Št. 49. V Gorici, v soboto due 22. jimija 1901. Letnik III. l/.haja vsjik torck in sohoto v ti'ilnu ol) II. mi prodpoldno za moslo tiT ol, B. 111"i popoldno zii dožolo. Slano po pošli projoinan ali v Gorici na doni pošiljan eolololno M K., pollotno 4 K. in (Vlitli'l.110 'I K. Prodaja so v Gorki v tolmkurnah Schwarz v Solskili nlicah in J ol- io rail z v Nimskih ulirali po 8 vin. GOEICA (ZJutranle ixdanje.) llrcduistvu in upravništvo se. nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Votturini li. St. 9. Dopise jo nasluvili na uredniitvo, oglase in naročiiino pa na upravniitvo «Gorice». Oglasi so računijo po petit- vrstah in sico.r ako so tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). 0 vprasanju glede zgradbe dež. norišnice in bolnišnice. (1'išo dož. posl. dr. Alcksij liojic.) (Ualjc) Ta bolnišnica je nadalje ludi jedina izmed vsih bolnišnic, katere vzdržuje in vodi red usmiljenili bratov, kateri se je izjemno in po dolgem prizadevanju po- delila pravica javnosti. Za to pravico se ima ista zalivaliti prizadevanju deželnega odbora goriškega. Vsled tega ima dežela dvomljivo ugodnost, usniiljenim bratoin priskrbovati denar za preliranjenje bolnih deželanov, ki se zdravijo v njihovi bol- nišnici ter üb jednem nositi tudi vso moralno odgovornost; ninia pa niti pra- vicc vprašati, še manj pa se celo prepri- čati o tein, ali izpolnjuje bohiišnica svojo s pravico javnosti združeno dolžnost na- sproti deželanom-bolnikom, kakor tudi niina pravice vprašati in se o leni pre- pričati, kdo vsprejema bolnike, kdo jih zdravi, kdo jim streže in kdo jih odpušča! Red nastavlja in odslavlja zdravnike in postrežno osobje kakor se niu zljubi. V tem pogledu vladajo v bolnišnici ustniljenih bratov v Gorici razmere, o katerih mi je pisal c. kr. profesor in pred- stojnik psihijatrične klinike na dunajski univerzi, baron dr. Krafft-Ebing dne 19. januarja 1884 sledeče: „Zdravniške razmere vaše bolnišnice se mi zdijo prežalostne. Ne morem razu- meti, kako se more prepustiti jednemu redu javno bolnišnico in obenein tudi norišnico ne le kar se tiče ekonomične upiave, marveč tudi kar se iiče zdrav- ljenja. Prvi pogoj za kolikor toliko urejeno upravo se mi zdi, naj bi dežela svojo javno bolnišnico prevzela v svojo lastno režijo ter naslavila zdravnika voditelja, kateri bi bil deželni oblasii podrejen iu odgovoren". Kar se tiče mestne ženske bolniš- nice, obsega stavbišče na katerem je sezidana, 1751 ? sežnjev in se nahaja v iijej 200 postelj. Ne odgovarja pa istotako kakor bolnišnica usmiljenih bra- tov v nobenem pogledu zahtevam, katere se stavijo dandanes do takih zavodov. Prednost pa, katero ima ta bolniš- nica pred ono usiiiiljcnth bratov, je ta, da se nahaja zunaj mesta, da ni obdana od drugih his in visokih zidov in da je torej na prostem. V ostalem pa se skli- cujeni glede te bolnisnice na to, kar je pisal o njej primarij gospod dr. A. Pou- toni v svoji brošuri, izdani meseca aprila leta 1900 pod naslovom: „Considerazioni circa tre proposte della Giunta Provin- ciale di üorizia sulla questione del nia- nicomio. Gorizia, Tipografia Seitz, 1900", posebno pa glede okuženja tal. On pravi namreč, da je v nekern tozadevnem spo- ročilu na magistrat istega opozoril, da ne bi bilo nobeno čudo, ako bi nekega dne zadela niesto Gorico nesreča, kakoršna je zadela niesto Pulj, namreč da bi se iz tega ognjišča, t. j. iz mestne ženske bol- nisnice -— razširila huda epidemija po celem mestu. Iz tega naj pa vsakdo raz- vidi, koliko nevarniša je v tein oziru boliiišnica usmiljenih bratov. Tudi v rnestni žeuski bolnišnici, v kateri mestna občina goriška nastavljn, plačuje in odpušča zdravniško in po- strez'io osobje, ne pristoja deželi glede bolnikov, kateri se tam oskrbujejo na deželne stroške, nikaka kontrola, dasi- ravno je plačala dežela n. pr. leta 1899. za oskrbo svojih bolnikov, katerih je bilo isto leto 413 v tej bolnišnici, 21.384 K. Ali nedostatek, da ne pristoja v tej bolnišnici deželi kontrola, ne pride pri tej bolnišnici toliko v poštev, kakor pa pri bolnišnici usmiljenih bratov, ki je privatno podjetje tega rcda. Podjeluik prvoimenovane bolnisnice je namreč javna tnoralna oseba, mesto Gorica, katera nudi v tem svojstvu vse drugače jamstvo, nego privatna oseba. Ker so v obče našim deželanom bolnišnične razmere, kar se tiče lokalnih zdravstvenih in drugih odnošajev, ne- znane, čemur se ni čuditi, ker istih še celo taki ne poznajo, kateri bi jih mo- rali poznati, vdobe se med njimi tudi taki, ki si poiščejo raje najbližjo ter v središču dežele ležečo bolnišnico, nego pa da bi doma brez zdravniške pomoči in tudi vsake druge postrežbe podlegli bolezni. Zato se pa