St. 89. V Goricij v torek dne 6. aTgiista 1912, Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek iti soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K »/s »,_..w 10. „ Za Nemčijo K 16'60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem ia Gradišfangkem." -L ii dvakrat v 'letu „ Vozni red železnic, pamikov -in poštnih zvez". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI1. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči č v Gorici, Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A, Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. V. K.: VSEUČILIŠČE V TRST! (Dalje.) V naši javnosti je doslej veljala >do&ma: Lahi ne smejo dotoki svoje fakultete v Trst. Socialna demokracija je nasproti tej dogmi postavila drugo, češ, vseučiliško vprašanje je izključno kulturno vprašanje; vseučilišče mora stati tam, kjer je njihovo največje in najkulturneiše mesto. Trento je tnalo" mesto, ki ni pripravno za vseučilišče. Laška fakulteta 'bodi v Trstu, 'slovenska pa, — iz ravnoistilh kulturnih; vzrokov — tudi. Omenjam, da je južni Tira! izpočetka jako težko pristal na to zahtevo. On dolnjim Lahom je izpočetka mnogo bolj prijala misel, .da bo stalo vseučilišče tam, na njihovem skupnem teritoriju. Udali pa so se pritisku primorskih Lahov. Vprašanje je namreč več ko samo kultiurno. Zanje in za nas. Zato je nekaj na tem, da smo se mi branili pred ' laško fakulteto vvlTrstu, irmogo dobrega je pa tudi na socialnodemokratičnem stališču, s katerim se končno naše Krije, četudi ne iž istih vzrokov. Rekel sem že,-da je vseučiliško vprašanje eminenten politikum, .zanje i n za nas. Je izraz politične aspiracije. Laihi čutijo, da kmalu izgube Trst, če nirnaijo tam vseučilišča. Zato ne prihaja zanje v upoštev Trento in zato vstrajajo: Trieste o nulla! Ce pustimo veljati podmeno, da mora vseučilišče stati sredi čistega narodnostnega teritorija, 'bi morala priti ena fakulteta v Trento, druga v Ljubljano. Toda z idnem, ko oni vzdržujejo svojo nacionalno aspira-cijo na Trst, sklicuje se na svojo narodnostno iprebujo in asimilacijsko moč v XIX. stoletju, moTamo mi njihov; aspiradji zoper-staviti svojo, sklicuje se na pomen Trsta za Avstrijo in njeno državno idejo, na jugoslovansko idejo, na gospodarski pomen Trsta za nas in ves Jug in na našo ko'oni'zaciy'o. Strogo imperialistično vzeto — kar se pa malemu narodu ne poda — bi se morala glasiti naša zahteva: 'Nam, vseučilišče v Trst, Lahom v Trento. To je pa dejanjski nemogoče, je čisto izključeno. Da, če "bi bila naša »kultura za poldrugo stoletje starejša, nego je Ker pa ni, moramo postaviti »kompromis« med kulturno in imperialistično .zahtevo in reči; Ne načeloma, marveč iz praktičnih vzrokov priznavamo Lahom Trst sza sedež njihove fakultete, načeloma pa zahtevamo Trst za sedež nase fakultete. iMed obojimi pa 'mora ostati junktim, Kaijtt z dnem, ko 'bo laška pravna fakulteta oživljena brez slovenske, je pokopano naše vseučiliško vprašanje, je izgubljen Trst, izgubljen življenjski zmisel za Slovence, dan Je ipa tudi nov temelj za la'ške idržavne aspiracije na mesto. Z dnem pa, ko (bo poleg laške oživljena tudi slovenska fakulteta, y*ie Trst privezan na Avstrijo bolj ko z verigami, nam pa zagotavlja to dejstvo bujnejše narodovo življenje in globlji izmisel. Vsi Čutimo, da se mora v tem vprašanju sedaij, v tem trenutku, kaj zgoditi. Ali se odpreta obe fakulteti sočasno, aii pa še počakamo oboji na ta trenuteik. Pa ne dolgo! Z zadnjim, (dogodkom je dobilo, slovensko vseučiliško vprašanje nov obraz. 'Preko mrtve točke smo, sedaj je Prišel trenutek dela, in sicer enotnega, živega dela: 'Preprečiti, da ne izidemo praznih rok, pridobiti si skupaj z laško tudi slovensko pravno fakulteto v Trstu. To je danes reč prakse. Predvsem pa je treba v tem vprašanju jasnosti. Te ni v naši oficiami javnosti. Zdi se, °a so ,zaman pisali Raič, Turna, Slane, iLončair in drugi. Zdi se, da Slovenija Trsta pred svojim nos^m ne vidi. Spomenica slovenski javnosti. h. Razvoj Trsta, njegov kulturni, gospodarski in političnil pomen. Slovensko vseučiliško vprašanje je del jugoslovanA skega vprašanja. Trst je edino mogoči sedež slovenskega vseučilišča. »Srečen narod, kteremu živa potreba vsili idejo, veliko in enostavno, vsem razumljivo, ki si usluži vse druge ideje". (Treitschke, Hist. - pol. Aufsatze, cit. po „Vsq-učilfSuncin zborniku''). Tržaška zgodovina kaže vkljub vsem idealom »ne-združencev« (irredenta) — brezmiselne nacionalistične ideologije brez stvarne podlage — odpor proti združenju z italijanskimi deželami in žilavo težnost k alpskemu državnemu organizmu. iNi treba, da se pri tem sklicujem le na ono peščico slovenskih' mož, ki so to izpoznali; morem se sklicevatMia trezjje Italijane same, bodisi na one v preteklosti, ki jih nacionalizem še ni zvrtoglavil, bodisi na četudi bolj redke sodobnike, ki izpregledavajo.