215. Številka. Trst, v ponedeljek, 31. oktobra 1S9S. Tečaj xxnr. „Edtaost" izhaja dvakrat na dan. razun nf>H«lj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj. Naročnina znaSu : Obe izilanji na leto . . . gld. 81*— Za samo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta, četrt leta in na niexec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine *e uprava ne ozira. Na drobno «e prodajajo v Trstu zjut-ranje Steviike po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. 'k Telefon «tr. 870. 4 nvč. V edinosti Je moP! 'I I Oglasi ne računajo po vratah v petitu. Za večkratno naroČilo » primernim popuatom. Po«lana, osmrtnice in javne zahvale, (lomači oghni itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi na j se poSiljajo uredništvu. | Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo, i Rokopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spre-1 jeiua upravnlfttvo. Naročnino in oglase j je plačevati loco Trst. 1'ndnlilro in liskiirna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pravniSt vo, od« pnivništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo Stv. 3, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Rojaki! Mesecu decembra t. 1. bodeino praznovali 50-letnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva našega presvetlega cesarja in kralja Frana Josipa I. Ob tej priliki bodo tekmovali vsi narodi Avstro-Ogerske, od severne meje kraljevine Češke do najskrajneje točke na jugu kršne Dalmacije, da . izkažejo svojo vročo ljubav in podaničko zvestobo nositelju krone Habsburžanov. No, plemenito srce vitežkega vladarja ne želi šumnih izrazov udanosti ali dragih in potratnih svečanosti; Njegova želja je, da da se ta redki dogodek proslavi skromno, plemenitimi in človekoljubnimi deli in ustanovami. In ta želja Njegova, pripovedujoča, kako naš vladar živi le Svojim podanikom in kako le v blaginji Svojih narodov vidi vso srečo Svojo, je dobila še posebno posvećenje po mučeniški smrti One, ki mu je bila zvesta di tižica in vredna vrstnica v vršenju dobrih činov, na delu usmiljenja . .. Pokoreči se tej ponovno in jasno izraženi želji Njegovega Veličanstva, hočemo tudi mi dobrim delom trajno proslaviti petdesetletnico Njegovega vladanja. V ta namen smo se zbrali mi podpisani v odbor, ki si je nadel nalogo, da zasnuje prepotrebno društvo. Mi trebamo ra-zumništva, ini trebamo delavcev, čvrstih delavcev na polju narodne prosvete. Takih delavcev nam more priti le iz učeče se mladine ! V mladem naraščaju je naš up, naša bodočnost. Dokler ne bomo imeli dovoljno lastnega, domačega, značajnega in za dobro naroda vnetega razumništva, dotlej bode vedno velika, občutna praznina v naših bojnih vrstah, dotlej tudi ne bode vspehov, vsaj izdatnih ne! Oim pa sum uverjeni o nujni potrebi, da si narod, živeči na toliko napadani in v vsakem pogledu prevažni poziciji, vzgoji zadostno razumništva, moramo se zavedati tudi dolžnosti, da gremo učeči se mladini na roko, da jej pomagamo ne le dobrimi sveti in nauki, ampak tudi gmotno. Ta veliki namen bode imelo društvo, ki je hočemo zasnovati v trajen spomin na cesarjev jubilej. »Ime pa mu bode: Dijaško podporno društvo«. Tz dohodkov društva če bodo podpirali v prvi vrsti dijaki iz vse Primorske, ki študirajo v Trstu na srednjih šolah; potem pa tudi visokošolci, ki so studirali v Trstu, v kolikor bodo dopuščala to društvena sredstva. Uverjeni smo, da bode društvo, ako bo vestno zadošČevalo tej označeni nalogi, mogočno povspeŠevalo narodno prosveto v tej obmejni pokrajini. . Izvolili smo tudi začasni ožji odbor, ki ima ukreniti vse potrebno za zakonito ustanovitev društva. V tem odboru so: Mate M and i d, predsednik; dr. Josip Abram, tajnik; dr. Gustav Gregorin, blagajnik; dr. O tok ar Ryboeuti dobro, nima vročinice. Goschl trpi na vnetju čev. Ostali se počutijo dobro. Budimpeštu JO. Cesar je zvečer odpotoval na Dunaj. Budimpešta 2;». Zbornica poslancev je nadaljevala razpravo o dnevnem redu. Pariz 2(.>. (Afera Drevfus). Ko je bila končana razprava, se je kasaeijski dvor podal ob 2. uri popoludne v posvetovalno dvorano. Posvetovanje je trajalo tri in pol ure. Ob 5l/4 uri je izrekel kasaeijski dvor naslednjo sodbo: Sodišče izjavlja, da je zahteva, naj se uvede revizija, for-melno utemeljena in se bode pravočasno uvedla preiskava. Glede predloga generalnega prokura-torja, po katerem naj bi se razveljavila dosedanja kazen Drevfusova, sodišče ni sklenilo ničesar. Mir se ni nikjer kalil. Juristiški krogi so tega menenja, da kasa-cijsko sodišče napravi sedaj konec Pikardovemu strogemu zaporu, ker ga bode moral zaslišati kasaeijski dvor, a Drovfusa da zasliši sodnijska komisija v Cavenne, ali pa, da ga privedejo v Pariz. Pariz 29. Dupitv nadaljuje s sestavo mi-nisterstva. Pariz 29. Freycinet je vaprejel portfelj vojnega mini sterstva, Peytral je z zdravstvenih ozirov odklonil vsprejeti portfelj za kolonije. Rilll 29. »Agenzia Štefani« poroča iz Assaba : Italijanski komisar je zapovedal sultanu v Ralmrti, ki je pod varstvom Italije in dobiva od Italije tudi podporo v denarju, naj pride k njemu na pogovor o neki zadevi. Sultan, ki je obljubil, da pride, je po noči pobegnil, ne da bi se vedelo kam. Drugi dan so napadli sorodniki sultanovi italijanske vojake, pri čemur so bili ubiti štirje Askari in mnogo tlomačiuov. Kod se je zopet na- j pravil, ko je bil sultan odstavljen; na njegovo mesto se je imenoval v to določeni vezir. Revolucija v oktobru leta 1848 — in Slovenci. Celjska »Domovina« jo priobčila te dni na stopui zanimivi članek: Krvavi mesec je bil pred 50 leti. Osodno odločbo za Avstrijo je prinesel 0. oktober. Mažar-ska se je odtrgala, grozovito jo bučalo po vsej monarhiji. Italijani so kovali na vsej črti veleizdajal-sko zaroto ter so se o tem zvezali s puntarskimi Itatlijani v Lombardiji; no in Nemci so pridno podpirali oba odpadnika ter delali z vso