zgodi, da sta večkrat obe bolnišnici glede prostorov 3. raz- reda, posebno pa ona usmiljenih bratov prenapolnjeui. To pa v prvi vrsti za to, ker odpade preveč prostorov na plaču- joče bolnike 1. in 2. razreda in za re- dovnike. To je pa tudi krivo, da ta za- voda tudi tem odnošajem primerno vspevata. Bolniki pa, katerim so znane raz- mere v naših bolnišnicah ter jim ne delajo ovir potni stroški, poiščejo si bolnišnic izven naše dežele. Najraje se podajo v tržaško mestno bolnišnico, ka- tera izvrstno vspeva bodisi v zdravstve- nem kakor tudi v gospodarskem oziru. Na ta način gre pa tudi denar iz naše dežele. Število telesno bolnili oseb naše dežele, ki se nahajajo v ptujih bolniš- nicah, nam ni znano, kakor iiam tudi ni znano, koliko dni se kateri teh bolnikov v istih zdravi, zato pa tudi ne moremo določiti, koliko denarja gre vsako leto iz dežele in ki je za nas popolnoma izgubljen. V tem pogledu so nam na razpo- lago samo one svote, katere naša de- žela za bolnike, ki se nahajajo v vnanjih bolnišuicah, ali založi, ali pa sama plača. Že te številke same na sebi dokazujejo neovrgljivo, da je tudi v gospodarskem oziru zidanje današnjim zahtevam zado- stujoče deželne bolnisnice mnogo nuj- niše nego pa norišnice. V dobi šestih let namreč od 1. 1895 do vštetega 1. 1900 je dežela 941.480 K za telesno bolne osebe deloma založila, deloma pa tudi sama plačala. Od tega je odpadlo samo na Trst 481.025 K, to- rej več nego polovica cele svote. Pri- pomniti pa treba, da v letih 1895 do 1899 ni znašala dnevna pristojbina za oskrbo v tržaški bolnišnici 2 K, kakor znaša od tedaj. V tej šestletui dobi sta dobili tu- kajšna bolnišnica usmiljenih bratov in mestna ženska bolnišnica od dežele za telesno bolne osebe samo 291,045 K. V tej dobi so pa znašali skupni stroški, katere je plačala dežela za umo- bolne, ki so bili ohranjeni v raznih no- rišnicah, 458.130 K. Od tega denarja sta pa vdobili največ tukajšna boluišnica usmiljenih bratov in pa tukajšna mestna ženska bolnišnica; ta denar je potemta- kem ostal v deželi. Kot poseben vzgled naj služi v tem pogledu leto 1900. in prvi semester 1901. V letu 1900 je plačala dežela za somatične bolnike v vnaujih zavodih in sicer mestni bolnišnici v Trstu 80.945 K, drugiin zavodom pa 34.088 K, torej sku- paj 115.033 K. V teku 1. semestra 1901 se je plačalo bolnišnici v Trstu 82.925 K, drugim zavodom pa 18.251 K, skupaj torej 101.176 K. Torej za 1. 1900 in v teku prvega semestra leta 1901 skupaj 216.209 K. V letu 1900 in v teku I. semestra 1901 je plačala dežela skupnih oskrbnih stroškov za umobolne le 124.919 K. Od te svote je dobila bolnišnica usmiljenih bratov 49.193 K, tukajšna mestna žeuska bolnišuica pa 39.722, skupaj 88.915 K, kateri denar je ostal v deželi in je prišel v prid domačim producentom in delav- nim močem, dočim je šlo iz dcžele le 36.004 K. V z a d n j i h t r e h s e m e s t r i h j e torej plačala dežela za telesno bolne vnanjim zavodom celih K 216.209, za umobolne pa leK36.004ü Jaz nikakor ne dvomim, da bodo uaši bolniki še v večji meri hodili v vnanje boluišnice, ko bodeta obe skle- njeni železnici (Vipavska in Bohinjska) dozidani, od katerih prva (Vipavska) se že gradi in bo prihodnje leto že odprta. S tema železnicama bo uamrcč ko- niunikacija naše dežele sTrstom in Ljublja- novvsakem oziru olajšana in ceneja, neda bi imela do tedaj naša dežela svojo se- danjim zahtevam odgovarjajočo in že davuo za nujno potrebno spoznauo bol- nišnico. Stotisočaki, katere plačuje dežela za svoje bolnike v vnaujih zavodih vsled pomanjkanja lastne bolnisnice, so kakor že dokazano, zanjo popolnoma zgubljeni. Tako je ta nedostatek, ako smem govoriti kakor zdravnik, prava rak-rana na itak gospodarsko - slabotnem telesu naše dežele, kateri mora konečno podleči. Navedene številke govore, ako se jih postavi v zvezo z znano revščino naše dežele, prejasno, kakor da bi bilo potrebno še kaj dostavljati. Po vsej pravici je torej povdarjal finančni ( Isek v svojem v seji dežel- nega zbora due 4. maja 1900 podanem poročilu in sicer iz znanstvenih, člove- koljubnih in narodnogospodarskih uzro- kov, da je v prvi vrsti in pred vsem potrebno zidanje deželne bolnisnice. K razlogorn, ki jih je za to navedel, dostaviti je imel še tega, da se v na- vadni razred norišnice sprejeinajo skoro izključjio oni domači umobolni, ki ne morejo plačevati in za katere mora vsled tega po § 1. postave od 17. februvarja 1864 drž. zak. štev. 22, plačevati dežela. • Vsled tega torej ni mogoča amortizacija glavnice, katero bi potrosila dežela iz svojih sredstev za zidanje norišnice in prizidja. Amortizacija glavnice pa, katera se potrosi za zgradbo "deželne