Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva .'»« »p>sc, v oceno poslane knjige Ud. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta . , . , 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Vabilo na zborovanje vseh slovenskih ueiteijišenih abiturientov in abiturientk, ki se vrši dne 17. julija 1911 v Ljubljani. Podpisani odbor vabi tem potom cenjeno učiteljstvo, posebno pa učiteljski naraščaj, na zgoraj imenovano zborovanje, ki bo za nas načelne važnosti in na katerem se bodo raz-motrivala za nas najpomembnejša in najaktualnejša stanovska vprašanja. Istim potom vabimo na zborovanje tudi prijatelje učiteljskega stanu, ki se interesujejo na bodočem razvoju tega stanu v narodu. Najvljudneje naznanjamo, da posebnih vabil ne bomo razpošiljali in so tem potom vabljeni tudi zastopniki posameznih korporacij. Na večer se priredi vrtni koucert. Podrobni dnevni red objavimo pravočasno v stanovskem glasilu kakor tudi v drugih slovenskih listih. V Ljubljani, dne 4. julija 1911. Pripravljalni odbor. Samojedi. Duhovšžina-kateheti in mi! — „Povsod nas odrivajo'. - In smo se borili do 1. 1910. — Delovanje „Društva «lov. katehetov." — Deželni odbor na iatožno klop! — Usmiljeni gamaritani. — Končamo mirno. Samoljubno in samojedno vlogo v našem stanu razumevajo nekateri kateheti nad vse mojsterski način — to jim moramo priznati! Le poglejmo Slomškovo zvezo. To znajo izrabljati eminentno v lastno korist in v škodo posvetnega učiteljstva. Le poglejmo „Slovenskega Učitelja!" — Kako imenitno ga znajo izrabljati, kako imenitno se jim je posrečilo i z njega popolnoma izriniti zahteve posvetnega učiteljstva LISTEK. Slovensko šolstvo v tržaški okolici v dobi kon-kordata. Spisal Ferdo Plemič. (Dalje.) VII. Uradni spisi. V tem pogledu ima konkordatna doba i^d sedanjo to dvomljivo prednost, da je imel učitelj mogoče še več pisarij, potrebnih nepotrebnih, negolj dandanes, dasi se tudi Sei3iU tiiintam pojavlja odzgorajdol stremljenje »papirizaciji" učiteljska dela v ioli, „Papir f0J*", pravijo, da pri tem petju pa lenuh naj« slaišo zaspi, nihče ne pomisli. Pustimo tedaj i8Peti papirje konkordatske dobe! V prvo ja bilo zaukazano prepisovati vsak v»ako okrožnico v »protokol" dobesedno, j^n je »»stopil svojo pot na blijpjo šolo. penil 8ew j, (pog]i Iy>|j> w m gpj8i fotili od g0ie ¿o dokler se niso povrnile °krož. šol, nadzorstvu, ki je itrogp pwilo, in kako silijo vedno le s specialno svojimi zahtevami v ospredje. Poročila imenovanega lista so itak vsa katehetska, če je pa kaj o posvetuem učitelj-stvu notri, je to notica, ki jo spiše katehet in ki intrigira med pasvetnira učiteljstvom — da okorišča sebe in učiteljsko duhovščino sploh No, koliko jim je resničnega na združitvi učiteljske duhovščine s posvetnim učiteljstvom, to so pokazali jasno, da ti« sodelujejo sporazumno s posvetnim učiteljstvom v Slom. Zvezi, ampak so si osnovali svoje „Katebetsko društvo", ki često dela sklepe in korake, ki odločno nasprotujejo in so na škodo posvetnemu učiteljstva. Če trpe hegemonijo nad stanom Slom-škarji — je to njihova stvar; naša dolžnost je pa, da branimo interese posvetnega učiteljstva pred lisjaki, ki so se dos-daj borili natihem zoper posvetno učiteljstvo in njega interese, a so danes ta boj žri tudi javno priznali. In zato lahko trdimo: Duhov-čiua, kateheti iu klerikalni princip samovlade duhov&tee aristokracije v naš'-m narodu je oni faktor, ki je edini oviral regulacijo plač posvetnega uči» teljstva ker je principialoi nasprotnik dobro situirauega posvetnega učiteljskega swiu z ozi rom na šolstvo, vzgojo in posebno z ozirom ua narodno socialno delo posvetnega učiteljstva in tako na pridobivanja politiške moči 1 Do boja med duhovščino in učiteljskim stanom mora priti, ker učiteljstvo bo moralo prej ali slej tirjati pravio, ki so si jih oni prisvojili v šohtvu in vzgoji, ker te pravice po vsej pravičnosti pripadlo posvetnemu učitelj-stvu; posvetno učiteljstvo bo moralo tirjati socialno delo v narodu zase, ker je to Bveta naloga edino posvetnega učiteljstva, ker je kulturna misija učiteljskega stanu v narodu boj za narodni obstanek : narodno socialno delo v vseh L In tedaj šele, ko bo ta boj dokončan, te* daj šele si bomo lahko rekli, da se vrši narodno socialno d*lo slovenskega naroda zares v narodnem duhu in v narodnem smislu. Ne bodo se tedaj skrivali za socialnim delom v . narodu interesi le enega — duhovskega stanu- To je naša tako odkrita beseda, kakor bo paš boj v tem oziru dosleden! .< Toda povrnimo se nazaj k nam najbližjemu in našim stanovskim interesom najkvar-nejšemu elementu, ki ga kot najkvarnejšega ne proglašamo le mi, temveč imamo zaznamovat celo tozadevne trditve posvetnega učiteljstva iz Slom. Zveze. V „Slovenskem Učitelju" (št. 6.) piše neki katehet v katelutskih beležkah sledeče: „Povsod nas odrivajo." „Kar se je zadnjih deset let izvršilo potom deželnega zbora kranjskega v prid učiteljstvu, od tega ljudskošolski kate-hetje niso — v kolikor presodimo — popolnoma nič participirali; bili so povsod potisnjeni v kot. Pred 6. leti so bili možje, ki bi morali vendar tudi za nas skrbeti, tako izredno čudno razpoloženi, da za nas niso videli in poznali draginje, ki je od takrat že zopet za dokaj odstotkov poskočila." T iko piše katehet — gotovo živeč v svoj1 preobilosti — zakaj možakar tega ne pove, da pride katehet v štatusu takoj v II. p 1 a -čilni razred, medtem ko mora laziti posvetni učitelj počasi — odrivajoč in odrivajoč ga za kateheti — od IV. razreda naprej. Tudi tega dotični katehet ne pove, da sta bila katehet Č a d e ž , urednik „Slov. Učit." — eden izmed peterih ljubljanskih katehetov> in katehet A ž m a n iz Postojne ekstra statum pomaknjena kar čez štiriuaj-t oseb posvetnega učiteljstva — v prvi plačilni razred, v katerega pride posvetni učitelj komaj po tridesetih službenih letih, ona dva pa imata komaj par službenih let. Država je dala duhovščini — kot neože-njencem — imenitno plačo poleg že itak obilih določenih dohodkov, s katero bi se lahko dobro preživljala marsikaka delavska ali učiteljska ro-dovina: tako se vsepovsod odriva duhovščina in se pri nas odiivajo kateheti! In mi smo se borili do 1. 