IH. StnUb. I UH, I M B. HRdl BB. XII. IttO. •Stovtmki Narotf" vclji: ▼ Lizani at dom l. . Yt— pol teta ., •*•*«.*•<• , M — četrt leta . . # . *.?. » 6-— četrt leU • ;•».«'•**■*• . 5*50 ■a mesec....... 2*— na mesec .". . . . . 1*90 Dor>m na' se frankiraio. Rokopfet se ne vračaj©. Vr*dai*t*o: KnafUnra mllea tt S v nrttličju levo\, teltfoa «. 34. lnerati veijajo: petero&topna petit vrsta za enkiat po 14 vin., za dvakrat po 12 vhl, za trikrat ali većkrat po 10 vin. Parle tn zahvala vrsta 16 vio. Poslano vrsta 20 vio. Pri ve$St inaeaajah po dogovora. Upravništvu oaj se po&iljajo Mfočnine, reklamacije, inserati rtcL to c administrativne stvari ■ FMftJMiM ifttrtfea vttfa !• Timar)«*. ——— Ni pismena naročita brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozira. „tarataa tlakara*« !•!•!•■ tL ai. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 2*— ćelo teto.......K 3O— StrMeta" IIIf I|!C|l * I 650 za Aip*riko in vse druge dežele: na mesec •:••'•'• » 2-30 ćelo le\t» ... • . - K 35*— Vprašanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vprmwmištro (spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica: St. 5 telefon st.85 Razgovor z dr. Rybaf€m o ukatBPih voznih vprašanjih. PoroJevalcc češkega dnevnika Samostalnost* je imel z drž. poslancem dr. R y b a f e m razgovor o nekaterih važnih in aktuelnih vpra-šanjth. ki se tičejo pred vsem nas Slovencev. Iz tega razgovora hoče-i navesti le nekatera važnejša me- -j.. Na poroćevalcevo vprašanje, Vakšno stalisee zavzemajo Slovenci 'n njihovi poslanci napram nacrtu vlade ustanoviti pravniško fakulteto pri italijanski trgovinski soli v Trstu, je odgovori! posL dr. Rvbaf: Faktično ne vem, je-li resnica. da mia vlada tak nacrt. Dobil sem vsaj od nekaterih strani zagotovljenie. da rnenjena vest nemškega lista ni prišla iz vladnih krogov. temveč iz kromov italijanskih klerikalnih poslan-cev in je bila izpuščena v svet kakor ballon d. essai. Morda je to v resnici ballon d* essai. Morda je to v resnici delo, kaksno staiišče bi napram temu zavzeli Nemci in drugi krogi. Jaz sam pa ne verjamem, da bi imela vlada v resnici tak namen. kajti Nemci so proti vsakemu nenemske-mu višjemu učilišču iz strahu, da bi ■x> itaL univerzi prišla na vrsto ukrajinska in posebno druga češka v Br-nu. in slovenska. Mi bi v resnici prin-:ipielno privoščili tuđi Italijanom univerzo. kakor želimo vsakemu narodu višjo izobrazbo, toda za nas je to obenem taktično vprašanje: Če bi naj mi glasovali za to. tedaj bi bil naravni predpogoi. da bi se dale tuđi nam vse sole, ki nam po zakonu gredo in posebno tu v Trstu.« Na vprašanje, je - li je mogoč sporazum med Slovenci in Italijani, je odgovoril dr. Rvbaf: »Ne verjamem, da bi bil v bližnjem čas tak sporazum mogoč ... Tuđi ne verjamem. da bi Italijani hoteli tak sporazum, kajti glavni predpogoj takega sporazuma bi mora! biti. da dobimo sole, posebno tu v Trstu, kajti Italijani se boje. da bi ravno to šolstvo. do kateresca imamo popolno pravico, precej otreslo njihovo pozicijo.« Na opazko poročevalčevo, če bi morda Slovenci kot pogoj stavili tuđi reformo deželnega volilnega reda. je rekel dr. Rvbaf: »Kar je za sedaj dosegljivo, smo v bistvu že dosegli, proporcionalne^a zastopstva nam pa vlada ne da. Od tega svojega Mali- šča proti proporcionalnem zastop-stvu je vlada odstopila le na Kranj-skem v prospeh klerikalnega go-si-odstva.« Na vprašanje. je-li v doglednem času pričakovati. da bo ijuJstvo samo povzročilo pad klerikalnega gospodstva, je odgovoril poslanec: ^Žalibože, zazdaj še ni upania na pa-dec klerikalnega gospodstva na Kranjskem.* Dr. Rvbaf je v svojem nadaljnem razgovoru soglašal s po-ročevalčevem nazorom o potrebi onerci^PCi^L'C JvV :* ' Vranjskrn ljudstvom in neposrednih stikov z ljudstvom. Govorila sta nato še par besed o vprašanju, ni-li sedanja situacija na Kranjskom posledica maih-ne napake kranjskih naprednih vrst, ter bila oba mnenja, da ta informačni razgovor ne spada v javnost. Glede enakopravnosti v avta-nomnih uradih je dr. Rvbaf pripom-nil: »V jezikovnem oziru ra^merc se nišo tako slabe kakor šolske razme-re. Tuđi magistrat mora toliko respektirati našo moč. da sprejema slovenske dopise in v občevaniu ura-dov 5T strankami se ozirajo na slo-venščino. kakor drugače z ozirom na neizpodbitno njeno opravičenost in neizojdibnost sploh drugače ne more biti. vendar nam mora pa predvsem biti za naše šolstvo. V tem je naša moč. Brez sol je jako težko braniti našo pozicijo v Trstu.« NI vprašanje. so-li v Istri raz-mere za slovensko narodnost i!£od-nejše. je dokazoval posl. dr. Rvbaf potrebo slovenskih sol s tem, da se tuđi v sv. Luciji. nedaleč od Portoro-se. ravnokar ustanavlja slovenska šola in da se bo morala tuđi vlada odločiti plačevati na privatnih šolah slovenskih T5 učnih moči namesto dosedanjih desetih. Glede vpliva češko - nemškega sporazuma na ostale slovanske narode je dr. Rvbaf rekel: Beck je rekel, da se ne more narodnostnega mira v ćeli državi obenem izvesti. pač pa provinzweise- Vendar pa misliin. da, če hi bi! zazdaj sklenjen mir edino med Nemci in čehi, hi to ne imelo ugodnih posledic za ostale Slovane, kaiti Nemci bi se * krep-Ifeni s tem, da hi postale ntiho\ . moči na severu proste, težko dali prisiliti do tega. da hi nam kaj dali. kar hi pa morali napraviti, če hi r>i! mir sklenjen med Nemci in vsem i Slova ni. < N;lKfL' razgovor se je sledeče •i 'PSP**"1" razvilrc>\r »A navzlic temu postopanju vlade, gospod poslanec. navzlic temu, da protežira le vaše nasprotnike, gredo nekateri vaši zastopniki vendar z njo in če ji oponirajo, delajo to le z veliko rezervo.« »Mi nikdar!« je rekel dr. Rvbaf. »Olasoval sem tuđi jaz sam proti brambni predloži! Drugače se-veda nastopajo naši klerikalci. Tem je vlada zagotovila gospodstvo na Kranjskein in zato ji delajo tuđi oni vse mogoče usluge.« »In bodete, gospod poslanec, vi s svojimi sodrugi glasovali jeseni tuđi proti novim velikim davčnim predlogarn?« »V tem oziru se še danes ne more nič gotovega reci. Ne vem, kakš-na bo situacija jeseni in kak bo definitivni obseg teh predlog.« »Toda ali bi glasovali samo tako brez vsega za te viadne predloge, ne da bi morala tuđi vlada nekaj učiniti za slovenski narod?« »Seveda. bi morala prav gotovo ustreči našemu narodu v pravicah, ki mu gredo.« -Predvsem torej, kakor ste že rekli, gospod poslanec, bi vam morala sposredovati pravic v šolstvu?- »Ha!« je odgovoril dr. Rvbaf. »Toda ali bi mogla tuđi tukaj — v Trstu — vlada tuđi proti odločne-mu odporu Lahov učiniti nekaj v resnici odločilnega za slovensko šolstvo ali bi se morali pa morda sami pred tem z Lahi o tem dogovoriti?« >O, vlada sama bi tu mogla mnogo delatu le če bi v resnici hotela!* je rekel dr. Rvbaf zelo odločno. »Dokaz temu je, da je Nemcem dala vse vrste sol in to brez ozira na od-por in nasprotovanje Lahov.« »Toda zato hoče vaše slovensko učiteljišče z ozirom na Lahe preložit iz Gorice!« Dr. Rvbaf je odgovoril: »Tuđi ta nemška vest še ni av-tentično potrjena. Možno je sicer, da je kak minister tako mimogrede go-voreč s kakim italijanskim ministrom skušal med Italijani vzbuditi kako nado, da bi jih umiril glede zavlače-vania v vseučiliščnem vprašanju ali da iim je nekaj obljubil, toda od take obljube do uresničenja je včasih zelo daleč!« In dr. Rvbaf je končal s smehl jajem: »1 oda kaj so že vse avstrijski ministri obljubili... in kaj so od tega izpolnili?« Fo smrtni obsodbi. Pet sodnihov, a nobenega človeha. V Zagrebu, 12. avgusta. Obsodba, ki je bila danes proglašena v dvorani sodnega stola, je bila znana med časnikarji že v sobo-to. Vsakdo. ki je količkaj poučen o naših modnih razmerah, je po onem »znanstvenem« mnenju psihijatrov vedel, da se bo izrekla smrtna obsodba. A vendar je obsodba vse osup-nila in silno pretresla dušo vseh slo-jev v Zagrebu. Oni nesrečni »psihijatri« so morali Jukiću priznati plemenite motive: proglasili so ga za idealnega al-ternista. napravili so ga za heroja.samo da ga laglje izroče v roke krvnika! Ona obžalovanja vredna omeje-nost državnega pravdnika je šla ćelo tako daleč, da je dokazoval. kako zelo pametno je Jukić vse zasno-val in izvršil, da je prav v tem poka-zal svojo pamet, ker je streljal — na Cuvaja. In na tej podlagi si je petorica sodnikov olajšala vest in proglasila smrtno obsodbo. Ker pri nas nimamo porote, Gaje v takih slučajih samo ena ustanova žarek nade: obsodba mora biti s o g 1 a s n a. Čim bi samo eden izmed sodnikov votiral proti, bi ne mogla biti izrečena smrtna obsodba. Zato je bilo zelo mnogo naivni-kov, ki so mislili, da se bo \renuarle našel eden. ki bo imel toliko duše, da bo vlozii proti smrtni obsodbi svoj veto. Toda zaman je bila vsaka nada. Sodili so sodniki, ki nimajo srca in ne vesti. Po obsodbi je eden izmed naših odličnih juristov o sodnikih lakonič-no izrazil to-le rnnenje: »Pet sodnikov, a nobenega člo-veka!« Da, v tem stavku je izrečena vsa kritika te m take obsodbe. Vaš dopisnik je vam gotovo že včeraj telefonično sporočil, kako burno se je doigral finale onega pro- cesa, meni dovolite, da vam javim samo neke podrobnosti. Zagrebška sodna dvorana je postala poslednjih pet, šest let v resnici neke vrste parlament. Sabora nimamo, a mesto tega se vrste in množe politični procesi. Vse, kar se more sedaj slišati na Hrva-škem o politiki, se je zateklo v sodno dvorano, v zapore sodnega stola. Včerajšnji dan je pokazal, da komisarijat niti najmanj ni zlomil od-porne sile naše družbe. Nasprotno! Nehote mi prihaju na misel »veleizdajniŠki« proces. Dasi takrat ni bilo komisarijata, dasi se je takrat lahko svobodno pisalo, vendar so bile takrat razmere mnogo straš-nejše, neznosnejše, kakor so danes. Takrat je namreč obstojala stranka, ki je aplavdirala onemu po-litičnemu procesu, stranka, ki je iz prepričanja »dobavljala« državnemu pravdniku »svedoke<-, kakršne je sam hotel. In takrat se je z zagovorniških klopi prorokovali današnji proces. »Veleizdajniškemu procesu« bo sledil proces, v katerem bodo obto-ženi Hrvati!« tako so takrat govorili zagovorniki. In uresničilo se je! Sedaj hvala bogu na Hrvaškem nihče več ne dvomi o tem, da imajo ti procesi svoj poseben namen. Sedaj se niti najmanjša strančica ne da več. izigravati proti svojemu rodnemu bratu. Zato vlada sedaj v naši javnosti popolna enodušnost, idealna sloga v vseh stranka h. Suspenzija srbske cerkvene av-tonomije je ćelo složila obe dosedaj na nož se pobijajoči srbski stranki: samostalno in radikalno. Dasi je torej bila danes izrečena težja obsodba od one v »veleizdajni-škem« procesu, vendar so sedaj razmere mnogo boljše. Mi smo moč-nejši! Zanimanje za proglasitev obsodbe je bilo v Zagrebu kolosalno. Najpreje je mislila policija, da bo za-dostovalo, ako napravi kordon okrog sodnega poslopja. Toda kmalu je bila prisiljena pomnožiti te kordone, ker se je zbirala vedno večja množica pred sodno palačo. Končno pa so orožniki ter redar-ji pešci in okonjeni zaprli ves pro- LISTEK. Sčetine. (Kmetamarija.) L »— in potem, gospodična, vidite, tako rad bi vam govoril o člove-ku, vidite, ki trpi in je poln zaupanja v življenje. Pa življenje ga ne razume. Išče in bega, hrepeni po nekom, ki bi ga razumel...« »Kaj vas nihče ne razume? To-J liko prijateljev imate!« »Ah, gospodična, pa ni onega v njih, vidite, onega, kar bi se tako po-poinoma strinjalo z vsem mojim Ču-tenjem in mojim potenjem.« »Da. Ljudje smo različni, res je. Jaz, na primer, hočem crno obleko, pa mi oporeka prijateljica na vse načine, češ. crno je za stare ljudi — in ne za mlade. In vendar bi tako rada, da bi razumela, da je crna oble-ka tuđi za mlade.« »Ah, gospodična, kaj ne — in to nas boli! Vidite, jaz bi pa hotel, da bi me kdo razurnel, da so crne misli tako težke in grozne.« »Misli — pa Crne? Bežite no!« »Gospodična — pa vsaj vi. AK bi me res ne mogli vsaj nekoliko razume ti?