bolnisnice, je pa ne glede na dohodke, kateri ji prihajajo od proti plačilu v 1. in 2. raz- red vsprejetih bolnikov, tudi zaradi tega omogočena, ker stroške za uboge, ki niso zmožni sami plačevati, ne plača deželni zalog, marveč občine, v katere so isti pripadni. Na podlagi poročila finančnega od- seka bi moral torej deželni zbor skle- uiti, da se najprej zida deželna bol- nišn ica. Ako bi se bilo to sklenilo in bi se bil ta sklep trdi izvršil, bi bili prostori v bolnisnici usmiljenih bratov in mestni ženski bolnišnici, v katerih se nahajajo zdaj telesno bolne osebe, prazni ter tako dolgo na razpolago za ohranitev umo- bolnih, dokler bi se ne zgradila nova norišnica. S tem bi bil odstranjen nedostatek, kateri daje če ne izključno, pa vsaj v prvi vrsti vladi povod, da sili na zgradbo nove deželne norišnice in ki obstoja v tern, da so prostori v teh zavodih, na- menjeni za ohranitev umobolnih, prena- polnjeni. Vsled tega bi se pa s sklenjeno zgradbo dež. norišnice tudi lahko čakalo, ako bi denarne razmere dežele ue do- puščale, da se ž njo takoj prične. Nasprotno pa bi bilo to skoro ne- mogoče. * Ko bo pa z zgradbo nove norišnice odstranjen zgorej omenjeni nedostatek, bo po mojem mnenju deželna zdrav- LISTEK. Gospa Kordula. Vesela igra v 2 de.janjili. Prosto posl. E. KI. (Dalje.) Jezičkova: Jaz sem tudi hotela poizvedeti------- S 1 a d k u 1 j a: Ce je tako, kakor pravijo, je gospa Kordula za me zgub- ljena. Jezičkova: Mene tudi ne bode več k njej. S 1 a d k u 1 j a : To bi nas rnoril dolg čas, ako bi si ne mogle več med seboj pripovedovati, kaj se godi po svetu, ampak bi se nam na vsako vest ugo- varjalo : „Pro.sim gospa ta ali ona, to nas ni(j ne briga!" Jezickova: Ali: „Saj ni mislila tako hudo, sodimo najbolje o njej!" Smešno! Sladkulja: Svet je hudoben, pa je, me ga ne morerno spremeniti — Jezickova: To pravim tudi jaz — Sladkulja: Vsak dan je videti to.... Jezickova: In zakaj naj se o leni ne govoriV Sladkulja: Zakaj neki ne? Toda tiho, tu prihaja, svetnica; zdaj bove videle — — Jezickova: Da, zdaj sepukaže! (Kordula vstopi). IV. p r i z o r. Obe: Dober veeer, dober večer, gospa Kordula! Kordula: Dober veeer: Ali Varna ni ljuuo sesti? (Sodejo — odnior). Jezickova: Lep veeer, nocoj! Kordula: (vlači besede): Da —- in niti ni Bog ve, kako toplo! Sladkulja: Ne, prav nič toplo — (Odnior: mod toni si poinigujoti Jozičkova in Sladkulja). Sladkulja: Kaj pravite o Pero- praskovihV Kordula: JazV zakajV nič; ti ljudje me prav nič ne brigajo. Sladkulja: No, jaz menim, da si povemo lahko pri vsem tern svoje mnenje o njih. Jezickova: Ali ste videla novi klobuk gospe kancelistovke? Kordula: Prav čeden klohuk! Sladkulja: Da, da, prav čeden klobuk ; pa je stal tudi 10 goldinarjev ! — Za kancelistovko ! Kordula: Jaz menim, da ji je mož gotovo dovolil, — sicer pa to ni inoja stvar — (Jezickova in Sladkulja so poglodujoti pri vsakoni odgovoru gospe Kordulo.) Sladkulja: Včeraj je bi'a pri Vas Kljunovka — stara klepetulja ! Kordula: Menila sem, da je go- spa Kljunova Vaša prijaleljica ? Sladkulja: Moja prijateljica ? hm — da — moja prijateljica že (ustano) s kratka, vidim, da se danes prav ne razumemo. Z Bogom, gospa Kordula, če- stitam na poboljšanju, a vse se mi po- zdeva, da Vam ni danes nič kaj prav ! Kordula (udano): llvala, gospa Sladkulja; nikoinur ne škoduje, če se poboljša. Sladkulja: O prosim, govorite sama za-se. (Na stran): Ta me ne bo več videla! (Odidc). Jezickova: Hvala Bogu, da se je pobrala! — Torej kako pa je kaj, ljuba gospa Kordula; kako gre z gospo- dom Gašparjem ? Kordula: Hvala za vpražanje, ljuba gospica Jezickova, njemu gre prav dobro. Jezickova: O, tako nisem me- nila; jaz sem hotela reei, kako gre Vam ž njim. Kordula: Hvala ! meni gre dobro! Jezickova: Tabrezsrčnazverina! Korduly.: Gospica, tega ne trpiin, da tako govorite o mojem možu; kaj tacega smem k večemu reči jaz------- au! — — in tudi jaz ne ! Jezickova (nužaljona): Lejte no, lejte! Kako se je čez noč spremenila gospa Kordula! Od kod prihaja to? Kordula: Vidite, gospiea Jezie- kova, to prihaja od tod, da sem pre- mišljevaje spoznala, da ni bila krivica vselej na Gašparjevi strani, ampak da sem mu tudi jaz krivico delala in tiste, ki so mi pritrjevale. (Konec prih.) stvena oblast svojo pozornost gotovo obrnila na razmere gori naštete, ki vla- dajo v bolnišnici usmiljeiiih bratov in v mestni ženski bolnišnici, v prvi vrsti pa na nevarnost, ki vedno preti najbližji okolici niesta Gorice in naposled deželi sami po bolnišnici usmiljeiiih bratov na njenem sedanjem mestu. Da se pa ta nedostatck odstrani, ne preostaje druzega nego da se neniu- doma prične zidanje že sklenjene de- želne