1910. „Slov. Učit." piše dalje: „Lani so odrezali zopet košček skorje vsem, tudi ženskemu učiteljstvu, katehetov niso omenjali češ, saj so skromni in se lahko vadijo še dalje v postu in zatajevanju; bodo vsaj praktično pokazali, kaj je čednost potrpežljivosti, (Ako bi kdo trdil, da se je po lanski postavi glede vštetja provizoričnih let tudi nam dovolilo nekaj ugodnosti, bi ga zavrnili in opozorili na § 6. dež. zak. z dne 5. decembra 1889, ki nam že zagotavlja to pravico)" Posebno dobro odseva samogoltnost iz tega odstavka! Torej iste pravice, ki si jih je oženjeno posvetno učiteljstvo priborilo šele lani, oziroma ki so mu jih dali šele lani, imajo kateheti že od leta 1889. in kateheti zahtevajo iz nevoščlji-vosti zato, ker se je dalo posvetnemu učiteljstvu nekaj, sedaj koncesij in sebi zopetuega poboljT šanja. Tu se vidi ona krščanska ljubezen do bližnjega v jasni luči: samogoltnosti. Če si mi priburimo to, kar že imate Vi od leta 1889. — smatrate to tako, da se je napravila Vam krivica! Priviligiran stan! Delovanje „Društva sloy. katehetov." „Sloven. Učitelj" piše dalje: „Za podporo učiteljstva (torej menda vendar tudi veroučiteljev) so zvišali lani prvotno vsoto do 15.000 K. Od teh doslej nobeden jfa* tehet ni dobil niti vinarja, „Društvo slov. katehetov" je po Veliki noči vložilo prošnjo, da bi se dovolilo peterim ljubljanskim ljudskošolskim katehetom za letos nekoliko podpore, ker se je vsled zapovedanega Zgodnjega I. sv. obhajila otrok število prvoob-hajanoev na stotine pomnožilo ter imajo kate-> jnnr:T da ni kje kakšen zaostal, in o taki priliki je tudi zagrmelo". Učitelji so dopisovali s šolskimi oblastni-jami preko „naravnega" vodstva, t. j. preko župnijskih uridov. Čudovito pot nekaterih takih spisov sem tudi že omenil, ko je bil govor o pavšalih in ri»rouneracijah (pogl. II. in IV.) Učitelj je moral voditi sledečo uradne spise; 1, jjvleček o izidu javnih izkušen učen-, eev, 2, mesečne prldnostne zapiske za dnevno in ponavljano šolo, 3. zapisnik o dnevnem iz* praževanju in zapisnik dnevnih zamud, 4. katalog 19, verouk in verske vaje, 5. mesece pisne vaje učencev, 6. zapisek učnih predmetov in napredka v njih, 7. zapisnik ubožuih otrok ter knjig za ubo?ne učence, 8. izkaz šte» vila iolo oblskujočih otrok v primeri * izkazom prejšnjega šol. leta, 9. zapisnik Mogodnih otrok, (šol. matico), 10. Šolski dnevnik, 11. zlate in črne bukve, 12. inventar, 18. gestijski protokol, 14. protokol odpisanih odlokov In okrožnic, 15. od okrož. šol. nadzorstva podpisan urnik, 16. zapisnik opazk, pritožb in pro-Senj. 1. vzpored izkušnje, 2. izvleček za izkušnjo, ki je obsegal 41 točk, 3. natančen zapisnik obdelane učne snovi z naredbo strani iz učnih knjig in številkami predpisov, 4. zapisnik mesečnih pisnih vaj učencev, osobito nemških in računskih, 5. zapisnik šolnino plačujočih in šolnine oproščenih učencev, kjer je bila šolnina v navadi (v tržaški okolioi n e I), 6. izkaz iz«-delanih ženskih rodnih del, 7. izkaz učencev, ki uživajo zasebni pouk, 8. izkaz učencev, ki so sprejeli brezplačne učne knjige, 9. izkaz od višje šol. oblasti odobrenih premijskih knjig. Tužko, da so vsi učitelji vse te spise redno vodili. Tudi čudno bi ne bile, če hi bil pri tej šumi papirja kakšen spis pomanjkljiv; kar se je jpa seveda točno grajalo. Ali to ie ni vse. Vrhutega je biio predložiti od časa do časa izkaz o potrebnih popravah šol. prostorov ali šolske oprave; seveda tudi ta redno podT pisan, t. j. s podpisi učitelja, krajnega šol. oglede in dni. pastirja. Vpoiiljati je bilo tudi, navadno mesečno, sezaam šol. pouk B&Bemafr jujočih učencev. Odgovarjati je bilo treba na razna vprašanja okrož. šol. nadzorstva, ki aa pontjveft zahtevala podatke o verskih vajah učencev. Vsakoletno je bilo ukazano predložiti s prošnjo za remuneracijo za pouk v ponav-ljalni šoli tudi hkrati (od 1. 1851. naprej) podatke o stanju te šole ter podatke, koliko časa in kje je učitelj že delil sličen pouk. Predložiti je bilo končno še naloge za učiteljske konference itd. Pod to papirnato povodnjijo se je seveda udušil vsak višji polet učiteljstva. Nu, današnja doba res ni mnogo bolja v stremljenju po odpravi gotovih, često res malo potrebnih spisov in „rubrik1*. Papir, črka, to je še danes vse, in posebno čarobno moč je zadobila v modernih časih rdeča tinta. Duh da, kdo pa vpraša po njem?! Leta 1855. (18. feb.) se je skrajšala urad* nim šol. spisom, namenjenim magistratu, pot v toliko, da je bilo dovoljeno, vpoelpti jih na« ravnoet na magistrat. Leta 1868. (2. nov.) določa magittratni odlok, da morajo (novoimeaovana) šol. vodstva pošiljati vse uradne spise ua magistrat, ki preskrbi morebitno nadaljoo pot. g tem je tudi prenehal nemški uradni jezik in prišel v veljavo italijanski. t je veliko večje stroške, nego druga leta. (Na šoli pri sv. Jakobu je bilo okrog 200 kron stroškov.) Toda prošnja, ki so jo vložili za ve-levažno in pomenljivo vzgojno zadevo, je odklonjena — vsaj odgovora ni nobenega. — Možje se izgovarjajo, tako smo čuli, da v ta namen ni denarja, da je onih 15 000 K odlo čenih za bolno učiteljstvo itd." Tu je torej dokaz, kako deluje „Društvo slov. katehetov" v korist in prid posvetnega učiteljstva v gmotnem oziru. Kako pa delujejo za interese posvetnega učiteljstva v pravnem oziru, to nam pa izpričujejo razni odloki dež. šol. sveta in najraznobarvnejše ministrske odredbe. Torej sedaj bi radi pojedli še te fonde — odmerjene v podporo učiteljem! Eadovedni smo, poČemu se porabljajo razni verski fondi, saj je vendar to verska zadeva in stvar, za katero bi se vendar lahko tudi uporabili ? In to bi se uporabilo upravičeno vsaj enkrat v letu, saj ubožni starši 6i odtrgajo od lastnih ust in tež^o prisluženih novčičev, da dajo ob tej priliki znatne vsote otrokom za novo obleko, za obvezne mašne knjižice, za sveče, ki jih darujejo cerkvi, in za najrazličnejše stvari, ki jim jih priporočajo kateheti. Koliko znosijo ta dan starši v cerkvene puščice, ko spremijo svojega otroka v cerkev! A ne, ravno ubogi učiteljski pari je potreba odtrgati še ta nepotreben izdatek, da kateheti izkazujejo s tem svoje kavalirstvo! Deželni odbor na zatožno klop! „Slov. Učitelj" piše dalje: „Ne vemo ravno, kako se glasi besedilo, ki se je z njim dovolila podpora 15.000 K; toliko pa lahko rečemo, da bi se morali razde-ljevalci tega fonda zagovarjati že pred sodiščem, ako res zakon določa, da je dovoljen fond strogo samo za bolne učitelje, in pa da ga ne bodo mogli spraviti v promet, ako nas ljubi Bog ne udari s posebnimi boleznimi." No, no! Tako hudo pa še mi ne mislimo ! Kaj bi pa potem mi dejali v zadevi podpor učiteljem, ko je dež. odbor podelil raznim Šlomškarjem več podpore, nego so jim to priporočali okr. šol. sveti in dež. šol. svet, medtem ko so naprednim učiteljem dali redno manj nego se jim je priporočalo, ali celo nič. Kaj bi mi porekli, ko se je le nekaterim vdovam zvišala pokojnina n a t i h e m in so se druge vdove popolnoma prezrle. No, pa urednika „Slov. Učitelja", katehet č a d e ž in novopečeni kočevski c. kr. okr. šol. nadzornik Joško Novak, morata že poznati deželne odbornike, če trdita, „d a b i se razdeljevalci tega fonda morali že pred