silo na razpad države. Na Dunaji je tekla kri, cesar Ferdinand je ubežal na Moravsko. Prestolno mesto je bilo velikanski puntarski tabor, kjer so so zarotniki zabarikadirali ter grozili porušiti vse, kar je bilo na poti njihovim puntarskim nakanam. Avstrija je obupala, bati so je bilo razpada vsaki dan. Vojno četo so imele nad glavo posla z ustajniki v Italiji. Državni zbor, kolikor jo ostalo mož v njom po prvih krvavih pojavih, prilastil si jo samovoljno nekako vladarsko moč ter so postavil v vrste dunajskih prekueuhov in Mažarov. Izdajati jo začel oklice na narode, naj ga pri-poznajo za vrhovno državno oblast. Vtem »rokovnjaškem parlamentu« pa bo ostali le samo tisti elementi, ki so bili z ustaši jednih mislij, dočim so slovanski in državi udani takoj zapustili Dunaj, ko ga jo cesar preklical za nezakonitega. Narod, ki j o ostal tudi v tem viharnem in zapeljivem času n e-spremenjeno veren in u d a n Avstriji in vladarju, bil je slovanski, pred vsem pa še Slovenci in Hrvatje. Prislovica o neo-mejni zvestobi Slovencev ni morda naš hvalospev, oktober leta 1848 to potrdi. Kaj se je vse obetalo slovenskim poslancem, če prestopijo v vrste puntarjev ter pridobijo tudi svoj roti za njih namene. Junaški ban hrvatski Je-lačič zbral je svoje, »a Avstrijo navdušene Hrvate, korakal jim na čelu na Dunaj, oblogel puntarsko mesto ter ga konceno prisilil, da se je udalo. 1 'porni Nemci so videli takoj, tla jim je vrli Hrvat prečrtal izdajalske nakane. Zasnovali so po vseh deželah agitacijo, naj se zbere vse na »črno vojsko«, da preženejo Hrvate, ki jih hočejo potisniti v »sužnost«. Njih oklici so imeli med Nemci vspeha, celrt okrajne poglavarje so prisilili, da niso branili ljudstvu se zbirati za »pomoč Dunaju«. Poverjeniki prišli so tudi v slovenske dežele, a tukaj so slabo opravili. V Celju sta se oglasila dva — (tačas je bilo naše mesto še namreč avstrijsko in slovensko; naj bi le udaril danes \Volf na l>obon, takoj drvi vse za njim). Enako odločno so odbili tudi koroški Slovenci povabila, dasi je sam deželni odbor |»onujal Dunaju pomoč. Na Primorskem so zalotili ce 16 veliko v e 1 e i z d a j s k o zaroto. Dogovorjeno je bilo m e ti Italijani, da se vzdignejo, kakor hitro se prikaže brodovje iz 11 a 1 i j e. Proti temu se je zasnovala n a r o d n a s t r a ž a S1 o-vencev, a po vsej Istri so bilislo-v a n s k i dobrovoljci, ki so stali iz lastnega nagiba noč in dan na straži za Avstrijo in deželno vlado. Kako so mislili in delali Slovenci v tem obupanem in skušaneni času, pravi takratni poziv ljubljanskega političnega društva do naroda: »Slovani so čvrsto držimo Avstrije in smo jednodušno pripravljeni braniti in podpirati njeni ustavni prestol do zadnje kaplje krvi. Tudi mi hočemo svobodo, pa mi hočemo jednake pravice za vse narode. Mi hočemo, da ostane Avstrija velika in mogočna ... Mi pa nočemo, da bi samo jedno mesto dajalo zakone vsemu cesarstvu«. (Ideja zjedinjene Slovenije). S telesno hrabrostjo in duševnim naporom so rešili Avstrijo oktobra pred 50 leti edino — Slo-vani. Bili so tudi v državnem zboru v večini ter so združeni pripomogli cesarju, da se je »rokovnjaški parlament« razgnal ter se sklical redni v Kromeriž. Borili so so tedaj brez odmora na strani vlade, ter se tudi zanašali, da jih bo A vstrija znala tudi primerno vpoštevati za svojo rešitev. — Slovencev zvestoba bila je res »knežjet nagrađena — kar čutimo še danes po petdesetih letih. Ako kje, je tukaj resničen pregovor: »Ne-hvaležnost je plačilo sveta«. Tistim Nemcem, katerih izdajalsko pušiee smo zastavljali z lastnimi prsi, da niso zadele srca Avstrije, izročeni smo danes na milost in nemilost; oni primorski Slovani, ki so so dobrovoljno žrtvovali noč in dan, da ne izvedejo Italijani nameravane veleizdaje, oni Slovani so sedaj pravcati sužnji Italijanov na svoji lastni zemlji. Ne vprašujmo se, kako se povrača junaštvo in udanost Hrvatov, ki so rešili Dunaj, ustavili navale zdivjanih Mažarov; v zahvalo in večni spomin prodani so največemu tačasnemu sovražniku Avstrije, najgoršemu sovražniku elovanstva sploh — krutim Mužarom. < Kolika ironija — po petdesetih letih ! „Naša straža". Včeraj smo objavili, da bode tluo 15. novembra ustanovni shod »Naše straže«, tega za obrambo naše narodne posesti inednakosti prevažnoga društva. Danes prijavljamo tu doslovno pravilo tega društva, da so Čitatelji natančno obvestijo o njega namenu. $ 1. Ime in sedež. Društvo so imenuje »Naša straža«; svoj sedež ima v Ljubljani; razteza se po deželah in kraljestvih, zastopanih v državnem zboru, in ni po-litiško. g 2. Namen. Društvu je namen podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovenec in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih pokrajinah. § J. Sredstva. V dosego svojega namena društvo 1. zbira denarne doneske : ustanovnimi, utlnino, darila, volila itd.; 2. združuje slovenske gospodarske organizacije, (go-sjMularske zadruge, kmečka društva, obrtne zadruge, posojilnice), korporacije in nepolitiška društva v smislu svojega namena; J. podpira v gori naznačenom okrožju 2) slovensko in hrvatsko obrt in trgovino, 4. brani slovenska in hrvatska posest\a imenovanih pokrajin (4} J) v gospodarskem obstanku ; 5. organizuje ožje deželne, okrajne in krajevne odbore, ki po določenem načrtu 7 odst. G.), poizvedujejo o gospodarskih in kulturnih razmerah slovenskega in hrvatskega ljudstva v svojem okrožju, s primernimi nasveti poročajo svoje poizvedbe glavnemu odboru in v društvene namene nabirajo denarna sredstva. S 4. Udje. Udje so: A. Ustanovni; B. redni, in sicer: a) Moški in ženske, ki so dovršili 16. leto; b) nepolitiška društva, zadruge, korporacije v društvenem okrožju; Kdor hoče društvu pristopiti, oglasi se pri na-čelstvu, ki ga vsprejmo, ali pa odkloni, ne da bi moralo navesti kake vzroke za to. V tom oziru ni priziva. § 5. Pravice udov. Udje se smejo vdeleževati