« »Saj crnih misli ni! — Misli — ha — ha — saj nimajo barv! — Komični ste, gospod, komični! — Da z bogom!« In gospodična je stisnila muf pod brado in se zvonko zasmejala šega-| vemu gospodu. >Crne misli — haba.« IL »Koliko let ste stari?« »Stirideset.« »Kaj vraga? Stirideset — in brez službe! Lenuh potepeni! Kaj niste imeli dosti časa, da bi si bili poiskali službe? Seveda. ne ljubi se vam delati, takim - le potepuhom! Fej! —« »Gospod, gospod, saj bi bil, pa ne dobim ničesar.* >Seveda — ne dobim! — Kdo bi vam veroval kaj takega! Delav-cev primanjkuje dandanes! — Razumete!* »Gospod imam trganje po vsem telesu. ne morem dobiti take službe, lahke.^ »Kaaaj? — Trganje? — Ne-sramnež! — Da si le upate imeti trganje! — ćlovek v vašem stanu. Ha, smešno —, trganje! — Zapišite: pet dni zapora zaradi potepanja!« Gospod sodnik si je vsled prevelike delavnosti obrisai tolsti obraz... HL »Tako. mala, vidiš. Tn dobiš obleko. tu čevlje. Pa — čakaj še malo. Veš. kje je prodajalna? — Torej veš. Dobro. Prinesi mi, kar je napi-samo na tem tistku!« Otrok odide. Cez nekaj časa se vrne. »Nisem d - d - dobila.« »Kako to da ne?!« »Sem — vse — iz - izgubila ;z r - roke.« »Tuđi denar?« »Tu - di.« »Ah, moj Bog, moj Bog! Taka ne-rodnica! Moj denar — dve kroni! — Pa kje. kje si izgubila?« »Ne vern. Tako me je — zeblo — in — in sem tekla, in naenkrat ni bilo ničes - sar več v ro - ki...« »Nerodnica, nerodna! — Na — vidiš, ker si tako nerodna, dobiš le črevlje —!« »I>ve kroni! — In človek je še dober zraven ...« IV. »Slavna gospoda! — Res, v našem kraju je dosti revežev. In prosim vas, slavna gospoda, dajte, daf-te vsaj nekaj za nje, da jim pripravimo najpotrebnejše za zimo —!« »2ivio, živio! —« so zaklicale govornici in so odhajale iz svetle dvorane. Mraz je rezal mozeg in kri. Burja je drezala v oči. Dame so odhajale in se zavijale v dragocene in razkošne plašče. Nekaj premrtih otrok je zadelo ob nje in jih prosilo: »Krajcar, prosim krajcar — za kruh...« »Svojat!« se je obregnila dama. In svojat je brisala solze mrazu. »Slavna gospoda__« V. Posvetovanje za ples v dobro-delne namene. Svilene bluze šumijo, nojeva peresa se zmagoslavno dvi-gajo in namigavajo drug drugemu. Zelena miza. Govorica stopi na vzviŠen prostor. Zvonec zazvoni. (Sepetanje. Od drugih strani: Pst! — Pssst!) »Torej cenjene dame in cenjeni gospod sotrudnik! — Nabralo se je precej dobitkov, in vesela sem, ko vidim, kako dobro je vaše srce! — Res, naš mili narod potrebuje pod-pore. Odzvale ste se mojemu pozivu in hvaležna sem vam v imenu vseh, in vesela sem vaših dobrih del! — Najiskrenejša, prisrčna zahvala!« Tiho muzanje. Dame si v tihi skromnosti namigavajo s skrivnimi pogledi. Dama v rdeči bluzi vstane: »Oprostite, gospa govornica, kako bo zaradi imen?« Govornica začuđena pogleda: »Kako? Mislite glede objavljenja imen v časopisih?« »Da — da.« »Seveda! kaj pa!« šušti od vseh krajev. Govornica povzame: »Mislim, da bi bilo to od več. Saj dar je vendar delo tihega čustvo-van...« »Ne — ne, nikakor ne! —« raz-draženo zasikajo dame. »Z imeni na dan! Na vsak način!« »Prosim — čemu?« »Bodo videli, koliko smo dale me, — dali bodo še drugi. Boljše je tako. Ali ne, častite dame?« govorila je spet^dama v rdeči bluzi. »Da — da — to se razume!« je govorilo vsevprek. »Z imeni na dan!« »No torej, če hočete —« je nekako razočarana dejala govornica in se okrenila proti gospodični tajnici, ki je tuđi zelo razočarana zrla dame in poslušala njihovo hotenje. Dame se pomirijo; sedejo. Tiho. Tainstveno. »Prosim, gospodična tajnica!« • S*™1 *■__________ "_____________SKOVEHSKI NAROD,_________________________________________________ 1*4 Ste*. 5irani Zrtitjevcc hi vse bližnje ulice. V poficri*kem poslopf« je bite pripravljenih 40 orožnikov, v ka sama h pa je bilo koosignirano vofaštvo. V sodni dvorani je bilo razbiir-jenje velika nsko, razpoJoženje pa nekamo bojevi to. Poslednji dati te raz-prave je pokaza!, da Bobena obsod-ba ne more zlom i ti Hrvačke. Vsi obtoženci %o bili nenavadno odporni in pognjnm* vsem na čelu pa Jukić. Hrabro fe nf*H svof pogled v senat in marš rk a ten izmed čianov senata je pobestl oči pred tem pogledom. Ni se trese! on. kateremu Hočejo prikrajšati življenje na vešalih. mar-wč onu ki izrekajo tako obsodbo? Današnje »Narodne Novmec, urađni list hrvačke vlade, pisejo. da je Jukić med čitanjem obsodbe delai povsem »logične medklicec. Po tem takem je bik) tuđi »logično«, ko je reket, da bi bilo treba Covaja obesiti?! Iste »Narodne Novine« pišejo o koncu razprave to-le: »Ko je brta obsođba preči ta na, so obtoženci zapeli »Liepo našo domovino« in zakltca*: <» Živio Jukič!«, dočim je obtožerti $arm?ć\ ko so ob-tožence vodili iz dvorane, klica!: »2ivio Jokić! divila Jugoslavija!«, katere vzkKke so ostali obtoženei ponav4ja4L« Čemu ne beležfjo * Narodne Novine« radi tega. da se je iz občmstva klicalo: *2tvefi Jukićevi naslednikr?!« Predno je bila obsodba izrečeni« v> pred sodni Hk im posfor+jem aretirali sed em odličnih dam samo zbog tega, ker so imele v ro-kah cvetHce. Pofkrfja je namreč kombinirala. da Pameravajo cvetlice podariti ob-sojencem. Kakor smo pravkar izvedeti, j e policija vseh sedem dam obsodila na 5 dni zapora! Od obtožbe oprošceni B a d a -Iić, Narančić. Dolenec in Calogaža so bili takoj. čim so stopiti n sodne dvorane na svobodo. po po I ic i j i a r št i r a n i i n ob-sojeni vsak na 5 let izgona iz Zagreba. Kako se policija boji resničnih poroci! o sodnih razpravah. dokazuje ta ta-le dva slučaja: Sam šef policije Spore ić je pri-stopil danes po razglasitvi obsodbe k liekemu sotrudniku »Agramer Tag-©jatta* ter mu rekel: »Ako b o s t e v današnji razpravi kar-kofi javili v zunanje časopise, bom Vas na mest«u i z -gnal iz Zagreba!^ Nekega drugega žurnalista. ki je še akademik in živi v Zagrebu *> r i svojih starsih (njegov oče je visji uradnik) so aretirafi še pred razglasitvijo razsod-be. na večer pa ga je policija ob-s o d i 1 a , d a segazapetletiz-žene iz Zagreba... Člani tega senata dobivajo, kakor se pritožujejo, mnogoštevilna grozilna pisma. Kakor ^e čuje. bo senat sam predlagat vladarju Jukića na p o m i-loščenje. Senata samega ie nemara strah strasne obsodbe! K Jukićevemu procesu je napi-Sftfa splitska Sloboda« članek, kate-remu je dala naslov »Tragedija*. V tem članku je med drugim čitati tuđi to - Ie: »Sedi Jukić na obtožni klopi, a ž njim sedi tuđi ves naš narod hrva-škega in srbskega imena. Tajnica piše in bere glasno: »Darovale so: Rotonda. Zma-jefc.« (Začuđeni pogledi. Gospod so-trudnik se približa gospodični tajnici m ji popravlja): »Khm — khm. Gospa svetnikova Hermenegilda Rotondova; gospodična Milica dr. Zmajkova, hčerka vele-zaslužnega zdravnika.« Tajnica: >Balentin.<- Sotrudnik: »Gospa Cvfrozina Balentinova.« Tajnica: »Zužek.« Sotrudnik: ^Gospodična Eviali-Ja Zužkova, hčerka vinskega trgovca in veleposestnika, tu. Tako napišite!« Tajnica piše — ki spet bere: »Rozina.« Sotrudnik: »Gospa državnega po slanca Rožica Rozinova.« Tajnica: »Kaca.« Sotrudnik: »Gospa dež. poslan-ca in občinskega svetnika Dragotni-la Ka četo va.« Tajnica: »Maracon.* Sotrudnik: »Gospa profesorjeva Muci dr. Maračonova.« Tajnica: »Kneftra.« Sotrudnik: »Gospa naefinženir-jeva. drž. ki dež. poslanca Zvezdana Kneftra.« Et cetera — et cetera. O vsemogočnost milosrčnih Iju-di v oreriroslosUI Tožen je zločina, da se ne da ubtiL Ves narod hrvaški in srbski je v duha v sodni dvorani in spremlja brez zebnje, a z globokim interesom raspravo, ki se vodi proti njegove-mu sinu. ki je iz ljubezni do ajega stavi 1 na kocko vse. In štreberski purgarski Zagreb, Zagreb, ki ljubi Santane in balete, je začutil ta hip v svojih žilah krepkej-šo, jezgrovitejšu strujo, strujo narod-nega življenja in narodnega trpljenja. In sodnik zagrebški, ki od raz-prave proti Mattji Gubcu pa do ob-ravnSve proti dr. Hinkoviču nosijo cxl prednikov do nask'dnikov osra-močeno ime »hrvaški sodnik«, bodo obeutili v onem zaklonišču, v kate-rem se navadno nahaja srce, nekaj novega, nekaj težkega, nekaj, kar jih gotovo sili. da store neko tolstoj-sko dejanje, da se vsedejo rnesto Jukića na obtožno klop in zakličejo glasno: »Mi, hrvaška pravica in državna avtoriteta smo krivi obupa in trpljenja narodnega!« To čustvo krivde in sokrivde prehaja na vse vodilne sloie družbe, na vso našo družbo. V tej epikurejski družbi se ven-dar pričenja buditi vest. uspavana z večmm pijančevanjem in veselicami, rn njeno šepetanje postaja vedno glas ne je*. »TI si kriv in tvoi brezmejni epi-kurizem. da je mogoče, da temu na-rodu ^ospodujejo Khueni in da jašeio na njegovem hrbtu ves čas enega čk>veškega življenja.* *Ti si kriv. da si s svojo žalost-no prakM^ pokazal, da lahko vsak Čuvaj najde na vse pripravljeno iani-čarsko četo proti edini nagradi, da ti dovoli nadalje pijančevati. poslušati tingdtangle in nauživati se žensk.« »Ti si kriv, da je del mladine jel izgurati vero v svobodo rodu našega in da v svojem obupu jemlje v roke orožje, ki je vsikdar v roke po-tiskal obup žarkim, a razočaranim idealistom vseh časov, in naj so se imenovali Judita, Sce vola ali Gorda y jeva.« Blagoslovljeno trpljenje enega mladeniča. ako bode ono zalog, ki bo v zamrli zavesti hrvaskega in srbskega naroda prebudil take misli. Morda je veliko trpljenje res potrebno, da se opere sramota naroda, ki nudi. izgubivši se ono, kar imajo Perzija. Turska in Kitajska, prizor naj razuzdane jše veselosti, najbrez-brižnejše apatije__« Štajersko. Iz Celja, 12. avgusta. Osebna vest. Kakor smo že poročali, je imenovan dosedanji avskultant pri c. kr. okrajnem sodisču v Celju g. dr. Franjo Kovča za sodnika v Ilirski Bistrici na Kranjskem. Tukajšnje okrajno sodišce zgubi z njim velena-darjenega. Ijuheznjivega uradnika. celjski slovenski planinci pa svojega vodnika po bližnjih in dalnjih turah v Savinskih planinah. Zlasti je g. dr. Kovča kot načelnik cefjskega odseka Savinske podružnice S. F3. D. vzorno skrbel za Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici. Bodi mu s tern za ma Iji-vo delo v korist našemu S. P. l>. izrečena prisrčna zahvala. — N t ni -škonacijonalna zagrize-nost, kakor vlada ćelo v kr-gih manjših celjskih obrtnikov. tiniia lahko para. Tako je zahtevala kroja-čica Tabor v Gosnoski ulici kot hišna gospodinja od slovenskega ple-s^karskega mojstra liobravca, da si mora nemudoma napraviti nemški napis, če ne, mu odpove stanovanje. To ie tista Taborca, ki laži po vseh slovenskih sejmih v celjki okolici in sploh nima drugih strank ko slovenskih! Ali ni največja predrznost. četaka ženska takorekoč v obraz pljuje svojim kruhodajalcem? — Novo kapucinsko cerkev je v ne-deljo škof dr. JV1. Napotnik blagoslo-vil. Kapucini so pri cerkvi razobe-sili samo cesarske. ceželne in pape-ževe zastave, slovenske so bile Ie male zastavice spodaj pri sicpniišču. — V o j a k i. Danes opoldne ie pri-korakalo v Celje z godbo na čelu 12fiC) pešcev, 3 bataljoni bosansko-hercegovinskega polka št. 2 iz Gradca in 1 hataljon pešpolka št. 27 tuđi iz Gradca. Iz Celja. »Straža« je v svoji 80. številki proglasila konetpijenta iz dr. Pipuševe pisarne v Mariboru za pisca članka »Zadružništvo na Štajer-skem«, priobčenem v 175. štev. »Slo-venskega Naroda«. Pa ta nesrečni koncipijent (g. Slavko Weixl), da ni pisal samo tega članka temveč sploh vse dopise, katere je »Slov. Narod« priobčil letos iz Maribora in ki so šli »Stražini« kliki huje do živega \o si to upa javno priznati. Da bo pa ^Straža« pomirjena, ji povemo, da je g. Slavko Weixl sicer štajerskemo uredniku ^Slov. Nar.« znan kot iz-obražen mlad mož, da pa ga došle) že žalibog ni med sotrudniki »Slov. Nar.