sodiščem zagovarjati." -- Tako hude obsodbe še mi nismo izrekli nad poslovanjem dež. odbornikov! Vemo pa, da se vrše vse pristranosti nad nami v imenu politiškega bojkota in da vodi šol. referat v deželnem odboru tisti dr. Zaje» ki je vrgel poštenega davkoplačevalca iz deželnega odbora ven v znamenju pol. bojkota! i Usmiljeni Samaritani. „Slov. Učitelj" piše dalje: „Podporo iz tega fonda so dobili učitelji, ki imajo bolezen v družini. Prav. Privoščimo pomoč. Toda družinski očetje imajo draginjsko doklado, — mi ne. Ti učitelji so dobili podporo ne radi svoje bolezni, ampak radi nezgod v družini. Z enako pravico terjamo tudi mi letos pomoči iz istega vira, ker nas je letos zadela izredna — recimo nezgoda, ko imamo radi stotin prvoobhajancev tako izredne stroške ..." Gnusi se nam grdi samogolti materializem Gospodovih namestnikov, zakaj njih nevoščlji-vost presega že meje poštenosti! Pač ne poznajo socialne bede in njenega gorja in ne skrbi, bridkih ur in bridkosti družinskega življenja. Živeč v preobilici bi radi snedli sami sebe! Družinskim očetom zavidajo draginjsko doklado, češ, če so jo dobili oni, bi jo morali dobiti tudi — Mi! Tega pa ne upoštevajo, da ima družinski oče često po petkrat več neodložljivih stroškov; tega ne upoštevajo, da je kak družinski oče često šele v iV. plač. razredu, medtem ko pridejo oni takoj v IL plač. razred (kot samci); tega ne upoštevajo, da če bi oni dobili draginjsko doklado, bi bilo krivično, če jo hkrati ne dobe tudi neoženjeni učitelji in učiteljice, ki danes tudi nimajo še draginske doklade in ki niso v II. plač. razredu — kakor kateheti — temveč v IV.: in če ne dobe oni, ki se morajo preživljati z 800 K letne plače? Katehet ima takoj v začetku 1400 kron plače, posvetni učitelj pa 800 K, reci: osemsto kron! Učiteljice imajo manj kakor učitelji in komaj toliko na koncu (40 let), kakor kateheti v začetku! Tu se zrcali ona skrb za učiteljice, ko piše v isti številki „Slov. Učitelja" stran dalje od citirane notice „poročevalec* : „Radovedui smo, če je stebrom tiste tiskarne, kjer se „fabricira" zloglasni list „Jutro", prišlo na misel, da sami tišče učiteljstvo k tlom, da pri takih razmerah nikdar in nikoli ne bodo mogli zastopniki slovenskega ljudstva glasovati za izboljšek, ki ga liberalni koritarji med ljubljanskimi učitelji odjedajo predvsem našim kol»ginjam." Prepričani smo, da ta poročevalec ni bil nihče drugi nego katehet! , In končno piše usmiljsnLbožji namestnik-: „Ti učitelji so dobili podporo ne radi svoje bolezni, ampak radi nezgod v družini." Ali ne poplača vseh zdravnikov, zdravil itd. v slučaju bolezni v družini družinski oče ? Ali bo plačevala v tem slučaju stroške žena ali celo otrok sam — ki ničesar ne zasluži? Več socialnega duha in usmiljenja do bližnjega v Vaša srca — gospodje kateheti! Ni li vsega pomilovanja vreden družinski oče, ki mora poleg neizmernega gorja bolezni v družini in poleg neizmernih skrbi trpeti šei gmotno škodo, ki jo nima s čim poravnati? Neusmiljeni oznanjevalci vere ljubezni! Končamo mirno. „Slovenski Učitelj" piše dalje: „Sicer se pa nam ne kaže pravdarsko prerekati, ker — da kratko rečemo — našega eminentno kulturnega, vzgojnega in socialnega dela svet ni vpošteval in ga ne vpošteva, zato se pa tudi naše prošnje kratkomalo odrivajo. Ce kdo zida recimo „vzoren" hlev, sme danes upati na pomoč; tisti ki zida mladini trdno in neomajno podlago prave naobrazbe, krščanskega življenja in jeklene zvestobe do Boga in do domovine, naj pa namesto draginjske doklade, ki so mu jo odstrigli, plačuje izredno velike stroške za šolske in vzgojne namene iz svojega praznega žepa! Definitivni katehet naj si pri ustih pri-trga, da bo mogel dan prvega sv. obhajila primerno proslaviti ter mladini napraviti dostojno n običajno veselje, ali pa naj gre iskat na posodo ter naj se zadolži po krivdi tistih, ki ne marajo umeti, da draginja tudi katehetom ne prizanaša. Ni našemu stanu primerno, da bi se poganjali za take materialne stvari: toda nevolja nas grabi, ko vidimo, da za nas ni srca!" Končamo: Verujte nam, da bo otroku ostal dan prvega sv. obhajila v spominu, če ga proslave s pobožnosti lastno mirnostjo, ker verske čuvstva se ne zbujajo v hrupu in tudi ne s hrupom, zahtevajo mirnosti — ločene od svetnega veselja; torej ni potreba katehetu ničesar si pri ustih pritrgati, da bo mogel dan prvega obhajila primerno proslaviti ter mladini napraviti dostojno in običajno veselje, ker dostojno se ga proslavi v miru brez posvetnosti, s srcem! „Kraljestvo moje ni od tega sveta!" Slovansko šolstvo v Trstu. Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pL Kleinmayr. -1 n Vi Slehrnemu tržaškemu SloVenctl za-drhti srce v prsih, ko čuje govoriti o našem tukajšnjem šolstvu, zadrhti mu bolesti, ki so mu jo rodili neprestani boji, neizpolnjene nade. In kako tudi ne! Saj imamo v tem pogledu tako malo pristno lastnega, in vendar, kako mnogoštevilen material ponuja šolam še pri teh žalostnih šolskih razmerah naš živelj na tržaških tleh. Z vso silo svojih mladih moči se upira naša mladina proti nenaravnemu šolskemu sistemu, ki jo kakor mora tlači ob tla; z vso vnemo se bori tržaško slovenstvo že desetletja in desetletja za svoje pravo na šolskem polju. In kakšni šolski zavodi so nam danes na razpolago, in kaj imamo? Izven ljudskih šol nič ali skoro nič, in še za ljudske šole v mestu moramo skrbeti mi iz lastnega žepa, medtem ko nam okoliške ljudske šole vzdržuje vsaj mestni magistrat. Kolika krivica se nam godi, bodo bolje od vsakih govorniških fraz govorile v naslednjem številke. Če govorim o slovanskem šolstvu v Trstu in njegovi okolici, govorim v prvi vrsti o slovanskem, ker to, kar je izven slednjega še slovanskega šolstva v Trstu, je bore malo. Zgodovino tržaškega slovanskega šolstva je razdeliti po njegovem vnanjem pojavu v dve razdobji. Mejnik postavlja 1. 1888., v katerem so odprli prvo slovensko ljudsko šolo v mestu Trstu, to je šolo C. M. D. pri sv. Jakobu. Do tedaj moremo namreč govoriti o slovenskih ljud. šolah v okolici, od tedaj naprej pa tudi o postanku in razvoju slovenskega šolstva v mestu samem. Po notranjem ustroju bi zgodovino tržaškega slov. šol. lahko razdelili, kakor tudi drugod običajno, v kon-kordatsko in moderno dobo z mejnikom 1. 