zborov, predlagati predlogo, glasovati, voliti in voljeni biti. Društva in zadruge se smejo vdeleževati teh zborov vsaka po jednem zastopniku, ki se mora izkazati, da je pooblaščen po odboru svojega društva ali zadruge. Ti zastopniki imajo ravno tiBte pravice, kot dru-gi udje. § G. Dolžnosti udov. A. Udje morajo plačevati svoje doneske in sicer: Ustanovni enkrat za vselej vsaj 50 Kr in razdelč lahko svoje plačevanje na 5 let po 10 Kr Kedni udje plačujejo vsaj po 1 Kr. na leto. B. Društva in zadruge morajo odrajtovati svoje letne doneske, katerih svota se razmeram primerno [dogovori z načelstvom, ki pa ne sme znašati manj nego 10 Kr § 7. Društveno vodstvo. Društvo vodi glavni odbor. V ta odbor se voli vsako tretje leto pri rednem občnem zboru 50 odbornikov in sicer: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega in 10 izven teh deželtl. Vrh tega ima še vsako z društvom zavezano društvo ali zadruga pravico po svojem odboru imenovati po jednoga odbornika. Glavni odbor so deli v tri oddelke: a) pravni, b) informacijski in organizacijski, c) gospodarski. Pravni oddelek sestoji iz strokovno izvežbanih mož, ki so društvu v pravno pomoč. Informacijski in organizacijski oddelek organizuje poizvedbe po posameznih udih, po društvu pripojenih društvih in po ožjih odborih. Gospodarski odsek goji zvezo z gospodarskimi organizacijami in se v posainnih slučajih posvetuje, kako naj se ž njihovo pomočjo dosega društveni namen. ()ddclki se samostojno vstanavljajo in sioer tako, da odborniki glavnega odbora volijo izmed svoje srede 15 članov v gospodarski, 15 članov pa v pravni oddelek. Ostali odborniki pripadajo informacijskemu in organizacijskemu oddelku. Noben odbornik no more pripadati dvoma oddelkoma. Vsak oddelek si voli izmed svoje srede predsednika, prvega in drugega tajnika. Predsednik in prvi tajnik morata bivati v Ljubljani; drugi tajnik mora biti izvenkranjski društvenik. Po potrebi sklicuje predsednik vsakemu oddelku oddelkove seje; v nujnih slučajih sme tudi pismeno poizvedeti menenje odbornikov. C'o je predsednik zadržan, namestuje ga prvi tajnik. Sklepi v oddelkih, ki se sklepajo z nadpolovično večino glasov, se predlagajo načelstvu v kouečuo rešitev. Glavnemu odboru v pomoč se vstanavljajo ožji odbori. Tak ožji deželni — okrajni ali krajni odbor so smo vstanoviti od društvenih članov samo z dovoljenjem naeolstva, ki mu imenuje predsednika. Število odbornikov jo poljubno od 3—15. Ožji odbori imajo nalogo podpirati vzlasti informacijski in organizacijski oddelek. V svojem delovanju so odvisni od načelstva, od katerega dobivajo potrebna navodila za svoje delovanje. Naoelstvo sestaje iz predsednikov in tajnikov imenovanih treh oddelkov. Načelstvo si izvoli izmed Dalje v prilogi. Priloga večernemu Izdanju „Edinosti" k fttv. 21S svoje srede predsednika in njegovega namestnika, tajnika in njegovega namestnika, tajnika in njegovega namestnika, blagajnika in njegovega namestnika. I/venkranjski tajniki posamnih oddelkov, ki naj se razdelć tako, da jeden pripada Štajerskemu, jeden Koroškemu in jeden Primorskemu, se v ua-čelstvu izvolijo za drugega, tretjega 111 četrtega tajnika. Načelstvo vsprejemlje poročila posamnih oddelkov in sklepa o njih; poročila in nasvete posamnih udov, društev, zadrug in pododborov oddaja oddelkom v pretres in poročanje. Načelstvo sprejemi je ude v društveno zvezo, organizujc krajevne, okrajne in deželne odbore in sploh izvršuje vrhovno vodstvo nad vsem društvenim delovanjem. Seja načelstva je sklepčna, če so navzoči vsaj štirje njegovi člani. Načelstvo voli in sklepa z nadpolo-viČno večino glasov. Predsednik, oziroma njegov namestnik, sklicuje seje in jim predseduje. Načelstvo se pa mora sklicati v sejo tudi, če to zahtevajo vsaj trije njegovi člani. $ 8. Občni zbor. Redno se vrši občni zbor vsako leto meseca avgusta; izredno pa, če ga zahteva tretjina rednih udov. Občni zbor voli vsako tretje leto odbor; vsako leto pa tri pregledovalce računov, sklepa o poročilu načelstva v zadnjem upravnem letu, ki se sklepa 31. julija, o premembi pravil in o razdružitvi društva. Občni zbor se naznanja po slovenskih časopisih vsaj 14 dnij preje. Sklepčen je ne gledč na število navzočih udov in sklepa po nad polovični veČini glasov, (-as, kraj iu dnevni red občnega zbora določa načelstvo, istotako časopise, v katerih se razglaša občni zbor. J? i>. Razsodišče. Pri prepirih iz društvenega razmerja voli vsaka stranka po dva razsodnika. Razsodniki si volijo predsednika izmed drugih društvenikov. Pi-oti razsodbam tega razsodišča ni ugovora. 10. Razpust društva. Društvo preneha, če je razpusti gosposka ali če se to sklene pri občnem zboru z dvotretjinsko večino. Društveno premoženje prevzame za slučaj, da gosposka razpusti društvo, mostna hranilnica ljubljanska in je izroči novemu društvu, ako so vstanovi tekom petih lotih let z jednakim namenom. Će se pa to ne zgodi, pripade po petih lotih polovica premoženja družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, druga polovica jednaki družbi za Istro. Ako pa društvo preneha po lastnem sklepu, določi občni zbor zajodn:>, v kutere namene se porabi društveno premoženje. tj 11. Začasna določila. Predlagatelji teh pravil vspremljejo, brž ko so potrjena, oglase za društvo. Ko je oglašenih vsaj 40 udov, skličejo ustanovni shod, pri katerem se voli odbor. Potem je društvo ustanovljeno. Politični pregled. V TK8TU, dne 31. oktobra. Politiški položaj in Slovenci. Spljetaku »Nezavisnost« jo priobčila nastopni članek- Ako je res, v kar verujemo, da je danes češko vprašanje glavno v tej monarhiji, da se ta kaos mora najprej razbistriti na Češkem, pa je neoporečna resnica, da za Cehi takoj prihajajo Slovenci. Poslednji se nahajajo v istem, ne, v hujšem položenju nego Čehi. Slovenci so izpostavljeni ne le napadom od nemško strani, ampak tudi od italijansko. »Tedni in drugi