bolnišnice. Ako pa se ne zidati deželna bolniš- nica in norišnica istočasno, kakor bi se imelo zgoditi vsled sklepa deželnega zbora od dne 4. maja 1900, potem pride dežela za sedaj in za bodoče ob ves gori omenjeni dobiček, kateri bi se do- segel z istočasnim zidanjein obeli zavodov in katerega izgubo mora tako uboga dežela kakor je naša, težko občutiti. Pravo katastrofo pa bi po mojem mnenju provzročil deželni zbor, ako bi proti vsakemu človeškemu dornnevanju takoj vsprejel predlog komisije, katero je v ta narnen sklical deželni odbor. (Konec prih.) Slepar? Kdo? Kdor hoče razumeti borbo, ki se bije med našo in „napredno" stranko v zjidevi deželne uprave za užitnino in uruge naklade, ne sme izpustiti izpred oči našega smotra in nasprotnikovega. Mi smo uverjeni, da bi nesla užit- nijia deželi v lastni upravi mnogo več nego potom zakupa in hocemo, da pride ta dobiček deželi t. j. ljudstvu v korist. Za svojo stranko ne iščemo nikakega, ne političnega ne drugega dobicka. „Napredna" je tudi uverjena, da bi imela dežela dobiček od pobiranja užit- nine po lastni upravi. To je priznal sam dr. Tuma na shodu v Vrtojbi dne 19. avgusta 1. 1.; to je priznala tudi „Soča", pišoča: „Tisti dobički cele dežele pa naj gredo rakorn žvižgat!" A najbolj jasno se razvidi pa to iz dopisa iz Bolca, v katerem pravi dopisnik v zadevi užitnine, da oni bi bili takoj za deželni užitninski urad, ako bi imeli Slovenci večino v de- želnem zboru. NasprotriM stranka se boji pa de- želnega užitninskega urada, ker bi imel po njenem mnenju „v e I i k o m o č i in upliva na krčmarje in mesarje inbi vdobil tako vod vis nost oni stan, kije temolj in opora „ n a r o d n o - n a p r e d n e1' sir a n k e, in o b enem stan, od katerega je odvisna bodočnost naše dežele". Ako odvzameä torej tej stranki užit- nino in druge naklade, spodbiješ ji sto- jalo in jo uničiš. Deželna režija bi ji bila smrtni udarec, to je njen predsednik brez ovinkov povedal na shodu v Vrlojbi. Za to je 3el tudi A. Gabršček sain k za- kupniku, mu razodel svoje misli o užitnini ter se izjavil, da oni so proti nameram deielnega odbora. Tu torej boi iz preprieanja za bla- ginjo ljudstva in dežele, tain za obstanek stranke, za eksistenco. Tu temelj — res- niea, tarn oporekanje in nasprotovanje naäirn dokaziloin in trditvam vkljub na- sprotnikovemu prepričunju, da so te povsem utemeljene in isttnite, iz strahu za obstanek. Zato operira tudi nasprotnik s psovanjem, pretenjern in takimi sred- stvi, katerih se poslužujejo le oni, kojim je naloga zagovarjati slabo gtvar proti svojemu bo.jšemu prepričanju. To mora poznati in vedno pred očmi imoti, kdor hoče dobro razumeti ta boj ter pravilno tolmačiti že nadpis „Sleparju naäega ljudstva" onih „So- činih" člankov, katere podpisuje Andr. Gabršček. Potem razume tudi, zakaj reži <3lan- kar s svojimi zobmi proti dozdevnemu dopisniku, zakaj stiče po njem, dasi gre tu za stvar in ne za osebo. In. ker misli, da ga je iztaknil med c. kr., na- miguje vladi, naj bi storila svojo dol- žnost, kajti on „svoboden državljan" ne trpi tega, da bi mu kdo drugi ugovarjal, posebno z raalogi in dokazili, katerih ne more ovreči. Takega drzneža je treba takoj izročiti policiji in ee bi bil c. kr., vlada ga mora — potipati. No k sreči jamči že ime člankarjevo zato, da nje- govi članki zgreše zaželjeni na men. Le tako je tudi razumeti, kako „.> mogoče, da trdi stvari, ki so naravnost smešne. V prvem članku piše namreč med drugiin: „Dr. Tumova naloga ni hila, da se je bavil s tem vpraŠanjern ter v kratkem času dognai vse to, eesar do danes šo nihce ni mogel dognati". No, čegova je pa naloga, da se havi z deželno užitnino, če ne lumova, ki je referent o užitnini v dež. odboru? Kdo naj se havi v prvi vrsti z vojnimi zadevami, če ne vojvoda? In koliko časa bi potrehoval ta gospod, da hi je dognai? Sam je priznal, da ga je nekdo že prvo leto, ko je bil odhornik, t. j. leta 1895 opozoril na eminentno važnost tega vpraSanja, a do sedaj je ni s*e proučil. V petih letih se da kaj sLoriti in izpe- ljati, posebno pa tedaj, če ima kdo tak „ organ izalorieen :alenti( kakor dr. Tuma in — dobro voljo. Čo hi hila na strani poročevalčevi ta. hi bil deželno užitninski urad že davno uveden in dežela ne bi hila sedaj trpela ogromne škode. Čemu eakati, da šele (inančni odsek in deželni zhor to urgirata? Iz tega se razvidi, koliko je vredna kost, na kateri gloda „Soein" elankar, da je bil meroda.jen za odžkodnino naši deželi konsum 1. 