1868., ali to je za nas manj važno, ker moremo v konkordatski dobi govoriti — izvzemši že tedaj obstoječo zasebno srbsko šolo — edinole o slovenskih šolah v okolici, ker so se ustanovile in razvile slovenske šole v mestu jedva v moderni dobi. In tako se držim prve razdelbe ter govorim: 1. o slovenskem šolstvu v okolici, 2. o slovanskem šolstvu v mestu. I. Slovenske šole v okolici. V tržaški okolici štejemo 10 sloven. ljud. šol, ki jih vzdržuje mestni magistrat. Vse te šole so se s skoro malimi izjemami razvile iz tozadevnih trivialk. Najstarejša je šola na Opčinah (ustanovljena 1798.1.), slede ji časovno one na Katinari, v Bar-kovljah, v Bazovici, v Sv. Križu, na Pro-seku—Kontovelu, v Skednju, v Sv. Ivanu, v Rojanu in najmlajša (ustanovljena leta 1868.) v Trebčah. Rodile so se tedaj naše okoliške slov. šole v konkordatski dobi, ali le malo so v tej dobi napredovale, le malo se razvijale. Izvzemši škedenjsko in pro-seško dvorazrednico, so ostale vse druge enorazrednice. Ni moj namen, niti mi ni zadostni čas odmerjen, da bi govoril obširnejo o konkordatski dobi in njenem vplivu na naše okoliško šolstvo, omejiti se hočem le na narodnostni moment v tej dobi. Uradn jezik naših okoliških ljudskih šol je bil vso dobo nemški. V nemškem jeziku so namreč dopisovale šolske oblasti, bodisi višje šolsko nadzorstvo na škofiji, bodisi okrožno šol. nadzorstvo za okolico, bodisi šolsko vodstvo, ki je bil tačas krajevni dušnopastirski urad, bodisi c. kr. guberniji; le mestni magistrat se je posluževal italijanščine. Mrvico pravice so pripoznali slov. jeziku jedva leta 1849., ko je bilo dovoljeno učiteljem, da smejo voditi nekatere uradne spise, kakor letna poročila o šolskih izkušnjah, kataloge, urnike, izpričevala, zlate in črne bukve, tudi v slov. jeziku. Drugače pa je ostal nemški jezik v polni veljavi, tudi naloge za učiteljske konference so sestavljali v nemškem jeziku. Ko je leta 1868. prevzel magistrat naše ljudsko šolstvo, se je nemščina umaknila iz uradnega občevanja ter dala prostor italianščini, ki je vsaj deželni jezik, kar nemščini pod tržaškim obnebjem ne moremo pripoznati. Edina tudi slovenska šolska tiskovina, ki se dandanes rabi na okoliških šolah, so izpričevala. Učni jezik okoliških trivialk je bil nemško-slovenski, to je slovenščina je bilo sredstvo, priučenje nemščine namen. S pohvalo pa moram omeniti, da se že tedanje okoliško učiteljstvo ni ravno prehudo navduševalo za nemški jezik ter bolj gojilo materinščino. Zato je prejelo 1. 1838. od duh. šolske oblasti tozadevni ukor in nalog gojiti kolikor možno pouk v nemščini. (Dalje.) Učiteljsko potovanje v Savinjskih planinah. V letošnji velikonočni številki „Učiteljskega Tovariša" se je razložil namen in pomen ter načrt skupnega učiteljskega potovanja v Savinjskih planinah. Odzvalo se je vabilu deset tovarišev in tovarišic, ki pošiljajo mesečne obroke za skupne stroške. Sprejme pa se lahko še 5 tovarišev ali tovarišic v ta krog planincev, ako se hočejo udeležiti skupnega potovanja pod javljenimj pogoji. V glavnih potezah omenjamo: Potovanje se vrši v dneh 4., 5., 6. in 7. septembra 1911. Dne 4. septembra (pondeljek) po dohodu zjutrajnega vlaka iz Celja na postajo Bečiška vas (8.39) skupno odpotovanje z vozovi skozi Mozirje, Ljubno v Luče. Po obedu z vozovi do Belšaka; tam se partija loči: A. (Težja tura, le za hribolazce. Vodi tov. Kocbek): Belšak — Robanov Kot—Kocbekova koča pod Ojstrico. B. (Lahka tura. Vodi tov. Šijanec.): Z vozovi do Solčave — Logarska dolina — Piskernik. Dne 5. septembra: A. Kocbekova koča — Ojstrica — Planjava — Kamniško sedio. B. Piskernik — Slap pod Rinko — Okre-šelj, Frischaufov dom — Kamniško sedlo. Na Kamniškem sedlu se partija zopet Združi in potuje skupno v Bistriško dolino do turistne hiše. Dne 6. septembra: Turistna hiša v Bistrici — Stahovica — odtod z vozmi v Kamnik. Iz Kamnika z vozovi pod hrib Črnivec, peš čez Črnivec — potem z vozovi v Gornji grad. Dne 7. septembra: Z vozovi Gornji grad — Bočna — peš čez sedlo Lipa na Vransko. — Z vozovi: Vransko na žel. postajo Sv. Peter v Savinjski dolini k popoldanskemu vlaku. Kdor se udeleži vse ture, plača za skupno oskrbo (vsa prehrana od Rečiške vasi do Sv. Petra v Savinjski dolini, vozuina, preno-čevalnina, pristojbine v planinskih kočah, vodniki, nosači, napitnine itd., izvzeta je pijača razen pri potovanju čez plauiue, zakaj dobi se dobra in ne predraga pijača po vseh kočah in vseh krajih, koder bomo potovali) 50 K. Kdor se priklopi turi pri Belšaku, plača 44 K; kdor pa se loči v Kamniku (po obedu), 40 K. — Ako se želi kdo turi kje drugje priklopiti, ali od nje ločiti, se bo po možnosti na to oziralo in primerno računalo. Pri prijavi je- vložiti 10 K in ostalo vsoto plačati ali skupno ali v mesečnih obrokih vsaj do 5. avgusta t. 1. Ker se sedaj sprejme le še 5 tovarišev ali tovarišic, oziroma učiteljskih soprog ali članov njih rodbin za to potovanje, naj se do-tičniki nujno javijo ter vpošljejo prvi obrok (10 K); zakaj, ko je doseženo določeno število, se ne more nihče več sprejeti. Razne podrobnosti vam nazuani vodstvo izleta, za sedaj le še omenjamo, da bo vse preskrbljeno glede udobnega bivanja (prenočevanja), glede dobre, sveže in zadostne prehrane (zajtrk, predpoldanska, obed, južina, večerja) in drugih eventualnostij. V vseh stvareh, ki se tičejo tega izleta, je pisati tovarišu Šijancu, učitelju v Gornjem gradu, Savinjska dolina. Priložite znamko za odgovor! Ne odlašajte s prijavo, da ne zamudite! Moji poizkusi, kako povzdi gniti šolski obisk na šoli v Novi Štifti. Govoril Ivan Kelc na zborovanju Gornjegrajskega učiteljskega društva dne 4. maja pri sv. Frančišku K& (Dalje.) Da bi vplival na vedno večje zanimanj« do šolskega obiska, nisem nikoli črtil otrok, katerih starši so me črtili — to bi bilo nepedagoško! — nego ravno s temi sem ravnal vedno najvljudneje in najprijazneje ter jih pO" učeval in vzgajal, kolikor najbolj mogoče i"' tenzivno, dobro vedoč, da je tako postopanj« most, po katerem se sigurno pride do src« ljubezni in spoštovanja njihovih staršev, in n'-sem se motil. Vsakokrat so imeli otroci don" pokazati, kaj so se naučili v šoli, starši so & čeli uvidevati vedno boljinbolj, da njihovi otr<>' ci res ne hodijo zamanj v šolo, nego da 8® odlikujejo vedno bolj tako glede napredka f naukih kakor glede spodobnega vedenja. ^ jih še bolj privežem na šolski obisk, sem ust*' no vil sicer s težavami, a sedaj j ako dobro predujočo in od vseh hvaljeno šolsko kuhinj0, da zamorejo oddaljeni in ubožni otroci v z,ta' skem času dobivati opoldne toplo kosilce. D'1*' danskemu pouku bi jih ne bilo. Da še bolj zbudim veselje staršev do šole, sem jim puščal otroke o časih nujnega dela doma; mnogo del je, ki jih otroci brez vse nevarnosti za svoje zdravje lahko opravljajo in odrasli lahko vsi gredo na težavnejše, potrebno delo. Ko je hudo jn silno delo minilo, so nato pošiljali tem rajši jn tem točneje svoje otroke v šolo; razume se, da je takrat učitelju potrebno, napeti vse svoje moči, da doseže tem sigurneje predpisani šolski smoter. A ne samo starše sem pri vsaki