pa, Nemci in Italijani, zastavljajo s pomočjo zistema vse svoje silo, da čim huje pritiskajo slovenske nam brate na skrajni periferiji. Usoda teh bratov so tiče nas, ne lo radi bratstva, radi krvi, radi Slovanstva, ampak tudi radi — naših lastnih interesov. Slovenija ni proti Nemčiji nič d r u z e ga, nego o z i d j e s 1 o v a n s k i m o b a 1 o m 0 b m o r j u a d r i j a n s k o m. Ako bi se nemški valovi udrli preko ruševin tega zidovja .... tedaj bi povodenj poplavila tudi te naše obali. To je vzrok, da nas borba Slovencev osokoljuje in oduševlje, zato želimo tudi, da se oni ojačijo v tej borbi. Ali s temi željami vsporedno želimo tudi to, da se tudi nad Slovenijo razprostre duh, ki navdaja srbsko-hrvatsko zjedinjeno omladino, d u h s o- 1 i d a r n o s t i, d u h združevanj a, dub pro-svetljenost i, d u h sv o b ode! Malimi besedami smo hoteli reči, da Slovenci naj se ne bore ločeni, vsak zase; in to želimo tudi za Hrvate in Srbe, Mi vsi moramo stati pod jedno zastavo, mi moramo stopiti v jedno kolo. Na ta način se 1 »odemo bolj navduševali, a naša borba nam obrodi med protivniki spoštovanje. In mesto da nas, tako osamljene in ločene, prezirajo in ignorirajo, bali se nas bodo in spoštovali nas bodo. Na tem velikem prostoru, na katerem živimo, obkroženi od toliko in toliko močnih in raznovrstnih protivnikov, treba da pokažemo na delu, da smo jedno, da jedno hočemo biti; treba da se začnemo braniti vzajemno in 'po premišljenem načrtu, da ta prag očetovstva ohranimo celega in svobodnega onim, ki pridejo za nami......! Socijalizem, narodno vprašanje in — Avstrija. Pišejo nam: Velikim zanimanjem sem čital Vaše članke pod naslovom »Naeijonalizom in socijalizem v Avstriji«. Osobito mo jo zanimalo, ko sem posnemal iz Vaših izvajanj, kako je soci-jalističnega avktorja, proti kateremu ste polemizo-vali, neprestano sililo pametno spoznanje, da bi so osvobodil iz tesnega okvirja sooijalistiškega programa, a kako seje vodno in vedno zopet vračal v nasprotni smčri, nego mu je kazal kažipot logike njegovih izvajanj. Prosim, čujte samo! Avktor pravi — ne res ? — da je narodno vprašanje del socijalnoga vprašanja. Spaja torej jedno vprašanje z drugim. To jo jako pametno, to je jedino raeijonelna politika taki državi, kakoršna jo Avstrija. Stranka, ki v tej državi no pošteva naeijonalnega momenta, ni niti resna stranka. Potem pa prihaja do zaključka, da Avstrija niti no more rešiti narodnega vprašanja, ker ima prešibak želodec, da bi mogla prebaviti —jodnakopravnost narodov. On meni, da bi narodi, čim bi postali jednakopravni, kar hipoma porušili moje? te države ter bi podali svojo roko tja, kamor jih vleče srce! Prigovarjali bi lahko piscu, da švicarski izgledi govore drugače, da je prav lahko mogoče, da tudi različni visoko kulturni narodi, uživajoči popolno jodnakopravnost, žive skupaj v jodni državni celoti, ne da bi jim prihajalo na misel, kako stremljenje po združenju z istokrvnimi fbrati, živečimi v drugi sosednji državi! Kako som se začudil! Človek bi mislil, da ravno možnost mirnega ukupnoga življenja raznih jednakopravnih narodov v jedni vkupnosti v prvi vrsti odgovarja socijalisti-škemu naziranju o uredbi človeške družbe, a glej ga, tu nam prihaja soeijalistiški avktor menenjem, da bi jednakopravni narodi razbili avstrijsko državo. To pa je že čudno, da socijalist pripisuje jednakosti — razdirajočo tendenco, da torej kompromituje prod vsem svetu to po našem mene-nju vzvišeno, humanno in kulturno idejo!! Jaz bi g. avktorju lahko govoril še o neki drugi morrflni sili, ki deluje neprestano: o dinastičnein čutu; ali tega nočem, ker vem, da bi s toin ne dosegel posebnega efekta. Izvajajmo torej ! Ako pravi avktor, da tudi socijalizem hoče sodelovati na rešenju narodnega vprašanja, še več, ako trdi, da je jedini socijalizem zmožen za rešenje tega vprašanja, in ako pravi zajedno, da rešenje narodnega vprašanja v zmislu narodne jodnakopravnosti bi značilo razpad Avstrije: kateri zaključek nam sili v pero, oziroma, katero vprašanje si moramo staviti ? Kako in lye hoče soeijalizem rešiti narodno vprašanje? Ali ni z zatrjeno nemožnostjo narodne jodnakopravnosti v Avstriji dokazana tudi nemožnost socijalizma, čim jo res, da jo narodno vprašanje dol soeijalnega vprašanja?! Do kakih zaključkov prihajamo toroj ? Morda pa se je avktor sam vstrašil naravnih zaključkov i/, lastnih trditev in je v toin vzrok, da je zaključil svoj zanimivi članek ravno tedaj, ko bi bil moral začeti govoriti ? ! Afera Dreyfus. Neki poznalec franeozkih razmer nam piše: Drevfusardi imajo menda srečo v nesreči. Odstop ministorstva Brissonje bil za njo sicer hud udarec, ali njih sreča obstoji v tem, da šo ni sestavljeno ministerstvo v trenotku, ko se je kasaeijski dvor ravno bavil z revizijo. Novo ministerstvo — na j se žo imenuj o tako ali tako — no bode morda izrecno nasprotno reviziji, gotovo pa ji no bodo prijazno tako, kakor ji jo bilo prejšnje ministerstvo. Toda, ko bode sestavljeno novo ministerstvo, je kasaeijski dvor že izrekel svoji) sodbo. To mu pa bode veliko lažjo, kakor je sicer francozkim so- diščem v političnih procesih, kei se ne bode nika-kega justienega ministerstva in nikake vlade, ki bi mogla uplivati na kasaeijski dvor. Domače vesti. Občni zbor pol. društva „Edinost" bode dne 13. prihodnjega meseca. Radi praznikov izide prihodnje izdanje »Edinosti« v četrtek predpoludne. Ali je Trst italijansko mesto i Gospodovalni stranki gre vsaki hip nekaj navskriž. Zadnjič smo povedali, kako tarnajo luška glasila, ker so Tridontinci in celo Istrani v Trstu ni' čutijo »doma« in snujejo svoja posebna zbirališča, kakor na pr. — da rabimo besede »Piecolovc« — Italijani na Dunaju, ali Nemci v Milanu. In to delajo ti nesrečni Tridentinci v brk vsem zgodovinarjem, »učenjakom«, politikom in novinarjem, ki še žive, in onim, katerim je užaljeni »Piccolo« motil večni