« Tega gosnoda povrh sedaj aploii v Mariboru ni — in vendar še vedno priobcuieroo aktualne dopise iz Maribora. To bo uredništvu »Straže«, ako se ie malo informira pri ze-lo postrežlfivih mariborskih liberal-eih, lahko izvedeti In ce bi imelo to uredništvo Ie malo pojma o poštenju in kršćanstvu, bi vedek) tuđi, da je skrajno Krdo, ako se skuša iz mašče-valnosti mlađemu človeku odjesti kruh. S tem je ta »afera« za nas končana. Iz LJubnega v Sav. dol. nam po- ročajo to - i«r zgodbico: Nedavno tega je sedel državni poslanec dr. Ver-stovšek v Petkovi gostilni. Poprej je v neki izmed sosednjih far zhoroval. Priđe v sobo korenjaški kmečki fant iz Nove Stifte in nekateri navzoči gostje ga vprašajo, če je bil na shodu državnega poslanca dr. Verstovška? >Ah, kaj, takega trepa jaz ne gr em poslušate je bil točen odgovor. — Kmetje so se muzali in opozorili fan-ta, da je dr. Verstovšek v gostilni. Će ga je potem prosil za odpuščanje, se ne ve. Pa očividno so Savinčani istega mnenja ko franeoski bonapar-tist Jules Delafosse, ki je izrekel o poslancih splošne in enake volilne pravice krilate besede: Sedaj rabimo take poslance, da jim lahko na glavo pljuvamo! Iz Gradca. (Ove slovenski meščanski soli za Spod. Štajersko.) Iz nemško - nacijo-nalnih političnih krogov se sliši, da se lioče Slovencem dovoliti na Spod. Stajerskem dve meščanski ^oli. To bi bila poleg nekaterih gospodarskih koncesij in razširjanju štajerskega deželnega šolskega sveta tuđi za enega slovensko - klerikalnega člana odkupnina za opustitev opstrukcije. Pravi se nadalje, da bi naj prišla ena slovenska meščanska šola v Celje ali vsaj na vsak način v Gaberje pri Celju. Celje je centrum velike in pre-možne okolice, ima precej trgovine, obrti in industrije ter bi bilo za slovensko meščansko solo zelo prime-ren kraj. Za drugo slovensko meščansko solo pridejo v poštev kraji Trbovije, 2alec, St. .Tur ob Južni že-leznici, Soštanj ali Sevnica. Da bi ne bili štajerski Nemci prikrajšani. dobe zato — 6 novih meščanskih sol. Drobne novice. Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Dne 8. av-gusta je pomagala kmečka deklica Marija Kidrič pri kmetu Janezu Do-briši v Poljčanah. Pri tem je padla v kozolcu 5 metrov glohoko, si pretre-sla možgane in strla hrbtenjačo. Ne-srečno dekle je za dva dni umrlo. — Iz S e v n i c e. V Zagrebu je hotela policija prijeti nevarnega vlomilca Franca Pučnika, a ji je še o praveni trenotku ušel in zbežal na štajersko. Dva orožnika sta ga opazila blizu Sevnice. Pučnik je zbežal, orožnika pa za njim. Ko je zlocinec vide!, da ne more uiti, je streljal z revolverjem po orožnikoma, a ju k sreči ni zadel. Končno sta ga s pomočjo orožja pre-masraia in zvezala. Pučnik sedi sedaj v ječi celjskega okrožnega sodišča. — Iz Šmartnega na Paki poročajo: V Rovšnikovi gostilni ie preteplo 14 kmečkih fantalinov^ svojega tovarisa Blaža Merzlaka tako, da je ta umri. Vse te Krekove licence so že djali pod ključ. — D e ž e 1 n o kopališče Dobrno je ohiskalo dr 9. avgusta 408 strank s 718 ose-bami. Roroško. Izgubljen vatenec. V Beljaku pri mizarskcin mojstru Koširju po^resa-jo že 4 dni 16letnega vajenca Mihaela Talečeviča. Fant je bil vedno priden in pošten in sumijo, da se mu ie pri-petila kaka nesreća. Neprevidnost. V Celovcu je padla v ncnavzočnosti matere v lonec vrele vode triletna Ida hčerka trgovca Frana Waldnerja. Ko je mati po-tegnila dete iz lonca, je bilo že mrtvo. Mater so odpeljali v bolnišnico. Primorsko. Iz politične službe. Vodja okraj-nega glavarstva v Tržiču namestni-ški tajnik Josip Gasser je dohil naslov in značaj okrajnega glavarja. Sbod poJitićnega društva »Eđi-nost« v Trstu in slovenske solske za-fateve. V nedeljo se je vršil v Trstu velik številno obiskan shod, ki ga je sklicalo politično društvo »Edinost« v Trstu. Na dnevnem redu je bilo slovensko šolsko vprašanje v Trstu. Shodu ie predsedoval predsednik društva dr. V i 1 f a n, ki je v svojem nagovoru označil in pojasnit čudne solske razmere v Trstu, ki so narav-nost proti zakonom, ker laško gospodarstvo v Trstu krati Slovencem vse, vsakemu kulturnemu narodu svete in upravičene pravice. Govoril je nato poslanec dr. Rybaf, ki je živahno in burno pozdravljen trpko bičal barbarsko postopanje tržaških Lahov in brezbriŽnost vlade napram Slovencem in njihovim upravičenim zahtevam v Trstu, kjer tvorijo danes Slovenci merodajen faktor. Predočil je zborovalcem obupne slovenske solske razmere na Koroškem in po-kazal, kam bi prišli tuđi tržaški Slovenci, če bi se vdali zahtevam inter-nacijonalcev in odnehali sramotno od narodnega boja. Oštro ie obsojal socijalno demokracijo, ki nastopa v svoji brezvestnosti proti naši preko-ristni šolski družbi Ciril - Metodovi. Oštro je bičal govornik posebno one slovenske nezadovoljneže in razdi-ralce — ki pa večinoma nišo za no-beno resno delo — ki vedno skuša jo snovati Ie nove stranke, mesto da bi se res posvetili in storili kaj za narodno stvar. Kam dovede tako strankarsko cepljenje, je predočil govornik Mrvaško, kjer vladajo sedaj tako žalostne razmere, da kljub vsem svetin garancijam svobode in neodvisne države proglašajo norce za zločince in imenujejo brezvestne ljudi za komisarje. — Na predlog dr. Rvbafa so sprejeli zborovalci resolu-cijo, v kateri izražajo tržaški Slovenci ogorčenje nad krivičnim postopa-njem vlade, ki žrtvuje vse za nem-ško in laško ljudsko, srednje in stro-kovno šolstvo in namerava dati Lanom ćelo visoko solo, med tem ko zanemaria na naravnost žaljiv način ćelo ljudsko šolstvo tržaških Slo-vencev. Tržaški občinski svet. Pri zadnji seji mestnega občinskega sveta je interpeliral svetnik Cernivc župana gled svoječasnega nujnega pred-loga v zadevi mestnega zavoda za mala stanovanja, dalje glede komisije za določitev odpovednih in selilnih rokov in glede varstva onih uslu-i!i '} Ui^ti, ki so organizirani. Župan je izjavil, da pridejo vsi ti predlogi najkasneje meseca septembra na dnevni red. Nato se je pričela debata glede vodovodnega vprašanja, vsled katerega vlada v občinskem svetu in v celem mestu precejšnje razburjenie. Većina laska je za nacrt, da si oskrbi mesto vodo iz Timave, proti kateremu nacrtu pa so pred vsemi najostreje nastopili socijalni dernokratje, ki so pričeli v občinskem svetu z redno obstrukcijo. Rešitev vprašanja bo padla v eni pri-hodnjih sej. Ljubljančan se je ponesrečil v tržaski ladjedelnicL V ladjedelnici pri Roku v Trstu je udarilo pri popravljanju strojev neko pero mehanika Rudolfa Šebenikarja iz Ljubljane tako močno v prsi, da je padel Še-benikar v nezavest in je v kratkem umri. Njegovi tovariši so v znak so-žalja zapustil za tišti dan delo. Tatvina v skladišču izgotovijenih oblek. Neznani vlomilci so udrli v skladišče izgotovljenih oblek tvrdke Richter in Hofer v Trstu in so od-nesli 200 nioških oblek. £kodo cenijo čez 7000 K. O viomilcih nimaio do sedai še nobenega sledu. Ponesrečen enoletni prostovo-Ijec. Med Opčino in Bazovico so stre-ljali vojaki bosansko - hercegoskega polka št. 4 v družbi podčastnikov na neki pečini divje golobe. V njihovi družbi je bil tuđi enoletni prostovo-Ijec Franc Kolmar. Ustrelili so več golobov. ki pa so vsi padli v neki globok jarek. Kolmar je hotel ustre-ljene golobe imeti in otvezel se je na 15 metrov dolgo vrv. po kateri so ga spustili vojaki v prepad. Komaj so spustili Kolmarja kakih 10 metrov v globočino, se je utrgala vrv in Kolmar je padel v prepad. Ker navzoči nišo imeli vrvi, so poklicali na pomoč tržaško rešilno postajo. S pomočjo vrvi in lestev so se spustili trije re-Ševalci čez 125 metrov gioSoko. kjer so našli na neki skali Koln^ Ha mrtvoga in strahovito razme* 'enega. Truplo so potegnili z velik^i naporom iz prepada in ga odpeljali v mrt-vašnico. Neznan samomorilec. V neki gostilni v okolici Devina se je zglasil neznan tujec, ki je zahteval sobo. Ko so mu odkazali po večerji sobo, je šel takoj iz gostilne, če§, da gre spat. Komaj 10 minut po odhodu tujca so sli-šali iz njegove sobe strel iz samokresa. Ko so udrli v sobo, so našli tujca mrtvega. Ustrelil se je v desno senec. V knjigo za tujce se je vpisal /.a 2^1etnega inženirja Josipa Ticha iz Cikage. Poskušna vožnja prvega av-strijskega dreadnougtha »Viribus Unitis«, ki so jo izvršili včeraj v Trstu, se ie vsestransko obnesla. Ladji ie poveljeval kapitan Daneluti, inspektor »Stabilimenta tecnica«. Po-skušnia vožnja je trajala 8 ur. Danes odpluje ladja v Pulj, kjer izvrše zadnja dela in jo nato izroče oficijalno vojni mornarici. Sleptrski Izseljevalni agent, la-ški inženir Anton Smeroldi, katerega so aretirali v Trstu zaradi velikih sleparij z izseljenci, je nabiral izse-Ijence tuđi v Celju in okolici pod pre-tvezo, da dobe izvrsten zaslužek pri gradbi železnic v južni Ameriki. Pri-dobil je že več sto ljudi, ki so hoteli oditi v Ameriko po njegovem posredovanju, toda v zadnjem trenutku so zapeljani izseljenci izvedeli, da so njihovega posredovalca v Trstu aretirali in so ostali doma. Tržaško so-dišče izroČi po končani preiskavi Smeroldija sodišču v CeUu. Strah pred vofaunstvom. Neki poročnik na parniku »Bellona«, ki je usidran v puljskem pristanišču, je opazil, da fotografira neki tujec sko-zi okno tretjega nadstropja v hotelu »Miramar« puljsko pristanišce. Ob-vestil je o tem takoj policijo, ki je udrla v dotično sobo, kjer je res našla fotografa župnika V. Reinthalerja iz Nemčije. Policija je župniku konfiscirala za enkrat samo vse posnet-ke, katere je ime! že napravljene. — Župnik je izjavil, da goji ta šport zgolj kot osebno razvedrilo. Zanintivosti iz Pulja. V Pulju so aretirali sina bivšega podjetnika la-škega gledališča Boleicca, ker je na javnem prostoru v pričo večje družbe žalil vladarsko rodbino avstrij-sko, avstrijsko državno upravo in njene zakone. Njegov oče je bil svo-ječasno izgnan iz Avstrije, ker je povzročil v svojem gledališču proti-avstrijske demonstracije, o čemer smo že poročali. Bržkone doleti sedai očetova usoda tuđi sina, ki si bo moral iskati zavetišča onkraj Jadran-skega morja, kar mu. kakor ie poka-zal s svojim obnašanjem, nikakor ne more biti neljubo. — Barbalić, po imenu Hrvat, po mišljenju in delova-nju Italijanaš, posestnik hotela »Elizabeta« je že delj časa izkazoval posebno prijaznost neki mladi deklici iz soseščine. Pred par dnevi se je zgodilo, da dekleta zvečer in ćelo noč ni bilo domov. Iskali so jo povsod, toda zaman. Dekle je zjutraj prijokalo domov. Oče jo je takoj peljal na policijo, kjer je dekle izpovedalo, da je prenoćilo v Barbalićevem hotelu v krasni hotelski sobi, kamor jo je peljal gospodar. Dekle je vse priznalo in na očetov predlog je konštatiral zdravnik, da je dekle. ki je staro sele 13 let, okuženo. Dekleta so odvedli v bolnišnico, Barbalića pa so aretirali. — Govore, da priđe za Barbalićem kmalu na vrsto tuđi neka znana laska gospa, ki je imela pri tej aferi dober postranski zaslužek. — Pri okrožni sodniji v Rovinju, kjer pereio umazano perilo laškega mestnega gospodarstva puljskega, se je vršila obrav-nava proti delovodji v mestni plinar-ni.znanemu Brosiniju.Ta mož je kra-del pod laško patronanco občini stavbni materijal in delavce goljufal na najnesramnejši način in si je pri-dobil na račun davkoplačevalcev lepo premoženje. Ko je prišlo do pre-iskave, je pregovori! tuđi nekega de-lavca, da je njemu v prid lažnjivo pričal, za kar je bil ta delavec že ob-sojen. Brosini je svojo tatvino in go-Ijufijo pod pritiskom nepobitnih do-kazov priznal in je bil obsoien na 6 mesecev težke ječe. — Inženir Mancin. uradnik mestne plinarne puliske, bivši adlatus znanega Leba-na, ki je tuđi v preiskovalnem zapo-ru. je prosil pred tremi tedni za 14 dni dopusta. Toda vrnil se še ni. in bržkone ga je morala sprejeti kot druge ubežnike gostoljubno tuđi Italija. Obrtna šola v Pulju, ki se otvori s prihodnjim šolskim letom, bo imela tri oddelke. in sicer hrvaŠki, italijan-ski in nemški oddelek. Vprašanje obrtne sole slovenske v Trstu pa še vedno ni rešeno. Morski som. Pristaniškemu po-veljnistvu na Reki je javil zoboteh-nik Andree, da ie naletel izven pri-stanišca na velikega morskega soma, ki je precej časa sledil njegove-mu čolnu. Pristaniško oveljstvo je obvestilo o tem pojavu uradno vsa kopališča. Dnevne vesti. + Deželni poslanec Piber se v sobotnem »Slovencu^ jezi, kar je deputacijo društva lastnikov hotelov in zdraviliških naprav na Bledu k ministru za javna dela vodil poslanec dr. Ravnihar. Ta njegova jeza je sicer umevna, pa je neupravičena, zakaj omenjeno društvo je enako kakor poslanca Ravniharja vabilo tuđi drž. poslanca Pogačnika in dež. poslanca Pibra, da spremijo deputacijo k ministru. A dočim se je poslanec Ravnihar rade volje odzval vabilu ter ob-Ijubil svojo pomoč v zadevi izključ-no gospodarskega pomena, sta poslanca Pogačnik in Piber sopomoč odklonila. To iz same zagrizenosti, ker se je deputacije udeležil poslanec Ravnihar. Postavila sta se na malenkostno vse obsodbe vredno stališče, katero je najmanje zaslužilo, da sta ie priobčila širnemu svetu sedaj še potom časopisja. Pravilna s*.dba pametnih ljudi o njunem posto-panji jiina ne izostane. — Naravnost neresnica pa je, kar piše poslanec Piber, da je narodno - napredna stranka proti električni razsvetljavi in proti vodovodu na Bledu. Pred-vsem je pribiti, da se dela na Završnici nišo bila pričela graditi zaradi Bleda; Bled naj bi bil Završnici Ie dober odjemalec in drugega nič. Za Bled bi se dobila mnogo bližje in mnogo cenejsa elektrika, kakor bo na Završnici. Pa dežela za to ni imela smisla, sa] tu gre samo za obrtnike... Ravno tako nespameten je oči- 184 Stev.