*) Vivante sam pravi, da so i»... Carniola, Istria montana... territorio triestino,.. Carinzia, Stiria, paesi gravitpti econom:'caniente verso Trieste«. To pa ni njegova lastna najdba; on je le ponovil tisto staro resnico, ki jo moramo našim sodobnikom.oznanjati za novo, ki jo je pa poznal že tržaški mestni svet, ko ife imenoval Trst 1. 1518 v spomenici na cesarja Maksimilijana I. »Ante-murale ad provinciam Carnioliae,... emporium Carsiae, Carniolae, Styriae et Austriae,« kar je prav ponovil la'š!ki časopis L'Istria 6. marca 1848: »Trieste -— em-porio 'dei paesi cisdanubiani.«**) Avstrija, ali tačas bolj Halbsburg, že tedaj ni imela zmisla za svoje, življenske potrebe na jugu. (Vivante imenuje avstrijski protektorat nad Trstom 'za ono dobo (14, 15, 16. stoletje) »'!' impotente tutela degli Absburgo«). Za preteklost je'to sicer samo cb sebi umevno. Saj je preteklost Avstrije germansko-cen-tralistična in svojega državnega zmisPa niso Habsburžani iskali na obeh straneh Donave, marveč le na severni. Toda že vil. stoletju in kesneje, okrog 1. 1382 (ko se Trst poda drugič pod avstrijsko oblast), se kaže silna privlačnost Trsta na Kras, Goriško, Istro in Kranjsko. Benetke, serenissima repubblica, vladarica Jadrana, se boji svojega tekmeca in ve. bojuje proti njemu z vsemi sredstvi. To ni biil le boj za morje, (—¦ že to življenjsko vprašanje Avstrije! —) marveč boj za ono ozemlje, katerega je stoletja kesneje Napoleon ustvaril Ilirijo; bil je to boj za slovensko ozemlje, in le nagon sebeohrane je gnal Trst pod' habsburško oblast. Vendar so radi impo-tentnega habsburškega varstva Benetke ostale zmagovite do konca srednjega veka. Najtje Amerike in poti. krog rtu dobre nade Je uničilo sredozemsko pomorsko trgovino in ustvarilo prekmorsko trgovino. Španija, Francija, Nizozemska, Anglija postanejo velevlasti, Genova in Benetke propadejo obenem s splošnim propadom Italije Tudi Dubrovnik, ta krasni, cvet slovansko-romanske kulture, uvene, čakaje lepše, jugoslovanske bodočnosti. Trst si pa oddalme, njegov pomen za državo po Moliaču postane neprecenljiv. .Benetke poizkušajo še rešiti, kar se da: Trgovino z orientom. Tudi tu 'jej' je Trst na potu. Toda Avstrija je prisiljena polastiti se juga; zasede Lom-bardijo, mir v Požareveu 1. 1716 jej odpre balkanski trg. Kari VI., zadnji Haibslburžan, povzdigne Trst v svobodno luko. Tedaj prične velikanski razvoj mesta iz olUgarliične *) V prvi vrsti mislim tu na epohalno delo „Irredentismo adriatico; contributp alla discussiono Bili rapporti austro-italiani;, spisal Angelo Vivante, izdala Libreria della Vooe, Flrenze 1912. Cena 8 L., in na tam navedeno literaturo. Pri čemur opomnim, da je bil zopot dr. Turna, ki je avtorja po?lužil s podatki o nas. **) Podatki bo, tudi v- prihodnjem, vzeti iz navedenega Vivantojevoga spisa. srednjeveške državice v mednarodni državni trgovski emporij. Sredi 15. stoletja je Štelo mesto 9000 prebivalcev, sredi 16. le 3000, 1. 1700 5000, i. 1758 z okolico 10.000, koncem. 18. stoletia pa 28.000. L. 1766. znaša njegov promet 3,700.000 gld., 1. 1790. pa že presega 10,000.000 gld. Napoleon reče: Ilirija, vstan'! Toda1 Trstu to ni v prid, ker ga Napoleon zapre1. (Kontinentalsperre). L. 1812. ima mesto samo 24.000 prebivalcev, od 1808. do 1812. propade nad 160 trvdk, izvoz pade na 3,000.000 gld. Takoj po povratku Avstrije, I. 1815, poskoči promet mi 60,000.000 gld., prebivalstvo pa na 45.000. L. 1840. šteje Trst M0.0CO prebivalcev, 1836. se ustanovi Lloyd. Od tedaj raste pomen Trsta vedno bolj, — zlasti, ko se zavedo narodnosti v »pomladi narodov«, I. 1848. S Karlom VI., še bolj pa z Marijo Terezijo in njenim narednikom je pričela nasilna germanizacija. Bila je pa brez notranje sile, ker nenaravna. Nemščina se je ohranila v karneralni rabi, italijanščina pa je ostala jezik trgovine, prometa, gledališča, šole. Slovenščina1 tačas ni bila literaren jiezik, sicer bi bila prišla do veljave. Slovenska integracija, >ki je še tako mlada, bi bSla že zdavnaj izvedena, da je naša kultura za 150 let starejša, nego je. Toda v tisti dobi kmet ni bil socialno samostojen, zato ni bil zmožen kolonizirati; Posvetne inteligence,-slovenske, nismo imeli, plemstvo in stanove je že stoletja prej uničil Nemec. PoMinova slovenščina, to Jecljanje naroda-otroka, še nezavedajočega se svoje