1899. lzvestno je tudi, da hi bila sprejela dežela lani že pobiranje užitnine v svojo režijo, ako ne bi bila zapreeila tega „narodno-napredna" stranka, s torn, da je prigovarjala krčmarjo, naj ne dado pooblastil dež. odhoru. In zelo verjet.no je, da hi bili državni poslanci goriški letos dosegli boljše pogoje v zadevi de- želne odškodnine, ako bi bili imeli po- trebnih podalkov za prve tri ali štiri meseee, koliko donašajo žganjine v lastni režiji. Taki so razlogi, katere navaja „Sočin" člankar v svrho, da bi opravičil svoje postopanje in drugih v zadevi užitnine. In ker nima boljših, zato pa meče okolu sehe a sleparji in jednakimi lepimi pridevki, zato maha okolu sehe kot hesen in vpije in kriči, da hi oglušil — davkoplačevalce. Tem potom ne pojde! Deželni odbornik dr. Tuma. Kot s o m i š 1 j e n i k a in so delo- valca sprejeli so ga naši med se ter poverili mu vse, kar so imeli. Kot s v oj e glavnež in vsegavedež spravil se je nad vse ter pokazal jim roge. Ti, ki so . mu pripomogli do vsega, so troti in lenuhi, on jedini delavec pod solncem in luno. Winkler, Tonkli, Abratn so proti teinu velikanu nicile, ki v 25 letih z vsemi druginii skupaj niso nič storili. Šo le on je spoznal hesodilo in pravi duh deželnih zakonov ter začel izvajati jih že v drugem letu svoje de- želnozborske vlade po svoje v na- sprotju z dotedaj nepretrgano in neiz- podhito navado. S kakimi uspehi, v kako veliko korist in z ado volj nost ljudstva, pričajo prepiri, ki so nastali za njegove vlado v majone vseh občinah po deželi, priča p i bili vsi elementi zbesneli. V nedeljo je poteni la sila prene- hala in mogočeje bilo deloma škodo pre- gledati. Vse poti so razdjane po županijah Trnovo, Dreženca, Libusnje, Idersko, Livek. Kobarid. Kred. Sedlo in Breginj. Na Iderskem produ je tudi pol Sočinega branu izginilo. Mladi cestni odbor kobariški je v posebnih stiskab in ne ve. kdaj bo vse to popravil in poplaeal, kar je skode samo na okrajnih eestah. Politični pregled. Štrajk ital. istersklh pnslancev. ltalijanski lisli in lisfiči, ki izhajajo v Trstu in v Istri, so se jako hudovali, da je bil isterski deželni zbor letos skli- can v Koper in ne v Poreč, kakor je bilo baje vže določeno. Že 17 t. m. so ye imeli sniti ilalijanski poslanci v Trstu, da se pomenijo, kako stališče naj bi zavzeli proti temu, da je sklicala deželna vlada deželni zbor v Koper a ne v Pored To zasedanje pa je bilo odloženo na dan 20. t. in. predpoludne namreč na dan sklicanja deželnega zbora. Vse je bilo radovedno, kaj bodo skuhali in kaj ku- hajo ti ljudje, in v resnici so nekaj sku- hali. Ko se je sešel v četrtek deželni zbor v sejo, h kateri so prišli italijanski in hrvatsko-slovenski poslanci in je de- želni glavar pozdravil zbrane samo v italijanskem .jeziku, a vladni zastopnik namestnišlveni svetovalec Fabiani v ita- lijanskem in hrvatskem jeziku, je precital deželni glavar dopis, v katerem mu je bilo naznanjeno, da se skliče deželni zbor isterski v Koper; na to pa vstane predsednik kluba ital. poslancev, preeita neki protest ter zapusti dvorano, kakor so seveda slorili tudi vsi ital. poslanci. Üstali so v dvorani torej le dež. glavar, vladni zastopnik in hrv.-slovenska dežel- nozborska manjsina. Deželni zbor je postal vsled tega nesklepčen in morali so seveda vsi iti — domov. Torej nekaj originalnega, da v e č i n a štrajka ! Stvar postaja zanimiva; sicer pasniomed med zadnjimi, ki bi bili Lega miieuja, da bodo Labi popustili, a.mp.ik prepričani smo, da popusti — vlada. Jako drago bi nam bilo seveda, ako bi se varali. Cesar v Slavoniji. 0 priliki udeležbe jesenskih vo- jaškib vaj na Ogerskem in Hrvalskem se boče pnmuditi Nj. Vel. cesar tudi neJuij dni v Slavoniji in sicer v Doljnem Mi- holjacu. To se bode zgodilo v času od 10. do 13. septembra. Za to bivanje ce- sarjevo v Slavoniji se že delajo najob- sežnejše priprave. Domače in razne novice. Dncvni rod V. seje deželnega zboia dne 24. junija 1901 ob f). uri pop. — Vladni predlog, da se raztegne pogozdo- vanje Krasa tudi na polit. ok raj lolminski in na nektere občine kanalskega okraja. 1. öterneljevanje predloga dr. Gregor- čič-a o ukrepih proti požkodbam vsled povodnji v tolininskem okraju. 2. Ute- meljevanjo predloga prof. Berbuč-a za- stran imenovanja odseka za preiskavo razmer na tuk. gimnaziji in re^ki. 3. Utemeljenje predloga prof. Berbuč-a o letnem drzavneni prispevku deželnemu solskemu zalogu. 4. Utemeljenje predloga g. Verzegnassi-ja, da se odpomore Fur- la niji, poskodovani po povodnji. 5. Pra- šanje za pooblastilo postopati proti ne- keinu poslancu. Poročilo dezeluega od- bora. 6. Zakon o občinskih taksah. 