priložnosti poučeval in jim delal veselje na vse mogoče načine za zanimanje do šole, nego — in kar je najpoglavitueje — sem delal veselje do šole tudi otrokom samim. Otroci, ki so se poprej bali šole zaradi zlobnega hujskanja po odraslih, so se z ozirom na moje prijazno, a vendar vedno resno vedenje proti njim lahko sami osvedočili in tudi drugim še mlajšim pripovedovali, da ne vlada v šoli sam peklenščak, nego zgolj veselje, ljubezen in kratkočasnost. Postajali so otroci proti meni vedno bolj zaupljivi, začeli me ljubiti in spo štovati; ni trajalo dolgo in mnogo je bilo takšnih otrok, da jih niso mogli časih niti s silo obdržati doma. Tisti učitelj ne more biti nikoli pravi vzgojitelj nežne mladine, ki ravna ž njo po paševsko ali kot kak nadut korporal-ček s svojimi novinci. Natančno je treba pri vsaki priložnosti proučevati individualnost učenčevo ter pri vsem upoštevati njegovo mladost in živahnost. Pustiti mu mora pravočasno, da pride njegova narava v poštev, da se razveseli, razigra s tovariši, ali kakor pravijo „ponori" in siliti bo začel v otroško druščino tako, da ga bode težko obdržati doma. Bolj mlačne, lene in zaspane naj bodri učitelj sam k rajanju ter naj skoraj vedno pripušča, da se otroci igrajo to, kar si zmislijo sami. Š prezirljivo nadutostjo gledati z neke domišljave višine, češ, „nolli me tangere" ali, kakor Nemec pravi: „Zehn Schritte von meinem Leib'," na otroke preprostega kmetiškega ljudstva, vplival jako razžaljivo ne, samo na strogo sodečo mladino, nego tudi na njihove starše. Takemu vzgojevatelju se ni treba bati, da bi imel predober šolski obisk ali da bi mladina postala do njega zaupljiva ter ga spoštovala in ljubila; z otroci moramo postati spet otroci. __(Konec.) Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Jubilejska samopomoč. Na pismeni jroziv se niso oglasili dolžniki, da bi vplačali zaostale doneske. Vseh zaostankov je 150 K in te dolguje 25 članov. Nekateri izmed teh imajo dolg za celo leto in tem sem posebej pisal, pa se niso odzvali. Ali bo res treba postopati po § 4 č in § 9 d pravil, kar bi pač bilo silno mučno. Ponovim prošnjo, odzovite se s poštno položnico, ker 18. t. m. bo letna glavna seja. Predsednik. Kranjsko. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj je zborovalo dne 18 maja popoldne ob treh na Primskovem. Zaradi skrajno neugodnega vremena udeležba zlasti od strani bolj oddaljenih tovarišev in tovarišic ni bila tako ugodna kot sicer. Predsednik Fr. Luznar otvori zborovanje in obširno, pa času primerno utemeljuje, da stremi napredno učiteljstvo za tem, naj se mu da več kruha, več pravic in več luči. Tajnik V. Bus poroča podrobneje o društvenem delovanju in o dopisih leta 1910-11. Društvo šteje 8 častne in 54 rednih članov. Tekom leta sta bili dve zborovanji, odbor pa je imel 3 seje. Odbor se je obrnil do vseh onih, ki niso bili še člani našega društva, o katerih pa je upal, da se odzovejo povabilu; ognil pa se je ubogih in zavedenih učiteljev in učiteljic, ki vidijo končno odrešitev učiteljskih teženj edinole v farovžih, pravih učiteljskih organizacij pa se morajo na zahtevo svojih pokroviteljev dosledno ogibati. Predsednik pojasni, da bo prav gotovo Potiskan že letos opis „Kranjsko okrajno glavarstvo". Blagajnik B. Zore poroča, da je imelo društvo letos 112 K 20 h dohodkov, stroškov P* 86 K 55 h, tako da je preostalo čistega K 65 h. Vse društveno imetje pa znaša j^p K 65 h brez J. Travno ve ustanove (5000 K), od katere glavnice dobi društvo vsako leto samo obresti. Pregledovalcem računov se izvolita tovariš A- Novak in Ana Mallyjeva. Na predlog tovariša A. Novaka se voli 'vzklikom stari odbor, le namesto tovarišice We Mallvjeve se izvoli za odbornico Ana Mal-!yjeva. . , Za XXIII. glavno skupščino Zaveze se >"oli 5 delegatov. Pri slučajnostih se oglasi tovariš J. La • PaJue, ki se zahvali navzočima zastopnikom* učiteljstva v okrajnem šolskem svetu za njiju odločno in taktno postopanj e v prid učiteljstva in šole. Prav zanimivo iu temeljito je bilo predavanje tovariša Ivana Zupana, nadučitelja na Dolskem, o perutninarstvu. Predavatelju so stavili vprašanja: Janja Miklavčičeva, B Zore, K. Završnik, Fr. Bo-jina in posebno J. Lapajne, ki je zastopal pesimistično mnenje, da se ne izplača učitelju negovati reje kokoši. Predsednik se zahvali društvenim poročevalcem in predavatelju za poučno predavanje, nakar zaključi občni zbor, ki je trajal nad dve uri. štajersko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je priredilo o Sentpetrovem poučni izlet Savinjske planine. Okr. šol. svet je dovolil udeležnikom v petek in v soboto šole prosto. Enako je do volil tudi za one, ki bi iz Vranskega in celjskega okraja se udeležili tega potovanja. Toda bilo ni nobenega iz drugih okrajev. Nekaj je vzrok, ker je bilo učiteljstvo prepozno obve ščeno, nekaj konec meseca. Udeležilo se je izleta: 4 dame, 8 tovarišev in 1 otrok. Od Sv. Frančiška je velik voz „Požarne brambe" izletinke zapeljal Solčavo iu je prišel potem ponje v Luče. Vreme krasno. Oez Ojstrico iu Planjavo sta krenila dva, ostali so šli v Logarsko dolino in potem na Okrešelj v Frischaufov dom. Vsak je trdil, da mu ta izlet ne pride iz spomina. Tudi glede izdatkov se ne more nihče pritoževati, ker so bile povsod cene primerno jako znižane. V Logarski dolini vse cvete in to so dokazovali tudi ogromni šopki, ki so jih izletniki natrgali in nesli svojcem. Srednješolski vestnik. * * Nemci za učenje češčine. Nemci v sudetskih deželah zahtevajo, da se uvede v nemške srednje šole češčina kot obligatni predmet. To pa zahtevajo zaradi tega, da bi lažje izpodrivali Cehe v vseh javnih ¡službah. * * Pravico javnosti za šolsko leto 1910-11 je podelilo naučno ministrstvo I. in II. razredu občinske realne gimnazije v Vo-loski. * * Nemški cesar in gimnazije. Nemški cesar Viljem želi, da se na nemških gimnazijah grški jezik nadomesti z angleškim jezikom. Zdi se, da bi cesar Viljem hotel zadati zadnji udarec humanističnim gimnazijam. Tudi latiuski jezik bi se imelo znatno omejiti! Temu nasproti bi se pa posvečalo več pozornosti prirodnim naukom in posebno telovadbi. Te radikalne izpremenbe bi se mogle uresničiti tembolj, ker odgovarjajo povsem mišljenju cesarja Viljema. Na vsak način se ima z ozi* rom na to pričakovati v Nemčiji živahne borbe s prijatelji humanistične gimnazije. Politiški pregled. * Državni zbor je sklican na dan 17. julija. Cesar ga otvori dne 18. julija s pre-stolnim govorom. * Tretje Gautschevo ministrstvo je sestavljeno sledeče: predsestvo: baron Gautsch; deželna bramba: FML. Georgi; notranje stvari: grof Wickenburg; uk in bogočastje: grof Sttirghk ; pravosodje: dr. Hochenburger; finance: dr. Mayer; javna dela: Marek; poljedelstvo: baron Widmann; minister za Galicijo: vitez Zaleski; trgovina: sekcijski načelnik dr. Mataja kot voditelj ; železnice: sekcijski načelnik dr Boli kot voditelj. * Razpor med krščanskimi socialci. Z Dunaja poročajo, da trije krščansko-socialni poslanci, izvoljeni na Dunaju, ne vstopijo v krščansko-socialni klub, ker misli ta delati izključno agrarno politiko. — Od stopnje do itopnje — nazaj! * Škof, čigar spisi pridejo na indeks, je pač nekaj tako izrednega v naših Časib, da zbuja afera škofa v stolnem Belem gradu, dr. Otakarja Prochazke, največjo pozornost vsega kulturnega sveta. Kakor namreč poročajo iz Bima, je indeksna kongregacija postavila tri škofove spise na indeks. Seveda je bil škof Prochazka v ultraklerikalnih krogih že zdavnaj slabo zapisan, češ, da je preveč liberalen, ker se ni posluževal običajnega klerikalnega terorizma. * Italija je izdala volilno reformo, ki dovoljuje volilno pravico vsem nad 30 let starim, tudi če ne znajo brati in pisati. Volilo bo 7,701.000 volilcev, t. j. 82 odstotkov odraslih ali 20 odstotkov vsega prebivalstva ali 3,640.000 več nego dosedaj. Učiteljski konvikt. Darovi: Gdč. Marija W e s s n e r-jeva, iicejska učiteljica in nadzorovalna dama na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, 100 K. (Vrli in uzorni koleginji prav topla zahvala!) Učiteljstvo tolminskega okraja zlo- žilo pri okrajni učiteljski konferenci 8 K Bog plati! Letnino so plačali p. n. tovariši in to varišice: učiteljstvo v Št. Andreži pri Gorici (3 K); Gustav Pire, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani ; Fran V e r b i č iz Slavine ; Ivan in Marija Benedičič in Fani C e r o v , vsi iz Škocijana pri Mokronogu Hvala! Kranjske vesti. —r— Nova nemška šola v Tržiču Nemški šulferajn je kupil od Goekna velik vrt, na katerem namerava zidati nepotrebno nemško šolo. Za par nemških otrok se gradi nova šola, dočim morajo otroci slovenskih staršev posedati po nezdravih, tesnih sobah, ki jih niti dovolj ni, tako da ima prvi razred samo poldnevni pouk. Pač žalostno! —r— Od umetno-obrtne šole. Profesor na tukajšnji obrtni strokovni šoli Henrik Podkrajšek, je pomaknjen s 1. julijem v VIII činovni razrei. —r— Kupčija. Za nadzornika za slo veuske"šole v kočevskem okraju je hnenovau Josip Novak, c. kr. učitelj v Idriji. — O tem imenovanju smo zvedeli čudne reči, seveda zanje ne prevzamemo nobene odgovornosti. Pra vijo, da seje vršila za to nadzorniško mesto prava licitacija. Mesta pa ni dobil tisti, ki je največ zahteval, nego oni. ki je zahteval najmanj, t. j. Josip Novak. „Upehani" provi-zorični inšpektor Karel S i m o n je baje hotel imeti 1900 K, neki napreden učitelj 1700 K, Josip Novak pa fcOO K. Ker je bila Novakova ponudba najnižja, je dobil mesto on. Država se je torej iz te barantije izvila precej poceni, lahko pa bi napravila še kaj dobička, č« bi se obrnila na bolj pripravnega kandidata, nego je Josip Novak v Idriji. Prepričani smo, da bi ji n pr. Smrdelj še kaj iz svojega plačal, da bi mogel postati c. kr. okr. šol. nadzornik. V interesu financ priporočamo visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu, naj bo prihodnjič še bolj kramarski. Kaka pridobitev bi bila za naše ubogo šolstvo, če bi se za vse večne čase uveljavila imenitna maksima, da je za inšpek torja najboljši kdor zahteva najmanj plače — logično torej izmed vseh najboljši tisti, ki ne zahteva nič, ideal vseh idealov pa oni, ki bi bil inšpektor brez plače, potem bi pa še sam državi plačeval. Tako bi d bila država lahko nov fond. Ce bi ga — kar je pri nas skoro izključeno — ne porabila v vojaške namene, naj bi razpisala nagrade za izum posebnega sredstva za pobijanje — gospe Neumnosti iz Abdere! —r— Okrajna učiteljska konferenca za Postojnski šolski okraj se je vršila v Hruševju dne 22. t. m. — Okrajni šolski nadzornik I. Thuma se je v svojVm poročilu oziral predvsem na pravilno uredbo pouka v po-n a vi j a 1 n i šoli ter je posebno opozarjal, da se otrokom, ki si niso prisvojili zadostno predpisanih ljudskošolskih predmetov, nikakor ne dovoli vstopa v to šolo. Tov. A. S k a 1 a iz Vipave je izborno rešil svoj referat: Sodelovanje učiteljstva pri skrbi za otroke (§ 212. dok. šol. in učnega reda). Poudarjal je zlasti, da je glavni vzrok sedanje soci-jalne bede — alkohol. — Z ozirom na to je predlagal tov. Horvat, da bi morala imeti vsaka šola brošure iu knjige, ki govore o protialkoholnem delu, posebno pa brošuro: Učitelj v boju proti alkoholizmu. Toda predlog n i prodrl ter se je iz-premenil v željo, češ, da se k temu nikogar ne more siliti. — Dobro je dalje referiral tov. Grum iz Vipave o temi; Pravilna uporaba predpisanih aparatov pri naravoslovnem pouku. Končno se je še določil čas za ponavljalno šolo, namreč od 1. oktobra do 15. aprila. Štajerske vesti. —š— Iz Mozirja nam poročajo: okrajna učiteljska konferenca za šolska okraja Gornjigrad in Vransko, ki se je vršila v ponedeljek, dne junija t. 1. v Mozirski šoli: Trajala je nepretrgoma od 9. ure zjutraj do približno 3. ure popoldne. Vodil jo je okr. 1. nadzordik g. Josip Supanek, ki je imenoval svojim namestnikom nadučitelja na Polzeli in učit. zastopnika v okr. šol. svetu Vranskem tov. Antona F a r č n i k a. Zapisnikarjema sta se izvolila gospica Amalija J e -zovškova iz Vranskega in tov. Fran C a -t e r iz Braslovč. (Podpredsednik in zapisnikarji se po okrajih menjujejo : eno leto gornjegrajski, drugo leto pa vranski okraj.) V svojem poročilu — ki je bilo obsežno in dobro premišljeno sestavljeno — je g. nadzornik omenjal, da šolstvo v obeh okrajih napreduje, učiteljstvo si prizadeva doseči kolikor možno velike uspehe na polju pouka, in ti uspehi so razveseljivi. Dajal je posamezne migljaje glede teorije in prakse, kar je opazoval na svojih nadzorniških potovanjih. — Nadzor-nikovo poročilo se je že med poročanjem večkrat prekinilo s klici pritrjevanja in s ploskanjem, a ko je končal, je soba odmevala glasnega aplavza. Obravnavati bi se imele tri konferenčne naloge, a tretja — Kako naj neguje ljuska šola čebelarstvo? — se je zaradi pomanjkanja časa odložila na prihodnje-letno konferenco. Prvo temo: „Kako naj ljudska šola pospešuje ljudsko blaginjo s posebnim ozirom na varčevanj e" je temeljito obdelal tov. F a r č-n i k. Govorili so k temu vprašanju še gospa Jakš-tova. tov. Bezjag, Lorber, Kramroar, Zotter, Knaflič, Burdian in drugi. Debata je bila živahna in zanimiva; zlasti glede mnenja tov. Knafliča o ustanovitvi šolskih hranilnic za katere bi prevzela jamstvo šolska občina. Dobro bi bilo, mislim, če bi se vprašanje o šolskih hranilnicah začelo lazmotrivati in bitakodošli do pozitivnih predlogov; n. pr. „Učit. Tovariš" bi otvoril razgovor o vprašanju: „Ali bi kazalo na naših šolah uvesti „Švedske hranilnice" in eventualno kako jih urediti?" Ta bi povedal to mnenje, oni drugo, in končno bi vendar bili na jasnem. Sprejelo se je več stavkov, katerih pa, žal, nimam na razpolago, ko pišem to poročilo.