istosti in svoje prihodnosti, se ni mogla -meriti z razvitim jezikom gospodujočih slojev. Zato je Trst, ta antemurale Primorske, Kranjske, Štajarske in Koroške, velik požiralnik, kjer izginja slovenstvo, osvežujoče s svojo pri-rodno močijo tujo kulturo. Slovenci so oni tisoči, ki jih izkazuje prirastek: Od 28.000 koncem XVIII. stoletja na 37.000 v prvem desetletju XIX. stoletja in še bolj kesneje -----'Slovenci po rodu so, ki se asimillirajo italijanskemu srednjemu sloju, ki so ribiči, sluge, težaki, pomočniki, tudi duhovniki, nižji uradniki, pa tudi podjetniki, trgovci, pomorščaki. iPoleg Slovencev izgine v asimilaciji tisoč za tisočem Hrvatov iz Istre, Dalmacije in otokov, manjši je pritok iz Furlanije in Benečije. Vivante, »Irre-dentismo« pravi: »Ta pokret izobraženstva v glavnem mestu (namreč slov. narodni preporod v Bleiweisovi dobi) ni zadostoval za iprebujo slovanske kmečke mase v Juliji (= Giulia, staro ime za istrski sever, južni Kras, južno Goriško in 'fiurdanijo; Furlanija = Forum .Mu). Treba je bilo Širjega in globljega prevrata, ki je bit začetkoma res smrtonosen, pa je le vseboval kvas novega, življenja. Vrtinčasto se povzdigne Trst, zlasti v trgov-. skem oziru, mnogo pred industrijalnhn prebujenjem slovanskih središč; s silo odtrže kmeta od slovanske grude, ga pritegne v emporium Carsda-e et Carniolae, ga izpremeni v delavca, rokodelca, v bodočega trgovca in ilastnika. Je to bistveno kapitalističen pojav, da se množica zbira v mestih, — urbanizem, — ki pričenja najprej tu vplivati na Slovence in jim najprej narodno škoduje. To je doba (1800—1850) nagle, neodoljive asimilacije. Trst pogoltne na tisoče Slovencev iz okolice, iz Julije, (Kranjske, na stotine Hrvatov iz Istre, Dalmacije, Balkana, ter jih asimilira Skoraj vse...« Jaz trdim, da se je vršil isti proces, četudi ne v istem obsegu, že prej stoletja, ker nismo bili narod,, marveč U »niorfna ne-svobodna masa. Okrog II. 1840 se pričenja vzbujati narodna zavest, ki na telh tleh ne more biti drugačna, ko italijanska. Slovenec postane zaveden Italijan! Kakor povsod, prične ta proces v vrstah srednjega sloja. Vendar so si početki laškega nacionalizma pohlevni in — objektivni. L. 1846. imenuje njihov list -mesto »sihodišče tresli narodov m.cjašev«. Od tega leta naprej -moremo imenovati trst itaMjansko mesto, asimilujoče 'Slovence huje ko prej. s? • , . $Da;je prih.)' Kaj je avtonortiiila? Ako ima v državi kaka pravna1 osebnost kakor občina, dežela, narod pravo, da sr sam daja pravna pravila, ki ga vežejo podobno kakor za-J kon, da se sam upravlja, pravimo, da mu je lastna avtonomija. Glavni znak talke • avtonomije je da izasmabujete svojega Boga in sknunite križ pri vsakem koraku. Kaj Marijine hčere? Marija, ki je tako čista, vzvišena, brezmadežna, da jo stavijo že stoletja za vzor žene, bi se presneto zahvalila .za take varovanke, kakor so Marijine Ihčere. Razen medajce imajo na sebi vse slabosti kakor druga dekleta :.n so še na stobem glasu. Kakor klerikalcem tako se tudi vašim »nedolžnim« Marijinim hčeram iafiko očita vsak greh. To se šefe prav.i zasramovabi Marijo, Krista in »Bega. Da so tudi klerikalci rudeči pod; kožo, tega jim ne zamerimo, da pa to tako odločno tajijo, jim, moramo dokazati nasprotno, DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Z Vipavskega. — (Orožniki in turisti.) Krasna DoI-^Otliška planota privabi sedaj dokaj turistov od blizu in daleč, posebno od Trsta in Idrije ter Ibližnje Vipavske doline. Iz iDola je naravno izhodišče na različne ture skozi romantične erarske gozdove, kafeor na lake divni Zfcletri rob, na Caven jn Kiiceli ^ druge. ter SrediSoe teh izlletovripa tvori tur-tovska gostilna s (prenočišči Poilanc *"' Dolu. Ta gostilna pa je teh v peti tanj njemu klerikalnemu županu-igostilničar' kateri šikanira gostilničarja Polanca a' loma radi konkurence deloma pa radi nt litičnega nasprotstva. Mimogrede \)(M omenjeno, da je frakcija Dol napredna OtKca pa povsem klerikalna, kjer pas' svoje ovčice 'ipraV na srednjeveški \\^ »nunčk«, kojega desna roka je klerikaln župan. • ;Pri takih razmerab bi človek ,priea. koval, da bi bilo* vsaj orožništvo tako, fca" kor bi moralo biti. Izmed tamošnje iiz dveh mož obstoji če posadke je namreč jeden orožnik tre. tjerednik, kateri tvori z nunčkom in fa panom klerikalni triifoilij. Protestirati se mora proti temu to orožništvo klerikalnemu županu' ¦rfuiicku na ljubo in turistom v škodo p0. stopa naravnost neumestno izoper gostil. n:carja PoJanca, oiziroma njegovo .