7. Zakon o uvrstitvi nekaterih cest. 8. Izbris zastanka pok. dež. računarja A. Jeglič-a. 9. Računski sklepi za I. 1900 po dež. odboru oskrbovanih zulogov. JO. Pri- spevki davč. občini Kamnje za obrambena dela pri Soči. 11. Stalni letn) prispevki šolskim zavodom ,,V. Frinta" in „Šolski Dom". Siiirtna kosa. — Zopet je zadela naš narod težka izguba. Kakor blisk se je razširila v torek novica, da je zadet od kapi, umrl v Ljubljani g. Ivan A bra m posestnik 'in trgovee z lesom v Trstu v dobi Sele nekaj nad 50 let. Minuli ponde- ljek se je mudil po opravkih v Ljubljani. Zvečer je bil skupaj s svojim prijateljem nadporoenikom Knavsom. Po 10. uri sta se ločila na Šcmpeterski cesti in Abram je odšel po kolodvorskib ulicah. Pred mestno kopeljo pa se bkratu zgrudi na tla. Ljudje so ga našli ležati onesvestelega ko mu je še hi la žila. Prišel je nag'lo zdravnik, ki je konštatiral mrtvoud, med tern ko so ga prenesli v bolnišnico, je pa že izdibnil. V četrtek zjutraj so ga prepeljali iz Ljubljane v Trst, kjer je bil jako veličasten pogreb z juz'nega kolo- dvora na tamosnje pokopališče. Kajni Ivan Abram je bil sin spo- stovane družine v Tupeljčah pri Šta- njelu na Krasu, a sam je bil najvzor- nejši rodoljub. Bil je devet let načelnik tržaške branilnice in posojilnice ter je mnogo pripomogel v to, da se zgradi v Trslu ,.Narodni Dom". 0 tej nesreči poroca „Slovenec1' mej drugem to-le: Zdravniki so izjavili, da je g. Abram pal na nos in da mu je kri sapnik zalila. Iz Trsta došli njegovi sorodniki so izjavljali, da je g. Abram uro in v<;rižico navadno nosil pri sebi. Ako se v 'J'rstu ne bo dobilo ure, tedaj mu je kdo uro iztrgal ali pa ga je celo napadel in ga sunil, daje potem g Abram tako nesrečno padel. Poeivaj v mini, blaga duš5a, tvoj spomin ostane mej Slovenci neizbrisen — V pondeljek po noči pa je umrl v Ljubljani zelo nadarjeni slovenski pesnik Josip Murn-Aleksandi-ov v dobi še le 21 let. Živel je v revščini in umrl na susici. ProiV-sor Viktor Hežek nadaljuje pi-(ulavanje o našem pravopisju zlasti v izreki trdega 1 v knjižni slovon.ščini dne 4. julija t. I. ob 11. uri dopoludne v či- lalničin dvorani. Gostje dobrodo.šli. Vprasanjc* deželm* iiorisnii't». — Tu vprašanje postaja pri nas pereče in je tudi velikanske važnosti. Pa ne samo vprašanje deželne norišnice, marveč tudi vprušanj«; deželne bolni^nice, katera ni nič manj, ako ne še bolj potrebna kakor deželna norišnica. Zato pa se ogla^ajo gospodje zdravniki po listili in brošurah, da zagovarjajo vsak svoje mneuje ter svetujejo, kaj hi bilo boljše in koristnejše za deželo kakor tudi, kaj da hi bilo naj- umestniše glede zgradbe naših deželnih zelravstvenib zavodov. Kakor kaže na^ uvodni članek, katerega spisuje deželni poslanec g. dr. Aleksij Rojic, ima on, govoreč o zidanju nažih deželnih zdrav- stvenih zavodov, pred očmi dvoje mo- mentov t. j. zdravstveni in pa okonomicni moment z ozirotn na jako skromno gmotno stanje naše dežele. On hi hotel ta dva momenta združiti tako, da bi bilo pre- skrbljeno kakor zahtevajo sedanje raz- mere za ozdravljenje na telesu in na duhu bolnih deželanov, hotel bi pa tudi, da bi se to tako oskrbelo, da ne bi na- ložilo deželi in ljudstvu takih žrtev, ka- terih bi ne moglo prenašati. Dr. Pontoni pa je izdal brošuro, v kateri govori le o norišnici. On bi hotel, da zgradi naša dežela norišnico po najvišein vzoru takih zavodov, kar nic oziraje se na ekono- micneraz'nerena^edezele.Te dni smočitali te dni, da je umrl v Moskvi nek ruski grof, ki je zapustil vse svoje ogromno premoženje znašajoče približno 106 mili- jonov kron, za bumanitarne zavode. Ako bi imela nasa dežela lakega mecena, po- ti'in bi seveda vsakdo z navdušeujein po- zdravil dr. Pontonijev načrt, ter bi se dal sezidati pri nas zavod za umobolne po paviljonskem in kolonijalnem zistemu. da bi mu ga ne bilo para na svetu. Ker pa pri nas mecenov nimamo, in simora dežela iz svojih skromnihsred- stev napraviti sama sicer jako potrebne zdravstvene zavode, ni drugace nego da se ideali nekoliko skrčijo ter da pridemo do tega, česar n e o b h odno p o t r e- bujemo. Naš deželni odbor je po na- logu deželnega zbora kupil kakor smo že večkrat povedali, ob žempeterski cesti zemljišča obsegajoča 26 oralov s prvot- niin namenom, da se lam sezidajo deželna bolnišnica, norišnica in hiialnica. Dr. Pontoniju pa ne zadostuje la prostor ne z ozirom na njegov obseg, ne z ozirom na njegovo lego kakor tudi ne glede njegove kakovosti niti n e z a samo n o r i ž n i c o. Vsled tega se ni mogla komisija, ki je bila izbrana v ta namen, da i^tudira vpra^anje glede zi- danja naših zdravstvenih zavodov, in katere clan je bil tudi dr. Pontoni, ozi- rati na njegove predloge. Ako pa se jo z dr. Pontonijem kot clenom te komisije nekako čudno postopalo in se je, kakor on sam toži v svoji brošuri, nekaj skle- nilo, ne da bi bil on navzoč pri skle- panju dotičnega ožjega