*) O temi: Katera liniatura normalnih šolskih zvezkov se naj uvede za posamezna šolska leta" .ie referiral tov. Ivan Klemenčič, nadučitelj v Bečici. To vprašanje se je poprej obravnavalo pri domačih učiteljskih konferencah in so se poslali do 20. maja t. 1. dotični sklepi glavnemu poročevalcu tov. Klemenčiču, ki je na podlagi teh in lastnega študija iu lastne izkušnje sestavil izboren referat. O šolskih v r t e h sta poročala za gornjegrajski okraj tov. T e r č a k , za vranski okraj pa tov. Lorber. O okrajnih učiteljskih knjižnicah sta poročala knjižničarja. Vranska okrajna učit. knjižnica — knjižničar tov. Kramar — šteje 416 knjig, od katerih se je izposodilo 42. Dotacija je znašala 38 K 24 vin. Gornjegrajska okr. knjižnica — knjižničar tov. Šijanec — ima 462 knjig, od katerih se je izposodilo 37. Dotacije je bilo 49 K 48 v. Nato so se vršile nove volitve. Imele so nastopni izid: Stalni konferenčni odbor, ki je obenem tudi knjižnični odbor: Gornjigrad.: Kocbek, Šijanec, Pušenjak, Terčak; Vrausko: Lorber, Kramar, Farčnik, Zotter. Odbor za šolske vrte: trornjigrad: Klemenčič, Praprotnik, Terčak; Vransko: Farčnik, Lorber, Zotter. Učiteljski zastopniki v okr. šol. svetih: Gornjigrad: Kocbek: Vransko: Farčnik. članom dež. učiteljske konference: Gornjigrad: Kocbek; Vrausko: Lorber. Končno se je podpredsednik tov. Farčnik zahvalil nadzorniku v imenu učiteljstva za dosedanje honetno in ljubeznivo nastopauje ter izrekel željo, naj bi g. Supanek tudi v prihodnji dobi še ostal naš priljubljeni nadzornik. Bil je dan resuega, napornega dela, ki je pa tudi pokazal, da vlada med učiteljstvom in nadzornikom lepa harmonija, in tako naj bi bilo tudi zanaprej. — Omeniti je še tudi to, da se je vršila konferenca skoraj popolnoma v slovenskem jeziku. Le svoje pisano uradno poročilo je g. nadzornik preČital v nemškem jedku. —ij— —š— Uradna učiteljska konferenca. Z Zidanega mosta nam poročajo: Dne 24. .junija t. 1. se je vršilo pod predsedstvom e. kr. šol. nadzornika ravnatelja Gustava Voduška, uradno učiteljsko zborovanje za laški okraj. Zbrano učiteljstvo je pozdravil predsednik naj-srčneje in ga pozval, da zakliče Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju kot ustanovitelju sedanje šole trikratni „živio", čimer so se navzoči navdušeno odzvali. Predsednikovim namestnikom je bil določen zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu Anton Gnus, zapisnikarjem pa učitelja Jakob B a i n e r in Vitko Jurko. Ob 11. uri je prišel dež. šolski nadzornik g. šolski svetnik Peter Končnik na konferenco, kjer je ostal do konca razprav. Predsednik mu je predstavil učiteljstvo, se mu zahvalil za poset in v svojem govoru poudarjal znano njegovo strogo nepristranost in pravico-ljubje ter ga prosil, da ostane tudi nadalje veren pospešitelj šole, učiteljstvu, ki deluje pod tako težkimi razmerami, pa iskren zaščitnik. G. dež. šolski nadzornik se zahvali za pozdrav s presrčnimi besedami, poudarjaje, da ga veseli prisostvovati enkrat učiteljski konferenci v tem okraju. Dnevni red je bil jako obširen. V uro trajajočem poročilu je podal predsednik obilico lepih nasvetov in migljajev pedagoško-didaktične vsebine. Njegova izvajanja je učiteljstvo poslušalo z največjo paznostjo in mu ob sklepu z burnim ploskanjem izrazilo zasluženo priznanje. Obravnavale so se nastopne teme: a) Stališče šole napram napakam domače vzgoje. (Poročev. Hildegarda Bieger.). b) Kako se naj šolski izleti prirejajo, da so pouku prilagodeni? (Por. Blaž Jurko.) c) Katere naloge v naših računicah je z ozirom na praktične potrebe tuokrajnega pre- *) Prosimo zapisnikarja, naj blagovoli v dodatek tema poročilu objaviti v našem listu sprejete teze. Opomba uredništva. L bivalstva vaditi in katere bi se lahko izpuščale ? (Poroč. Gustav Vodušek ml.) d) Katpre liniature iz normalne zbirke šolskih zvezkov se naj uvedejo ta posamezne kateregorije v tukajšnjem okraju? (Poročev. Anton Gnus.) e) Šolski ialet iz Trbovelj-^ Vod v Celje. (Poročev. Emil Vole.) Vsi poročevalci so rešili svojo nalogo z izredno marljivostjo, in po>lušali smo jih z zanimanjem. Nato so se vršile razne volitve. Odposlancem k deželni učit. konferenci sta bila izvoljena nadučitelj Ant. Gnus in učiteljica H. ftieger. Zastopnikom v okrajni šol. svet je bil izvoljen skoraj soglasno nadučitelj Ant. Gnus iz Dola. ki se je zahvalil za ta zopetni dokaz zaupanja. V konferenčni in knjižuični odsek so bili izvoljeni vsi prejšnji člani. Po izčrpanem dnevnem redu je povzel g. drž, šolski nadzornik besedo ter izrazil svojo zadovoljnost, da je minila konferenca pod vzornim vodstvom g. predsednika tako dostojno in da so bili referati v stvarnem in stilističnem oziru na višku. Omenja tudi pohvalno stremljenje učiteljstva po nadaljni izobrazbi in izreče, da ga veseli, ker je našel ua najjužnejši dež-lni meji učiteljstvo, kj se ga more brez skrbi primerjati onemu v središču dežele. Ko je še predsednikov namestnik izrekel g. nadzorniku iskreno zahvalo, je bita konferenca zaključena. Bil je to lep dan. pravi učiteljski praznik, ki ga ni motilo niti najmanjše nesoglasjp. — š — Okrajna učiteljska konferenca za brežiški, kozjanski in sevniški okraj se je vršila na Vidmu ob Savi dne 28. junija. Predsedoval je ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik gosp. Gustav Vodušek. Po vdanostni izjavi cesarju imenuje predsednik za svojega namestnika Franca B r a č i č a iz Št Vida, zapisnikarjem pa sta bila izvoljena Karel Mayer, Podsreda in Lad. L a u r i č, Buge. — Predsednik pohvali učiteljstvo zaradi njegove delavnosti in stremljenja k napredku ter poda svoje stvarne, iz novejših in zdravih pedagoških in didaktiških pridobitev izvirajoče nasvete, ki jih je navzoče učiteljstvo z odobravanjem sprejelo. Ravnotako je pritrjevalo sledečim razpravam: 1. Šola bodi učencu svetišče, učitelju pa glavno torišče njegovega delovanja — poročal Ludvik Potočnik. — 2. Enotnost v metodi na večrazrednicah — poročal Val. P u 1 k o. 3. Nazorni nauk v prvem in drugem šolskem letu s podrobnim učnim načrtom za enorazredno do šestrazredne šole _ poročala Ana Mešičkov a. 4. Katere liniature iz normalne zbirke šolskih zvezkov se naj uvedejo za posamezne šolske kategorije v tukajšnjem okraju — poročal Ivan K n a p i č. — Po knjižuičnih poročilih so bile volitve. — Kot učiteljski zastopniki v okrajne šolske svete so izvoljeni; za