco Slovenje blizu 17% prenočitev domačih in tujih gostov, vendar se ta odstotek zaradi spremenjene turistične politike, ki ni usmerjena več k masovnemu (agencijskemu) turizmu, počasi zmanjšuje, a se zaradi višjih cen povečuje dodana vrednost na vložena sredstva. Dilema, masovni (poceni) ali individualni (dražji) še vedno obstaja.
Velika konkurenca vplivala na znižanje cen
Kar precejšnje turistične zmogljivosti (nekaj tisoč postelj) je bilo kajpak treba seveda tudi prodati. Večina aranžmanov je bilo v osemdesetih letih sklenjenih s potovalnimi agencijami, ki so v Portorož na veliko vozile ne preveč zahtevne goste. Ker pa so takrat povečevale svojo turistično ponudbo tudi takratni Jugoslaviji konkorenčne destinacije v Španiji, Grčiji in Turčiji, se je začel neizenačeni boj za turiste. Cene turističnih aranžmajev so padale. Hotel Bernardin je moral spustiti cene penziona že na smešnih tedanjih 27 mark. V rdeče številke pa je tao podjetje zajadralo tudi iz drugih razlogov (vioka devizna posojila, nesposobno vodstvo). Grand hotel Metropol, takrat hotel »ekstra A kategorije«, kar bi danes odgovarjalo petim zvezdicam, je po nekaj letih moral opustiti idejo o visokem turizmu. Da bi napolnil zmogljivosti je bil prisiljen spremeniti svojo ponudbo in začeti privabljati penzionske goste.
Tako so v Portorožu prišli v položaj, ko si je tukaj lahko cenene počitnice privoščil tudi najnižji sloj delavstva iz Nemčije, Avstrije, Švedske in drugih zahodnih držav, o kakšnem »visokem« turizmu pa ni bilo govora. Bio je tudi veliko srbskih turistov, ki jim je Portorož predstavjal vmesno postajo za nakupe v Trstu. So bili dnevi, ko je bilo v Portorožu tudi po 50 avtobusov, ob proslavi obetnice nemške potovalne agencije Klinger Reisen celo 190 avtobusov.
V Portorožu seje tako nehote nadaljeval masovni turizem, sicer pa drugače tudi ni moglo biti, saj razen penzionske ponudbe (spanje, zajtrk, kosilo, večerja, pozneje še vključeno kopanje v bazenu)
ni bilo praktično nobene tako imenovane paketne, z izjemo Hotelov Palače, ki so takrat ponujali tudi paket termalnih storitev in med prvimi uvedli v kristalni dvorani Palače hotela večerne zabave (animacije). Precejšnjo novost v ponudbi so zagotovo predstavljali tudi bazeni z ogrevano morsko vodo, kar pa ni bilo dovolj za podaljšanje turistične sezone tudi v zimske mesece. Večen problem je (bil) tudi kako zakrpati tako imenovane julijske »luknje«, ki so nastajale ob uveljavljanju visokosezonskih cen. Čaprav so bili poskusi, da bi z določenimi hoteli visokih a kategorij (GH Emona, GH Palače, GH Metropol) začeli pridobivati vedno več bogatih individualnih gostov, ki bi v Portorožu na veliko zapravljali in bi torej nekako preusmerili tok iz masovnega v individualni turizem, se to v glavnem ni posrečilo. Tudi zato, ker takrat še ni bilo ustrezne turistične infrastrukture in zunajpenzionske ponudbe. Razni tuji turistični vodniki so goste pridno vozili iz Portoroža na razne izlete in prireditve v druge oddaljene kraje, v Benetke, Istro, na Bled. Nihče od takratnih hotelirjev ni nič postoril za ponudbo v zaledju.
Tito obišče Portorož
Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito se je na poti na Brione kar dvakrat ustavil v Portorožu. Prvič se je s soprogo Jovanko za nekaj ur ustavil na kosilu v restavraciji Jadran nasproti starega hotela Palače. Gospa Mihela Pikelc, takratna vodja kuhinje in pokojni vodja kuhinje v hotelu Palače Vili Ravbar sta visokemu
gostu s spremstvom pripravlila pravo domačo pojedino. Tito je namreč rad jedel domače žgance in golaž. Med izbranimi, ki so mu lahko stregli sta bila tudi pokojni Danilo Erhatič in današnji odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc-Maršal Tito si je ogledal tudi novi Grand hotel Metropol.