mir ter jih pozival ven iz groba, kakor pričo, da jo Trst moralna prestolnica Italijanov ! Pa Tridentinci in laški Istrani so menda čudni ljudje, ki ne verujejo prav vsem tem bolj ali manje slavnim pričam »Piooolovim«, ampak verujejo raje temu, kar vidijo in občutijo sami; a to, česar se mora zavedati vsakdo, ki ima oči, da vidi, ušesa, da sliši, pamet, da opazuje, sploh vsakdo, ki ni podvržen sugestiji »Piccolovih« prič in ki gleda skozi lastne in še skozi one naočnike,' ki mu jih ponujajo gg. redakterji na lesnem trgu, to jo golo, trdno dejstvo, da Trst ni nikaka italijanska moralna prestolnica, ampak jo lo mesto s pretežno italijanskim, toda z drugimi elementi močno pomešanim prebivalstvom, stoječe na slovenskih tleh!! Naj le uče drugače vsi glasoviti »zgodovinarji«, »etnografi«, politiki in novinarji, katere citirajo laška glasila ven iz grobov, ali fakt ostane vendar le fakt. Kakor je res, da se na nebesnem svodu vrstita solnce in mesec, kakor je ros, da se zemlja vrsti okolo svoje osi, čeprav so nekdanji »učenjaki« radi tega nauka proganjali njega apostola, tako jo res, da so falzifikatorji odnošajev oni, ki trdo, da ima Trst, bodisi po svoji minolosti, bodisi po svojih etnografiških razmerah, bodisi po svojem zemljepisnem položenju, kakoi'šno si bodi zgodovinsko nalogo kake moralne italijanske prestolnice, Laška gospoda trde lahko kolikor hočejo, toda resnica ostane nepremična, da govore nekaj, kar — ni ros. Saj jih postavlja na laž vse vsakdanje življenje tržaško! Poslušaj ljudi po trgih, zateci so v prodajalnice, sedi v gostilno, pojdi v cerkev, obrni so kamor hočeš, kjer pulzira sveže resnično vsakdanje življenje, povsodi bodeš čnl prič, ki ti govore, da je Trst v narodnem pogledu mešano mesto, kateremu je — tako bi rekli — temeljna barva slovenska, a italijanščina se je pov-spola polog tega do neko veljavo kakor občevalni jozik; v kolikor pa motijo Človeka videz, neka laška vnanjost Trsta, in pa razui umetno negovani pojavi, je to le posledica nesrečnega zistema, ki jo povsem zgrešil pravo pot. Povsodi, pravimo, se oglašajo pričo proti falzifikatorjem odnošajev: vse vsakdanje življenje jo jodna sama taka priča. Te dni pa so se oglasilo priče, katere smemo po vsej pravici imenovati klasične, ker so se oglasile moj najudanejimi služabniki komunalnega zistema tržaškega. Prod seboj imamo spomenico, ki so jo vspre-jeli tržaški učitelji na shodu pedagogiČnega društva dne IG. oktobra in so je predložili občinskemu zastopu v podkrepi jen jo njih prošnje za zboljšanje njih — plač. Mej razlogi — nekaterimi jako tehtnimi, to moramo pripoznati — navajajo prosilci (da bi dokazali še posebno težavo, s katero se mora boriti učitelj v Trstu), da jo Trst trgovsko mesto, da bivajo tu različne narodnost ter da je tržaškemu učitelju vršiti še posebno težko nalogo: vzgajati to raznovrstno mladino do onega narodnega čutstva, ki je lasten večini prebivalstva !! Tu jo imate torej izpoved gg. učiteljev, da šolska mladina v Trstu jo raznih narodnosti, da torej Trst ni nikako laško mesto! A druga kričeča izpoved je ta — in prosimo državno oblast, da si jo zabeleži tudi ona — da se v Trstu zlorablja šola za raznarodovanja nelaških otrok ter za vcep-Ijanje laškega duha. lorej : Trst ni laško mesto, ampak l>i ga hoteli storiti laškega — pomočjo šole! Tako go vore klasične pride, trg. učitelji sami! Ta izpnve«! tržaških učiteljev pa je dragocen prispevek k našemu šolskemu vprašanju. Po tem pripoznanju in od take strani mora hiti že uverjen vsakdo, kako opravičena je naša zahteva: dajte nam slovenskih šol! Saj vidimo, kako je: iz slovanske de^e ustvarjajo oni drugi svoje itali-j a n s t v o!! I/urno u radova n jo ! Prijatelj našega lista nam piše: Jaz imam neko izvršno zadevo pri e. kr. okrajni sodniji v Kopru. Mnogo časa je že od tega, ko sem bil povabljen, naj plačam troške eenilne komisije in pri tej priliki bilo mi je tudi zaukazano, da imam v 14 dneh predložiti isti sodniji dražbene pogoje. Vse to sem že 1. julija t. 1. izpolnil in čakal do danes na rešitev te moje poslednje prošnje, s kojo sem predložil pogoje za dražbo. ( ujte in strmite! Ilancs prejel sem od iste sodnije sklep, s kojim se mi ustavlja eelo družbeno postopanje in to vse radi tega, ker nisem baje poslal isti sodniji nek znesek za razglasitev oklica v uradnem listu. Se danes čakam na rešitev svojega dne 1. julija t. 1. vloženega predloga in mesto da bi mi poslali gospodje v Kopru rešitev istega in zahtevanjc denarja za uvrstitev oklica dražbe, prišel mi je nanadno sklep o ustavljenju draž-bencga postopanja. Vprašam sedaj, kje tiči vzrok? Istina in gotovo tudi jo, da dotični sodnik, ki je napravil oni nepričakovani sklep o ustavitvi dražbe, se ni niti prepričal, ako sem jaz prejel rešitev svoje dne 1. julija uložene prošnje. Vsakako pa mora biti sodnik odgovoren za svoje tako uzorno uradovanje. Kje je pa ostala rešitev one moje prošnje (»d dne 1. julija t. !., ker meni ni bila vročena? Sicer pa moram omeniti, da cela kop*- Bodnija nima niti enega pisarja, ki bi b;' l slovenskega jezika in to je vzrok, da je »'., ^^ ™ : v . , ... . bila ena moja prošnja, odnosno rešitev isto, odlož , ili -i , , . ena ad acta, dokler ne pride slovenski dnurnist, , • , . • ,. * ili i . . ki bi jo bil potem odposlal, kamor ic bila nr . . . , ... . . v . , umenjena, ter jo tako resil iz njenega čakalnega . Radoveden sem, kak od' 8PailJa* . i , , . , , . . govor vdobim na moj utok, kateri som poslal ist- , ... , , , . sodni i proti onemu uzornomu sklepu kateri mir . . . , rp .i 1 ikazuje ustavnome dražbe. 1 roške istega utoka ii>r ' «., . , . -tem provzročil iaz, se manj pa dolžnik, in radi tr i j , j .. .. A V1 . , , ga bode morala sodnim trpeti troske istega a' • i ..v . , , . . , „. . .. , . i ooticni sodnik, kar bode lažie storil vsled poviša . , x ,> , . . . .. , J 1 nja i>lače. Želeti bi bilo, da se g. Kmduiger rar , . , . . , . ... . .. 