Brežice Blaž Torn i n c . za Kozje Val. P u 1 k o , za Sevnico Josip Mešiček. Kot odposlanci za deželno učiteljsko konferenco so bili izvoljeni: za Brežice Ivan K n a p i č , za Kozje Val. P u 1 k o, za Sevnico Josip Mešiček. — Samostalnih predlogov ni bilo. Tržaške vesti. —t^- Za slovensko šolstvo v Trstu se je vršil na iniciativo tržaškega slovenskega učit. društva preteklo nedeljo velikanski mani-festacijski shod, kjer sta poročala ravnatelj Josip U 1 č a k a r in državni poslanec R y -bar, Soglasno iu z velikanskim navdušenjem je bila sprejeta resolucija: Tržaški Slovenci, zbrani dne 2. julija 19U na velikem shodu v Narodnem domu v Trstu, najodločneje protestujejo proti krivicam, ki se jim gode na šolskem polju. Uverjeni, da je pravična ureditev šolstva v Avstriji mogoča le sa podlagi načela narodne avtonomije, poživljamo vlado in zakonodajne korpora,cije, da prepuste potom državnega zakona ustanavljanje, vzdrževanje in vodstvo vseh šol posameznim narodom, oz. narodnim svetom, izvoljenim za vsako narodnost na podlagi enake in. splošne volilne pcaviee z vporabo proporcionalnega zistema. Dokler pa do takega zakona ne pride, zahtevajo.: 1, da se že s prihodnjim šolskim letom 19U/12. uvede Da vseh c. kr. ljudskih in meščanskih šolah Y Trstu slovenščina kot obvezan predmet ?a slovenske otroke, k»r j» naravna posledica odredb, pa katerih je postaja sloven* ščina obvezen prsdmet za SI&veoQe na c. kr.. njalfe in gimnaziji; da se nemudoma podržavijo in primerno izpopolnijo, vse, tfža&ke ljudske šole,, ki, jih dostej vzdržuje slovenska Šolska družba, sv, Cirila in Metoda v Ljubljani; 3. da se ustanovi popolna realna gimnazija s slovenski» učnim, je&ik,»m, oziroma d* se uvedejo slovenske vzporednice i;ealn<^ginwia-zijskega zrm&ja, na e, k*, dr. gimnaziji v Trstu; 4. da se pote«, izi*em$Ai ki- pripravnica z® srednje Šole v Trstu in na Pto-seku v slavonsko ljudsko, oziroma meščansko šolo, kej i izpolnitvijo zahteve pM vsak pr^ipogfti »ieo, obstanek da ^ podržja», ozira«», i*datn<* pod-> pre po, d.ržavi, obstoječa zasebno Slovenska trgovska šola, v Tr4u i 6. da se ustanovi v smislu v državnem zboru že sprejete resolucije, stavljene po poslancu dr. 0. Rjbafu, slovenska obrtna šola v Tretu; 7. da se z ozirom na prenapoinjenost posameznih okoličanskih šol in na oddaljenost mnogih krajev v okolici od šolskih poslopij ustanove nove slovenske okoličanske ljudske šole, zlasti v Sv. M. M. spodnji, Rocolu, Kja-dinu Škorklji iu za Gropado in Padriče; 8. da se ustanovi vsaj dve meščanski šoli v Skednju iu Rojanu; 9. da predloži vlada v prihodnjem zasedanju deželnega zbora tržaškega načrt dežel-i nega šolskega zakona z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in za Lahe. Splošni vestnik. „Slovenec" je strašno hud na nas, ker se v Belgiji klerikalcem slabo godi! Čudno, da, Slovenec" ne trdi, da smo mi v zvezi s tistimi v Bruslju, ki nečejo dovoliti 10 milijonov kron bogatim belgijskim samostanom! * Proti „Zvončku" in „Učiteljski tis* karni" je zopet začel „Slovenec" peti boj-, kotno pesem. .Ali naj zopet opozorimo drža v J nega pravdnika ua njegovo dolžnost ? Popravek. V poročilu, ki ga je prinesel naš list v zadnji številki pod naslovom „Zadnja seja dež. šol. sveta v Ljubljni" imamo v odstavku — „Da Jeglič tira to stvar pred „ves učiteljski zbor", to je lokalno konferenco —< kakor poroča „Slovenec" — to je zloraba urad nega mesta (§ 188. i. dr., -d. š. in uč. reda) _ popraviti tiskovno pomoto, da je to dejanje kaznjivo po § 118. in ne 188, kakor nam izkazuje tiskovna pomota. Prošnja. P. n. c, k r. okrajne šolske nadzornike prosim, da mi blagovolijo poslati teme i u teze, ki se je o njih razpravljalo pri letošnjih okrajnih učiteljskih konferencah, da jih natisnem v Letopisu Slovenske Šolske Matice, V Ljubljani, 5. julija 1911. Jakob Dimnik, nadučitelj. Posavski krožek ima svoj sestanek v nedeljo, due 9. julija ob 4. uri popoldne namesto na Griču v Biežičah, na vrtu Narodnega Doma. M. Račičeva. Uradni razpis! učiteljskih služb. St 1534. Kranjsko. 1—1 Na enorazredni ljudski šoli v Dobovcu se r/z--pisuje voditeljsko mesto in na šestrazredniei v Radečah učiteljska služba za moške prosilce v stalno nameščanje. Pravilno opremljen" prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 10. avgusta 1911. Prosilci za stalno nameščenje, ki v kranjski javni službi še niso stalno nameščeni, morajo z dv-žavno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 30. junija 1911. Št 622. 1—1 Na enorazredni ljudski šoli na Bohinjski Beli se bo stalno namestila služba učitelja in voditelja s postavnimi prejemki in prostim stanovanjem Bedno opremljene prošnje naj so vložijo predpisanim potom pri podpisanem e. kr. okrajnem šolskem svetu do 25. julija 1911. Ker je bila t» služba razpisana že s tukajšnjim odlokom z dne 18. junija 1910 št. 1213, so pri prvem natečaju vložene prošnje tudi ¡¡¡izdaj veljavne. Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 21. junija 1911. St. 170H. 1-1 Na štirirazredni cesar Frane Josipovi ljudki Soli v Dolenji vasi pri Ribnioi razpisuje se v stalno na-mešeenje služba nadučitelja s postavnimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradao predlože do 5. avgusta 1911. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 30. junija 1911. ' i iT i J* JS-X LJubljana Dunaj »Ji a cest;» ft M ehe "S* Šivalni M kelesa in pisalni stroji. Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1'80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njeml Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana. .^JL T AVGUST AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 13 priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za Šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalitne poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. :: a: i Naš denarni zavod Geslo: Kur plodonosno naloži». v pomoč le sebi podanin. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani. reeistrovana zadruea i omejenim jamstvom. Promet do konca junija K 135.62492, Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve na» vedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od 7,8.—7,3. popoldue in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Iv. Bonač v Ljubljani priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih po-» trebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le «ebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 1/,2.—»/,3. ure popoldne in vsako soboto od 5.—lL7. are zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice aH c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 896.312). Za drugače storjena vplačila aadruga nt odgovorna. Sprejem hr«iif'