Nekoč so bile atraktivne prireditve
Portorož so mnogi poznali po narvnib lepotah, solinah, termah, Forma vivj in lepi plaži in tudi po znameniti Portoroški noči, največjem cocktailn, najdaljši roladi, ognjemetih (prv' ognjemet v Portorožu je bil že leta 1689), ciganskemu trgu, dobrih
čevapčičih, ribjih specialitetah,
krajših izletih po morju v bližnja gostišča in tudi po idiličnem miru tet prijetnih kotičkih za sprostitev. Mnog6 stvari, ki so nekoč pritegnile množice, so iz številnih razlogov opustili.
Med največje prireditve, ki danes pritegnejo turiste in domačine, sodij0 danes Solinarski praznik, Praznik kakijev, Županov klicar, Folkorm festivali, Zlati boben, opern6 predstave v Avditoriju, Meodije moti3 in sonca, Slikarski ex Tempore Piranu, domači praznik v Sv. Petru ter v zadnjem času praznik oljkarstva-Zanimivo je, da teh prireditev n6 organizira več turistično gospodarstvo-kot nekoč, pač pa za večino nj111 poskrbi lokalna skupnost Piran.
Prihodnjič: Razkol med interesi in 99-letna pogodba
Diplomatska regata 2006
Playa - nov lokal na študentski plaži pri Bernardino
A Diplomatska regata v Izoli bo 9. septembra. Na morskih valovih se bo pomerilo od 25 do 30 diplomatov, spremljali pa jih bodo številni člani diplomatskega zbora ter drugi udeleženci te prestižne prireditve. Večji prireditveni šotor in novosti v kulinarični ponudbi. Start regate bo ob 13.00 uri.
Jan postaja podjetnik
V zadnjih julijskih dneh sta Jan Plestenjak in Boštjan Menart na študentski plaži pri Korotanu pri Bernardinu uradno odprla gostinski lokal, ki sta ga poimenovala Playa. Oba prijatelja sta prvič stopila v gostinski posel.
V marsičem posebna prireditev, kar v bistvu srečanje diplomatov tudi je, seje v Izoli odlično prijela, so ocenili na novinarski konferenci (22. junija) v izolski Marini. Organizator regate je Jadralni klub Veter Izola, častni pokrovitelj regate je minister za zunanje zadeve RS dr. Dimitrij Rupel, predsednik organizacijskega odbora je njegova ekscelenca veleposlanik Kraljevine Švedske v Ljubljani, John Hagard. V 0rganizacijskem odboru so še Thomas B. Robertson, veleposlanik ZDA, Tim Simmons,
Na fotografiji Primorskega iitripa: Organizacijski odbor 4. Diplomatske regate 2006.
ekposlanik Združenega kraljestva V. Britanije in Severne Irske in veleposlanica Češke p Publike Ivana Havsova ter Viktor Baraga, častni konzul Avstralije v RS, Gregor teskar MZZ RS, Enrico Galassi, direktor Portinga, Marine v Izoli in Branku Auguštin, m '/eter’ generalni organizator in koordinator prireditve.
’a 4. diplomatsko regato se pripravljamo že vse leto, vanjo smo vgradili tudi nekaj °vosti in upamo, da nam bo uspelo zadržati njen sloves kot naj večje in najprestižnejše °venske jadralne prireditve. Naš cilj je graditi na kakovosti in ne toliko na množičnosti, ekakor pa bomo veseli, če bo število sodelujočih plovil na regati tudi v bodoče taščalo«, je na novinarski konferenci povedal predsednik JK Veter, Branko Auguštin. etos pričakujejo okoli 100 plovil in skupaj 2000 udeležencev, ki tako ali drugače uelujejo na tej prestižni prireditvi. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora ^ Hagard so sc za diplomatsko regato v Izoli zanimali celo diplomati na nedavnem nzulamem srečanju v Lyonu, kjer seje predstavila Slovenija oziroma Občina Izola. Pomnimo naj, daje bilo na prvi diplomatski regati leta 2003 okoli 900 udeležencev, ^ tega približno 300 oseb iz diplomatskega zbora in drugih VIP gostov.
a letošnji diplomatski regati pričakujejo od 25 do 30 diplomatov iz različnih držav in . °tda okoli 200 spremljevalcev iz diplomatskega zbora. Vstopnine za ogled regate ni. ^Jkoliko bodo povečali tudi šotor: Tako bo lahko večerno zaključno prireditev, ki se 3 jSa^e*a°b 18.15 s podelitvijo nagrad in pokalov, lahko spremljalo 1440 povabljenih. ..^iplomatsko regato je spremljalo 55 akreditiranih novinarjev in prav toliko ali še več n Pričakujejo tudi letos. Dogajanje na morju 9. septembra bodo novinarji lahko Pazovali s spremljevalne ladje ali z določenih čolnov, dregate bo ob 13.00 uri.