komisijskega od- seka, to je pač druga stvar, ki nima z bistvom današnjegaperečegavprašanja nič skupnega, ki pa žal dokazuje, kako samo- oblastno v naši deželi nekaterniki s a rn i vladajo. Da so pa usodepoln e posle- dice samooblaslnega postopanja, ima dr. Pontoni popolnoma prav. To nam kaž(» gorisko mestno pokopališč<», na katero se on v svoji brošuri tudi sklicujt;. Ko- liko seje trudil dr. Rojic leta 1882, ko je bilo naslalo pereče vprašanje glede premestitve mestnega pokopališea in je slo za to, kje naj bi se kupil potreben prostor za novo pokopaližče ; kako od- ločno je on nastopil v časopisju in v bro- surah proti temu, da se je kupil prostor za novo pokopališče, na katerem se isto zdaj naliaja. Seveda mesto upoštevanja njegovih nasvetov in njegovih resnib svaril žel je dr. Rojic takrat zasramo- vanje in zasmehovanje celo od svojih lastnib kolegov, ki so mu očitali, da ni- adlo nad 20 cm. novega snega. Pri nas pa je bilo le nekoliko hladneje vreme. Ilealka v Ii1.ri.ji. — Naučno nii- nisterstvoje dovolilo, da ustanovi idrijska občina na svoje stroške spodnjo realko, odobrilo učni načrt za ta zavod ter pooblastilo deželni šolski svet, da ot- vori prvi razred pričenši s prihodnjim šolskim letom, ako bodo pravočasno izpol- njeni vsi pogoji. Orilikovuuje slovenskega pevcn. Naš rojak dvorni operni pevec Fran Nav.il (Pogačnik) je imenovan c. kr. komornim pevcem. I>or oliiiliu» volitve v občinski svet trzaski. — Dne 14. t. in. je bilo v III. volilnem razredu v Trstti treba vo- liti jednega poslanca ozir. obč. svetnika. Od 3600 volilcev jih je prišlo na volišče 617. Kandidat progressove stranke Dr. Depiera je dobil s>J 7 glasov, mej temi glasovi pa jo bilo nad 200 mag. uradnikov. Koinuuska sola v Istri. — Islrski dež. odbor pozivlje c. kr. istrski dež. šol. svet, naj takoj stori korake za ustanovitev romunsko Sole v Sušnjevicab v Istri. Za 17.000 slovanskih olrok pa istrski dež. odbor niina novca! Družbinsko potovanje „Slov. planin- skega društva' v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno. Po naročilu občnoga zbora stopa odbor „Slov. planinskega društva"1 pred slovenski narod s projotkoin skupnoga potovanja v Dalmacijo, C'lrno goro, Her- cegovino in Bosno, ki bi se naj izvrsilo v dobi 10 dni od 29. avgusla do 7. scp- tembra t. 1. Odbor si je prizadeval, da sostavi zanimiv vzpored in promotri denarno vprašanje. Ko je potrobne (e priprave dognal, vabi odbor s tern Slovence in Slovenke, da se zglašajo k udeležitvi pri tern potovanju. Prvo veliko polovanjo je to, ki ga pripravlja sedaj „Slov. planinsko društvo" v S. letu svojega obstanka. Da se je iz- bralo kot cilj prvemu društvenemu poto- vanju slovanski jug, more vsakdo tern bolj odobravhti, ko se odlikujejo ravno Dal- macija, Crna gora, Hercegovina in Bosna po tolikem prirodnem krasu, da sluje izlet v te dežele žo dolgo kot jeden naj- zanimivejšib. Potovanje po morju pre- vlada v potnem vzporedu, kliče za to po skupnosti, ki bi jo družila prijateljska vez na ladji. Za potovanje po uiorji najamemo poseben salonski parobrod, ki popelje izletnike do najlepšega, česar ni smeli prezreti pri obisku slovanskega juga. Na koprnem preskrbi planinsko društvo vo- zove in vlake, isto preskrbi tudi že v naprej prenočišča in brano, tako da no obteži posameznega izletnika nikaka skrb in mu bo marveč le uzivali ob priskrb- ljenih udobnostih in radovati se krajev, ki mu jih pokuže vsak dan novo obilico. Stroške potovanja proračunil je odbor vsega skupaj na 240 K in so v ta znesek vracunani vsi izdatki za vožnjo iz Trsla počenši po morji, po železnicab, z vozovi in pa za hrano brez pijače, vračunana so prenočišča, vstopnino, na- pojnine in vodstvo ves čas potovanja tja do Zagreba, kjer se družba razide. Izlet ob takih najnizjib stroških omogoči le zadostno število izletnikov, to je 90 in pozivlja za to odbor vsako- gar, ki bi bil voljan, posetiti dezele juž- nih naših bratov, naj se javi „Slov. pla- ninskernu društvu" do 20. junija. Do 3. julija je vposlati «Jruätvu 80 K preduje- ma, ki se vracuni izletniku na dobro. Predujem zapade pa društvu v korist. ako odstopi priglašenoc in ni izkazal, da mu brani le neodložljiva ovira, udeležiti se izleta. Oslalih 160 K je vplacali dru- ätvu najkasneje do 15. avgusta. Ker jo največje število izletnikov, ki se jib sprejme, 90, svetuje se, naj se vpošljo oglase čim preje, ker se na oglase, se- gajoče čez to število, ne bo moči ozirati. Za primer, da ne pride do izleta, se vine, vposlani denar. Objavljajoči v nastopnern nadrob- nejši vspored potovanja, želimo, naj bodi prvo naše drštveno potovanje vsem ude- ežencem v korist in veselje, narodu našomu pa v dostojno