ženo Turisti iprilhajajo namreč ob vsakem] času, orožnik ti pa tu zabteva, da nj gostilničar ob gotovi uri gostilno zapreft Radi tega se boji gostilničar turistov ^ sprejeti in jih pogostiti. .Zgodil se je^ davno s'učaj, da je bil gostilničar ovajeii in kazn6van, ker je bil v gostilni .nekaj trenutkov zdravnik, poklican ipo noči Dol. 'Ker je to šikaniranje na 'dnevnem! redu in izvira le iz klerikalne buao.bije, se opozarja na te kričeče slučaje pristojna oblast. Ljubitelje narave se pa opozarja uvodoma omenjene krasne izlete h go. stefljufone gostilne Polamčeve, samo to naji si zapomnijo, da •natančno izpolnijo rubrike v knjigi za tujce v tej gostini, posebno) kraj nameimbe, ker drugače ovadi in h-zni'je orožništvo gostilničarja. Tu risi, Iz kobariškega okraja. V Kobaridu čakajo dan za 'dnevom potrditve deželnega 'Odbora 'za elektrarna a gospodom odbornikom je menda sedaj prevroče, da bi pregledali načrte, stroškovnike in starešiinstvene sklepe. Nafbrže se jim je zabotelo po komisijah iz Gorice v Kobarid, kamor so že brzojarvnim /potom naznanili, da se mora vse podjetje preštudirati »v tfinarocijelnem, tehničnem in, pravnem ožirii«. To zimo bodo menda Kobaridci še pri petroleju zabavljali &i deželni odbor, ki najbrže eidini zavleče izvršitev te ilepe naiprave vsled komodnosti gotovih gospodov. Našim vrlim tržanom pa svetujemo, riaj kar priono 'z delom, saj gotovp' iizda deželni odbor tozadevno dovoljenje »naknadno«, kakor v Ajdovščini, kjer so tudi pričeli z gradhjo pred poti-d'tv.i|o deželnega odbora! Iz komenskega okraja. Iz Štanjela. — Dne 29. pr. m. so ibilej pri nas občinske volitve, pri katerih pa se ni gledalo toliko na stranke, marveč so odločevale •domače razmere. Kakor n"* vadno imajo klerikalci večino. Dne 21. julija so^ mislili' n unči iz okolice z znanim Venturom iz Sriža ustanoviti kat. izobraževalno diruištvo, pa •li«* ni bilo. 'Pri maši je oznanil slavni Ventura iz Križa isto in priSli so nunci iz Šmafl'a> 'Oalbrfa in imenitni Šmfcf iz Branice. Ven-tura je kričaj na pnižnici, da so se morali: ljudje smejati po cerkvi. iPopoldine so ^\ vsi ti osrečevateilM našega kmeta tiho odšli. Preložili so sbod za nedeljo 4. t. «n. P°j molitvi. Kaj hočejo tu mešati, ne vem* Ubogo ljudstvo je v revi in potrebi zaradi slabe danske letine in mw ni potreP nobenib zdražbarjev, amipak UorUlia in po«* pore. Svojo politiko maj obranijo zas^'" jo nositi v Stanjd!. Kristus je rekel: »Sv« mir vam dam.« Oni pa nam dajejo sovraštvo, da sosed soseda ne more vide • Po delih jih spoznaj, ljubi ikmet! Nato menda nočejo ustanoviti čt*8' : rijo, da bodo trobili po noči, kakor dol v dolini. Tuidi tega nam je treba, kot '»P sice« v nogo. Štanjel. — Še- nobeno leto ni -bilo tu toliko letbviščarjev kakor iletas, Vsa stanovanja v privatnih' lhi'Sa!h in 'gostilnah so oddatia. Vsaik dan se (Oglašajo tuidi, a morajo 0'di'ti, ker ne dobe stanovanj. p,:Lw-ročili bi >pa ;slav. županstvu, da ^ .poskrbelo za nekoliko ..več stolov v gozdu. Iz boušhega okraja. J Javo in vodovod ter s to oprerrio stopi v vrste iprvih avstrijskih letovišč. Šenipeterski dijaki priredijo pod pokroviteljstvom, društva »Prešeren« v Št. iPetnu dne 11. avgusta ob 4 .in pol pop. veselico .na dvorišču g. Petra Brumata.. Vspored: 1. Kamillo Mašek: »Nezakonska mati«. Samospev s spremijevanjem. klavirja. 2. 'P. Angelik iliribar: »Mlatiči«. 3. --*-¦.- '¦'«¦-- "^•^¦¦,y;J^<'^i^^^^Itta-r'<- iBariton solo s Srpenica. — Tukajšnje "11^ DrT^ustav rešinstvo je soglasno izvolilo častnim občanom voditelja okraijnega glavarstva v Tduninu g. barona Bauma. Domače vesti. Zaroka. — V nedeljo sta se zaročila g.čna Kati Cenčič od, iRobiča in g. Peter Kravos, c.: kr. oro&nSki istraižmojster na Liviku. iNaše čestitke. Na treh krajih so j>'!e v nedeljo veselice in vse so se dobro sppnesle. Na.Vol-čjidragi j'e bilo polno občinstva iz okolice jiuriesta. Talko se jeizvrši.a prav lepo CirilrMetodova slavnost na Voicjidragi in so blamirani'klerikalci, ki so iželeli .tej pri-' reditvi v okolici vse slabo. V Kasovljali je bila Sokolska slavnost, ki je vspela prav dobro, istotako Sokolska slavnost do-brovskega Soiko*la. — iPovsodi .pri teih prireditvah polno občinstva; veselo znamenja je to in kaže, da klerikalna drevesa po naši deželi sicer silijo kvišku, ali me zrastejo do nebes. ., . Knjižnica »Narodne prosvete« kaže zelo razveseljivo dejstvo napredovanja. Vselli"knjig je 1636, večinoma beletristič-ne, pa tudi precejšnje število znanstvene vsebine v sledečih jezikih: slovenskem, nemškem, italijanskem, hrva'škem, češkem in ruslkem. Knjižnica je namenjena v prvi vrsti delavskim slojem in je odprta ob sredah od 6—7 in nedeljah od 10—12. Na razpolago so tudi tiskani seznamii knjig. V ini-nolem polletju se je ; raizpoisodilo 1651 knjig, za kar je knj'žnica prejela 115 K 30 v. i : i : Omeniti bi bilo treba iše neikaj. Mnogi, ki si izposodijo najpriljubljenejše 'knjige, jih ne vračajo mesece in imesece, kar seveda .oialovoflji druge člane tako, da sploh izostanejo, češ, saj nimajo '.nobenih knjig. DotiČni se ne zmenijo za noben opomin, tako da bo 'knjižnica prisiljena priti policijskim .potom do svoje (lastnine, kar bi seveda izzvalo precej zamere. ' Bled. — Minister Ladislav pl. Dlu-gosz je 4. t. 