Plaža, ki jo ima v upravljanju že nekaj let Študentska organizacija, je od letošnjega leta v njunem upravljanju, brezplačno z dolgoročnim najemom, toda le pod pogojem, da se bo na tej lokaciji vedno nekaj dogajalo. Kot nam je povedal Sebastjan Kokalj je bilo kar nekaj kandidatov, ki bi bili pripravljeni na tej lokaciji poleg gostinske dejavnosti izpolnjevati tudi zahteve Študentske organizacije. Torej, da bi se tu odvijal pester program.
Med kandidati, ki naj bi ob vzporednem opravljanju gostinske dejavnosti skozi poletje prirejali zanimive programske večere, sta najbolj prepričala Jan Plestenjak in Boštjan Menart, ki sta ustanovila podjetje »Do Raja« in sta na študentski plaži nosilca gostinske dejavnosti. S Študentsko organizacijo sta podpisala petletno pogodbo, s tem da se ta letno obnavlja. To pa zato, da je dana možnost prekinitve pogodbe v primeru njene kršitve. Bojijo se namreč, da bo lokal postal eden izmed mnogih običajnih gostinskih lokalov v Portorožu - saj so imeli v preteklosti slabe izkušnje, zato so se tokrat pogodbeno zaščitili. Tako naj bi se na Playi v poletnem času odvijal pester program, vstopnine pa ne bo. Tu naj bi nastopile glasbene in gledališke skupine iz vse Evrope, odvijale pa naj bi se tudi različne delavnice in drugo prireditve. Skratka za vsakogar nekaj.
Na otvoritvi smo zaman čakali, da bo Jan za svoje povabljence odpel kakšno svojo uspešnico. To nalogo je prepustil zasedbi No Mad Banda. Kakšne bodo pa cene pijač? Ali bodo prilagojene študentom? Na otvoritvi smo si sicer povabljeni plačali pijačo po cenah, ki so znane v Portorožu, po otvoritvi pa naj bi za študente veljale za določene pijače nekoliko nižje cene.
»Veseli smo, da sta se v ta posel vključila Jan in Boštjan, ki sta pripravila zanimiv program, ki naj bi se tukaj tudi v bodoče odvijal. Prepričan sem, da jima bo uspelo in se veselimo sodelovanja«, je dejal Sebastjan Kokalj ob odprtju lokala.
Breda Krajnc
Prireditve avgust 2006
14. avgust: Proceisja z baklami v Strunjan. Organizator: Društvo Prijatelji zakladov Sv. Jurija.
14. avgust: Z zvezdami pod zvezdami. Tartinijev trg. Organizator: Društvo Misss.
18. in 19. avgust: Ribiški praznik v Izoli.
25.	avgust: Baletna predstava Labodje jezero v Avditoriju Portorož.
26.	in 27. avgust: Solinarski festival (San Bartolo). Zaključek solinarske sezone. Organizatorji: Avditorij, TD Taperin, Soline d.o.o.
26. avgust: Regata Molfancone-Portorož-Molfancone. Organizator: Jahtni klub Portorož.
26. avgust: Sejem starin in kulturne drobtinice. Rokov trg Piran. Orgamnizator: Društvo Anbot Piran. 25 - 28. avgust: Tartini festival.
Prireditve september 2006
1.	do 15. september: Tartini festival (osem koncertov).
2.	do 9. september: Tradicionalni Ex -Tempere . Organizator: Obalne galerije Piran.
9. september:	Neptunov krst.
Organizator: Srednja pomorska šola 14. do 17. september: Festival slovenskega filma. Avditorij in Tartinijevo gledališče Piran. Organizator: Avditorij Portorož.
18. do 24. september: Teniški turnir Banka Koper Slovenian Open (v Marini Portorož). Organizator: Teniška zveza -Tenis klub Portorož.
23.	september: Evropski dnevi kulturne dediščine - sejem starin - v Piranu. Organizator: Društvo Anbot.