reprezentacijo v tujini. P r o g r a ni p o t o v a n j a: 1. dan. Od- hod iz Trsta ob 7. uri zjutraj. Vožnja ob obali Istorfiki v Pulj, kjer si ogledamo prvo avstrijsko vojno luko. — Obisk Ma- lega Lošinja najvažnejšcga našega zdra- višča na jugu. U. dan. Zadar. Oglcdovanje mesta. Vožnja v Šibenik. Z maliin parobrodom po Prokljui skem jezeru v Skradin (Scar- don n) in potem k slapovom Krke. III. dan. Trogir (Traun). Ogledovanje tega glede benečanskib stavb najvažnej- sega mesta v Dalmaciji. Vožnja skozi divni Kažtelanski zaliv (Jette Castello) v Spljet. Ugledovanje mesta, osobito \n sve- tovnoznarnenite Dioklecijanove palace. Z železnico v izkopano rimsko mej;;i.j;uijii. „JNsarodna Jiskarixa" v (Jopiei ulica Vetturini 9. Ilijada. Pov jst slov. mladini. Prosto po Homerju pripoveduje ANDREJ KRAGELJ. S tuliuačem važncjših osebuili ir.^n ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20vin. več. Vez aa v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. Dobiva se v „Narodni Tiskanii" v üorici, pri knjigotržcili Pallichu v (joiici n;i Traviiiku, pri Scliwcntnerjii v Ljiil>lj;mi in I;li)riji)iiu v Kranji. I Jakob Miklus, | li'govec z lesom in opeko, zaloga ' pohi.šlva, rakev (ti ug). vinskih po- l sod, sliskalnice za vino in sadje I vsake velikosti, kakor ludi kral- kočasuih iger slovenskih „IWari- I jaiiic1' t. j. liunih in trpežnib miz iz tidega lesu, ki iinajo | ztiotraj tro- ali stiridelno keg- I Ijisce z vrlenci in k(?gljavnicno blagajno po najnovejši sestavi. za I krcmai-je. zasebnike itd. I v Pevrni, ' za Soškim mostom, p. Gorica, | priporoda p. n. obcinstvu svojo * bogalo zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke | cene. . ^BM^ **l^ ^B^>k JL JNIk ^Bi^ ^"^ Tiskovine za prošnje v dosctjo brezobrestnih posojil vinogradnikom iiua v zalogi „N a r o rt ii iJ t i s k n r 11 a.'* Knjif;a „\aši naiMKlni Ri't'lii" se dobiva v „Narodni tiskanii" v üorici in i>ri knjigotrzcu g. Likarju. V nobeiii slovenski liiši ne bi smela manj- kati ta knjiga, iz katere se moramo učiti, kako ži- veti res slovenski in kako se o^ibati narodnili grehov. Has sedanje volitve po obinejnili slovenskili pokrajinali so /opet poka/ale, kako potrebni smo še narodnega ponka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si ju! Cena knjigi je 50 vinaijev po pošti 5 vin. več. rf i) uklavtimi v duhreni slanu se odda z-d 200 kron. Kje, pove ured- nislvo. Pn;"'**t. Železnato vino malokrvnosti lekiiinai-ja (.1. 1* i r <• o 1 i v Ljubljani, ilvDi-n. /;ilo/.nika i\j. SvHosti paprža. po anali/.i ji(is)). profi'sor.JH I'Vcsi'iiins v WicrfbadiMi-u &L. »ma v seiii 9O'(rat veČ železa «mp----------------*"^----------------------- kakiir »Irnjia jx» rcklaini nt'/.aslii/.iio slovcfa ('liiiia-xclc/nata vina, kalcia ccslo niniajo vcr žclt'/.;t v riclji. kakor vsako ccno naiui/no vino. Vslcil tcffji najv«'čj<' jamstvo za izriat- nost Li'fia vina pri liialokrviiih, iicrvoznili ali vslcil linlivjii nslahrlih oscbali, kakor Imli šc posrlmo pri hlcdih, slalx»tilill in holchavih oti-ocih. l)(j|)iva se v st»ikl('iiii"ili po pol litra v (ioriri pri g. Ickarnarjii* (i i ro n c o I i. — Zu- iwinjt' nai-ocb(! proti pov/.ct.jn. Ill Anton Pečenko Vrlna ulica 8 <-osilja po žele/.- iiici na vso kraje avslro-egorske monarliije v Siiiliti od 5G litrov naprej. Na zahtevo požilja tuili u/.orco. Cene zmerne. Postrexba poitena. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67 pruvzeuia vsa zidarska dela po naj- nižji ceiii. — Njirocena dela se lično izvršujejo. Odlikovana kleparska delavmca Artur Makutz v Gorici QZka ulica St. 1. — Via Stretta St. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrstne in trpcxiie škropllnieo proti piTonospori, (prenovljene po Vormorelovi scslavi). llakor je trd in svctol. Zalislko (valvole) se more labko proinonili. — Skropilnica jo sestavljcna priprosto in tako, da škropi labko na tri naeine [>o volji škropilca. H4gr €1ena Je xelo nizSia. ^$0$ Si>r<'j<'iuljc v popi'iivo irj v itrcuuvljeiijc škropilnice raznih sjsteinuv in postreže v popolno ziidovoljnosl, stnmke. mmi Priporoča tudi stroje za žveplanje sodov iz cinkaiK^ga železa, pripravo za obvarovanje vina prcd plosnobo in cikanjc in pri tocenju iz soda (kan), ine- hove za žveplanje grozdja raznib sislernov, cevi iz gumo za vsakovrstne Skropilnice. — SpreJLMna vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja Stre- lovode itd. itd ^B^^^P^V^^p ^^^^n vBTv ^^^^™^Bn TUT^^^^vl was ^n ^H^^H Tvrdka I. Drufovka, Gorica tovarniška zaloga usiija, podplatov in tovariui mulplatov naznanja d» »eje 15. i. m. preselHa sTravnska St. 5 v lnstiio liišo v Gosposko nlico hiš. štev. 3. (nasproti ,,Monte di Pieta".)