'm. odpotoval z tBleda (na Kranjskem) na svoje posestvo Siarv v Galiciji. (Minister je bival 3 tedne na Bledu. Ložira»l je v hotelu Louisenbad, ter uporabljal dr. Ederjevo zdravilišče »Ri-kli«. V družbi ministra za javna dela O. Trnke, je posetil Triglav (2800 metrov). Minister pl. Olugosz si je s svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo pridobil v obče spoštovanje zdraviliščnin gostov. O svojem bivanju na Bledu se 'je izrazij jako za-dovpljivo' ter obljubil, da ga prihodnje leto zopet obišče; povdarjal je opetovano, da je Bled z davnimi jezerom! in velikansko panoramo nad vse krasen, ter da se 'bode v najkrajšem Času lahko prišteval med svetovna letovišča. — iBiva na Bledu še minister za javna; dela Trnka. Tudi mnogo drugih odličnih gostov je posetilo Bled tako n. pr. komi poveljnik podmaršal pl. Seefranz, podmaršal Vers-baeih, cesarski' namestnik dr. baron Bienerth, gardni kapitan maršal grof Beck, turški konzul iBondv Bey, ruski državni svetnik Georgievič itd. Omeniti pa moramo tudi visolki obisk nadvojvode Friderika, ki je v spremstvu soproge nad-vojvodinje Izalbele, nadvdjvodinje Gabrijele in Alice, nadvojvode Albrechta in Princa Jurija bavarskega ložiral v novem elegantno opremljenem, par.khotelu »Im-perial« in se 'laskavo izrazil o tem lepem Podjetju in o Bledu. Deželna zveza za tuj-fki promet na Kranjskem v Ljubljani je foda'a za to sezono prepotrebni iiustrova-"i ce§ki kažipot »Bledsko jezero«, ki se ie tiskal v Pragi. Vsled krasrega poletnega vremena je pričakovati, da bode letošnja sezona tudi avgusta in septembra 'meseca jako ugodna, posebno ker uživa ajpska klima in. izborna jeizerska kopelj B'leda občeznani renome, kot naljlboljše !re-jovišče po morski kopelji. Letovišče Bled d°bi prihodnje leto električno rafcsvet Ipavec: »Planinska roža«. Moški zbor društva ^Prešeren«. '5. Jaka Stoka: »MU-tast lniLzikainit«. Burka v enem dejanju. 6.' Šaljiva loterija. Vstopnina k veselici 2i) v, za^otroke 10 v. Sedeži-1. vrste 10 v, 11. vrste 40 v,,jM. vrste 30 v, ostali sedeži 20 v. Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaški kuhinji«, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udaežbi uljudno vabijo dijaki.' Dom na Vršiču je bil v nedeljo slovesno otvorjen. Dam stane 20.000 K. Ude-ležnikov otvoritve je bilo obilno' število, tudi z Goriškega; v imenu Soške podružnice je govoril pri.otvoritvi dr. Grunta*. Udeležila se je otvoritve tudi deputacija Planinskega polka: nekaj častnikov in podčastnikov. Klerikalni lov na delavce v Ajdovščini in Šturiijah. — Ajdovski župnik g. Rejec je hud na N. iD. O., ki lepo vspeva v Ajdovščini in Šturijab. Zato se trudi, spraviti delavstvo pod črno kapo S. L. S. V nedeljo je imel shod v Šturijab; Govo-I" ril je on, Moškerc in domači župnik. Ob-rečena je bila na tem shodu N. D. O. in govorniki so trdili, dasi vedo, da ni res, da se N. D. O. nasianja na , »liberalno stranko«. Vsakdo v Ajdovščini in Sturijaiit ve, da je N. D. O. delavska organizacija in nič drugega ter ni privesek nikake stranke. G. ! v Gorici 3 mesece strogega zapora. Petindvajsetletnica pev. dr. »Hajdrih« na Proseku. — Na željo mnogih bratskih pev. dr. podaljišai se je rok za priglašanje k veliki pevski slavnosti, 25 letnici pev. dr. »Hajdriih« na Prosekn nepreklicno do 17. avgusta 1.1. Zato nujno'prosimo si. br. dr. da se pravočasno priglasijo, ker sestavi odsek 18. avg. vspored, katerega se izroči tiskarni 19. avg. Polnejše priglasitve se ne bode moglo tiskati ne na plakatih in ne na vsporedih. Zato apelujemo še enkrat iui. slavna društva, da upoštevajo .ta .zadnji opomiin ter blagovolijo pohiteti s prijava sni. Na odlašajte z istimi do, zadnjega dneva. Skozi okno je skočila na Korsu Fr. J os. št. 17. iz drugega nadstropja včeraj pop. gospodična Marija Peče, učiteljica na Rakeku. 