24.	september: Praznik turizma v Portorožu. Organizator: Forum za turizem, g.i.z.
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE
Posreduje za vsa starostna obdobja po vsej državi ter zamejstvu. Imamo ogromno članov, še posebej veliko mladih moških, za to ženskam do 40. leta brezplačno posredujem. Če hrepenite po trajni, pošteni zvezi nas lahko pokličete vsak dan do 22. ure.Tel.: 031 836 378, 031 505 495, 03 57 26 319
y°vosti tudi v kulinarični ponudbi
, Občino Izola se dogovarjajo o predstavitvi oziroma ponudbi istrskih maričnih dobrot ter izdelkov domače umetnostne obrti.
Natalija Planinc prijetno presenetila
°kviru prizadevanj, da bi turisti in Ql domačini ter številni začasni Prebivalci mesta Piran čim bolje ^Poznali kulturno dediščino tega ePega mesta, je Natalija Planinc, Predsednica društva Anbot Piran s Pornočjo nekaterih sponzorjev ^°skebela za izdajo lične razglednice napisom Po sledeh piranske ediščine in zgibanke v obliki n 0rnarske čepice, na kateri lahko r {oemo nekaj podatkov tudi o z lskovalnih prizadevanjih o tem, kaj do1]!11*''6®6 k’ se ^a*° odkriti v nikoli °nca odkritem Piranu. Društvo uspešno organizira tudi znane tr v,6 Oziroma prodajne razstave na o®' in ulicah mesta Piran, kjer lahko ■skovalci kupijo tudi zanimive in še orabng predmete iz naše daljnje in ZnJe preteklosti.
lobro voljo
VesZPripelje pijančka domov. Ta se mu zahavljuje in mu veselo razkaže stanovanje, ttiojj. te Predsoba, to kuhinja, to kopalnica in to je spalnica. Tale gospod, ki leži pri Zeni, sem pa jaz.
Že	*
ljubjc!Voj,emu možu: »A ne Janko, daje najin sin osvojil pamet po meni«? »Seveda, ’od koga pa neki. Jaz svojo še imam.«
SPrehod^ei0(**0®a’ da b° preizkusila zvestobo svojih treh vnukov. Pa povabi prvega na d°hiov 7-	* Jezera in se vrže v vodo. Prvi vnuk skoči v vodo in jo reši ter pripelje
Pismom. -iutraj ga na dvorišču čaka črn mecedes in polna torba denarja z zahvalnim ki jo tmj- >>“vala vnuk, ker si me rešil. Tvoja nona«. Nona preizkusi še drugega vnuka, rešii T\/-reS112 v°de in tudi njega nagradi enako kot prejšnjega. »Hvala vnuk, ker si me vjezero nona«. Nona tretji dan preizkusi še najmlajšega vnuka in se prav tako vrže na dvori--as.eznaj°ne zmeni in revica utone. Toda tudi najmlajšega vnuka zjutraj čaka Vnuk, kerCa Crn mercedes s polno torbo denarja. V zahvalnem pismu pa piše: »Hvala Sl me rešil. Tvoj nono!.«
CENIK RABLJENIH VOZIL
PORSCHE INTER AUTO d.o.o.
Podružnica KOPER 05 611 65 50 rabljena vozila 05 611 65 51 rabljena vozila	JK. v_J) L* XZL 1x.