________________ _______ SLOVENSKI NAROD. _________________________________ Stran 3. tek glede vodovoda. Ako bi bili klerikalni posfanci res hoteli pomagati ^ledu z vodovodom, kda] bi že bili to |ahko storili. Da so zavlekli zađe-vo već let, so grešili ravno proti na-jelu: dvakrat da, kdor hitro da. <^pravičeno se je torej narodno - napredna deželnozborska delegacija uprla proti načinu obrekovanja te zadeve. Mnogo, mnogo let se iim ni I prav nič mudilo. sedaj naj pa po-sianci kar na slepo, ne da bi se jim dalo prilike poučiti se o podrobnosti nrofekta, vzprejmejo od dež. odbora predloženi nacrt. Mislimo pa. da je proti načelom sedanjega deželnega odbora v vsakem slučaju utemeljena I skepsa, ker je v vsakem slučaju pravicen sum, da se deželni odbor 7.2L zadevo ne zavzema zgolj iz člo-\ ekoljubja. iz gospodarskih ali stvar-•ih ozirov, ampak da išče v njej posebnih, strankarskih namenov. — Podržavljenje ljubljanske policije. Zakon o podržavljenju ljub-anske policije je že davno potrjen, kdaj se podržavljenje izvrši, še ni otovo. Nameravano je pač bilo. da >e to zgodi z novim letom, a bre/ Jvoma bo se to sele pozneje zgodilo, vaj si država niti poslopja ni zagoto-vtla. Pred kratkim je bil v Ljubljani poficnski podravnatelj Makovec iz Trsta; posebna komisija si je ogleda-ki tiskarni. Glede redarjev te znano, da je ministrstvo obljubilo ~ejeti v prvi vrsti dosedanje mest-_ strainike. To bf bilo tuđi popol-noma v redu. — čemu pa naj bodo občini redarji. če nima več policijske oblasti v rokah. Mestni redari i so đeloma definitivni, deloma provizo-1 HČni. Zdaj je vlada poslala magistra-I *a dopis zaradi prevzetja mestnih F -edarfev k drž. policiji. Viado agajali. bo obdržala. vse druge r>o pa obćinl nazai poslala in kar jih o definitivnih, jih bo morala obči-na prevzeti in porabiti m če nima žanje dela pa penzijonirati. Tekom etička leta bo pa časa dovolj. da si drž. policija vzgoji novih redarjev koli-kor jih rabi. Naravno je. da so redarji vsled tega vznemirieni in da so radi mestni očetje v skrbeh zaradi težkih bremen. ki utegnejo občino zadeti, če drž- policija ne prevzame vseh mestnih redarjev. -r Tu volkovi. tam ovce. »Slo-venec-' je nekaj malega izvedel o simpatični Danski. Škoda, da se za to mak) a srečno državo ni bolj pobri-gal. lahko bi svojim neukim bral-cem povedal še mnogo zanimivega: kako bogata je ta dežela. kako iz-obraženo ie prebivalstvo. kako cveto tam znanosti in uinetnosti, na kako visoki stopnji nravnosti je to ljudstvo. Srečna je ta država in srečno je to ljudstvo, čeprav je protestantske vere. »SJoveneo pa ni o Danski ničesar drugega izvedd, kakor da so Danci skrajno tolerantni napram katolicizmu in naprain katolički du-hovščini. Resnfca je to in tuđi naravno je to. Kajti na Danskem so katoličani brezpomembna manjšini-ca. ki v nobenem ozini ne priđe v poštev, in njihovi duhovniki se temu primerno obnašajo. Koder nima ka-toliškl duhovnik nič moči, tam je krotak kakor ovca, koder ima pa moč, tam je krut, netoleranten in na-silen voHc. Če bi katoliški duhovniki na Danskem ali na Angleškem na-stopali tako, kakor nastopa v »kato-liških deželah« na Bavarskem, ali v Avstriji, bi jim prokleto hitro stopili za vrat. Toda katoliški duhovnik ve. da izgubi ne Danskem čez noč tla pod nogami, če bi se osmelil uganja-ti take stvari, kakor v katertiških de-želah in zato se skrbno varuje, sto-riti kaj takega. kar bi izzvalo prebi-valstvo. Naj poskusHo na Danskem katoliški duhovniki imeti politične pridige. psovati liberalce ali socijalne demokrate, spk>h storiti ka] ta- kega, kar delajo pri nas vsak dan, pa bi jim posvetili tako, da bi se no-ben duhovnik ne smei več javno prikazati. Toda na Danskem so kakor rečeno katoliški duhovniki ovce in vsled tega jih imajo tuđi prote-stantje in svobodorniselci čisto radi in jih trpe med seboj. »Slovenec« lahko hvali danske protestante, da so strpni in tolerantni — a kako zve-rinsko nestrpni znajo biti klerikalci, koder imajo moč v rokah, to ćutimo dovolj na Slovenskem. Vsak dan vidimo in ćutimo resničnost tistega cinika, ki je svoj čas v franeoskem parlamentu rekel: Dokler smo klerikalci v manjšini, zahtevamo v imenu liberalnih načel svobodo in ravnopravnost, kadar smo v većini, pa za-tiramo liberalce v imenu katoliških načel. -r Odlikovanje. Slovencem Ie predobroznani visji državni pravd-nik v Ciradcu Alfred A m s c h 1 je Jobil viteški križec Leopoldovega reda. — Za \išjega oficijala pri okr. sodišcu v Litiji je imenovan g. Anton Spende, zdaj oiicijal pri okrožnem sodišču v Celju. — Iz poštne službe. Za poštne asistente so imcn<>vani poštni praktikanti : Franc Petek, R. Viđali, R.ModicA.Petracco.E.Ja-grič, I. Schiozzi, Ferd. V e š -n i k , Ivan P r i n č i č , Josip Po v -§ i č in Anton Perko za Trst, Blaž U k n ž i č za Pulj, ti. tutora za Lošinj, E. E p i c h , A. K a f f o u in lv. Zupanec za Ljubljano in Alb. \V e b e r za ^entpeter na Kranj-skcni. -r- Iz južno železniske službe. Kot uru ranti su \>u>ptli M. Križan, hrane P a g o n in Karl ^ u b i c. Prcstavljeni so: Josip O e r-g i č. asistent iz Opčin v S^entpctcr na Kraniskem, Ernst J e r a s , ad-junkt iz Trbovelj kot postajenačelnik v Hočje, Ivan Zorko, asistent iz Sevnice v Trbovlje. Rudolf M e -jak. urad. aspirant iz Zaloga v Sev-nico in Franc Zekar, urad. aspi-rant iz Borovnice v Račte. — SpreiTiembe pri rudniškem ravnateljstvu v Idriji. \ iiji komisar g. Klemen P e n c o je posta! uradni predstojnik v Mostu na Českem. Komtsar g. Fr. VA'eickhard je premeščen v Rabeli na Koroškem. K ravnateljstvu v Idriji pa prideta nndkomisar g. Jaroslav P 1 z a k in Ivomisar z. Fr. F o r s t n e r. — Deško zavetišče iz Meidltnea (Dunaj XIL je prišlo včeraj ob 11. dopoidne iz Beljaka v Ljubljano. Na kolodvoru je pričakovala velika množica gojence. Sprejel jih je v imenu ljubljanske podružnice avstrij-skega mornariškega društva podruž-nični blagajnik g. poštni oficijal L e-v a r t, ki je vodil vse priprave za ta izlet zavetiščnih gojencev. Po spre-jemu so sli gojenci v vojaškem redu z Iastno godbo po mestu in so priredili podoknico g. županu pred magistratom. Igrali so -Mlade vojake, kar je občinstvo sprejelo z odobravanjem. Zavetiščni izlet vodi ravnatelj g. nadporočnik K. Bitterlich in podravnatelj g. H. Frblieh. Izletniki prenočujejo v domobranski vojasni-ci. V Ljubljani prirede več prodnkcij, deloma za svoj r^tovalni fond. deloma pa na korist fondu za prireditev dijaških izletov ljubljanske podružnice avstriiskega mornariškeg. društva. — Včeraj zvečer se ie v Unionovi dvorani vrsil prvi koncert Rodbe deškega zavetišča v M 'dlin-jru pod vodstvom kapelnika s. K. Ambergeria. Za\ je moral nastopiti Ie orkester s pihali, ker so se drugi instrumenti zakasnili na železnici. Dobro obiskani koncert ie posetil med drugimi z. divizijski komandant F. M. L. K u s m a n e k in več od-bornikov ljubljanske podružnice av-strijskega mornariškega društva. Gojenci so svoj težki koncertni program izvajali relativno dobro. — Danes zvečer ob pol 8. se vrši v dež. gledališču ob zelo nizkih cenah dramatska produkcija zavetiščnih gojencev. — Zavod za pospeševatije obrti na Kranjskem bo imel poslovne ure od danes naprej do preklica od X. dopoidne do 2. popoldne. Radi od-sotnosti ravnatelja naj se računa pri tehnično strokovnih vlogah na 4 te-densko zamudo rešitve. V nujnih za-devah naj se ohrača na predsednika zavoda, g. I. Kreearia v Ljubljani. Človekoliubnost kamniškega župana. Poročali smo. da se je na Veliki planini ponesrečil TržaCan I. Jurcich. Dvanajst ur je ponesrečc-;iec ležal v jarku, predno so ga našli ter ga prinesli v gozdarsko kočo na Kopišču. Tu sta se zavzela zanj g. I. Kališ in dr. kemije Jeločnik ter mu po svojih močeh izpraia in obvezala rane. Čim so prinesli ponesrečenca na Kopišče. so takoj poslali v Kam-nik po zdravnika dr. Dereanija neke-ga voznika. ki je bil v Kamniku naj-kasnefe ob 1. popoldne. Ce bi bil dr. Pereani 1c količkaj človekoljuben, bi bil lahko na Kopišču že ob 4. popoldne ali pa vsaj proti večeru. Toda zaman je bolnik čakal nan). Istega večera je šei sam dr. Jeločnik v Kamnik ter sporočil dr. Dereaniju, naj za božjo voljo nemudoma gre k ponesrećencu. Toda zastonj so tuđi drugi dan čakali na Kopišču na zdravnika. Ker je ponesrečenec nuj-no potreboval zdratvniške pomoči — ranjen je bil na glavi, roko in nogo je imel pokvarjeno, si nišo mogli pomagati drugače, kakor da so bolniku naložili na nosilnice in ga nesli v Kamnik. Proti večeru so došli tjakaj in tu ob zidu smodnišnice so sreča'i dr. Dereanija, ki je po preteku polnih 48 urf odkar je bil obveščen, »hitcl« na potnoč ponesrećencu. »Slovence < pa sedaj piše, da je ponesrečenernu Jurcichu nudil prvo zdravniško pomoć dr. Dereani. Čemu tuđi ne pove, kakšna je bila ta pomoč, zakaj ne pove, da je dr. Dereani pustil na sinrt poškodovanega Jurcicha 48 ur brez zdravniške pomoči in da mu je to pomoć sele nudil, ko so mu ponesre-čenca prinesli v Kamnik?! Da se ne bo nihče izgovarjal, povemo, da }e dr. Dereani distriktni zdravnik in kot takšen dolžan priti ponesrećencu ne-mudrma na pomoč. Nova pošta na Bledu. Dne 16. avgusta 1912 se otvori na Bledu (kolodvor , nov poštni urad z uradnim imenom »Bled 2«, ki se bo pečal s pi-setnsko in vozno pošto ter zaeno služboval, kakor nabiralnica pošto-hranilničnega urada. Ta urad bo v 7-vezi s poštnim omrežjem v času od 1. junija do M). septembra vsakega leta z dnevno štirikratno vožnjo Bled 1 - Bled kolodvor, v času od I. oktobra do 31. maja vsakega leta pa po dnevno dvakratni poštni vožnji Bled 1 - Bled kolodvor, ki se bo na novo vpeljala. Istočasno se bo opu-stil lačasni II. dostavljalni okraj sel-skega pismonoše na poštnem uradu na Bledu. Ta urad se bo od 16. av-gusT.'i rnenova! P'ed 1. Požar na Bledu. V soboto ob 8. zjutraj je izbruhnil ogeni v skednju posestnika Ivana Mandlja na Bleda. Ogenj je zanetil neki Oletni dečko, ki ve kadil v skednju skrivaj cigarete. Kliub takojšni pomoči posestva ni bilo mogoče resiti in ie pogorel ske-denj, hlev in hiša. Ker je bilo mirno vreme, brez vetra, se je posrećilo domaćinom in gasilcem. katerim so uspešno pomagali tuđi gojenci mariborske kadetnice. pod poveljstvom stotnika Tilla, da so ogeni omejili in resili pohištvo in živino. Skoda znaša jx) navedbi posetnika 8700 kron, za-varovalnina pa znaša 10.000 kron. Na mesto požara je prišel tuđi minister za 7inian»a dela, ki je sedaj na Bledu, dr. Trnka, ki se je gorko zavzel za pogrelce. Zbralo se ie na pogorišču tuđi veliko število drugih letoviščar-jev na Bledu. V Jasenu pri Ilirski Bistrici je pičil gad Sletnega Levcrjevega sina. Dečko je pasel krave in nehote z boso nogo stopil na strupenjaka. Fant je prozno otckel, po telesu ima velike mehuri?. baie je pisan kot £ad. Neumna šala. Te dni so popravljali zvonik v Harijah. okraj ilirsko-bistriški. Neki zidar, doma iz Jem-pasa na Ooriškem se je pusti! na vrvi, ki je bila napravljena za dviga-nje malte v zvonik privezati, drugi zidarji so ga v zvonik vlekli. Bil je že skoraj na vrhu zvonika, vse se je smejalo njegovi drznosti, kar se les, ki je bil na vsak način trhel. zlomi, in zidar telebne z visočine na tla- S polomljcnimi udi pripeljali so zidarja v bolnišnico v Postojno. Smrtna nesreča na kolodvoru v Trnovem-Bistrici. Poroca se nam: V četrtek proti večeru je poskušal Lekačič iz Trpčan svoje konie, ki jih je hotel prodati, na tukajšnji postaji. Na voz so naložili .30—40 meterskih stotov železa. Na postaji je stal to-vorni vlak. V trenotku ko je bila iz stroia izpuščena para, sta se konja splašila. Lekačiča sta konja vrgla pod se in konj mu je stopil s kopitom na glavo, tuđi mu je polni voz železa šel čez prsa. Mož je v velikih boiečinah nekaj ur nato umri. Postaji Šapjane hi Jurdani na progi Št. Peter-Reka sta dobili nove napise. Ironija mode je. da na čiskih tleh. kjer ni niti enega Nemca. se novi napisi blešče samo v blaženi nemščini! To je tako velik naroden skandal, da mu ga ni para! Čudimo se županstvu v Jelšanah, oziroma v Kastvu, da niti s prstom ne ganeta, da se temu skandalu konce stori. Storite že enkrat svojo prokleto narodno dolžnost! Poseben vlak iz Reke v Postojno. O priliki jamske veselice dne 15. av-gusta vozi med drugimi tuđi poseben vlak iz Reke-Matulje v Postojno in nazaj. Iz Reke odhaja ob 1. uri 30 minut popoldne, iz Matulje ob 2. uri 18 minut ter prihaja v Postojno ob 4. uri 4 minute. Iz Postojne odhaja ob 8. uri Si minut zvečer ter je ob 10. uri 14 minut v Matuljah in ob 10. uri 32 minut v Reki. Vozna cena je za polovico znižana. Vlak vozi pri vsakem vremenu. Elektroradiocraf »Ideal«. Spored za torek 13-, sredo 14. in četrtek 15. avgusta 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročiia. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Po-tegnjeni oče. (Krasna amerikanska veseloigra.) 3. Lađi Hady Moursouk. (Varitetni film.) 4. »Ellen.« (Drama v dveh dejanjih. Učinkovitost Nordisk-fiml Co.) — Samo zvečer. — 5. Luka sluga. (Velekomično. Igra Andre Deed.) — V soboto, dne 17. avgusta: »Orehi našega časa.« (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co.) — V torek, dne 20. avgusta: »Crna mačka.« (Nravna drama Vitaskope-iilm Co. v Berolinu.) — Vsak petek: Specijalni večer z izbranim sporedom. Ponesrečen rekrut. Med včeraj-šnjim naborom v Mestnem domu se je zgodila nesreća. Potrjen ie bil z drugimi vred tuđi neki fant, ki je moral biti precej vinjen, ker je storil veliko neumnost. Običajno je, da spravijo vse potrjene fante v posebno sobo, kjer rnorajo čakati na konec nabora, da jih potem zaprisežejo. V tej sobi so si fantje na različne načine preganjali dolgčas; eni so tulili — rekrutje imenujejo to petje — drugi so se ježili, da so bili potrjeni, tretji so bili veseli in uganjali burke. Eden je čutil potrebo, da nekemu znancu pove bržčas sila važno novico. Ker ga pri vratih nišo pustili ven, je po-skusil svojo srečo pri — oknu. Hotel jepookrajku zidu priti od ene-ga okna do drugega. Seveda ni pri-Šel daleč, nego z vso silo padel na tlakovano dvorišče in sicer na obraz. Težko poškodovanega so z rešilnim vozom odpeljali v bolnico. Ponesrečenec je mizarski pomoćnik Ignacij Sad, stanujoč v Kolizeiski ulici šte-vilka 6. Bitka na vodi. Včeraj sta se v čolnu ob Trnovskem pristanu sprla čolnaria iz Podpeči in se slednjič dejansko spoprijela. Ko je hotel eden oplaziti svojega nasprotnika z veslom, mu je spodrsnilo in je telebnil v vodo. Napadeni mu je iz vode takoj pomagal, nakar se je zopet začel ravs. Ker je bila bitka pa Ie vedno huiša. je stražnik močnejšega odve-del na trnovrsko stražnico in ga toliko časa pridržal, da je prvi odveslal ves moker proti domu, pridržani se je pa pozneje tuđi ves premočen odpelja! z vlakom. Nevarna ierača. V nedeljo dopoidne je na Radeckega cesti nek hlapec napolnil s smodnikom stekle-nico, potem pa prižgal, vsled česar je eksplodirala in je bila detonacija tako močna, da je privabila na lice mesta mnogo občinstva. Nevaren dezerter. Dne 2. aprila je od svojega polka pobegnil leta 1890. v Bojancih pri Adlešičah rojeni Rade Vrhinć. kateri se od tedai pote-pa po Kranjskem in Hrvaškem in je siimljiv raznih vlomov, nevarnega pretenia in poskusenega umora. Var-nostne oblasti ga sicer marljivo za-sleduiejo. toda se jim še ni posrečilo ga zalotiti. Otroka našli v cerkvi. Snoči so našli v šentneterski cerkvi v škatulii 6 mesecev starega rnrtvega otroka. Policija je dognala, da se ni pripetil zločin, marveč je ženska prinesla mrtvega otroka Ie blagoslovit in ker je bilo prepozno. ga je popustila v svoji lahkomišlienosti kar tam. V Ameriko se je hotel včeraj od-peljati leta 1S9A v Veliki vaši pri Krskem rojeni Martin Mlakar ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti, a mu je nakano preprečil na južnem kolodvoru službujoči stražnik Večerin in ga aretoval. Izročili so ga deželne-mu sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 140 Hrvatov, 70 Macedoncev in 17 Slovencev. V Buchs je šio 30, v Inomost 20, v Heb 36, na Dolenjsko pa 37 Hrvatov. V Linč je šio 26, na Dunaj pa 17 Kocevarjev. Izgubljeno in najdeno. Prižigalec Jcžef Strukelj je našel konjsko odejo. -— Komisijonar Fran Knez je našel srebrno žensko uro z verižico. — Pa-sarski vajenec Alojzij Črnič je izgubil zlato zapestnico. — Oospa Marija Furlanova je izgubila zlat prstan. — Oospa Oizela Kušarjeva je izgubila srebrno žepno uro z verižico. Damsko uro je našla neka gospa. Dobi se jo v Križevniški ulici št. 2. pritličje. Slovenska Filharmonija koncer-tira jutri na vrtu hotela Lloyd (Karei Tauses), Se. Petra cesta štev. 9. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vinariev. Zanimivo za neveste. V izlozbah gosp. Antona Šarca ie rastavljena lepa oprema perila. Ocuštiena naznanila. Tetovadno društvo Sokol II. v Ljubljani naznanja slavnemu občin-stvu in prijateljem sokolstva, da se vrši javna tek>vadba in veselica, ki jo je preteklo nedeljo preprečil dež, v nedeljo dne 18. t. m. ob isti uri in z istim sporedom v Hribarjevem gaju. Apeliramo na slavno občinstvo, da nam priskoči na pomoč z najobilnej-šim obiskom, da nam omogoči pokriti tegubo, ki jo imamo vsled dežja. Pripravljeno je vse, da bode nedelj-ska prireditev še boli zabavna in za- nimiva. Komur je ležeče na tem, da prebije par veselih uric v pošteni, zabavni družbi, se bode hitro odločil, da poseti našo prireditev. Za Sokola v Spodnit Šiški. Gospod Jožef S e d e i, posestnik v Spodnji Šiški je darova! za zgradbo sokolskega doma v Spodnji Šiški 50 kron, za trak na zastavo sokolsko pa tuđi 50 kron. 2ivell Moravsko pevsko društvo v Mo-ravčah priredi v nedeljo, dne 18. t. m. veselico z narodno igro »Revček An-drejček« v dvorani Zadružnega doma. Po predstavi ples in prosta zabava v gostilni gosp. Tomanove. Veselica se vrši v prid pevskega društva. — Somišljeniki in vsi prijatelji društva, udeležite se v obilnem šte-vilu te veselice. Književnost. — »Konserviranje sadla in vsakojake povrtnine za domačo vpo- rabo« je naslov pravkar izišli knjigi, ki jo ]e spisal J. Župan. Pisatelj nas seznani najprej z raznimi kuhalnimi sistemi v neprodušno zaprtih stekle-nih kozarcih. Tem sledi mnogo re-ceptov za narejanje kompotov, sad-nih sokov, strjenin in mezg, testenim in sira. Ne manjka tuđi navodil za napravo jagodnih vin in likerjev. — V II. delu se peča gosp. pisatelj s po-vrtninskimi konservami. — Take knjige dozdaj Slovenci še nismo imeli, akoravno smo jo zelo pogre-šali. Posebno dobro bode služila našim gospodinjam, ki sličnih nemških ne morejo rabiti. — Cena knjigi je 1 K, po pošti 10 vin. več. Naroča se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Razne stvari. * Obsojen polkovnik. Iz Kijeva peročajo: Tukajšnje vojno sodišče je obsodilo polkovnika Silamadeva, ki je v nekem variete - gledališču v pi-janosti ubil nekega godca, na štiri mesece ječe. * Starec — napadalec. Iz Prage poročajo: 721etni Karei Pospišil, no-toričen pijanec. je predvčerajšnjim napadel svojo S31etno sestro Emilijo, ki mu ni hotela več dajati denarja. S sekiro jo je večkrat ranil. Pospišila so zaprli, sestro pa odnesli v bolnišnico. + Temeljni kamen za novo rusko mesto. Iz Blagoveščenskega poročajo: Kjer se reka Seja izliva v reko Amur, so včeraj, na rojstni dan pre-stolonaslednika Aleksija položili temeljni kamen za novo rusko mesto, ki naj se imenuje Aleksejev. * Težka avtomobilska nesreča. Iz Monakovega poročajo: Tovarnar Ouaass iz Meeranc je v soboto zjutraj ob treh zadel v največjem diru ob neko drevo. Od oseb, ki so bile v avtornobilu. je odletela gospodična Seidel v neki brzojavni drog ter ob-ležala mrtva. Trgovec Woli in Ouaass sta bila težko ranjena. Avto-mobil se je popolnoma razbil. * Častivreden katoliški posla-nec. Med klerikalci na Bavarskem igra veliko viogo poslanec Osvald. Mož je lani ćelo provzročil, da je moralo ministrstvo Pode\vils odsto-piti. Zdaj je sodišče začelo proti temu cerkvenemu stebru preiskavo zaradi zapeljevanja h krivi prisegi, toda klerikalna većina bavarskega deželnega zbora ne dovoli, da bi bila ta dika klerikalizma zaprta. * Kako se na Madžarskem kupu-jejo notarska mesta. Iz Budimpešte peročajo: Znani Kossuthov sluga, Štefan Vida, je tožil notarja dr. Ha-lasza v Szegledu, da mu plača 2000 kron kot nagrado za njegovo posredovanje. Dr. Halasz je vsled osredo-vanja Kossuthovega dobil mesto notarja. Pri tem ie interveniral Vida. Ko je dr. Halasz pred dvema mesece-ma dobil to mesto, honorarja pa ni izplačal, ga je Vida tožil. * Imenovanje za častnega mešča-na- Županski svet starega, historič-nega kraljevskega mesta Trevi, y katerem se nahaja stalno letno prebi-vališče bogoslovnega kolegija rim-sko-češkega, imenoval je gosp. V. R. Smichovskega, tovarnarja v Pragi, v svoji veliki seji enoglasno za častnega rneščana za zasluge na polju obrti in vzajemnega prometa, kakor tuđi za njegovo delavnost na polju humanitarnem. * Proces radi dvajsetih bosanskih vas!. Iz Budimpešte poročajo: Dedici po ranikemu baronu Andreju Bernijakovicsu hočejo sodnim potom dokazati svojo lastninosko pravico do dvajsetih bosanskih vaši proti ogrski državi in ogrskemu kralju. — Kot podlaga jim služi neki dokument, ki je bil izstavljen dne 5. marca 1661 in s katerim kralj Leopold daruje teh dvajset vaši rodbini Bernijakovics, ^če Bosna z božjo pomočjo zopet pripade Ogrski.« * Boksarska borba s smrtnim iz-Idom. Iz Petrograda poročajo: V tu-kajšnjem Skala - gledališču se je vršila y soboto boksarska borba med Belgijcem Fallvjem in Francozom Rudelom. Rudel je dobil tako hud udarec, da se ie zgradil in da so ga Stran 4. SLOVENSKI NAROD. IS4 »«v« morali odnesti v bolnišnico, kjcr je kmalu nato umri. Ko je Rudel že ne-zavesten na tleh ležal in ko ga je razsodišce spoznalo za nezmožnega za nadaljno borbo, je občinstvo hupno zahtevalo nadaljevanje borbe. * Dinamit na patrona v žepa. V železnem rudniku v Piosgvoru je vtaknii neki delavec dinamitno pa-trono v žep. Med delom je zadel ob neko skalo, pri tem je eksplodirala dinamitna patrona in raztrgala ne-previđnega delavca na drobne kosce. * Francoska vlada proti igralnl-cami. Francoska vlada bo začela z najenergičnejšim bojem proti igralni-cam v glavnih mestih in kopališčih. Ta akcija je najbrže v zvezi s samo-rnorom berlinskega iustičnega svet-nika Michaelisa. Igralnice so morale dozdaj plačevati 15 odstotkov. zdaj bodo zvišali to na 55 odstotkov. Termin za to zvišanje še ni doloeen. — Upajo. da bo moralo vsled tega zvi-šanja mnogo lastnikov igralnic svoje etabiismaje zapreti. *_Vstrajni vtomtlci. Iz Londona porocajo. da so vlomili neznani vio-milci v banko VVallstreet in odnesli več kot dva milijona mark. Vlomilci so se splazili skozi neko okno. ki je za izlaganje premoga v klet pod blagajno in so tarn delaii več kot en te-den podnevi in ponoći. Prevrtali so po mučnem delu strop in železno blagajno in odnesli čez dva milijona mark. Policija je uvedla naistrožjo preiskavo, toda do sedaj Še nišo dobili naimanjse sledi predrznih in vstrajnih vlomilcev. *Nenavadna stavka. Popolnoma na nov način so pričeli neapoljski sprevodniki in vozniki ce^tne želez-ri^e s:;-v!-.;ni. Nis- ,\,. ^:;. w^.«, uia-pak namesto uniforme so se oblekli v najbolj razcapano in umazano oble-ko, da na ta način oplasiio prebival-stvo proti vožnji po cestni železnici. Nastavljenci cestne železnice so prepričani, da bodo s takšno stavko naj-prej dosegli uresničente svojih zahtev. * Naj vis ja drevesa na svetu. Av-straliia se ponaša z najvišjimi dreve-si na svetu. Prevesa. irnenujejo se evkalvptus. so visoka 400 do 500 r ""■ v in imajo nenavadno kp. dra- . - les. Ker so jih pa neusmiljeno ckavali in je bil strah, da unići sekira vse, popolnoma opravičen, se je pričclo v Avstraliji gibanje proti iz-5ek«vart?n te*i vel;kanov. Za drevesa zahtevajo oficielno varstvo in vso prepoved. da H jih še nadalje sekali. * Srečna vdova. M'ada in bogata vdova Klara Broun iz Kanzas Cirv v Ameriki je inserirala v listih. da bi rada dobila moža. ki pa ne srne biti niti kmet. niti doma iz Zahoćne Amerike. In oglasilo se je 15oo snubcev. ki bi radi vzeli bogato in veselo vdo-v*co za ženico. Toda vdova se ni od-\-- :!a ne za tega, ne za drugega. Ne-kemu čnsnikarju je povedata. da ne mara noberc^ ker ji noben ne uga-ia. Temu C arju je podala tuđi štatistiko svojih snubcev: 150 je bilo plemičev. 66 akademikov s harvard-skega vsetičili?čat 30 z jalskega in 13 bivših slnšateljev iz Oksforda. 2O0 je bilo ločenih mož. 3>S pa vdovcev. * Pozabfjivi operater. V novembru 1910 je operi ral neki slavni uunajski zdravnik soprogo nekega budimpeitanskega bančnega ravnatelja. Operacija je bila zelo nevarna. a zđravniku se je posrećila in čez nekaj časa je bila gospa popolnoma zdrava. Zdravje ni trajalo dolgo. gospa je kmalu začutila strašne boleči-ne v trebuhu. *>la je k svojemu ope-raterjiu ki jo je potolažil, da nišo mrzlični pojavi prav nič nevarni. Gospa se je poćutila od dne do dne slabejšo in je še štirikrat šla k zđravniku. ki ji je vedno zatrjeval, da ni njeno stanje nevarno. Zadnje tedne ji ;e bilo pa tako slabo, da je njen so-prog poklical več budimpeštanskih zdravnikov. ki so konstatirali, da ima gospa v trebuhu neki predmet in da je treba takojšnje operacije. V pone-delfek so gospo operirali in našli v trebuh napol segnito tenčico. ki jo je rabil dunajski zdravnik pri operaciji in potem poza bih * Grozovit potres v Turčiji. Turski zunanji minister potrjuje, da sta požar in potres popolnoma uničila mesto Myrfofik> in več drugih krajev. Mnogo oseb je bilo ranjenih in usmrćenih. V Jedrenju ie 20 oseb posko* dovanih. vendar se ni nihće pone* srečiL Termalni Izvirki v Dedeagaču so se posušili. V rnestecu Theristanis ob Marmarskem jezeru je 200 hiš pogorek). 70 oseb je mrtvih, 150 oseb ranjenih, vse ostale hiše so se razru-aic Privatna poročila cenijo število mrtvih in ranjenih na 1000. V GaJipo-li je bilo več vojakov ubitih. Tndi otok Marmara je mnogo trpel. Cer-kev, hise in sole so bile razrušene in več oseb je bik) usmrćenih- V Arta-ki je bik) več hiš razrušenih. Prebi-valstvo kampira na prostem. Mini-strski sret je sklenil darovati 3000 turskih funtov za prvo pomoć. — Govori se, da je ražen 1000 mrtvih tuđi še 3000 ranjenih. Kakih 5000 oseb je brez strehe. Tuđi v Rodosto se je po-drto par hiš m mošeja. V sosednjem Scholarion se ie podrlo 200 hiš, cer-kev in sole. Sto oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Pravijo, da je bilo 36 mest in vaši, v katerih stanujejo Grki, popolnoma razrušenih. Konak v Adrianoplju je bil zelo poškodovan. Sosednja poslopja konaka in jeca so bila popolnoma razrušena. Štirje vo-jaki so bili usmrćeni. V vaši Bar pri Gallipoliju je potres razrušil 350 hiš. Fno dekle je bilo usmrćeno, šest oseb ranjenih. Več vaši je bilo razrušenih. Predvčerajšnji potres je poškodoval več uradnih poslopij, v katerih se na-hajajo finančno. naučno in poštno ninistrstvo. — Berlinski »Lokalan-zeiger« poroća iz Carigrada: Notra-nje ministrstvo je poslalo pet parni-kov z živili in medikamenti v Čakai. Mnogo ranjencev in sirot so včeraj prepeljali v Carigrad ter jih odpelja-li v bolnišnice. V nedeljo zvečer ob 9. so zopet čutili rahel sunek. Po-slopje finančnega ministrstva je bilo poskodovano. V Gallipoii je odplul torpedni čoln z zdravniki in živili. Izpred sodišča. Kaienske rmaprav^ pred okrajuim Nodiščem. Moščanskl »iicegerent« ob&oien. Znani moščasnki »iicegerent« K o c m u r misli, da ie prva policijska oblast v Mostah. In kot tak misli, da ima tuđi nad orožniki vso oblast in da jih sme ćelo sumničiti enostran-skega postopanja ter jih s tem žaliti. Na dan volitve je Kocniur, opravljen v dolgo dopetačo, hodil pred volilnim lokalom ter komandiraj kakor da bi mn moralo biti vse pokorno. Pri po-poldan^ki volitvi je baje neki znan pijanček z imenom Ivan Dolinar, dvakrat volil. Kornaj je Dolinar sto-pil v volilni lokal, je že začel Koc-mur klicati orožništvo. naj ga areti-ra. Straimojster Cebular — kakor je izpovedal pri današnji obrav-navi — je šel takoj h komisiji ter za-hteval. naj komisija konstatira, da je Doiinar res dvakrat volil. toda gene da Konstatirati. Stražmojster je ne ga konstatirati. Stražmojster je nato vzel legitimacijo, s katero je prišel volit Polinar. Toda Kocmur ie zahteval več ter kričal: »Će ©rožni-štvo noće nič napraviti. t borao pa »mi« napravili. Seveda. če bi bil kle-rikalec, hl ga pa takoj naznanili! S temi besedam! je Kocmur žalil orož-niŠtvo in vsled tega razžalienja se je moral tuđi danes zagovariati. Kocmur sam ni prišel k razpravi. zasto-pal ga je zastopnik pisame dr. Pe-ganove. Stražmojstra Cebular in Mi-klavčič sta pod 5lužbeno prisego po-trdila. da je rabil Kocmur te besede napram stražmojstru Čebularju. Tuđi stražmojster M a i n i k ;e vide! in siišal. kako izzivajoče je Kocmur na-stopal proti stražmojstru Cebularju. rn priča trgovec Oerjol je dobil začetkoma, ko Še ni vtdel Kocmurja. ćelo vtisk. da mora biti kak vladni komisar. ki tako kriči nad orožni-štvom. Zagovornik Kocmurjev je predlagal najprvo, nai se ta zadeva združi z drugo afero, ker je namrec Kocmur itak v kazenski preiskavi glede kršenja volilnega reda. nato je pa predlagal ćelo vrsto prič. ki teh Kocmurjevih hesed nišo slisale. Silnik je pa smatral te priće kot pop minorna nepotrebne ter ohsodil Kocmurja na 40 kroft denarne globe om. roma na dva dni za pora. — Plaćati mora tadi srroške. Telefonska in brzojaina poroćila. Napredna zmaga. Ormož, 13. avgusta. Pri občin-skih volitvah dosedaj popolnoma klerikalne občine Veličane so zrna-ftali naprednraki v dveh rarredib. Brambni zakon za Bosno in Hercegovino. Dufiaj, 13. avgusta. Vojno ministrstvo bo te dni razglasilo sankcijo* niran brambni zakon za Bosno inHer-cegovino. S tem zakonom se tuđi za Bosno in Hercegovino uvaja splosna voiaška dolžnost f>oslei se je nam-reč lahko v Bosni vsakdo o4kup«i od vojaike dolžnosti. Turčiia tn Crna gon. Praga, 13. avgusta. Dopisnik lista »Venkov« je rmel na Cetinju priliko govoriti s prejšnjim črnrgor-skim ministrskim predsednikom dr. Tomanovićem o razmerju med Tur-čijo in Crno goro. Dr. Tomanović je rekel med drugim: Ako ne bo Turu-ja takoj umaknila svojih čet s crnogorske meje. ne bo Crna gora pre-vzeia jamstva glede nadaljnih more-bitnih dogodkov, takisto pa se rodi ne bo strašila, če tuđi sama, započeti s Tnrčijo vojno. Krakov. 13. avgusta. Na rusko-gališki obmeini postaji Halič so areti-rali bivSega oficirja Tadevsa Kono-ptnskega radi vohunstva. Aretovanec ie pranai, da je vr&il vohunske potle za Rusijo. V njegovi posesti so našli zapečatena pisma, nanašajoča se na eventualno mobilizacijo v Avstriji. V Mali ču se nahaja velik most, ki je edina prometna zveza med Rusijo in Avstrijo ter je stal poldrugi nulijon kron. Avstrifsko - bolgarska konzularna koavenciia. « Sofija, 13. avgusta. Včeraj je stopila v veljavo konzularna konvencija, ki sta jo sklenili Bolgarska in Avstro-Ogrska. Ta konvencija se med drugim nanaša tuđi na medse-bojne dogovore glede sodnega postopanja tičočega se nezakonskili utrok. Dogodki v Albaniji. S kop I je, 13. avgusta. Rok za odgovor na albanske zahteve poteče prihodnji petek. Splošno se dvomi, da bi albanska komisija mogla ugoditi vsem zahtevam. Bati se je toraj da kljub baje mirnemu razpoloženju med Albanci nride vendarle do krvave revolucije. Skoplje, 13. avgusta. Albanski prvak Idris Safer je iz Ferisovića pozval preševske Arnavte, naj se v vsaki vaši zbere 40 mož za pohod na Skorije. Res se je v Preševu zbralo nad looo Arnavtov. Toda mesto da bi poslušali Idrisa, so se obr-nili na svojega muftija s vpraša-njem, da li naj udarijo na Skoplje. Ker iim je ta to odsvetoval, so se vsi razšii. Solun, 13. a\rgusta. V Peči je bii pri belem dnevu na javnem trgu ustreljen tamkaisni kadija (sodnik), ki je zastonal okrajnega glavarja. Sodnika je ustrelil l^letni albanski deček iz rodbine Zaim. Skoplje. 13. avgusta. Orož^iki 50 razkrili in dobili v roke 4n bomb, katere so bolerarski četniki dali napraviti v Kinstendilu na Rolgar-skem, odkoccr so jih potem prenesli preko turske meje. Skopfjte, 13. avgusta. V preisko-valni komisiji, ki ima nalogo pre-iskati dogodke v Kočanih, se nahaja-»o tilc dostojanstvenik!: poveljnik vojske v Skoplju Ibrabim paša. komandant žendarmerije. državni pravdnik in sodnik ^olunskega ape-lacijskecra sodisča Boigar Ljapčev. Razun te uradne komisije je vlada dovolila. da sme v Kočane oditi tuđi drusra komisija, ki jo roslje bolgar-ski eksarhat iz Carigrada. Skopije, 13. avgusta. V Velesu so aretiraii 3 osebe, ki so na sumu. da so v zvezi z atentatom na želez-niško progo. Eden izmed njih je dezerter boig.^rske vojske. Dogodki v Turčiji. Carigrad. 13. avgusta. Iz Soluna pojočajo. da je v mladoturškem ko-miteiu iela pridobivati nad vlado zmernejša in miroljubneisa smer. Komite je baje sklenil, da se udeleži prihodriib volitev v parlamentu. Kakor se zatrjuje. je dala vlada Mlado-turkom gotove garancije, da se bodo volitve vršile v popolni svobodi. Car'^rad, 13. avgusta. Pod vtis-kom silne razburjenosti. ki je nastala na Bofgarskem, vsled grozodcistev v Kočanih. je turska vlada sklenila poslati v Kočane nepristunsko komisijo, z vso strogostjo kaznovati krivce tn plač.^ti primerno odskodnino vsem tištim, ki so vsled teb grozodejstev trpeli kakšno škodo. Potres v Dardanelih. Carigrad, 13. avgusta. Vse bolnice v Carigradu in okolici so prenapol-njene ranjencev. Do sedai so pokopali po raznih kraiih več sto mrličev. Nad 4f>00 oseb je težko ranjenih. 21*00 oseb pa še pogrešajo. Potresni šunki se še vedno ponavljajo. Neka-tere gore so se nevarno nonižale. Ker je mnogo mrtvecev nepokopa-nih. se je bati. da nastanejo kakšne kužne bolezni. Kakor se sodi. je vsled I potresa ,so.noo ljudi brez strehe. Zarota proti ruskemu carju. Petrograd, 13. avgusta. Svoječasno se je posrećilo, da je mornariško vojno sodisče sodilo uporne momarje na oklopnici »Ivan Zlatoust^. En častnik in 16 mornarjev je bilo obsojenih na smrt. Izmed teh so bili 4 že ustrelje-ni. Obravnava se je vodila tajno. Sedaj so se o tej obravnavi zvedele neke tajnosti. Zarotniki so nameravali napasti carsko jahto »Standard«, capa in njegovo rodbino vjeti in ga prisiliti, da bi se odpovedal prestolu, ali pa dovolil v zares konstitucijonal-no vladanje v ruski državi. Zarotniki so nadalje imeli namen, vjeti vse častnike baltiške vojne mornarice, se polastiti Kronstadta ter z vojnim brodovjem bombardirati Petrograd. Velik proces. P#*rotrad, 13. avpista. V Ta-škendu se je pričela obravnava proti 228 ruskim vojakom, ki so obtoženi insubordinacije in upora. 2eteznltka aesreea. Rim. 13. avgusta. Na pro«i Vele-tai-Rim je skočil brtovlak s tira. Dva potnika sta bila ubita, 51 p^ teiko ranjenih. Lahko r»ftl*n*h Je več sto. Proti slavkokazo«, Berolin, 13. avgusta. Saksonska vlada bo v Zveznem svetu predlagala uvedbo novega zakona v obrambo stavkokazov. Baje sta temu zakonu že pritrdili Prusija in Bavarska, Del a vilica rubljev. Pariz, 13. avgusta. Policija je odkrila delavnico, v kateri so pona-rejali papirnate ruske rublje. V tej tvornici so baje ponaredili za 30 mi-lijonov rubljev ali 75 milijonov kron, Dve osebi so aretiraii. Pogreb žrtev v Bochumu. Đochutn, 13. avgusta. Pogreba nesrečnih žrtev v premogokopnem rovu »Lothringen« se je udeležila tisočglava množica. Eden izmed tramvajskih voz je bil silno prena-polnjen. Nesreća je hotela, da se je zaletel v vogal neke hiše ter se pre-vrnil. Ena oseba je bila ubita, 11 pa težko ranjenih. Bochum, 13. avgusta. Pri pogrebu boehumskih žrtev je policija zaplenila vence z napisi: »Žrtvam kapitala« — »Na bojnem polju dela padlim žrtvam«. Ponesrečen parnik. London, 13. avgusta. Iz Mon-ireala hrzojavljajo, da je parnik *Corsica* pri Belle Išle trČil ob ogromno ledeno goro in se nevarno poškodoval. »Corsica< ima na krovu 100 pasažirjev. Dva parnika sta od-plula »Corsici« na pomoč. Revolucija na otoku Haiti. New York, 13. avgusta. Revoiu-wju ud (ju/trn Haiti se neprestano širi. Vstaši so bombardirali glavno n?esto Port au Prince. Inozemci beze iz n:esta. Za krafek čas. Ko je nekje na Dolenjskem okrajni stražmojster inspiciral ondot-no orožniško postajo, je ob tej priliki obiskal tuđi župana - klerikalca. Stražmojster: No. kako pa kaj pri vas javni mir in red? Z u p a n: Vse bi še bilo, samo aktov manjka. * Po hribovitem kraju je dirjal av-tomobiL Ko je pridrvel okrog velike-£a ovinka. je naenkrat stal pred g!c-bokim breznom. Vodnik je komaj ustavi! voz — še trenotek in voz bi se bil prekucnil v brezno. Lastnik avtomobila vsled pre-stanega smrtnega strahu ves razjar-jen, se je obrnil do kmeta, ki je stal v blizini. Ja. slišite, mož, kako pa to, da ni nikier nobene svarilne tablice?^ ^Šmo jo imeli tako tablico.« je rckel kmet. >smo jo imeli, a ker se nihče ni ubil. smo jo proč vzeli.« • * Gostilničar Vrisk je bil napravil na svoji krčmi novo tablo, na kateri je gostom obetal neverjetne užitke. Ob Z. ponoći, ko je Vrisk najbolj trdno spal. so naenkrat začeli neznani ljudje srdito razbijati na vrata in kričaje zahtevali, naj jim gostilno od-pro. Vrisk je ves besen planil k oknu in na razgraiače zakričal: ^Spravite se rapej. Kaj ne veste, da je ob 12. policijska ura in da se krčma odpre sele ob šestih zjutraj.« »To je sleparija.« so kričali raz-grajači. »če je krčma od polnoči do Šestih zjutraj zaprta, zakaj pa imate potem na novi tabli zapisano: Ob vsakem času sveza gorka in mrzla ledila ?« 0 • • Vlak ie dirjal skozi jesensko meglo. Gospodična Nitka je slabo-voljno sedela v svojem kotu in ker ni vedela. kai bi počela, se je obmila do edinega sopotnika. ki je sedel v vozu. ra se doslej še ni zmenil za njene care. — Prosim gospod, je začivkala sladko, kajti bila je Slomškarica, ali hočete biti tako prijazni in okno zapreti — zunaj je tako mraz. Pozvani gospod je ravnodušno zaprl okno in je potem rekel: = Ali mislite, gospodična, da bo zdaj zunaj bolj gorko? • • Učitelj: Kdo ve, kaf so elementi? — Nacek, povej ti. Nacek: Elementi, elementi — to ie dvajset kron. Učitelj: Kdo ti k> pa to pove-dal? Nacek: Moja sestra dobi vsak mesec 20 K od nekega gospoda in pravi, da so to elementi. OĆe: Ti bre«vestni zapra\ij; vec! Ko setn bil jaz v tvoji starosti, mi oče ni dal ves mesec toliko denar-ja, kolikor sa ti vsak dan zapraviš. Sin: Zaradi tega se vendar ni treba name ježiti; zmiiiaj svojega očeta, ne mene. • * * — Kaj bi — mož Je pa Ie naš poslanec, da malo takih. Ali se še spominjaš, da je enkrat v državnem zboru govoril nepretrgoma celih 14 ur? — Kaj ne bi — saj v teli štiri-najstih letih, kar je oženjen, ni smel nikoli ziniti nobene besede. • * * Tri je otroci so se meniti o dari-lih, katera so jim prinesli starsi s po-tovanja: Prvi otrok: Meni so oce prinesli nožiČek, na katerem je urezano: Francelju za spomin. Drugi otrok: Meni so pri-nesli mama skodelico. na kateri je zapisano: Spomin na Trst T r e t j i o t r o k: Ef kaj to — meni so pa ata prinesli srebrno žlico, na kateri je urezano »kolodvorska restavracija v Ljubljani«, m m Kaplan Urh Ocvirk je šel na po-tovanje. Do Ljubljane se je peljal du-hovsko opravljen, v Ljubljani pa se je civilno oblekel in veselega srca krecil proti Trstu. V vagonu se je vsedel k mladim ženskam in se ravno najbolje ž njim zabaval, ko ie vstopil v vagon nov potnik. Ta je nekaj časa začuđeno gledal in poslušal Urha, potem pa naenkrat stopil k njemu. »Ne zamerite, gospod,« je rckel tujec, a ta podobnost — ali niste vi gospod kaplan Urh Ocvirk? »Ne — ne,« je ves rdeč in v za-dregi dejal Urh, »ne — \vz samo tako neumno izgledam. * * « Mežnar Gobač je stregel na novi maši in se je vračal domov tako na-delan, da se je moral oprijemati ograj in zidov. Sredi tega se je pa kar na-slonil k zidu in sv. Urh mu je poma-gal . . . Tedai je pritekel iz bližnje hiše niajhen psiček in se začel smukati okrog mežnarjevih nog. »Ježeš,« je zavzdihnil rnežnar Gobač, ko je zagledal psička, »Je-žeš ... hk ... kje sem se — hk — v ma nažlampal — to že vem, ampak — hk — kdaj sem tega psička snedel, se pa — hk — res ne spominjam. Blejski zlet 15. avgusta. SVsem bratim Sokolom in sestram SokoUcam naznanjamo, da bodeTO-L zli dne 15. t m. Iz LJub-] lfase do Lesec posebni r vlak po sledečem toz-Dem reda: Odhod iz Ljubljane juž. kolod. ob 6*18 zfutr. y> drž. koL » 6*22 > \ižmarie » 6*30 > Med vode > 6*30 » ?kofja Loka ** 6*54 > Kranj > 7'06 •» Podnart » 7*23 > Radovliica > 7*39 > Prihod v Lesce ob 7*45; odhod z iste postaje ob 10" 16 zvečer — prihod v Ljubijano ob 11*41 zvečer. Vozne cene za tja in nazaj so sledeče: U. razr. IIL razr. Ljubljana I k. 3 K 30 v 2 K 10 v d. k. 3 > 30 » 2 * 10 » Vižmarje 3 » 30 » 2 » 10 * Medvode 3»30> 2»10> ^kofja Loka 3 » 30 » 2 » 10 » Kranj 2»60> l>60» Podnart- Kropa l»40> 1> — * Radovljica — » 60» — » 40> Vozni listki za posebni vlak pro-dajali se bodo že dan pred zletom to je 14. t. m. pri postajnih blagajnah, na kar opozarjamo osobito ljubljanske udeležnike. Apelujemo na vas bratje Sokoli in sestre Sokoliće, da se tega — za tekoče leto zaključnega zleta v Čim največjem številu udeležite. »Na zdarl« Predsedstvo »Slovenske sokolske zveze«: DR. IVAN ORA2EN, starosta, BOGUMIL KAJZELJ, tajnik. Lj\at>ljani v Brttje Jezdec!! V torek, dne 13» avgusta ob po) 9. zvečer vrši se sestanek glede »Btejskoca zMac v restavraciji pri »Novem svetu«. Bratje, ki so prigla-sili svojo udeleibo, dobe Ie tam točne informacije. Na zdar! PHmrKvou 184. Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Precrtaše uprem časopise -' ra in razpoČilja tajništvo Narod-napredne stranke. Časopis je je janes najmočnejša klejina moč. Izvrše valni odbor prosi vljudno svoje somisljenike y Ljubljani, da po&lja-š> redno v«ak cetrtek preciiane na-srodne časopise preteklega tedna v Ironiški urad (Wolfova ulica 10/1.) a:i naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg te^a zbirajo kra-jevna politična dmštva prečitane časopise v svojem okrajn. Rmečha pisama narodno - napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem taj-aištvn posebno kmečko pišamo, ki je na razpolago vsakemu napredne mu kraetovalcu za popoluoma, brezplačni ponk v vseh političnih, -pravnih, davčnih, pristojbi nsk ih :n vojaških zadevah. Izključene pa »» zasebne pravdne aadeve. — Pisama ne poslovala za sedaj le pisme-Ibo in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršneprakoli pouka v ssroraj navedenih strokah, naj se obrne zanpno s posebnim pismoni, kateremn je priložiti 10 vinarsko man>ko za odprovor ako se želi odgovor v pri poroeenem pismu pa 35 rinarsko zn&mko) na: Kmetsko pi-sarno narorino-napređne stranke t Ljubljani, \Volfova ulica 10. Ob sebi «mevno jp da ja pi>arna na ra7pola-go. todl naprednim kmetskim županovom. PauSnji list obsega 6 strani. izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina in tU\ v Narodne tiskarne*. Serravallo^ teleznato Kina-vino tliftjeaitaa razsuft u Daaajv 1M6: DilaiM o4lik«faiie it ćastai tfiatea k zlati ktfajffi. fozrata f«Qa 4a je*, »trepta B reJumvalescentom ^^^^ in malokrvnim ^Vm^A zelo priporočeno od zdrav- EaHB^H niskih avtoritet. y=^W u Izborni okus. u (EfiS^F Večkrat odlikovano. s »ad 7000 idra^ttUhlh iprićerai, s J. SUOtAV AU0, Liikr.iiHi (MHj TRST-BarkOTlie. 4464 Borina p«r»6ila> „Kretfitaa kuk« t LjaUjaaK Dra4al kmi fcnajttt tam U affnU 1912 *•'. mlevt rcata .... 87 40 8760 4-2»'. atebraa reata .... 91-- 9V20 4«\ avtti. kratak* reata . . 87 40 87 60 4* • °*k m .... »7 35 , 87 S5 4* t Mfefco deietno poaoPo 9350 94 50 !•/. k.*tcike dež. tuake . 90*50 9150 Srećke li i. 1M0 ■/, . . 444 - 456 -_18«. .'... . 6,,- »_ I zoeljske I U: ; o3i^ ^i^ " ftarta* . . .\^. . 240«) 24360 L}aM|aMke kreditne banke . 4^°"^- 444 - Avftr. kredUne^a ravodt . . 6^*50 , 654-50 Dunattke banane Orufbe . . ^38-— | 539- Južne telrtnic*..... 103 45 104 45 Dftivne leleinke . . . . ! 716 ~ 717 — Alplne-Wontiii..... it 191? . . ii r^ ki» 9 40 k^fuza za maj 191) . . . za 50 kg 7*53 Mctcorolo^Kno noročilo. Ti«M W4 B«rjra $•♦** Sr«*»ji armćvi tlak 3*-7« mb Čas Si*njC 2 b m •#«<>- ^: i^ Vetrovi Nebo 12 -. pop. 7361 ! 103 sr. jvzh. đel. iasno m 9. zv. 7352 ! 13 9 si. szah. oblačno 13. 7. *j. 7334 12*6 brezvetr del. jasno Srednja včerajSnja temperatura 12*8% norm. 19*r Padavina v 24 urah 0 0 mm. Velika gusla s posestvom (primeroraa najvećji promet na Gorenjskem) in szredno veukim dobičkom, se vsled prevzetja drugega posestva po sorodnikih == proda. = Pojasnila v posredovalni pisarni Pctor MateUĆ, Lfvbljaaa. Sk*f|a «L 10. Telelott 155. 2^62 g teinu mi laAii n crn mm g j pljučne katare g ■ Sirolin 'Roche/ S |= U}ki^t mstn prti jthii. Smiiia bcte ^^ ^=^ ofi ptj^a, nzkraja ■ nzM^ = = ■ - V kkmnu saktsvajU S*roim' Rv*lt /\\nf;\ni; uroharietg slike PRIMOŽATRUBARJA H USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI M K^% Tla«ka I« w ii široka SS c— j# mat- D^| K^Fi H ft^^^dA Mams vssIla B&0W^kfllLA kU^ft_ ^Fsk a\ ^^^^1^5 ^^^K ^M^m ^^^^HKm VWH WW^i^*^ ^^»^ w w^«»^«iw ""*** »^ ^ai^Bk^^^H kI9 Cena s poftio kron 3-20 CX9 1HARODHA KHJKSftRHfl ^Sft £ IH* M mesečna soba s hrano pri mirni družini. Dopisi s ceno pod ,,lMtiaa gl»M p^ilt** na upravniStvo »Slov. Naroda«* Motor lukinili 5 HP z dvojno prestavo, model 1911/12 i prtfctepalam tom« u 1 Mrti se takoj proda. 2864 Im. **••*, rnuntn «1. M if. s Prva domaća tovarna u omar za led Simona Praprotnika v rjubljani, ]enkova ulica 7. ^1 bE^1-17=3 Prevzeraajo se vsa v 1 jf™, Jpip stavbno in pohistveno ipuj' l^|j^ mizarstvo spadajoca Fjl, JJ 11 in po najnizjih cenah l^l^'J^p :: izvršujejo, :: Velika zaloga goslilniskiti okroghh miz. Cniki si pasiij^s u uklevs BieipUtno io paStaioe prosto Pozor!! !!Za sladokusce!! Njjtinejša namizna olja brez duha za Iružit««! go»tilnev j«4ilnice. NaroČbe se izvrSujejo točno in skrbno :avue ter z obratno pošta po povzetju V sosodah po 9 kg In naprej, vštevši omot, tranko poštarina: fšno olje prima po K 180 — 2"— liter izredno fino „ „ 2*40 — 280 „ izredno sublimc w n 3-— — 3*50 „ Cisto oliično fino „ „ 2*20 Naročbe s točnim naslovom prosim po-;lati na skladi§če olja Reka, ulica fKuseppe Parini šL 9. S spostovanjem £> p> Mapče. || Narodna I I knjigama i v tj ubijani prešemova ulica štev. 7. - ^J priporoda ' nT^ h i (kanceliski, koncq>tni, doku- ? rnentni, ministrski, pisemski, ■ \ ovitni in barvaai papir g § I I Kasete s plsemsMn paplrjem. ■ ŽCrgonkc kijige £ v vseh velikostih, crtane z eno ali ? £ z dventa kolonama, vezane v papir, L 5 platno ali polusnje. ■ I M]e»alM taijižict po c£2?lh | £ ZaUogasalsihzvtzkoviaiisank. | I Zaritke za iraJcv vseh velikostih. I I ------TtUka izber------ | i rm4lr*,kmmmtkmwt taMte. i 7 Barft za iole *n umetnike. 1 ------ bzflclitcc —— | . poknflnske, humoristične, mnet- i t niske rseh vrst od ntjprcprosteilih i 5 do najfincjsih. f I fl*w& n slikt n itpistkt, ? ■ vezane v plii ta ▼ usafe. fe I ta* tM^ariiilcMct I I risah« fifrfh, hdk Mt i iHhFoti uitKiNAirmK] ^■BllPADANJU LA|J|^I| ^^^^^iHHHII^AAilia^HHIH^Ii^^H ■oroojrija fADRIJA", LjuM^H B^BB Stltnburyva 5MMBi^^ Kuharico ki •!•■•■ ▼•§! fOspodiiijstTO, išče samostojen gospod. Na stop v bližnjem časa event. takoj. Plača in drugi pogoji po dogovoru. Ponudbe z navedbo naslova, dosedanje zaposlenosti, priporočil na upravniStvo »Siovenskega Naroda« pod nKmlia- riea 1b gospođinla".________2813 Krepkega dečka pndoega in zanesljivega, ki bi polnil vrče za mleko, 2851 sprejme Centralna mlokana v Skofii Lotu. Istetam se iprejm« :: ženska :: kl bi oskrb#vaia ca. 100 praiičev. ---------- Plača po dogovoru. ■ .. Naprodaj je krasu nudistu) obstoječe iz: 2 miz, 1 Shralne miaee, 1 pi*e-dalnika za obleko s 5. predali, 1 kredencei pisalne omare 3 ornat* za obleko, 1 ponoćne omare, 1 železne blagajne, 1 nastavka (Aufsatz) 1 harmonija z 8. spremeni, 1 naslonjača na verige, 1 zofe, 1 kuhinjske omare, 1 klečal-nika, 1 umivalnika, 7 velikih prostoroinih oljnatih podob, ćele garniture Brockhaus-Leksikona, mnogih knjigdu-hovniskega in posvetnega stanu. — Kje, pove upravništvo »Siovenskega Naroda«. 285 I KazMb-imi ređ | Si z dne 23. maja 1873 štev. /L J 119 državnega zakonika z Wj M * dodanim [IJ | zvrStvenim propisom I ft in drugimi zakoni in ukazi H S"^J kazenski postopek zadeva- W I jočimi. _____ b š Trdo vezma 5 h 60 t., Vm ?m po poitt 5 E 80 v. | Sil Hia kaligana i liuliliaij. | i i Kurilca Lzvežbanega v v&eh delih, treme^i in zanesljivega, 2803 sprejme v trajno delo Centralna mlekarna v Skofji Lolu. Vstop takoj — plača po dogovoru. Mastiojii s staro trgovino vse v lepem, ^obrem stanju v veiikem trgu na spodniem Stajersketn. Prodajalna je ena najstarej§ih v trgu in na zelo lepem prometnem kraju. Gena nizka ali pa se tuđi od da v naj em. — Vpraša se na upravniStvo »Siovenskega Naroda* pod I. H. 2800 Za večje tvorniško podjetle se Iš6e đra mlalia korespondenta zmožna slovenSčine in nemšČine. Pogoji : znanje stenografi]e in strojnega pisanja. Ponudbe z navedbo hoDorarja na 1L Dnkes NachL, Dnnai I«, pod WJ, F. E, 5048",___________2836 rivan Ho i onliia do 18. nMn Slavn. občinstvu se vljudno nazoanja, da se priredi Jutri io ratu srefta pri lem nnm koncert „Slovenske filharmonije" \p Ijotcla Llecjd Začetek ob 8. zvečer. — Vstopaina 4d vte. : Za mnogobrojni: Tanaes Sarel, obisk se priporoča hotelir. Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da — - sem prevzel ■ =— brii^nico na Rimski cesti štev. 9. v hiši g. Marčana. Skrbel bodem vedno za snažnost hi dob« ro postreibo. 2827 Za obilen poset se priporoča. Fran Loborec, brivec. I Ni7n7Pm\ka zavarovalna dražba za življenje I IlILULulllJIlU .. Ravnateljstvo: Dual L, Aspeniplatx Isl se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas I vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah. ■ Zavarvfana glavnica lrootei lita 19T0 okoH 375 milijem?. — Režem knetn leta 1910 oteli 112 milijun. I Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Sctimiedgasse 40, I I k|w slr«f« ro#lai, delaval sotradaUd vsak čas dobe dobre sluite. I ■ Nadzornik za Kranjsko: <>11 I I ===== Ljubljana, Hrvatski trg it- 4. ------I K ~ Dražbeni oklic. " Proda se dne 16. augusta 1912 ob 9. dop. in nasled* nje dni w Ljubljani, Mestni trg 24 na javni draibii modno blago, prodajalniška oprava, 1 Verthcim blagajna, 1 Rcgistrir blagajna. Predmete se Uhko ogledi vsakokrat pol me pred prodajo. C. kr. okrafno sodliče ¥ Llubllanlf odd. Wn -tgranr dne 25. jolijm 1912. 9fr— <■ SLOVENSKI NAROO,_____________________________________________________ 184 Stev. I|H JldbllliA P° ***** kofnbtaacijah na potjubno stevilo let Istotako pla- I ■ ■■■■'■■■■■*■ 'ani« starih dolgov in iMiB|«H|» v novo pasojilo pod mnogo ■ ■ ■■■milili £M a«#4B*tliaU pogoji Diskretno in kulantno posredovanje. - ■ r II jlllllU --~ krcWi0 P15*"11' €«aMia ccsU 4.1 I W WI|1M - Prošnje s»o ■!■■■■» - (Za trankature naj se priloži | 0 - ___—■_ znamk za 90 vin.) - ■ Ugodna prilika. f LjrtfjaiL Trnvda elita 12 prodaja a patesi 17. nmta m hiMi im: raznovrstna hi&na oprava omare za knjige, knjige (Ošterr uog Monarchie in Wurt uod Bild\ blagajne, kopirna preša, mi za za risanje, steiaže za akte, namizne priprave, kuhinjske priprave, klavir, okraski za sobe, razno orodje za stavbno obrt (dvigala, Škripci za opeko, deferencijalni itd) bTio tam se odđa lepo stabavaoie v lijem, tuđi ćela enonadslr. tiša 2 vrlu. Natančnejsa pojasnila daje 2864 ••Jvetalftka pisama dr. Frana Poček, Ljubi i an a, Stai! trf itov. 30. Prodajalni razglas. Podp'sani upravnik konkurznega sklada J. BonČ&rja V Domialall !■■ BS KollčOVOfla naznania, da se bode vrš la dne 16. avgnsta t L in sledeče đul prodaja premičnin potom javne dražbe. Premičaine obstojaio iz: već kompletnih, modernih sobnih oprav \z frdega lesa, iz oprave za uslažbence. kuhinjske in hisne oprave obstoječe iz đveh pisalnih strojev. đveh pisalnih raiz z m leta mi (Jerrvsvstem). velike požarnovarne. jeklene blagajne, manjke blagajne, velike jeklene omare za trg. knjige, amerfkanskega regtstratorja itd. nadalje: manjsa knjižnica, sedla, kozar ci, električni lestenci, raznovrstna oprava spadajoCa v mlinski obrat, veliko tisoč raznih vreć od teh veliko popolnoraa novih, konjska oprava, poljedelskoorodj-, razna porabna železnina kikor transmisijsko kolesje, konasti zobćasti kolesi itd., izmontirani starejSi mlinski strtji ? dobrem stann. oprava za prodajalno moke, večja množina gaSenega apna. razni les (dile, hrasti), stroj za rezanico in mlatenje, vozovi, sani, itd. itd. V Ljubljani doe 11. avgusta 1912. Dr. Ivan Šnsteriič 2S42 upravitelj konkurznega sklada J. Bon čar. ' V»* dobrih »* linnkil penlnikn dobi delo Učenko iz boljse hiše »pre|n« Uko| damski modni salon T. Kune ¥rmšUmmwm »li— it 5, L m*4mtr. , KBiigovezoica Iv. Bonač LJ«fcl]ua, S#loabwrgova allca | (nasproti glavne pošte) 2586 priporoča vsakovrstna knjigoveska dela, mape, galanterijo, passepartuje ttđ — Posebno moćna vez za knjižnice, čitalmce in bralna društva. Cene zmerne. deio solidno! 1 Izdelki za veselice: Korjanđoli, girlande, serpentine, balon-čki, zalepke za Šaljivo pošto,moderni mali kuvertki za srečolov, vstopnice (blokij. !* Cena ^merna, postrežha to^na' :: DfadDiiko hranilĐO društvo v Gradcu r. z. x o. x. O5«bni ^rediti iraisikBijnfesorjei.uflteljeD]. apokojeocem itl ; ob najugodnejiih pogojih. — PredstroSkov ni. — Več v prospektih. Hranilne vloge. Od rsikegar z imt.n obrestenfem po . . 41',°'o | 8b Slitnevn; odpoveii za zieske cid K 1000 pc 5 . : ii _ M . . ... - » 2f!flfl .. 5 : , „ I Obrtsti se pclietM pritaje;o gUTDiCL — Itstnega đavka ni nlafifi. Stanje vlog: .....K 4,500 OOO Jamstvo deležev: .... K 5,600000 Pojasnila daješ Josip Košem, Ljubljana. Krakovski nasip 22, •k ponetieijkil) irrtak n Deftft U col 3. te p! 4. popolđoe Trgovci! Dne 16. t. m. ob 9. uri se začnel prisiUia prodaja vsepa konldiskega blaga v fakturni vrednosti 62.000 K ^ v trgovini Droslav Jozeršeka. Ljubljana, Mostni trp C. kr. avstrijske %(fe državne železnlce. fzvlećek* iz voznega reda, - Veljawen od 1. maja 1912. _ Postala: Ljubljana fntnl kolodvor. Odhod. 6-52 zjittraj. r;svbni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj 7>S2 zjtttraj. Osebni vlak na Grosuplie: Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stra?o- Toolice S-09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, jt^emce, (z zvezo na brzovlak na Beljak, fnomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosu-plje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toniice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, I ržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz £ sfeste, Celovec, 6-35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj 7-4^ zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. tO«2£ po noći. Osebni vlak na Krani, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beijak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7-23 zjutraj. Osebn; vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- ; lina, Draždan, Prage, Lrnca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj« Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomosta Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka| Tržiča, Kranja 3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St- Janža, Trebnjega, Ko-1 čevja, Grosupljega. I 4-20 popoldne« Osebni vlak oa Trsta. I Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, I Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča, I Kranja. 7-00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8*15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-|3 po noći. Osebni vlak iz Straže-To plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noći. Osebni vlak iz Trsta, Gorice,Trbiža^Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postafa; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-5O, 3-12, 7-15, (11-OO ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2*41, 6-15, (1O-3O ob nedeliah in oraznikih). Ckr. državno-železaiško ravnatel}stvovTrstiL - — ■ ,.. .,-------------------------------------------------------------. Narodna knilaarna. Kralj Jtaljal WM\ llltlft .SSIJLUL 5tr"ho,valci Mali lord- Zgodovinska povest; spisal Fr. Pemec. sPte«1 v BcneS-Sumav^ky. 2Q w w9tm \g V V-1I IVI Ulio Cwi|| bpofc s j.60j vefc g.^ C«ma 2 Li pOttO S 2-20. *•"■ hr°*' m I>S°' ^* 2"*Of ^"f»nc«n 15. stoletja se je pripravljal na s isaj Fr UpiL g po4to 20 F TBt. 8 pošto 20 v ▼•&. Slovenskem kmetski punt. Kmetsko Pravkar je izšla v drugi izdaji pre- ljudstvo je takrat strahovito trpelo in Cena broi. K 2-—, v©X. E 4-—, S To knjigo veselja, kakor je kritika ime- krasna zgodovinska povest »Krah Ta odlićni roman podaja i -imivo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti potto 40 v vet. novala to presrčno povest so po izgledu Matjai«, ki spada med najbolj čitane ^^vo sliko iz narodne^ življenja J7^Ju^k »r^f ^J^n^ Velezanim.v roman izza časa velikih bojev meatnega šolske-a nadzornika sprejeli v knii^e in po kateri občinstvo *edno in P^-. •«"» "emSk. t™ „mCcvaino g~-^^^S^U oLZlZli med pomoiskimi razbojnik!, turskim ce- Solarskc knjižnice vsisolski voditelji, ki znova vtsraSufe. vphva na slovanskc?a moz*- čarovniStva. Vse to nam popisuje pisatelj sarstrom in beneško republika jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. v tem velezanimivem romanu. Cez trnje Undina. f*w JlK U Razora, i motam gospodantvii UO SrCĆCo Spisal Andre Theurict rOOOVlHC ECIl2lJil« Spisal Ivan Oinkar. Spisal Valentin Znn. ^^, <, Um* M ¥, ■ »oito tO v vU. & • C#ma broi. B 1*50, m. K 2-50, Cana K 3--. s posto E 3-20. m____h-Mi K «^« w-- K 2-2O Ed«n nailjubeznrvejSih franeoskih piša- plSa KemcC. B pottO 20 W TOĆ, To je najpopolnejše in najtemeljitejše ^^ ^^^. -*f - f *.ii-v i-. - t-j irmiH rvorf-i dra*«t„o ©•■• ■ l"**t • poito S l'7O. , XY_ delo onarodnem gospodarstvu v sloven« • FO«o *° ▼ ^*- tdj€V ^ v teJ knj!^ ***"' đražestno f— Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, skem jeziku. Ta knjiga je absolutno po- Zdo zaofaniv roman, poln interesantnega povest, ki jo je svetovna kntika uvrstila v dezanimiv zgodovinski roman iz časa j^ jih j€ spisai Cankar. trebna za vsakega, kdor deluje na na-