'Bivala je sedaj pri svojih sta-riših v Gorici. Poškodovana je po raizniih delilh' telesa; najbrže je dobila tudi notranje poškodbe. Prenesli so jo takoj1 v žensko bolnišnico-. Storila, je to, kakor se poroča, v nevrasteničnem napadu. Iz (preiskovalnega zapora so lizpu-ščeni brata Faganeli iz Mirim ' in bivši uposlenec Faganelijeve tvrdke Komiditr. Popravek, — Po neiodnosti stavca je citati v idopisu iz Štanjela v soboto, da so pri občinskih .volitvah 'zmagali na celi črti naprednjaki. Izpuščen je cel stavek, in še par besed vmes drugega, kjer jedilo pa povedano, da so slkončale občinske volitve tako, kakor govori današnji dopis iz Štanjela'. . ¦'! Aretirali so v Gorici trgovca Artura ; Avanzinija, obdoEenega goljufije.^ Pred par dnevi je prišel v konkurz.......*'"' Avtomobil je ranil 15 letnega Avgusta Pušjna iz Čedada, ki je služil v Kredu. Šel je z vozom na postajo k Sv. 'Luciji. Tu je zadel na poštni avtomobil, ki ga je prijeli za levo nogo ter mu jo je razme-saril do kosti. V soiboto so Pušina pripeljali v goriško bolnišnico. Jako zanimive slike priobčuje zadnja štev. »Kiistrovanega Tedniika« namreč: Bivol nataknil slovečega izrakoplovca Latthama; odkritje spominske 'plošče S. Gregorčiču (2 sliki); vstajo v Albaniji: Turška vojska udiiši s silo- vstaijo pri Prištini! ; mož z- 2 srcema t'eter Sabič, najmočnejši človek na svetu inienovam »Samson II.«; Cesar v Išlu; »Padar« v Celovcu: župnik Arnuš z igralci in igralkami te Borovelj na Koroškem; podružnica CM D za Savo, Javornik in Koroško Belo, narodna godba v Št. I« ju pri Turjaku blizu Slov. Gradca itd. — »Slov. IJu-strovani Tednik« se čedalje lepše razvija in bi naji ne manjkal v nobeni slovenski rodbini, ker nudi vsakomur obilo zanimivega gradiva. Ranjen na glavi je bil v noči na nedeljo v Dornberški občini 41 letni Andrej Saksida. Prenesli so ga v goriško bolnišnica.- Gad je p:či! 12 letnega J os. Ferlet?ča iz Mirna. Dečka so pripeljali v Gorico, ker je d-clbil potreC:no zdravniško pomoč. Pote/n- so ga pelja''i domov. Zgubljeno — najdeno. Nad 100 K denarja je bilo najdenega. Nahaja se denar na tukajšnji pcMcMi. Kdor ga je izgubil, naj se tam egkisi. Kolesarsko društvo »Solkan« v Solkanu priredi v nedeljo dne 11. t. m. veliko veselico združeno z raznimi dirkami in tombolo. Natančnejši program priobčimo v četrtek. . Za nove topove.. —^Česar je pritrdil predlogu vojnega ministra Aufreftberga,, po katerem naj Škoda tovarne izdelajo nove jeklene ceva za topove za naše 2iav-bice na svoje stroške' in jib vajni upravi oddajo, oziroma naj tovarna zgradi -nove" jeklene cevi na državni kredit. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi 25. t. m. klet v Idrijo o priliki 10 letnice kolesarskega društva »Sloga« v Idriji. Na Jan 1. septembra se vrši izlet na Opčinc k veselici bratskega kolesarskega društva »Balkan«. Politični pregled. Turčija. — Položaj v Carigradu je kritičen. Bati se je državljanske vojne. Vada.je včeraj proglasila zbornico za razpuščeno. Poslanci izjavljajo, da je kabinet protipestaven. Mladoturki očitajo vladi, da je v zvezi z l'go častnikov in albanskih upornikov. Nad Carigradom ,jc proglašeno obsedno stanje za dobo 40 dni. Srbska narodno-cerkvena avtonomija. — Srbska samostalna stranka je stopila v stike z .vsemi ostalimi srbskimi strankami zaradi skupnega nastopa proti uničenju srbske narodno-cerkvene avtonomije. Vse srbske stranke prirede v kratkem v Budimpešti skupno javno konferenco, na kateri se predloži resolucija, :ki bo obvezna na vse stranke. Srbska radikalna stranka je na svoji konferenci v Novem Sadu sklenila, da se pridruži skupni akciji. Albanija. — Pred Prištino je utabor-jenih 50.000 Arnavtov. Primanjkuje jim najpotrebnejši živež. Njihovo vedenje je skrajno grozeče. V okolici Skoplja se Zbira vsak dan več Arnavtov,'ki prete,da naskočijo mesto-. Iz Carigrada ima »Frankfurter Zei-tung« sledeče poročilo: Isa Boljetinac se vede v Mitrovici povsem kakor vrtadar. Nad okraji (Novi Pa'zar, Priština in Mitro-vico gospoduje absolutno, odstavijo in nastavlja uradnike in povsod se mu 'pokoravajo. Druga vlada se je ustanovila v Središču Albanije v okraju Mat: na čelu ji stoji Abdi beg Toptani. Tudi v južni Albaniji se kažejo osnutka' samotstalne vlade s sedežem v mestu Traskeri v koloj-skem okraju. Tojna ied Torčiio in ltalijg. Nova bitka. , • Z ene istrani- Se poroča p bližnjem koncu vejne, pravi se, .da Itirčijia sama ponudi pogoje, z druge pa čujerno o novi vojni operaciji v Libiji. Italijani nočejo zavzeti Zuaro, važno točko, in moTda se sedaj že bije ljut boj ,za n'jo. Italijani so napadli Zuaro od raznih strani. Razne vesti. ¦ :i; Spremembe kazenskega zakona in kazenskopravnega reda. — Poslanska zbornica je sprejela 14. maja zakon, ki spreminja .nekatere točke doslej veljav-nga kazenskega zakona .in