'lo bolj briga za njemu podreiene sodnije m tud , , , ,. , , , . , , . i tla nemudoma preskrbi, da vdobi koperska sod .. , ,J ,.. . , , -mja onega slovenskega dijurnista, da ne bodo n' . , / . . ,„ J . . «hc slovenske prosnie toliko časa čakale rešitve. T r , . v ederemo! r kaj te in se vam odpre! Pišejo nam : Pred časom .j .... , . sem \ am sporočil kako se je napravila pogodba ^J.^ ,rozdje z Vekosl. Kodrič-em. posestnikom pri sv. ^ . M. spodnji. Kodrič ni hotel podpisati pogodbe, ■cer jo bila na nemško-laški tiskovini in spisana v laškem jeziku. Dovolite, da objavim, kako se je vršila vsa stvar in kak zvršetek je imela. Ne vem, da-li bode to prav gosp. Kodriču, toda mi moramo pisati za stvar in ne za osebe! Zato se nadejam, da mi bodo oproščeno, saj je moj namen plemenit, ta namreč, da poučim naše posestnike, kako jim je postopati po izgledu gori omenjenega gospoda, da dobe — slovensko pobotnice! Preidimo k stvari! Ko je gosp. K. odklonil podpis na omenjeno tiskovino, se mu je grozilo, da bode imel velikih sitnosti ter da bode tudi — kaznovan! Magistratni sluga, ki je spremljal finančne organe, jo rekel: »Zastonj vam je, da butate z glavo ob zid; tovarn ne bode koristilo, ampak le škodovalo !« Finančni organi so bili večkrat pri njem. Vabili so ga, naj se gre pogodit k nekemu gosp. finančnemu komisarju; eden njih je bil eeld tako drzen, da je rekel »adesso anderemo bazilar con i oontrati slavi!« Naš Kodrič pa je rekel: »Ako me potrebuje, naj mi pošlje povabilo, drugače ne grem nikamor!« — Videč pa, da ga le nadlegujejo, podal se je neko nedeljo do onega komisarja označenega mu po finančnem stražniku. Komisar je vsprejel Kodriča, ne pa tako prijatelja, kate.ega je K. privel seboj /a pričo. Ta poslednji je moral, na povelje gosp. komisarja, ven iz sobe! N začetku je gospod komisar poskusil utra-siti stranko, rekoč, da je pobrala grozdje in napravila vino, ne da bi se bila, kakor zahteva zakon, podpisala pogodba! Gosp. Kodrič je protestiral, trdd, da pogodba je bila narejena, na tem p«, da ni bila podpisana, da ni njega krivda, ker on ne more podpisati stvari, katere ne razume. Gosp. komisarju se je čudno zdelo, češ da en s a m (?) posestnik iz vse okolioe zahteva slovensko pogodbo?? Kodrič je izjavil, da on ne veruje, da bi bil on sam ; sicer pa, če je tudi res, da ne zahteva nobeden drugi slov. pobotnice, pa jo zahteva on, ker ima pravico v to t (Zivio! tako je prav! Op. stavčeva). Omeniti moram, da se gosp. K. pri&eva boljšim posestnikom, ki je pa po skrajno slabi letini pridelal le — 15 litrov vina ! Pogodiva, ki so mu dali sedaj v podpis, je bila nemšk.o-laška, a mej tema jezikoma je bil slovenski prevod napisan črnilom ! Podpisano pogodbo so pa Kodriču spet vzeli ter mu dan kasneje uročili dri^o, ne več za 15 litrov, ampak za 10, ker 15 -*e bilo umazanega in le 10 čistega ! Ko je bilo toraj rr§eno Vse to, so gospodje izjavili, da imajo y uradu tudi slovenske pogodbe, ki so. fic l,ile pa nekam — zamešali!! Prihodn je leto vdobite torej tiskano slovensko pogodi*, j m Tako B0 ga potolažili! Jaz pa ponavljam: Trkajte — — — Enakopravnost. Brd nam pišejo: Po dolgem narodnem HPanJu smo se vzdramili tudi v Brdih. Pred vsem 81 ^ oramo opomoči v gmotnem pogledu, le tako HtJ nam učvrsti tudi narodno stanje. V ta namen smo si ustanovili dve posojilnici-hranilnici. Jedna že deluje in je namenjena za gorenja Brda: Koj-sko-Kozansko županstvo. Druga bode za županstvo Biljana-Medana sedežem na Bobrovem. Poslednja ) prične poslovati s 1. dnem prihodnjega meseca, to je s 1. novembrom. O važnosti in pomenu takih denarnih zavodov menda ne treba govoriti; le toliko povdarjam, da čo kje drugje, so posebno potrebni taki zavodi tu pri nas v Brdih. Ko so bili naši ljudje v denarnih zadregah, so zahajali prosjačit v Kormiu in v Gorico od ljudij, ki bi nas najraje vtopili v žlici vode, ki bi nam radi odvzeli še ta mali košček lasti, da bi mi potem res postali to, kar nas že itak imenujejo — ščavi, sužnji. Toda še je čas, da se postavimo na lastne noge iu se osamosvojimo gospodarski. Dolžnost je vsakomur pomagati v to, da čim prej dosežemo ta svoj cilj. Na delo torej vsi! Zaključujč morem izreči najtoplejo zahvalo vsem onim gospodom, ki so pomogli do osnutja rečenih dveh denarnih zavodov! Bog daj obilo vspeha! * Proti mučenju živalIJ. Potovalni govornik društva v varstvo tičev, gosp. 011, je imel včeraj zvečer poučni govor v tukajšnji Schillerjevi dvorani. V dveurnem temeljitem govoru je označil govornik koristi, ki je prinašajo tiči osobito poljedelstvu, in je navedel mnogo slučajev, kako lahkomišljeno se zatirajo posebno tiči-pevei. Pri tem je omenjal tudi, na kako nečuven način se mučijo živali v Trstu. Skoro o vsakem dnevnem času je to lahko opazovati po mestnih ulicah. Da-si je to zakonito prepovedano, vendar se javni organi ne brigajo prav nič za take prestopke zakona. — Tudi mi smo menenja, da je že skrajni čas, da se v tem oziru kaj ukrene in izpregovorimo o priliki še katero v ti zadevi. Izredni občni /bor „Rojanskcga posojilnega iu konsuiunegu društva" bode na praznik sv. Justa ob 2. uri popoludne v lastnih prostorih v Rojanu. Na dnevnem redu bode volitev novega odbora in namestnikov. Oleni se poživljajo, naj se v obilem številu udeleže tega izrednega občnega zbora. Prinesejo naj seboj knjižico in delnico v dokaz, da so še udje. Oni, ki se ne udeleže tega občnega zbora, smatrali se bodo, da niso več udje in se izbrišejo iz društva. Odbor slovenskega kat. akad. društva „Danica" lia Dunaju se je za zimski tečaj 1. 1898-99. sestavil tako-le: Predsednik: stud. med. Frančišek Dolšak; podpredsednik: stud. phil. Jakob Bergant; tajnik: stud. iur. Anton Bartol; blagajnik : Html. phil. Bogumil Remec; knjižničar: cmnd. iur. Anton Carli; arhivar: stud. iur. Josip I>erinuhtia. /a jutra j šil. jo predstavo v gledališču »Po-liteama Rossetti« se občinstvo jako zanima. Sedežev se je že dokaj prodalo; kdo še želi istega, naj se požuri. Prodajajo so v zavodu »sv. Nikolaja«, ulica Stadion štv. 19 1. in v kavarni Com-mercio. Odbor. Društvo ..Su m julija" v Pragi si je izvolilo za leto 1808-09. naslednji odbor: Predsednik: akad. slik. Germ Josip (Slovence); podpredsednik: stud. med. Milosavljevid Jovan (Srb); tajnik: stud. phil. Prelog Milan (Hrvat); blagajnik: stud. med. Kras Milan (Hrvat); odbornika: stud. phil. Kenda Robert (Slovenec); stud. iur. Vukotid Jovan (Srb). Društvo je literarno, in mu je namen, prirejati poučna predavanja, gojiti glasbo, podajati členom dobro knjižnico, v obče, izobraževati svoje članove. Prosimo vso naše rodoljube, da podpirajo naše društvo z denarnimi prispevki ali s knjigami, da zamore vstreči svojemu namenu. Ustanovni člen plača jedenkrat za vselej 10 gld., podpirajoči pa 50 kr. mesečno. Prispevki naj se blagovolil pošiljati pod naslovom: Društvo »Šumadija«, Praha — Kr. Vi-nohradv. Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah. Mešani zbor tega društva bode pel na dan sv. Justa, ., 321etni brezposelni trgovec iz Trsta, je bil danes ob 5. uri zjutraj v ulici Giulia aretiran radi pomanjkanja sredstev. »Brivec« je prišel za Vsesvete v Trst. Prinesel je seboj raznih stvari, katere dobč vsi oni, ki ga kupijo v tobakarnah za 5 nvč., ali pa, če si ga naročijo, jih pride obiskat vsaki mesec trikrat za samih 6 kron na leto. Upravništvo. Dobro (lomače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju, zavzema prvo mesto L i n i m e n t. C a p s i c i c o m p. izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka : 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera se spozna po znanem rudečem sidru. Loterijske številke izžrebane dne 29. t. m.: Dunaj...... 27, 68, 2, 78, 40. Gradeo...... 54, 20, 42, 39, 43. Koledar. Danes v ponedeljek 31. oktobra: Volbenk, Škof; Lucija Jutri v torek 1. novembra: God vseh svetnikov. Solnčni: I Lunin: Izhod ob G. uri 5«> min. j Izhod ob 5. uri 5 min. Zahod „ 4. „ 30 „ > Zahod „ 9. „ 22 „ Ta je 45. teden. Danes je .'103. dan tega leta, imamo torej Se 62 dni. Različne vesti Albina Pecha je nmrla za kugo. Še le danes smo mogli izvedeti, da je včeraj umrla v bolnici na Dunaju strežnica Pecha za kugo. Revica, ki je trpela že okolo deset dni neznosne bolečine, je tretja žrtva kuge na Dunaju. Dasiravno se je storilo vse, kar je v človeški moči, in kar premore zdravniška umetnost, vendar je ni bilo mogoče rešiti. Komaj 22 let stara deklica je umrla kakor žrtev svojega poklica. Stregla je umrlemu slugi Rarischu in se pri tem okužila. Zadnji čas je bilo njeno truplo polno ran in lo smrt jo je rešila groznih bolečin, katere je trpela. Truplo pokojnice so pokopali ob G. uri zjutraj. Navzoč je bil samo duhovnik. Družili pet bolnikov se počuti dobro. Komisija sc je izrekla, da ni nevarnosti, da bi se razširila kuga. Ruski car je ukazal, da se na njegove stroške popravijo na Grškem VBe one cerkve, katere so v zadnji vojni razdejali Turki. Stradajočim v Epiru pa je poslal 30.000 vreč moke. Nesrečna ljubezen. V Temešvaru se je zaljubil brivec Hafner v neko deklico. Ker ga pa ni marala je skočil pred brzovlak, ki ga je povozil do smrti. Zapustil je pismo, v katerem piše, da ga je tirala v smrt nesrečna ljubezen, a da zapušča vse kar ima, uro in prstan, nezvesti deklici, katera ga je s svojo prevaro prisilila, da si je prostovoljno končal življenje. Pisemska tajnost v Srbiji. List »Zastava« v Novem Sadu poroča o smešni zameni, ki se je pri-godila pred kratkem v Srbiji vsled kršenja pisemske tajne. Na pošti v Relemgradu odpirajo namreč, kakor port>ča rečeni list, vsa »sumljiva« pisma, katerih prepise |x»šiljajo potem višemu armadnemu poveljniku (Milanu!!) Tako se je zgodilo pred kratkem, da sta se zamenila prepisa dveh takih pisem. Jedno pismo je bilo namenjeno nekemu črnogorskemu dijaku od njegovega tovariša na Cetinju, drugo je bilo oddano za nekega kupčevalea z svinjami od njegovega tovariša na Dunaju. Nesreča pa je hotela, da je prepisovalec zamenil oba naslova in viši poveljnik je prejel naslednji pismi, da ju prečita: »Gospodu N. N. visokošoleu v Relemgradu! Kaj še Čakaš? Zakaj se ne lotiš? Zdi se mi, da slabo poznaš zvite politike na Dunaju. Ti naju hočejo prevariti, toda ako Rog da, jih že dobim pod noge. Sporoči mi, kaj se je zgodilo z svinjo, katero sem moral tam pustiti. Pozdravlja Te . . . .« Drugo pismo se je glasilo: »Gospodu R. kupčevaleu z svinjami. Ne boj se truda in uči se pridno. Upam za gotovo, da postaneš še kedaj minister v Srbiji itd.« in posledica tega je bila, da so se izdale strogo naredbe proti radikalcem, h katerim »naravno« pripada tudi kupčevalec z svinjami in da so bili izgnani iz Srbije vsi črnogorski dijaki. »Popravek« roparja. Zloglasni ropar Caudine, ki vodi celo četo roparjev v Siciliji, je nedavno čital v listu »Giornale di Sicilia«, da je bil on s svojo četo v Cesaru in tam mnogo ljudi oropal. Na to poročilo je Caudine poslal dotičnemu listu »popravek«, da ni res, da je bil v Cesaru in tam ropal, temveč da je bil v nekem drugem kraju. Temu »popravku« je priložil »uljudni« ropar lista 5 lir za tiskovne stroške. Kakien mož je bil Blsmark? Nemci sc postavljajo z Rismarkom tako, da preseda žo vsakemu pametnemu človeku. O njegovi smrti bo pisali nemški časopisi bivšemu kancelarju take slavospeve, da se je zdelo, kakor da bi sedaj propasti moral svet. Po njegovi smrti je izdal njegov zvesti pristaš Ruš celo vrsto zapiskov, iz katerih pa se spozna o njem marsikaj novega. Kako jo bil Ris-mark brezobzirno krvoločen in neusmiljen, nam priča to-le: Kedarkoli je videl Rismark 1. 1870. četo vjetih Francozov, je zaklical: »Čemu so sploh lovč ti ljudje? Zakaj ne vržete te druhali v vodo ali jih postrclito ?« — Rismark je sklepal nemško cesarstvo. On je prav za prav pridobil Viljelmu 1. cesarsko krono. Zanimivo je, kako je vkljub temu sodil o vladarjih. Pri nekem kosilu leta 1870. jo rekel: »Najboljši bi bil napreden absolutizem. Toda mi nimamo pravih absolutistov, to se pravi: nimamo kraljev. Izginili so, ta vrsta je izumrla. Republika je po večjem prava vladna oblika in brez dvojbe pride v prihodnjosti na vrsto. S knezi gie povsod navzdol, tudi pri nas. Ne brigajo se za drugo, nego za to, da se hvalijo po časopisih in tla dobe čim največ denarja za svoje osebne potrebe.« In ta mož je igral ulogo najodločnejšega branilca cesarskega prestola in je s tega stališča več let tako ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi Miiizi v Trstu. Vin Ittborgo 21 in Pinzza Rosa rio 2 (Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Rogato skladišče Ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanui hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. prozno preganjal katoličane! Jasen dokaz nam je, kakšna hinavskimi se rije naprej in često prerije do najvišjih mest v državi. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Varšava 31. N'eko H »letno žensko, na kateri so opazili znake kužne bolezni, so prenesli v ludnicu, kjer je umrla po preteku 24 ur. Zdravniki so izrekli, da je bila bolana na sibirski bolezni. /silite 30. IJovdovemu parniku »Vindobona«, namenjenemu na Kitajsko in Japan se je pripetila nezgoda, da so mu je pokvaril stroj. Vender pa mu je prihitel na pomoč neki angležki parnik. Carigrad 31. I/ Kandije se poroča, da so t. m. obesili pet oseb radi zadnjih nemirov, štiri pa so obsodili v prisilno delo. Sultan je odredil sumarno kažnenje Hamidie-Kurdov, ki so ranili in oropali nemškega arheologa lielek-a v Vilajet-Vanu, ter jukazal, da se plača Beleku odškodnina. Pariz 30. »Figaro» poroča da so Ester-hazy-ja izbrisali iz liste častne legije. London 31 ^ »Times« poroča, iz Kandije: Turški guverner pravi, da od turške vlade ni dobil nobenega povelja glede odstranjenja turških čet, ki se nahajajo še na Kreti. Admirali so naznanili guvernerju, da po 4. novembru prestane turška uprava po eelem otoku. Pariz 31. Skoi *aj je povsem gotovo, da se sestavi novi kabinet tako-le: Dupuy predsednik in za notranje stvari, Frevcinet za vojsko, Lockrov za mornarico, Dolcassfe za vnanje stvari, Lebret za pravosodje, Pcvtral za finance, Leygncs za uk, Guerin za javna dela, Kranz za trgovino, Vieger za -kmetijstvo, Delombre za kolonije, Fleurv za pošto in brzojav. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Maleanton štv. 2. Bogat izbor čevljev za gospode, gospe In otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. §OCOtO»OtO*B« TRŽNE CENE. <(Vne se razumejo na debelo in s earin« vred). Domači pridelki. Od fur. do for. Fižol: Kok*.........100 K. 13-— 13.2.r> Maudo'oni.......... „ 12-— 12-26 svet'orudeči...................._ _._ teiruoruUeči........... .._ _._ kaurrček............ .._ _._ bolrnjski novi........ n 11*75 12-_ beli ve'iki........... .._ _._ ., mali novi..........._._ zeleni dolgi.........ioo K. —•— —•— ., okrogli.................■_ _._ mešani hrvatski....... „ 7-^0 _•_ „ Štajerski....... n _•_ _•_ Maslo fino Štajersko...... n __._ Ječ len, Stv. 10..................10 D0 10-75 «9..................U-25 10.50 8..........13-50 13-75 /elje, kranjsko...........7 — 7-50 Kepa, ............ Krompir, Štajerski...... „ 3-30 3-40 Proso, k anjsKO ....... „ 11,— _•_ LeČa, kranjska.......... .•_ _•_ *l><>h- -.......... „ til- G2,— *as<...............56-50 57— K t , Mocca......... „ 150-— 152-— vlon Plant. fina...... n 158-— 100-_ Portoricco......... „ 150-— 154-— Gur.temala............103-— 105-— .San Domingo........ „ 104'— 105-— Hantos najtineji.......kh) k. S>1-— 92-— srednjefiui....... „ «7-_ s«-— „ srednji........ „ 82'— 83-— Narios navadni ....... )t 78-— 80-_ Sladkor, Ceutrifugal I. vrste ... " 37-25 38-50 Centrifugal II. vrate . . „ 36-75 3 7-— Coiicassć.......... n 3y.__j razkosani.......... , 38*75 39-25 Klž. italijanski tiui....... " 21-— 21-25 italijanski srednji....... n 20-50 20-75 Japan, fini ..................20 - 20-25 Jtaugoon, extra..................15-— 15,r5 4......... n 14-25 14-50 11......... „ 11-25 11.50 Petrolej ruski, v sodih........18-50 —•— v zabojih od 29 klg...... " tf-60 _ Olje, italijansko najiineje .... „ 67-— <58-— italijansko siednj' ino ...... 62-— 63-_ bombažno amerik..........28-50 2i»'50 llalaga........................36-— 37.— IOO do 300 g-ld. zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudee pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8. „Hotel Nazionale" v Trstu v ulici Vienna št. 4. ne nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristanišč, poStnega in brzojavnega uradti ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. C Postrežb« najtočneja. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk se priporoča odani Josip Serdarovlć. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne kapljaj). najbolje sredstvo proti kašlju, hrlpavosti, zasllžanju, nahodu In drugim katarićnim afekcijam. Skatljica /.»navodilom ]io 30 nvfi. Dobiva ne jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih" občinska palača, Trst. Zunanje naročito Izvršujejo se obratno poŠto. Varstvena znamka: SIDRO.< LINEMENT. CAPSICI COMP. i/ Rleliterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače 8red8tvo vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" i/, Rlchterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Mlerleva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Gostilna na prodaj. Kadi posebnih razmer se produ dobro obiskovana gostilna v hiši nt. 12 v ulici Amalia. Natančneje je poiivedeti v gostilni sami. fr Ir ^ fr ^ A A A i. A- -A A ^ A ti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramha nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč !" ilJMv i