05 611 65 00 centrala
Šifra	Vozilo	Letnik	Kilometri	Cena SIT	Inf. cena v EUR	Št. ključa
18434	FIAT STILO MW 1.9 JTD	2004	19850	2.790.000,00	11.642,46	22
3344	Lantra Wagon 1.8	1997	186793	600.000,00	2.503,76	8
16921	KIACLARUS 1.8	1998	147872	579.000,00	2.416,12	75
16922	KIA CLARUS 1.8	1998	88000	530.000,00	2.211,65	17
19468	LANCIA Y 1.2	2000	77000	850.000,00	3.546,99	35
20358	Renault Megane 1,9	2003	43500	2.450.000,00	10.223,67	
20105	RENAULT MEGANE 1.6	2002	24615	2.320.000,00	9.681,19	21
18958	Mercedes - benz CLK 230	2000	92400	4.990.000,00	20.822,90	33
20240	MERCEDES-BENZ E 320	2000	133000	3.750.000,00	15.648,47	12
18689	Mercedes-Benz Vito 111	2003	88000	4.490.000,00	18.736,44	103
20472	OPEL Astra 1.6	2004	9832	2.990.000,00	12.477,05	90
20533	Opel Astra Coupe 2.0	2002	52000	2.590.000,00	10.807,88	
20442	Peugeot 206 1.4	2000	65138	1.100.000,00	4.590,22	88
20241	CLIO 1,4	2002	15000	1.420.000,00	5.925,55	
19295	Smart Forfour 1.3	2004	30116	2.790.000,00	11.642,46	43
17674	VOLVO S60 2.4 diesel	2002	100500	3.395.000,00	14.167,08	76
19897	VOLVO V 70 2.0	2000	93400	2.390.000,00	9.973,29	110
20505	VW POLO 45	1996	133300	490.000,00	2.044,73	87
2028	1,9 TDI	2004	16500	4.190.000,00	17.484,56	26
2019	Golf 1,9	2005	7536	4.100.000,00	17.109,00	62
1976	VW GOLF 1.9 TDI	2005	15780	4.590.000,00	19.153,73	2
12525	VW GOLF 1.4	1999	103600	1.590.000,00	6.634,95	59
14293	Passat Variant 1.8	1998	176000	1.290.000,00	5.383,07	
18394	VW Passat Variant 1.9 TDI	2001	128261	2.980.000,00	12.435,32	83
1258	VW TRANSPORTER 1.9 TDI	2004	46562	5.290.000,00	22.074,78	
1938	VW Golf variant 1.6	1999	128753	1.590.000,00	6.634,95	94
Gospodarska
vozila
nnrn
Audi
■	"™v-
primorski uVp
Nagovor Županje Občine Piran Vojke Štular na srečanju županov iz Italije, Slovenije in Hrvaške na temo
»Zavezništvo za severni Jadran«,
Piran, torek, 20. junij 2006
Spoštovani gostje!
Dovolite mi, da vam uvodoma pojasnim, kaj me je spodbodlo k sklicu današnjega srečanja in zakaj predlagam sklenitev zavezništva lokalnih skupnosti za varovanje našega morja.
Severni Jadran je območje, kjer se Sredozemlje najbolj globoko zajede v kopno Evrope in ima zato gospodarsko in predvsem prometno pomembno vlogo. Čeprav je morje zaradi izjemne plitvosti zelo obremenjeno, ni zato nič manj privlačno za širitev obstoječih dejavnosti in načrtovanje novih gospodarskih in infrastrukturnih objektov.
Problem, s katerim se soočamo lokalne skupnosti, je, da imamo pregled zgolj nad posameznimi posegi v prostor in vplivi na naravo, za katere se nesporno ugotovi, da imajo neposredne posledice lokalnega pomena. Pri tem pa se zanemarja dejstvo, da danes vplivi na naravno okolje niso posamični, ampak množični in da na vsakem območju deluje več negativnih vplivov.
Teh vplivov ni mogoče omejevati z občinskimi ali državnimi mejami. Sočasni posegi in vplivi postopno presegajo lokalno raven in postanejo globalni, brez da bi bile lokalne skupnosti sploh aktivno vključene v presojo ali načrtovanje takšnih posegov. Vloga lokalnih skupnosti se še hitreje marginalizira, kadar gre za posege nacionalnega in nadnacionalnega interesa. Naše pristojnosti se zelo hitro omejijo le na opozorila, ko iz medijev in prek različnih posrednikov skušamo ugotoviti, v kakšni meri bodo ti posegi vplivali na naše življenje.
Občina jmraN
COMUNE Dl P IRAN O
Evropska listina lokalne samouprave jasno določa, da je lokalne oblasti potrebno pravočasno in na primeren način vprašati za mnenje pri načrtovanju in odločanju v vseh stvareh, ki jih neposredno zadevajo. Upam si trditi, da vsak poseg v morje severnega Jadrana neposredno zadeva vsakega prebivalca obalnih območij.
Zato sem ocenila, da je prišel čas, ko moramo lokalne skupnosti severnega Jadrana združiti moči in skupaj vzpostaviti nek okvir, ki bo okrepil vlogo lokalnih skupnosti pri prostorskem načrtovanju v morskem okolju in omejeval onesnaževanje našega morja s kopenskih virov. Izdelati je treba nek delovni načrt, ki bo opredeljeval možne ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja in časovni razpored dogodkov, ki bodo pripeljali do zmanjšanja negativnih vplivov na morje.
Ne smemo dopustiti, da bi morje videli zgolj kot del infrastrukture ... prometne, turistične ali energetske. Morje je naša kulturna dobrina, dediščina in kapital vsega človeštva. Dejstvo je, da smo prebivalci obalnih območij vedno izkoriščali morje in morje nam je s svojo samoohranitveno sposobnostjo to velikodušno dovoljevalo. Obenem pa se moramo zavedati, da ljudje v zadnjih letih ekosisteme spreminjamo hitreje in v večjem obsegu kot kdajkoli.
Kje je tista točka, ko bo morje dokončno preobremenjeno. Številni meniio. da smo io nreseeli
Občina Piran - Comunale di Pirano Občinski svet - Consiglio comunale
Številka - Numero: 510-16/2006 Piran - Pirano: 6. 7. 2006
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 10/99 in 15/2004) je Občinski svet Občine Piran na 32 redni seji dne 6.7. 2006 sprejel
SKLEP
1.
Občinski svet Občine Piran se je seznanil z gradivom z naslovom Ohranjanje in varovanje morja severnega Jadrana in z njimi v celoti soglaša.
2.
Občinski svet Občine Piran je odločno proti gradnji plinskih terminalov na kopnem in morju na območju severnega Jadrana.
3.
Občinski svet Občine Piran pozdravlja srečanje županov lokalnih skupnosti severnega Jadrana držav Slovenije, Italije in Hrvaške, ki je bilo na pobudo županje Občine Piran 20. junija 2006 v Piranu na temo učinkovitejšega načina vključevanja lokalnih skupnosti v prostorske politike in pravočasnem preprečevanju različnih oblik škodljivih vnosov v morje severnega Jadrana ter njegovega ohranjanja in varovanja. Sklenjeno zavezništvo za severni Jadran je izjemnega pomena in kaže na veliko odgovornost in skrb lokalnih skupnosti za varovanje morskega okolja in obalnih območij. Zato naj se tako sodelovanje nadaljuje in preraste v stalno obliko sodelovanja.
preobremenjeno. Številni menijo, da smo jo presegli že pred desetletji. Drugi vidijo kapljo čez rob v načrtovanju plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, tretjega pomola Luke Koper ali novih kopališčih.
Kadar obstajajo različna menja, je prav, da se o njih pogovorimo. Zagotovo se vedno ne bomo uspeli uskladiti v vseh vidikih varovanja našega skupnega okolja. Lahko pa se dogovorimo o načelih in posameznih konkretnih ciljih ter jih poskušamo doseči kot zavezniki.
Ne, kot del problema,... kot del rešitve.
Danes smo zbrali v Piranu zato, ker vemo, da prihaja do prekomernih vplivov na morje, ker želimo te vplive omejevati ali zgolj opozarjati nanje, kadar naša pričakovanja presegajo naša zakonsko določena pooblastila. Naša moč ni v zakonodaji, naša moč je v poznavanju morja.
Ko gre za morje, mi vemo bolje, mi čutimo močneje, mi razumemo drugače. Morje je naša duša. Z vsakim izgubljenim valom je manj tudi nas.
S tem, ko se zavedamo okoljskih omejitev severnega Jadrana, seveda ne zanikamo priložnosti, ki jih nudi globalna gospodarska rast. Razvoj in napredek nista nezdružljiva z učinkovitim sistemom varovanja morja in obalnih območij. Več pozornosti in sredstev, namenjenin za ohranjanje narave, ne zavira razvoja! Ravno nasprotno: omogoča boljše življenjske razmere in ne ogroža možnosti naših naslednikov, da zadostijo svojim lastnim razvojnim potrebam.
Zavezništvo za severni Jadran je zavezništvo s prihodnjo generacijo.
Čeprav to ni neposreden povod za sklic današnjega srečanja, pa želim ob tej priložnosti na koncu izraziti tudi svoje nasprotovanje načrtovani gradnji plinskih terminalov v neposredni bližini našega mesta. Prepričana sem, da bi bila umestitev tolikšnih objektov v majhen in zaprt zaliv usodna in da bi plinski terminali povzročili nepopravljivo okoljsko škodo. Ne zanikam, da je energetska lakota v naši regiji precejšnja in da utekočinjen zemeljski plin v naši regiji potrebujemo, vendar ne na vsak način ... transporta. Zagotovo boste o tem projektu večpodrobnosti povedali tudi ostali....
Županja Občine Piran Vojka Štular, prof.
Zaradi bliskovitega gospodarskega razvoja v svetu postajajo morsko okolje in obalna območja čedalje bolj ogroženi. Čeprav pozdravljamo pozitivne učinke razširitve in poglabljanja globalnih gospodarskih stikov v zadnjih letih, pa obenem ugotavljamo, da ni ustreznega nadzora nad lokalnimi posledicami nove rasti. V zaostrenih energetskioh razmerah in brez jasne in predvsem enotne evropske energetske politike so pod najhujšim pritiskom prav tranzitno privlačna območja, kot je severni Jadran, ki zaradi posebnih hidrografskih in ekoloških posebnosti sodi med najbolj občutljive in ogrožene dele Sredozemlja.
Velik del naše javnosti se vse bolj zaveda, da jc treba tudi na lokalni ravni oblikovati učinkovit sistem varovanja okolja, morskega okolja in obalnih območij ter okrepiti vlogo lokalnih skupnosti, še zlasti, ko gre za posege nadnacionalnega interesa. Lokalne skupnosti v najbolj severnem zatoku Jadranskega in Sredozemskega morja sc popolnoma zavedamo svoje odgovornosti za ohranitev morskega okolja in obalnih območij, zato
sklepamo
Zavezniško za severniJadran
Prepričani v nujnost doslednega spoštovanja obče človeške pravice do
zdravega življenjskega okolja in dolžnost držav, da skrbijo za uresničevanje te
pravice;
izhajajoč iz dejstva, da so lokalne oblasti eden od glavnih temeljev vsake demokratične ureditve in da se lahko pravica državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev, najbolj neposredno uresničuje na lokalni ravni; zavedajoč se, da imajo lokalne oblasti za opravljanje nalog skupnega pomena pravico sodelovati z drugimi lokalnimi oblastmi;
s ciljem, da vzpostavimo odprt dialog o skupnih okoljskih vrašanjih in oblikujemo dolgoročno široko partnerstvo sodelujoči župani občin Lignano, Sabbiadoro, San Giorgio di Nogara, Oglej, Devin, Nabrežina, Dolina, Milje, Koper, Izola, Piran, Umag, Brtonigla, Novigrad in Fazana, 20. junija 2006 v
1
Občina Lignano Sabbiadoro S; Ivano Delzotto, Zupan
Občina San Giot Piett
1%:
ii Nogaro
ObčincrDevin Nabrežina GiorgUm Županom
w
m

j immm)
ObiihaMilje i , NeVio ficsladek, [župan
V*
Občina Izola Breda Pečan, Županja

j\
(pbčma Pjran Vojka jftular, Županja
M

Občina Umag Vlado KraljevičZupan
Piranu izjavljamo, da bomo v okviru svojih pristojnosti in v mejah zakona
skupaj:
-	preprečevali škodljive vnose v izjemno plitvo in ranljivo morje severnega Jadrana,
-	poglabljali in razširjali splošno poznavanje pomena ohranitve morskih in obalnih ekosistemov,
-	spodbujali povečanje energetske učinkovitosti v naših občinah ter podpirali raziskave in razvoj novih oziroma obnovljenih oblik energije,
-	zagotavljali trajnostno upravljanje naravnih morskih in kopenskih virov za blaginjo prihodnjih generacij,
-	pri oblikovanju odločitev, ki zadevajo morsko okolje in obalna območja, upoštevali vse znane vidike in vse vire vplivanj na ekološko ravnovesje,
-	iskali takšne rešitve, ki bodo krepile solidarnost med prebivalci treh držav pri upravljanju s skupno naravno dediščino.
Župani občin severnega Jadrana sprejemamo dejstvo, da bosta razvoj in napredek v marsičem vplivala na življenje naših občank in občanov. Zavedamo se, da smo dolžni čimbolj energično in hitro izkoristiti priložnosti, ki jih nudi globalna gospodarska rast, vendar bomo pri svojem delu dosledno upoštevali posebne značilnosti in omejitve našega okolja. Zaupanje v nove možnosti in nove izzive bomo gradili na dobrem ekološkem stanju našega morja, ki jc temelj gospodarskega, socialnega zdravstvenega in kulturnega razvoja naših skupnosti.
V' Piranu, 20. junija 2006
Občina Brtonigla	Občina Fazana	Občina Novigrad
Doriano Labinjcm, Župan	Dušanka Suran, Županja Anteo Miloš, Žjijpn-