kazenskopravnega reda. Ta zakon je sedaj potrdil cesar in je postal pravomočen. Spremenjene točke sicer ne pomenjajo velilkega napredka, ali vendar jm ldhko pozdravljamo z veseljem. Novi zakon ublažuje dosedanje določbe o brezpogojni prisoja preiskovalnega zapora in določa, da se v slučaju obsodbe všteje čas, ki je presedel obtožni v preiskovalnem zaporu k odmerjeni kazni. Taka določba je pri tujih državah že dolgo časa v veljavi, pri nas smo seveda bolj počasni. Zelo človekoljubna je tudi določba novega zakona, da dobi kaznjenec dopust v slučaju, da mora urediti važne družinske zadeve; na novo ureja zakon določbe o denarnih kaznih in o nastopu kazni. Poslanska zbornica je izvršila s tem .zakonom dobro delo, upamo, da ga ne pokvari justični minister s prestrogimi izvršilnimi odredbami in da ne bodo sodnije ozkosrčno tolmačile besed. Zaplenjena italijanska knjižnica. — V Pulju obstoji »Circolo di Coltura« . To društvo ima precejšnjo knjižnico. Te dni pa je policija zaplenila celo knjižnico, in s:cer v stanovanju nekega Člana omenjenega društva. Prvi ženski profesorji v Avstriji. — Naučilo m-'nisterstvo je izdalo odlok o iz-. vedbi novega normalnega statuta za delniške liceje. V tem odloku si pridržuje nauSni minister pravico, podeljetati ne le samo učiteljem, temveč tudi učiteljicam na dekliških Iicejih naslov »profesor«. Dalje na 4. strani. Nanut & Bregant autorizouana staubena tvrdka $ jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdaerje po najnižjih cenah. prodaja trgovina A. Gabršček v Trgovskem Domu 1. Primorka, 36 listkov K- J- 2. „ , 52 „ P50 3. Slava , 32 „ ¦, 0'80 \ PrlfflOrlia nadomešča laške »tresselte*. Siaoa nadomešča pike ecc. Slovanski tarOfe K 2-20. (Vsaka ' karte tarokova ima po dve sliki iz; j slovanskega življenja). I Karte so zdaj zares dovršeno izdelane. Ni več nikakega opravi-! čenega razloga, da bi se jih Slo- j venci ne posluževali. — Dolžnost j naša je, izpodriniti tuje izdelke. * :*¦ Agrarni nemiri so nastali ria Ruskem, in sicer v Mdrcpptju. Agrarno komisijo je napadla množica kmetov, ker mi zadovolr-na z njenim delom, iti jio je Motela uibiti: Vojaštvo je napravilo mir. Mraz je pritisnil izadnje dni. Ta»ko poročajo iz Angleške, da je tam povsodi velik mraz. Iz Ne\vjorka smo culi pred kratkim o neznosni vročini, sedaj ipo-ročajo o velikem mrazu. Strašna smrt železničarja. — Na že-Oeznici v Knitfcelfeldu se je 2. t. m. zgodila strašna nesreča. Skladiščili delavec Henrik Petr.ič je šel čez p^&o, se spodtaknil in padel. V '.istem hipu je privozila lokomotiva s par vozovi ter šla preko PetriČa. Prerezalo mu je teto na dvoje in je "bil na mestu mrtev. Petrič zapušča ženo in ipet •otrok. Imena naših novih dreadnoughtov. — Cesar je dovoliil, da dobita naša dread-noughta št. III. n IV, imena »Admiral Ster-' neck« in * Admiral Petz«. — Stemeck je bil avstrijski, Pete pa ogrski državljan. Največja trgovska ladja Avstro-ogrske se sedaj gradi na Angleškem, in bo last dubTOvwiškega hrvaškega parobrod^-nega društva »Union«. Ladja bo nosila 9600 ton; dolga ibo 432 čevljev, široka 54 in vls^v'a 26 čevljev. 'Pri gradnji ladle so se uporaibile vse najnovejše izkusile ter bo oprem^ena «z vsemi modernimi praktičnimi napravami, pa tudi z veliko udobnostjo. Za potnike bo imela 12 sob. Proces proti Jukiču. Zasliševanje prič. Kot (prvi svedok je bil zaslišan policijski agent Anton Fučkar, katerega je Jukic na svojem ibegiu težko ranil. Svedok je opisal dogodek, kako ie zasledoval Jukiča in kako je le-ta ustrelil nanj. Krc-glja iz Jukičevega revolverja mu še zdaj tiči v telesu. Zalhteva 2000 kron .odškodnine. Priča Ulrlk Donadini, dijak 8. razreda realne gimnazije, je .izpovedal, da mu je nekoč Jofkič rekel, da bi bilo treba Čuvaju poslati pismo, v katerem bi bile neke vrste Hofricfiterjeve pihile. Med zaslišanjem Dorradinijevem je vstal Neidhardt in ^aklical: »Vsaj ta več ve o Jukiču kakor mi, a on je prost, mi smo pa obtoženi.« Nato sta bila zaslišana kot priči Jožef Brkfč in Teodor Huber. Hulber je izjavil, da je smatral Jukiča za "zelo .poštenega, a zelo eksaitiranega človeka. iNekoč mu je Jnkič rekel, da v dveih dndh lahko napravi človeka, da postane nor. Svedok Ivan Radič je izpovedal, da je poznal Jukiča že v Sarajevu. Zdel se mu je abnormalen že zategadelj, ker je nekoč rekel, da bo (Naranoiča ubil, ker mu hoče vzeti njegovo Mišico v Stenjevcu. 'Predsednik: »Pa to je vendar nekaj naravnega, v tem vendar ni nič abnormalnega.