Terenski odbori SZDL
Kmalu bo dve \ei\, kar je usttava prinesla nov pogled na delo in življenje na terenu, v krajevni skupnosti. S tem našim tc-meljnim dokumentom je krajevha skupnost dobila tudi formal-no tak položaj, kot ga je naš razvoj že nekaj časa narekoval. Krajevna sktipnost je prenehala biti le krajevni upravni organ ali bolje podaljšana roka občinske uprave. Postala je samostoj-na celica, družbeno ekonomsko zaključena enota delovnih ljudi in občanov, delujočih in prebivajočih na njenem terenu.
UVELJAVLJANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE
Tako so se, v okviru krajev-ne skupnastri, uistanovile asrao-vne celice družbenopoliitičnih orgamizacij, od Z-veze komund-stov, Zveze borcev, Zveze socia-listoone mladaine do družbenih organiizacij; v ktrajevno samo-upravo so' se vikljuoila tudi diru-Stva, kri dekijejo raa terenu.
Krajevna skupnost je, tako kot orgainizacije združenega de-la, postada del osnove delegat-skega sistema, v kaiteri detovni Ijudje in občani preko svojih izvoljenih delegatov neposred-no vplivajo na potek razvoja naše družbe im o njem odlo-6ajo.
Zaživela in oikirepiila se je ferajevna saamouiprava. Vse več je stvairi, o kat«rih se, nepo-sredno na abordh delovnih Lju-dii in občanav ali prako svojih voljandh organov, v krajevni skupnosbi   samostojiio   odloča.
Ob tem pa seveda ne simeimo preareti vseh tistih družbeBih organizacij in društev, dondmo Diiištva prijateljeiv mladine, Rdečega križa in različnih ko-misij, kd so v krajevnd skup-nosti delovaile že dolga leta na-zaj in reševaJa vprašanja pred-vsean s področja socialnega skrbstva, iz»braževanja in otroškega varstva. Tudi td so se s svojim dedom vključilri v no-vo sheino delovanja in tako postaH integralni .del krajevne samoupraive.
Sedaj pa nam nadaljnji tok razvoja narekuje, da v našem organdairanju naredimo še ko-naik dlje.
DELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI PRENESTI NA MANJŠE ENOTE
Lahko  bd  se  vprašali —  le 6emu   delitd  kiragevne  skaipino-
sbi, >kd so, na prvi pogled prav-zaprav že kar majhne enote, na še m&njSe? Vsaj v prdineru na-ših, me&tniii krajevmih sikuipno-sbi, dzgleda taiko.        :
Pa vemdar celo v tej majtarii en.otd, kot lahiko vsakodnevno opažamo, težko vslklajamo na-še initerese, iz. takega ali dru-gačnega vzroka- Predv&em za-to, ker med Stiri do pet -tisoč prebivalci, kolikar jih pcvpre-6no štejejo krajevfoe skupnosti v naši občiini, to TCklajevanje neposrednio nAita ni mogooe. Poleg tega pa taka Stovolčmost celo v krajevna skupnosbi že tako posploši ve&ino zadev, da včasih na njihovih osnovah kakšna konkreitmejša aikcdija sikorajda ni več mogoča. Ne-kaj podobnega, fcot se lahko spomnimo, smo doždveli pred dobrim mesiecem dni, ko smo razpravljali o planih srednje-ročnega razvoja naših kfajev-nih steupnosti, kjer smo muo-ge stvard raoirali zastaviU do-kaj pavšalno, za nekatere pa prav zaradi pestrosti pogledc>v nismo našli skupnega imeno-valca in so tako celo izpadle iz plana.
FORMIRANJE TERENSKIH ODBOROV — NALOGA VSEH DPO V OKVIRU SZDL
Tak in še vrsta pomembnih problemov sta botrovala odlo-oitvi socialisitične zveze, skup-no z vsemi družbeno polibierti-mi oirgaiiizacijarni, da stopi v akcijo za ustanavljanje manj-ših", predT/isem socdološfco zao-kroženih enot — terenskih od-b&rov SZDL.
Ime tah enot pa ne pomeni, da gre za nek nav, ndajd fo-ruin. Nasprotoo, prav tu se bo komčado vsako forumsko delo, kd je za vdSje obldike do neke mere celo nujuo,   v   primeru
terBraakJib. odtooirav pa bi pred-stavijalo zavoro y delavanju.
Taremskii odtoori naj bi bili sestajvijend dz članoiv SZDL, de-legatov zborav stanavaloev ali hišnih svetov v ¦TOositanovanj-skiih zgradbah. Na ta način bi taiko tudi zborii stanovalcev do-bili daločemo politično funfcci-jo, pravzapraiv bi se tako vzpo-sta-vila povezava m«d skupšoin-sko delegacajo in občand, kd je sedaj nakaizana le preiko zbo-rov delovtnih ljudi 'in občanov, vendar pa ni ustrezna. V te-renske odbore bi se Vključili budi zaposleni na območju do-ločenega fcerensikega odbora, saj je problematika koristni-kov poslcwnih prostorov v mairsdčeim pav«zana s proble-matiko stanujodih v istih stav-bah.
PROGRAM TERENSKEGA ODBORA SESTAVLJEN IZ INTERESOV OBCANOV
Težko je našteti vso proble-matiko, kd naj jo terenski od-bar ohravnavia. Predvsem je pobrebno ameniibi, da taka ob-lika argairuziranja prinaša v de-lovanje oboanav tudi noVe kva-litete, ki so v vrišjih obldkah združevanja, ceLo že v kraievnd Skiupiiosti, težko ostvarljdve. Pomembno je, da je to izredno močan mobilizaoioiski faktor. v vsakdanjeim življenj-u pa bo predvsem zbližal prebivalce med seboj ta talko učvrstil že dokaj  zrahljiane . sooialne  vazi.
Osnova za delovanje bodo sevada programi. Vendar ta.ki, ki bodo predvsem zbir oisito konkr&tnih predstojeoih akcij, predvsem taikih, ki naj obča-nom zagotovijo organizirano druižbeno in družabno žMje-nje.
Po svojem sestavu bodo te-reriskd odbort frontna oblika delova.nja, v katerega bodo vključeai olani vseh družbeno politionih organiaacij. Vendar tu ne po nekem delegatskem principu, temveč še bodo v de-lovanje vključefvali kot abčani — aktivnosti.
M. J.