Janko Sicherl
Tam na bloških gričih ...
Ko pokrije snežec polje, hrib in dol, prilezejo na dan smučarji ter odhite radostnega srca na smučarsko rajanje.
Nihče ne zadrži mladine, da ne bi smuknila na sneg. Stari Ijudje se včasih boje: »Se boš prehladil. Kaj racaš po snegu? Pogrej se raje pri peči. Oj, ti mladina, kaj si izmisli! Včasih smo se le kepali in malo sankali. Danes pa je vse na dilcah.t
Pa se motijo dobra stara mamica! Ljndje so se že davno smučali. Resje, da se je pri nas smuško vrvenje pojavilo šele zadnja leta.
Kako so nastale smnčke?
Priroda sama je prisilila na-rode, ki le kratek čas slečejo zimske kožuhe, da so že v pra-davnih časih smučali. Saj so raz-iskovalci smuške zgodovine na-šli v jamah na stenah prastare risbe, ki predstavljajo smučarja iz kamene dobe.
i Slika vam prikazuje čudne črne raože. To so »stari« smu-čarji.
Smučarji iz kamene dobe                   Kako so nastale smučke?La-
čen  lovec je  pozimi  zasledoval
divjačino. Močno se je pogrezal v sneg. Premišljeval je in si izmislil krplje. Prepletene obroče je navezal na noge in tako povečal ploskev obuvala. Pozneje si je navezal deske. Tako je nerodno racal. Ko pa jih je ukrivil, pa je že kar dobro hodil. Navzdoi grede pa se je že dričal ter si pomagal s palico, da ni prevečkrat padel.
Pa kaj bi iskali sledove smučanja tako daleč, ko pa jih imamo doma• v Sloveniji!  In tako blizu Ljubljane — na Blokah.
Bloke so skupno ime za prostrano visoko ravan med Cerkniškim jezerom in Ribnico. Ta svef je
domovina slovenskega smučarstva.
220
Po iej valo-viti goljavi so smufali že pred ?00 leti. V to smu-čarslco obljublje-no deželo je pri-spel pred I. 1689. zgodovinar Tanez Vajkard valva-zor. Ni se bal ostre kraške bur-je. Povzpel se je na 1049 m visoko goro Blošček *er z velikim zani-manjem opazoval
prve        Smilčarje.         Pogled na Blošček, kjpr je V;i]\;i/or opazoval siniKarjc
Ta naš prvi kra-                                                                            i
jepisec Slovenije je opisal bloške smučarje in njUiove posebnosti v svoji I zgodovinski knjigi sSlava vojvodine Kranjske«. Omenja, da take hoje 1 po deskah ne poznajo nikjer po Evropi.
Dragocena je Valvazorjeva priča, da kaj takeea ni Tideti nikjer drugod, ne na Kraniskem in ne pri drugih narodih, razen pri sever-njakih. Tako ima eaino Slovenija pisane dokaze o smučanju. — Na-lod naš dokaze krani!
Bloški »plohi«
Prve bloške smuči (*plohi«) so bile dokaj preproste. Deske so ukrivili kar pri ognju ali pa so jih parili v kropu. Največkrat pa so upognili smučko tako, da so jo vtaknili med kline na lestTi in so pri-tijeno obtežili na drugem koncu. Namesto siTemena so spletli kito iz konjske žime. Šele pozneje so pričeli uporabljati jermenasto prstno stremenico. Okovja niso poznafi, prav tako niso imele kratke in ši-roke smuči nobenega žlebiča.
Bločani so pa dali smučem tudi prikupao obliko. Dočim so bile smuei severnih narodov samo zaokrožene, so bloški smučarji sprednji del smuči prav lepo izrezovali. Temu se ne smemo čuditi, saj vemo, da se še danes v okolici Ribnice močno pečajo z lesno domačo obrtjo.
Zanimivo je, da so nekateri smučarji preluknjali rivčke na koncu smuške krivine. Skozi nje so vtaknili vrvico. To vrvico so držali v rokah podobno, kakor vojke pri konjski vpregi. Tako so lovili med smuko ravnotežje, da niso paali nazaj.
Kako so smučali
Večinoma so smučali kar brez palic. Pri hoji so jim bile odveč, posebno če so prenašali ali vlekli lcake tovore. Pa tudi pri smuku uaravnost navzdol so radi švignili v dolino brez palic. Če pa so hoteli, so pa seveda smučali le z eno palico. Ž njo so si pomagali pri hoji in so včasih zavirali po prehudih, grdih strminah. To jim je bila zavora. Saj drugih likov v stran niso mogli dobro izvajati, ker jim je noga v preprosti sprednji zanki na smučkah le preveč plesala sem ter tja in so se včasih tudi hitro zbosili, da jim je smučka kar ušla.
221
^jgjtfi promefno sredstvo
' Pravijo, da je Blocan prisel že s smuČrai na svet. Res, smuči so ga sprem-ljale na vseh potih od rane niFadosti do groba. Že otročica so nesli na smučkah h krstu in komaj je otrok dorastel, je že šel z materjo in očetom na smuceh v cer-kev, saj so smučali moški in ženske, mla-di in stari. Pa le po opravkih. S smučka-mi na nogah so laže premagali bojo po dolgih zasneženih in zametenih potib. Vsa stoleija so opravljali Bločani svoja pota na smučeh, bodisi do soseda, v gozd, na lov, v mlin, v cerkev, skratka povsod, ce-lo k pogrebu.
Na posebne smučke so pritrdili krsto. Bloški očaner na smuf-ch        Štirje   smučarji,  opremljeni   z   vrvmi,  so varno spravili krsto po snegu od doma do
groba. Tudi ostali pogrebci so sledili vsi na smuceh. Vidimo torej,
da so na Blokah smučali živi in mrtvi.
Smučarski praznik
Bloški svet je planota, kjer se vrsti laz za lazom, hrdo za brdom. Po njej so povsod raztresena ruanjša selišča. Zemlia ni roHovitna in le skopo povrača kmetu košČek trdo zasluženega kruba. Stoletja so se tu borili Bločani za svoj obslanek. Ni čuda, da so s tem večjim veseljera po težkih vsakdanjih opravkih odšli mladi in stari smučarji na veseli smuški direndaj — na smučarski praznik.
Pustni torek je bil dan smučarskega veselia. Zjutraj so se najedli pogače — povance — in ko so se dobro podprli, so z veseljem odbiteli na sbod. Iz vseb krajev so drli skupaj. Bloke so oživele kakor mrav-Ijišce. Vsi smucarji in sraučarke, mladi ia stari, vse se je zbralo na smucarski direndaj. Rajali so, da je bilo veselje. To so bile svojevrstne smučarske igre. Zabavali so se na razue načine. Kar tekmovali so, kdo se bo bolje izkazal. Posebno izurjeni so zlezli na hrib. Gledalci pa so se zbrati spodaj ter z velikim zanimanjem čakali, kdaj se bodo spustili.
Že drvijo t budem smukti, brez palic, kar naravnost po najhujsi strmočini.
>Kdo bo prvi? Ali bo kdo padel? Nibče!« Pač, eden se je zamajal, na grivi ga je vrglo, da se ie kar t sneg zakopal: kar izginil je za trenutek v obLaku pršiča. Kobaca se iz belega objema, Nerodno mu je, kajti na pustni torek pasti, to ni bila majhna sramota za bloškega smučarja. Nagajivo so se smejali gledalci: »Ta ne bo prvak, vrglo ga je znakU
JNastopijo drugi. Po eno samo smučko imajo na nogi, z drugo prosto nogo se pa hitro odrivajo. Že stoje z obema nogama na smučki in drve kakor puščice v dolino.
Glej, glej, zdaj sta se spravila dva na ene sanae smuci To bo neslo! rrvi fe krmar, drugi pa je stopil zadaj na smuči. Trdno se je oklenil z rokami krmarja in mu zaklical: »Korajža velja! SmukU in že brzita.
222
»Kaj bo?« — >Nie hudega. Le zadnji je zgubil klobuk.« Srečno sta dospela na cilj. Že pridrvi za njima smučar, ki je v smuku pobral klobuk. Vrne ga nagajivo: >Drugič spušti krmarja, pa drži z rokama klobuk, da ga ne boš izgubil.« — >Klobuka res ne bi izgubil — pač pa smuk,« ga zavrne zmagovalec.
Pa to še ni bilo vse. Tudi skakali so že. Nekoč je neki fant tako poskočil, da je kar v večnost skočil. Če si radoveden, ti pokažejo celo mesto, kjer se je ponesrečil ta smučarski junak.
No, pa še druge pripovedke žive med ljudstvom. Svoj čas je živel lovec, ki je šel s smučkami na lov. Vračal se je prazen domov, misleč: >Danes ne bo nič.« Spustil se je z vrka po bregu v smuk. Kar skoči      J iz grmovja srnjak.  Lovec ne izgublja časa.  Med smukom ustreli in    1 srnjak obleži, seveda lovec tttdi, ker se je namenoma hitro usedel, se      ! tako najhitreje ustavil ter odšel po divjačino.
Poleg starih smučarskih običajev, ki so se nain ohranili, pa nam     J je iziočena tudi neprecenljiva dediščina:                                                  j
pristna ljudska smučarska govorica,
ki jo rse preveč zanemariamo. Iraamo tako lepe preproste pristne slovenske smuške izraze! Na žalost pa govori pretežna večina smu-čarjev strašno žlobodro, kar nam Slovencem gotovo ni v ponos.
S kakšnim ponosom sem gledal v Miinclinu v gorskem muzcju in v llauiburgu v muzeju za spoznavanje narodov naše bioske smuči! Pa tudi na Norveškem, Švedskem in Finskem jih imajo, čeprav samo slab vzorec.
Fo vzorcu drugih držav bo tudi pri nas prav na Blokah odprt
smnški mnzej.
Na Blokah, kjer se še danes vrši vse zimsko življenje na smuEeh, skrbno pripravljajo in zbirajo gradivo za ta svojevrstni muzej, ki je naša zgodovinska posebnost. Saj je dejstvo, da srao Slovenci v vsej srednji Evropi edini, ki poznamo že stoletja smuči in imanio- poleg Rusov in Norvežauov edini svoj lastni izraz za smučke.
V drugih. državah so doživele smuči šele 50 letnico. Pri nas pa lahko mirno pripišemo še eno ničlo- In danes?
Ničle so se pokazale tudi za enojko (100) pri skokih t Planici, ki ie postala svetovno znana. Daleč tja gor na screr, na Finsko, na roljsko in v iNemčijo so ponesli slavo slovenskili smučarjev naši vrli tekmovalci, ki so si tam priborili lepe zmage.
Ponosni bodimo na svojo domačo zemljo, na Bloke, kjer so začetki Ijudskega smučanja in ne pozabimo ob priliki šolskih izletov na Bloke in na bloški muzej, ki nam priča, da so že davno smučali tam na blo-ških gričili.
Iz vsega tega spoznamo, da smo bili tudi na polju smučarstva ravno Slovenci med prvimi, ki smo začeli gojiti to panogo športa, in sicer bolj iz potrebe kot za zabavo. KaJe nam pa to, da so bili naši predniki prav iznajdljivi in so si znali v zadregi in potrebi pomagati.
Izdelki. ki jih hranijo naši muzeji, nam tndi pričajo o njih ročnih spretnostih. Za taka dela je bila potrebna izredna vztrajnost. In ta vodi vedno do uspehov pri delu in pri športu.
223