« (Smeh.) Radič je nato pripovedoval, da so ga v zaporu silnu mučili in da mu niti hrane niso privoščili. V 24 ura!h, ko je bil v preiskavi, ni dobil drugega kakor m*lo skle-dico graha. Hrane, ki so mu jo dnevno pošiljali i. doma, pa sploh ni dobival. Nato sta bila zaslišana dijaka Vladimir Vrkftan in Peter Dimic, ki nista izpovedala ničesar posebnega. Med zaslišanjem iDimičevem se je dvignil obtoženec Šarlnič ter sklical: »Ti so vse vedeli, a največ je vedela poKeija, fotiia samo nas so zaprli lin obtožili; meni se-zdi, da hoče nekdo .iz tega procesa izvleči masten političen profil« •Dirž. pravdnik: Prosim, g. predsednik, da zabramite takšne opazke. Zagovornik dr. Ptopovič »Kaj pa 3'e rekel? Kdo pa je ta nekdo? Čemu se neki razburjate?« Drž. .pravdnik je nato v veliki zadregi umolknil. bo odmoru so se čitali spisi, fzmed teh spisov je zanimiva samo izpoved Ou -vajeva. Čuvaj je izjavil, da je slišal samo strel, ni pa vedel, zakaj. igre. Ob koncu uHce je videl stati gručo mladilt ljudi, katere je pozval, naj atentatorja zasledujejo. Nihče izmed ljudi pa se ni ganil in mirno so pustili, da ie atentator utefcel. Pri včerajšnji razpravi so se 'čitali razni uradni spiši. ««rIraio. Skoda ni majhna. čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni. Fofoorafski vajenec s^]*me s«.p°d.^od- Razbremenitev zemljišč v Avstriji. J (Konec.) | Hipoteka kot poroštvo in doba dospelosti. Paragraf 15. zakonskega načrta določa, da se hipoteke, 'ki se dajo pod naslovom poroštva, ne morejo vipisati, alko imajo stalne Obrestne mere, dallje, ako so odpovedljive in niso razddlžljive s plačevanjem letnin. Zveza omenja: j »Dogaja se, da Raiffesenovke dovoljujejo posojila razun na olbvezo, tudi na tekoči račun, te pa slasti v krajih, kjer je kmetijstvo bolj napredovalo in kjer se ibavfjo kmetovalci s trgovino z živino, s sadjem, lesom itd. Seveda mor:: pcsojilo-jerrm.ik v tem slučaju nuditi poroštvo, ki obstoja v tem slučaju navadno v (hipoteki. Ampak take ihipoteke, ki se dajo kot poroštvo so povsem drugačnega značaja od ostalih hipotek. Vsled tega se določilo § 14. ne zdi primerno;, hipoteka, ki se da kot poroštvo, naj ostane in naj izvršuje svojo nalogo, tako da posili med njim, iki ima tekoči račun in med posojilnico trajajo dalje; potem je treba priti k obračunu. Ako je račun pasiven in dolžnik ne plača, posojilnica se vendar ne more odreči pravici do iztirjanja svojega kredita. ! Ni torej pravilno, da naj bo taka hipoteka { neodpovedljiva; v tem slučaju bi ne imela \ nikakega pomena. j »Vsled tega predlaga zveza, da se naj ta paragraf zatre. -Paragraf 15. dolo- ; ča%najkrajšo ddbo 10 let in najdaljšo dobo ! 60 tet za vračilo hipotekarnega dolga s : plačevanjem obresti in letnin. j Toda najkrajša doba 10 llet je preveč omejena in preti, da stre temeljne namene zakonskega načrta. S tem, da je zakonodajalec določil pogoj neodpovedljivosti, ' stalne obrestne mere in razdolžitve z let-nrnami, stremi za tem, da ibi se preprečila ' druga hipoteka, uvažitje po eni strani, da kreditni zavodi ne dovoljujejo v obče po-sojil na drugo hipoteko in da zasebniki nimajo interesa, da bi dajali hipotekama posojila po prej omenjenih pogojifh. ; »¦Vendar je to donunevanfe neopravičeno, če znaša najkrajša doba 10 let. Kajti | 17. načrta določa namreč, da more upnik .zahtevati povračilo svojega hipotekarnega kredita z avizom 6 mesecev, ako je dolžnik v nastanku s pilačevanjem letnin in davkov nad eno leto. Jasno je, da marsikateri kapitaUist (bo Špekuliral! na to, da zaostane dolžnik z gorenjimi plačili in tako bo rad dajal posojila na drugo hipoteko. Na to bo kapitalist skoro n gotovostjo lah-ko računal, kajti kmetovalec bo pač težavno mogel točno plačevati znatne mv&ke skozi celo vrsto let. Za vrnitev dolga v 10 letih znaša letijo plačilo približno 12V'2%. Kaj lahko se torej pripeti, grafu Jerkieu v Gorici. nimi pogoji pri foto- Vinn motno» zavreto se popravi. Seboj je pri-i 1IIIU nesti mali uzorec. - Naslov pove naše upravništvo. Sprejmi se titafs^^iS^ vini in pisarni. — Tvrdka F. Batjel, G»rica, Stolna ulica 4. Sode in cebre iz slavonskega hrasta v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka Jiilius Gutman & sin toDarna sodoD Gross-Kanfsza — Ogersko. „CROATIA« zavarovalna zadniga v Zagrelm - edini domaČi zavarovalni zavod. . Ustanovljena leta 1884. flontralft v Zagrebu v lastni hiSi, VoM|| UOIIIlald Marovske in Preradovičeve ulice I Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje I Telefon št. 2594. ' Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogojfj zavarovanja sledeče vrste: I. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenjal in smrti; ' 2. zavarovanje dote; 3. zavarovanje življenske rente. II, Proti škod: