Gospodarski Glasnik za Štajersko. Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo. Izdaja c. kr. kmetijska družba štajerska. Nemški ureduje generalni tajnik Na slovensko prelaga ces. svetovalec Friderik Miiller. nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici. Vsebina: Zakon o domačinskem pravu na Tirolskem. — Prvi mejnarodni shod o streljanju proti'toči. — Nakupovanje plemenskih svinj. — Razne reči: K ustanavljanju zadrug za rejo bikov. Premogov katran kot sredstvo zoper gobčno in parkeljno kugo. Glavna pravila o prezimovanju čebel. K ustanovi strelnih postaj. Najnovejši rogovski naravnač. Varšavski sadni trg. — Uradne vesti. — Tržna poročila. Zakon o domačinskem pravu na Tirolskem, V zadnjih letih se je večkrat že v štajerskem deželnem zboru govorilo o domačinskem pravu; pod to besedo se razumeva vpeljava predpisov o delitvi dediščine za kmetska posestva, tako zvano dedinsko pravo, eventualno združeno z omejitvijo svobodnega razkosanja, kakor tudi pridobitve in prodaje takih kmetskih posestev, domačije. Rešitev tega vprašanja pa nikakor ni lahka, in odločba, ali bi kazalo vpeljati tako posebno kmetsko pravo in kako tisto urediti, zadene na velike težave. Daši obstoji od 1. aprila 1889 državni zakon zastran vpeljave posebnih predpisov o delitvi dediščine za kmetije srednje velikosti, na podstavi kojega bi zamogle poedine dežele izdati primerne izvršitvene zakone, je dozdaj vender samo Tirolska sklenila tak deželni zakon, in sicer letos. Na Tirolskem so bile razmere za izdajo takega deželnega zakona mnogo ugodnejše kot so na Štajerskem, zakaj Tirolska se ni zmenila za določbe državnega zakona z dne 27. junija 1868 in ni posnemala vzgleda drugih dežel, torej ni dala kmetije razkosavati, ker je do danes pustila veljati stare prepovedi o raz-kosavanjujzemljišč in posebno ded-nonasledno pravo na kmetijah. Vzlic temu je bilo treba tudi na Tirolskem večletnega napora in zmaganja mnogih ovir, predno se je mogla zvršiti ta agrarska reforma s tem, da je bil v deželnem zboru dne 13. maja t. 1. sklenjen načrt zakona r zastran posebnega pravnega razmerja vezanih domačij". A'prašanje, ali naj se tudi na Štajerskem uvede kmetsko domačinsko pravo, je za gospodarske razmere v deželi tako velike važnosti, da se bo moralo, ker se je že sprožilo, v tem ali onem zmislu rešiti. Ne zadostuje pa, na to vprašanje samo načelno odgovoriti, se le naj domačinsko pravo uvede ali ne; temveč tukaj je treba rešiti težavno nalogo, kako bi se naj to domačinsko pravo uredilo z ozirom na obstoječe ter v posameznih delili dežele tako različne posestne razmere in pravne navade kmetskega ljudstva. Državni zakon z dne 1. aprila 1889, št. 52 drž. zak., namreč ni tak splošen zakon, ki bi s pritrditvijo deželnega zbora zamogel v dotični deželi priti v veljavo in izvršitev, marveč tisti obsega po pravici le vprašanja, in sicer posebno važna in težavna vprašanja, prepuščena deželnemu zakonodajstvu v razsodbo. Vrh tega se nahajajo v omenjenem državnem zakonu nekatera določila, ki sestavo primernega deželnega zakona naravnost otežijo. Vzgled dežele tirolske, ki je prva sklenila zakon o domačinskem pravu, je zelo poučen in zanimalo bode tudi širše kroge, zvedeti kaj o tem. Kakor že gori omenjeno, se Tirolska ni poslužila po državnem zakonu z dne 27. junija 1868 podane pooblastitve; ostali so torej stari predpisi o razkosavanju zemljišč in dednem nasledstvu do zdaj v veljavi. To sta češarka patenta z dne 11. avgusta 1770 in 9. ok- tobra 1795; prvi določuje prepoved razkosavanja zemljišč, drugi dedno nasledstvo na kmetijah. Temu terezijansko - jožefinskemrt agrarskemu pravu se ima nemška Tirolska zahvaliti, da si je ohranila svojo povsem povoljno razdelitev zemljišč. Daši na Tirolskem niso imeli namena, preminjati osnovnih idej tega zakonodajstva, vender se je sčasoma pokazala potrebnost in prizadevanje po reviziji istega, ker sta ona stara patenta nastala iz priprostih gospodarskih razmer prejšnjega stoletja in sta bila prikrojena takratni patrijarhalični upravi, predrugačenim zahtevkom in potrebam novejšega časa pa nista več ustrezala. Ta prizadevanja pričela so se že leta 1830; izdelan je bil načrt, ki se je imel po sklepu stanov vpeljati v severnih Tirolah in v nemškem okrožju; ali vlada je to ovrgla. Leta 1845 je vlada sprožila reformo, to pot pa stanovi niso bili zastopljeni. Naposled se je izdal namestniški razglas z dne 1. januarja 1852, ki pa je uredil samo pristojnost in postopanje v zadevah razkosavanja zemljišč in je ostal v veljavi do danes. Vnovični poskus reforme leta 1869 je zopet izpodletel. Istotako tudi 1. 1880 in 1889 v deželnem zboru stavljeni predlogi in storjeni ukrepi niso imeli uspeha. Zdaj pa je prišel državni zakon z dne 1. aprila 1889 in na to je vlada 1. 1892 predložila deželnemu zboru dva zakonska načrta zastran domačinskega prava in dednega nasled- stva. To pot pa je zopet vprašanje zemljiščne knjige stvar zavleklo. Ivo je bilo zemljiško knjižno vprašanje 1. 1896 srečno rešeno, je deželni zbor v seji dne 11. februarja 1896 sklenil agrarski program, s katerim se je mej drugim deželnemu odboru naročilo, da v prihodnjem deželnem zboru predloži zakonski načrt zastran domačinskega prava in dednega nasledstva. Tak zakonski načrt se je deželnemu zboru predložil in tisti ga je tudi dne 25. februarja 1897 z nekterimi premembami sprejel. Proti zakonu o domačinskemu pravu, sklenjenem v tirolskem deželnem zboru, pa je imela vlada mnogo pomislekov, tako da se ni mogla odločiti, zakonski načrt predložiti v Najvišje potrjenje. Pomisleki vlade zadevali pa so zlasti dve važni principijelni vprašanji, namreč vprašanje, za katere predmete bodi novo domačinsko pravo veljavno, in vprašanje, kateri organi kot agrarske oblasti bi bili poklicani za razsojevanje v doma-činskopravnih zadevah. Pričelo se je torej z vlado pogajati in dosegla se je srečno zedimba, na kar je deželni zbor po dogovoru sprejel predrugačen zakonski načrt dne 13. maja t. 1. Posebne zasluge za ta zakon pridobil si je poslanec dr. pl. Grabmayr, ki je po večletnem naporu v tej stvari dosegel naposled zaželeni uspeh. O nastanku tirolskega zakona zastran domačinskega prava se je tukaj radi tega tako natanko poročalo, da se pokaže, kako dolga je bila pot v dosego smotra. Naj torej tisti, ki zagovarjajo mnenje, da je tudi na Štajerskem treba vpeljati tako agrarsko reformo, ne obupajo, če se stvar takoj ne posreči, toliko bolj, ker so pogoji za njo, kakor že gori povedano, na Štajerskem dosti neugodnejši in je izvršitev take akcije toi-ej še mnogo težavniša, kot na Tirolskem. Zdaj si pa poglejmo tirolski zakon o domačinskem pravu. Ta se nam kaže kot današnjim razmeram na zemljiščih primerna predrugačba in enotno zakono-dajstvo dozdaj na Tirolskem o razkosavanju zemljišč in kmetskem pravu veljajočih zakonitih predpisov. Da se kolikor mogoče ohranijo zložene domačije, sprejete so tudi v novi zakon nektere bistvene premembe dozdaj veljavnega prava. Tisti ima naslov: „Zakon zastran posebnih pravnih razmer zloženih domačiji. Kot zložena domačija velja vsako kmetijsko posestvo s prebivalno hišo, kojega zemljiškoknjižni vložek se nahaja v razdelku za domačije glavne knjige. Državni zakon z dne 1. aprila 1889 govori samo o kmetijskih posestvih srednje velikosti in prepušča deželnemu zakonodajstvu, določiti, katere domačije je v zmislu zakona smatrati za domačije srednje velikosti. Na Tirolskem se je to vprašanje rešilo že ob napravi zemljiške knjige, ko so se po starih predpisih zložene domačije vpisale v posebni razdelek zemljiške knjige, v domačijski razdelek; seveda niso to samo domačije srednje velikosti. Le ob tvoritvi novih zloženih do- mačij se mora v prihodnje držati omejitve državnega zakona na domačije srednje velikosti. maČiji, ki je lastnina več oseb, veljajo ti predpisi le tedaj, če sta solastnika zakonska in ako je eden Novi zakon obsega deloma izmed njiju umrl brez potomstva; utesnitve svobodnega razpolaganja preživeli zakonski druže ima potem lastnika, deloma predpise o de- pravico, ako temu ne nasprotujejo litvi dediščine. Yse premembe na naredbe poslednje volje ali po-obstanku in obsegu zloženih do-: godbe, da nevzeti del domačije po mačij, katerih ne provzroči raz-! določilih tega zakona prevzame, lastitev ali dopustna prisilna dražba, Zakon velja dalje ob oporočnem privoliti mora domačinsko oblastvo. ali pogodbenem dednem nasled-Domačinskopravna združitev dveh stvu, ako po zapustniku pozvani ali več zloženih domačij je navadno prevzemnik domačije spada med nedopustna. Cela vrsta paragrafov j zakonite dediče. Prevzemnik domačije določi se po pravici in vrsti zakonitega dednega nasledstva. Deželni zakon ima navaja potem slučaje, v katerih se more privoliti združitev domačij ali oddružitev kosov domačije. Še celo s takimi nepremičninami, ki j razna določila za vrstni red, po spadaja k nobeni zloženi katerem so poedini dediči pozvani k prevzetbi domačije, ako jih istočasno več nastopi in se med njimi ne doseže zedimba. Po tem zakonu je dalje mogoče take osebe izključiti od prevzetbe domačiji, ne more lastnik popolnem svobodno razpolagati. Ivot domačijsko oblastvo 1. stopnje uraduje za vsako selsko občino domačijska komisija, kateri pripadata pod predsedstvom zastopnika domačije, o katerih se je po pra politične okrajne oblasti po eden zastopnik okrajne zadruge kmetovalcev in občine. Na II. stopnji razsoja deželna domačijska komisija, kateri pripadata pod predsedstvom zastopnika c. kr. namest-nije po eden zastopnik deželnega odbora in deželnega zemljedelskega sveta. Po predpisih domačinskoprav- vici bati, da bodo za gospodarstvo na domačiji nesposebne, ali katere so trajno od domačije odsotne. V to svrho je v zakonu naštetih več izklj učivnih vzrokov. O izklj učbi razsodi zapuščinsko sodišče, ko je zaslišalo mnenje domačijskega oblastva. Ako zapustnik glede prevzemne vrednosti domačije ni ničesar ukrenil in med vdeleženci ni doseči nega zakona o delitvi dediščine porazuma, tedaj določi sodnija postopa se ob zakonskem dednem j vrednost domačije po pravični iz-nasledstvu po samolastniku zložene j previdnosti, tako da more pre-domačije, ako je več oseb deležnih j vzemnik izhajati. Pred sodno raz-zakonitega dednega nasledstva; v j sodbo se domačija po izvedencih tem slučaju more domačija s pri- ceni in župan zasliši. Ob cenitvi tiklinami pripasti samo eni osebi,, je primerno ozir jemati na donosno glavnemu dediču. O zloženi do-, vrednost. Zakon potem določuje, kako je dediščino med sodediče razdeliti. Praecipuum se glavnemu dediču ne dovoli. Prevzemniku domačije se mora, ako on to zahteva, za poplačilo dedinskih deležev sodedičev dovoliti rok treh let od dneva pravnomočnosti prisojila. Ako se sodediči o zavarovanju dedinskih deležev med seboj ne morejo z lepa porazumeti, tedaj se sme lastninska pravica za glavnega dediča v zemljiško knjigo vpisati le z istočasnim vpisom zastavne pravice v zavarovanje dedinskih deležev sodedičev. Ako prevzeta domačija po pravnem opravilu med živimi pred potekom treh let postane lastnina tretje osebe, ki ni potomec glavnega dediča, tedaj imajo sodediči pravico, svoje dedinske deleže brez ozira na triletni plačilni rok tirjati po sodni odpovedi. Ako glavni dedič domačijo prostovoljno proda tekom šestih let po smrti zapustnikovi, ali, če je nedoleten, tekom šestih let odkar je postal samosvoj, tedaj je zavezan, tisti znesek, za kojega prodajalna cena presega prevzemno ceno, dati na posledobno razdelitev dediščine. To je zelo važna določba, katera naj zabrani ali vsaj oteži, da bi se nameravani uspeh tega zakona uničil na ta način, da glavni dedič vredno prevzeto domačijo kmalu zopet z dobičkom proda. Državni zakon z dne 1. aprila 1889 nima take določbe, dasi se je to vprašanje ob pretresovanju zakona v državnem zboru večkrat sprožilo in so bili .tudi stavljeni dotični predlogi. Ni pa bil v tirolskem deželnem zboru sprejet v principu dober nasvet, vpeljati za sodediče pogo-ditvene rente, tako da bi se pri podedovanju zloženih domačij, ako razun domačije ni dosti kapitala v zapuščini, sodediči namesto z glavničnimi hipotekami odpravili z razdolžnimi rentami; z ustanovitvijo tirolske deželne hipotečne banke bi bili sodediči dobili priložnost, svoje rentne pravice proti izplačilu kapitala odstopiti. Z ozirom na postopanje glede pravice do dolžnega deleža pridruži se deželni zakon državnemu zakonu. S tem smo navedli bistvene določbe v tirolskem deželnem zboru sklenjenega zakona o domačinskem pravu; omenimo le še, da bo imel tisti veljavo za celo Tirolsko, torej tudi za italijanski del dežele, da bo postal tudi ta deležen dobrot novega'agrarskega zakona, dočim so dotične starejše zakonite določbe veljale samo za nemške Tirole. Baron Storck. Prvi mejnarodni shod o streljanju proti toči. V Casale Monferrato (v Italiji) i o streljanju proti toči, katerega vršil se bo dne 6., 7. in 8. no- je sklicalo ravnateljstvo ondotne vembra t. 1. prvi mejnarodni shod kmetijske družbe z namenom, zbrati ne le zastopnike kmetijskih korporacij, ampak tudi zastopnike znanosti in druge osebe, ki se zanimajo za novi način odvračanja toče, da se po javnem razgovoru izkoristijo dosedaj nabrane izkušnje pri streljanju proti toči. Na vsporedu tega shoda so razgovori o dosedanjem uspehu streljanja proti toči, o meteorolo-gičnih poročilih, o tehniki streljanja, o disciplini pri streljanju, snovanju društev za streljanje, o znanstvenih izvajanjih iz dosedanje prakse v streljanju i. dr. Tega shoda se bodo udeležili tudi interesenti iz Štajerskega, in sicer v prvi vrsti gospod župan Albert Btiger iz Slov. Bistrice, kateri je, kakor znano, prvi razširjal idejo o streljanju proti toči v sedanji obliki. Imenovanemu se bodo še pridružili gospodje Hans Dettel-baeh, rudarski družabnik in imetnik firme Karl Greinitz-a nečaki v Gradcu, Franc Girstmayr, državni poslanec iz Maribora, Gustav Sušnik, prokurist in voditelj Karl Greinitz nečakovih rudarskih dru-žeb iz Gradca; ta slednji poročal bo po zaprosbi kongresnega odbora o „streljanju proti toči naStajerskem“. Poročilo, kateremu so pridjani važni sestavki oseb in zavodov, ki se bavijo z opazovanjem in proučevanjem tega zanimivega predmeta, daje shodu najprvo na znanje dosedanje uspehe streljanja proti toči v raznih vinorodnih krajih štajerskih, potem opazbe o bistvu dotičnih podrobnosti in naposled popis obsežnih in sistematičnih strelnih poskusov, ki so se po opominu gospoda Alberta Stiger napravljali več mesecev v fužinah firme Karl Greinitz-a nečaki pri sv. Katerini ob Lamingn. Ta del poročila bode zborujoče gotovo živahno zanimal, kajti tako nadrobno se to vprašanje dozdaj še ni razpravljalo, ali saj ne objavilo. Streljanje se jo poskušalo iz priprav raznovrstnega sistema in je vodilo do važnih sklepov, ne le kar se tiče strelne tehnike, ampak tudi strelne taktike in načina, kako strelne postaje urediti in rabiti. Posledici so predstavljeni tako s številkami kakor tudi grafično v razkaznicah in bodo učenjakom gotovo dali povod k raziskavam o vzroku strelnih učinkov. O tem referatu in o izidu shoda bomo še natančneje poročali. Nakupovanje plemenskih svinj. C. kr. namestnija v Zadru potrebuje kar najhitreje 20 merjascev in 15 prašič jorkširske pasme, stare 9—14 mesecev, kakor tudi nekoliko merjascev in prašič su-folskc in berkširske pasme, even- tualno mlajše, popolnem Čistokrvne, brezmadežne rasti in dobrih plemenskih lastnosti. Ponudbe pošljejo se naj c. kr. namestniji v Zader. ^A!A'VAA>A'AWAtAWAWA'AtA'A'A'A'A'A.'A'A'jL.'*A>A'M I Razne reči. K ustanavljanju zadrug za rejo bikov. Po posredovanju podpisanega ustanovila se je danes v Aflingu, sodni okraj Yoitsberg, ob navzočnosti načelnika okrajnega zastopa gospoda Ludovika Lipp in okrožnega podnačelnika gosp. Dr. Kristijana Niederdorfer zadruga za rejo bikov. Tista ima uaslov: „Zadruga za rejo bikov v Aflingu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom", svoj sedež v Aflingu, obsega okoliš občine Kolilschwarz iu je namenjena pospeševati živinorejo s skupno nabavo in rgjo dobrih plemenskih bikov čistega muropoljskega plemena. Načelstvo sestoji iz 6 članov in 3 nadomestnikov. Izvoljeni so bili: Ivan Ortner, posestnik in kamnosek v Aflingu, za načelnika; Ivan Gallaun, posestnik v Kohlschwarzu, za podnačelnika; Simon Buclihans, posestnik v Aflingu, za zapisnikarja in blagajnika; Valentin Piquitter, posestnik v Kohlschwarzu, Prane Lind, posestnik v Hemmabergu, Jakob Tippler, posestnik v Kohlschwarzu kot člani; Erhard Birn-huber, Peter Pertsehthaler, Jurij Ruderes, vsi posestniki v Kohlschwarzu, za nadomestnike. Ifazsodišče obstoji iz 3 Članov in 2 nadomestnikov. Izvoljeni so bili: Jurij Pretten-thaler, Simon Benedikt, Juri Pri- mus, vsi posestniki v Kohlschwarzu kot člani; Pavel Sauer, Martin Graf, oba posestnika v Kohlschwarzu, kot nadomestuika. Opravilni delež stane 5 gld., pristopnina 1 gld., letni prispevek za vsako v zadružni register vpisano kravo ali telico 60 kr. Zadrugi je dozdaj pristopilo 15 Članov. VAflingu, dne 22. oktobral899. Martin Jelovšek, staj. deželni potovalni učitelj. C v e n. Zadruga ima firmo : „Zadruga za vzdrževanje bikov v Cvenu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom-. Svoj sedež ima v Cvenu, obsega okoliš občine Oven in je namenjena povzdigi govedarstva z vkupno nabavo in rejo dobrih plemenskih bikov čistega marijinodvorskega plemena. Načelstvo sestoji iz 6 članov in 3 nadomestnikov. Izvoljeni so bili: Rajh Janez, posestnik v Cvenu, za načelnika; Jurinec Matija, posestnik v Gornjem Ivrapju, za načelnikovega nadomestuika; Pušenjak Tomaž, nadučitelj v Cvenu, za tajnika in blagajnika; za člane posestniki Karba Jože v Gornjem Ivrapju, Rajh Jože v Moti, Bohinec Franc v Cvenu, in za nadomestnike posestniki Skrobar Matija v Moti, Bruner Franc v Gornjem Ivrapju, Šumak Martin v Spodnjem Krapju, Razsodišče sestoji iz 3 članov in 2 nadomestnikov. Izvoljeni so bili posestniki: Slavič Franc, posestnik v Cvenu, Bruner Martin v Gornjem Krapju, Rus Martin, posestnik v Cvenu, za člane; Makoter Jože, posestnik v Cvenu, Smodiš Franc, posestnik v Spod- njem Krapju za nadomestnike. Opravilni delež znaša 5 gdd., pristopnina 1 gld., letni prispevek za vsako v zadružnem zaznnamku vpisano kravo sli telico 50 kr. Dozdaj pristopilo je 46 zadružnikov. Premogov katran kot sredstvo Uradni list kmetijske zbornice za pokrajino Saško opozarja zdaj kmetovalce na neko sredstvo, ki se je baje v kraju Seehausen (Alt-markt) rabilo s čudovito ugodnim uspekom. Tamkaj so mnogi živinorejci, ko se je pojavila kuga, obolelim živalim namazali in drgnili s premogovim katranom nos, gobec in jezik, kakor tudi mečo na parkljih. Uspeh je bil izboren. Že čez dva dni so mehurčki popolnem izginili, tudi pozneje se bo- zoper gobčno in parkeljno kugo. lezen ni nič več prikazala. Potem se je istotako ravnalo z živalimi, katerih kuga še ni napadla, in živali so ostale čisto zdrave, ako-ravno so z bolanimi živalimi stale skupaj v enem hlevu in ob enih jaslih. Iz tega bi se dalo sklepati, da je premogov katran sredstvo za odvračanje kuge. Ta ugodni uspeh je vreden, da si ga kmetovalci zapomnijo in da sami rabijo to sredstvo, ki je tudi zelo po ceni in lahko porabno. Glavna pravila o prezimovanju čebel. Spisal Bassler, učitelj Četudi je vsestransko pripo-znano, da je pravilno prezimovanje naših ljubih čebelic velike važnosti, in so se mnogi odlični teoretiki in praktiki pečali s tem vprašanjem, vender naletimo pri čebelarjih na prav razližna mnenja. Ta pravi, daje svoje dobre uspehe dosegel s prav toplim za-pažem, drugi je pustil zopet svoje čebele premraziti, tretji se drži določne zapažne tvarine, in tako bi se dalo navesti še več raznih nazorov. Velika napaka današnjega čebelarjenja je ta, da se pozornost na deželni poljedelski šoli. obrača na malenkosti, 'pri tem pa se v nemar pušča poglavitna reč, to je ravnati s čebelami tako, kakor je njihovemu živetju primerno. Ako hočemo čebelo podpirati v boju z elementarnimi silami, z mrazom, tem najveČim sovražnikom življenja, tedaj se moramo kar najbolj natančno seznaniti s pogoji čebelnega življenja, spoznavati potrebe čebelnega ljudstva, ter najti sredstva, da se tistim ustreže. Gerstungove raziskave so jasno dokazale, da se glede razredbe satovja in zalege koj spočetka kaže | najnatančneja rednost in pravilnost, in da je tudi čebelno ljudstvo razvrščeno po nekem jednotnem sestavu. Kakor je v primernem eebelnem panju razredba raznih plasti zalege podobna okrogli čebuli, ako si jih mislimo izrezane in položene drugo poleg druge, tako so tudi čebele porazstavljene po svoji fizijologični starosti, saj tvori vse ljudstvo le eno celoto, eden organizem, ki je mnoštvo udov, kateri se posamezno ne morejo vzdržati, temveč obstoje le po vzajemnem delovanju vseh. V sredini najdemo matico, okoli nje fizijologično najmlajše čebele, katerih presnova je najživahnejša in ki so torej poglavitni vir toplote, potem starejše i. t. d. in na zunanji strani kepe najstarejše, katere imenujemo zato „kožne čebele", ki zadržujejo toploto. Tak učinek imajo tudi voščeni piskerci, zimski kožuh čebelin, v katerega se čebele tudi deloma zarijejo. Tako se porazstavi vse ljudstvo v okroglo kepo, kar je velikega pomena ne le za njegovo prehra-nitbo in njegov razvoj, temveč tudi za prezimovanje. Znano je, da ima od vseh teles krogla ob jednaki prostornini najmanjšo površino. Močna čebelna ljudstva uživajo manj nego slaba; ako imamo dve krogli, od kojih ima ena dvakrat tolik premer kot druga, tedaj ima prva ob osmernati prostornini le četvernato površino; to je: osem malih čebelnih kep ima dvakrat toliko površno, Jcot združene v eno samo kepo. Cim manjša pa je površina, tem manjša izguba toplote, tem manje potrebujejo tudi čebele živeža. Ako prezimimo dve ljudstvi v dvojčnem panju, tedaj se obe ljudstvi, če je vmesna stena tanka, porazsta-vita v eno samo kepo. To je za prezimovanje pač prav ugodno, ali razvoju na pomlad kvarljivo, ker je tisti pri dveh ljudstvih skoro vselej različen; zategadelj porabljajo se najraje visoki panji z 10 centimetrov debelo napaženimi stenami. Poglavitni pogoj za ugodno prezimovanje je pravilno soglasje med matico in troti, to je tistimi čebelami, ki imajo zalego in matico rediti, zakaj slednja dobiva le od čebel popolnem prebavljeno hrano. Tako ostane organizem v svoji prvotni obliki, kar ja važno ne- samo za štedljivost toplote, temveč tudi za l-azvoj in prehra-nitbo zalege. Ako se je n. pr. kateremu panju v jeseni veliko trotov odvzelo, tedaj ostali v pomladi ne morejo odrejati zalege, skušajo matico zadržavati pri odlaganju jajčik, jo obkoljejo in usmrtijo; to je dostiki-at vzrok brezmatičnosti čebel v pomladi. Ako se kakemu panju dodene zalega ali čebele, mora se to vselej previdno zgoditi. Priporočati je torej, da se čebele, takoj ko paša neha, pripravijo za vzi-movanjo. Pozna paša je radi tega zelo hasniva, ker se še odrodi nov zarod čebel, in tiste čebele, ki so prezimile, potem ne pomrjejo tako rano v pomladi; previdno krmljenje z medom je le slabo nadomestilo pozne paše. Ko nastane mraz, stisnejo se čebele proti središču svojega zimskega bivališča. „Kožne čebele** se tesneje strnejo, iz sedaj jajčaste oblike čebel postane popolna krogla, s tem je dosežena najmanjša površina proti, mrazu in izžarevanju toplote, prazni piskerci pa napravljajo okrog kot slabi voditelji toplote „zimski kožuh". Cim huje pritiska mraz, tem bolj se stiskajo •čebele, tem bolj jim je oblika prezimovanja na hasen. Čebele potrebujejo zategadej velikega in širokega satovja, da se morejo prav globoko stisniti vanje, zakaj tisto jim je po zimi najboljše zavetje. Izbere se naj torej glede oblike in velikosti primeren panj, da morejo čebele narejati tako satovje, ki je tudi za razvoj zalege neogibno potrebno. Zadnji mej-narodni čebelarski shod 1. 1897. v Bruslju, h kateremu je bil tudi pisec teh vrstic odposlan, je soglasno določil velikost satovja najmanj 10 dm2. I)a se dobi tako veliko satje, gleda se naj pravočasno že pri rojih na to, da čebele popolnoma izdelajo sate in jih, če treba, s krmljenjem pripravi k dovršitvi. Za prezimišče pusti se jim ne prestaro satje, kolikor mogoče brez trotnih pis-kercev, v katero so čebele same naredile zvezne predore. Vrednost debelostenskih panjev ni tolika, kakor so navadno ceni, zakaj napačno je misliti, da čebele notranji prostor panja ogrevajo. V panjih najdemo včasih led, in vender se počutijo naše tako občutljivo čebele, ki že ob j toplini 6° otrpnejo, v njih čisto dobro. Nadaljni dokaz za to nam daje sledeči preračun: da bi se v 1/i m3 velikem panju ob zunanji toplini 1—2° mrazu ohranila toplina 10° R., morale bi čebele po zimi za proizvajanje toplote požiti približno 300 kg medu. Preidimo k ogrevalom in živilom čebele po zimi. Zivotna toplina čebele je 6 — 7° R. Kakor pri vseh živalih proizvaja se životna toplota z dihanjem, zgorevanjem ogljenčatih spojin, zlasti ogljenčevih hidratov. Tak hidrat pa je med; poleg tega potrebujejo čebele še kisleca iz zraka. Izrek Berlepšev: „Čebele potrebujejo presneto malo zraka", je že davno spoznan kot neresničen. Privajanje in obnovljenje zraka je za življenje poglavitni pogoj. Na panjih z „mrzlim izdelkom" priporoča se torej žrelo narediti zgoraj, na panjih „gorkega izdelka" z žrelom blizu dna nadomestiti je pokrov z dobro odmerjeno, 6 cm debelo slamovko; istotako naj se okna odstranijo in panji zaprejo s štorjami. Potem tudi v lesenih panjih ne bo za-duhlosti, ne vlage, ne plesnobe. Prepih seveda je velik sovražnik čebelam! Zabrani se, ako je žrelo narejeno tako, da se na notranjo stran vzdiguje. Bržkone popijejo čebele začetkom zime toliko medli, kolikor ga za prvi čas potrebujejo. Pravo uživanje začne se šele z nastavljanjem zalege. Naslednje številke kažejo, koliko kilogramov 31 o medu porabi čebelno ljudstvo med prezimovanjem poprečno vsak mesec : v oktobru l1/, — 2, novembru V2 — 1, decembru V2—1, januarju J 2 j — 1, februarju 1 — l1/.,, marciju 2 — 2yž, aprilu 2—3. Hrana po zimi služi le za dihanje, torej pride pri njej v poštev zlasti le množina ogljenca. V tem oziru se invertni cuker jednači skoro z medom. Ali za pitanje zalege potrebujejo čebele neobhodno medu. Ta organska tvarina je posebnega, dinamičnega upliva, in ima, ker prihaja iz cvetja, še druge snovi kot cuker v sebi, kakor beljakov-nata telesa, rudninske sestavine, katere so, četudi je njih množina zelo mala, vender potrebne za hranitbo zalege. Navadni cuker iz prodajalnic je trstni cuker, ta se mora kakor cvetlični nektar v čebel-nem želodcu šele pretvoriti (inver-tiratij. Najbolši med za zalego je med od ajde, za prezimovanje pa od detelje; tu pride v poštev kemična sestava. Listni in jelov med napravi dostikrat grižo, včasih tudi med od vresja. Cim debeleje med kristalizuje, tem težje ga čebele uživajo, toliko slabši je za prezimovanje, n. pr. med nabran po križnicah. Zelo važno je, da med dozori; nepokrit med 6e rad skisa. Drago neogibno potrebno živilo je cvetni prah, ki je zelo dušičnat in torej kot hrana zalegi v pozni zimi velike važnosti. Cvetni prah od regrata in njivske redkve se rad pokvari in tudi lahko pro-vzroči v pomladi grižo. Odprte sate s cvetnim prahom za pomlad hraniti, ni priporočiljivo, ker se cvetni prah izpridi in tako trd postane, da ga čebele le teško odjemljejo. Dobijo pa naj čebele na prezimišče z medom politi, pokriti cvetni prah. Zastran namestkov medli razločevati moramo predzimski in j pozimski čas. Za prezimovanje računamo najmanj 10 do 12 kg hrane in potrebujemo 5 kg medu za pozimsko dobo; drugo se lahko nadomesti s cukrom. Kandis je v j to 8vrho najboljši cuker (1 kgi ni? vode se vkuha gosto kakor med j in posnamejo se pene); na Nemškem rabijo pogosto tudi kristalni cuker. Navadni beli cuker naj se po kuhanju pusti stati, da se znebi ultramarina, ki bi bil zelo škodljiv; tak cuker torej ni tako pripraven. Pita se tako, da morejo čebele dotično množino (1 /) v eni noči použiti in organsko prebaviti. Y to so najpripravnejše pnevmatične posode, ki se od zgoraj vporab-ljajo, najboljša in najcenejša taka posoda je tako zvani Turingiški „zračni balon“. Ako je panj pravilno narejen, se hrana odklada kukljičasto na vsakem satu, tako, da morejo čebele tu pa tam v svojih piskercih obsedati, in da ostanejo v kepi in se toplata ne razgublja, sicer doleti čebele smrt od mraza, zakaj prehajati od sata na sat po zimi ne morejo, ampak šele v pomladi, ko je zunaj postalo topleje. Zato je vsako motenje čebel v zimskem počitku zelo nevarno; da miši ne morejo vhajati v panj, se v žrelo potak-nejo žreblji, v čebelnjakih se na- stavijo pasti. V sredini čebelne kepe se toplina zniža na 20 do 24°, v zunanjih plasteh na 8 do 10°. Ob zunanji toplini 0 do 4° sede čebele najmirnejše in uživajo najmanj, zato je prav hasnivo, panje postavljati v nemrazne kraje ali v zemljo; navadno pa radi krajevnih razmer to ni mogoče. Ugodno prezimijo čebele v velikih slamnatih panjih, kakor so bili poprej in so še zdaj v porabi; pa tudi v lesenih panjih s premakljivimi okvirčki so te ugodnosti mogoče. Dobro je v panj na dno položiti list močnega papirja (lepenko), ki zelo olajša snaženje v pomladi in se na njem spozna, v kakem stanu je čebelno ljudstvo. Ker naj ima čebelar, kakor vsak kmetovalec, priprosto urejeno knjigovodstvo, zato podamo naposled še vzorec za toliko važne zabeležke o vzimovanju: Razkaznica vzimovanja za 189 ci ci £h Pasma Starost in kakovost matice w Zaloga v kg. | -a 1 S *5 a Q O K ustanovitvi strelnih postaj. Ker jo nevarnost toče za letos nehala, vidi se mi umestno, po družbenem glasilu podružnicam, oziroma strelnim postajam naročiti, da o letošnjih opazbah poročajo. Moje nemerodajno mnenje je to, naj bi se ustanavljanje strelnih postaj pravilno organizovalo, in sicer naj bi dotični okrajni odbori za vsak okraj vzeli stvar v roke, na primer tako, da v vsakem okraju izkušeni izvedenec zaznamuje mesta, kjer bi se naj napravile postaje in da okrajni odbor za te določene postaje nameni podporo, s čimer si okrajni odbor zagotovi upliv glede strokovnjaško pravilno izvedbe. Ker je korist občna, prispeval bi na ta način vsak obdačenec za te naprave. Nadalje bi bilo določiti, kakšne topiče in dimnike je rabiti, teh bi se več skupaj naročilo, in tako zmanjšali napravni stroški. Nakup ali razpis moral bi se zvr-šiti že po zimi, ne pa šele kedar se že potrebujejo. Strojniki, umetni ključarji dotičnega okraja bi se nabave lahko vdeležili, ako ni temu morda kak patent na potu. Kako smodnik hraniti, o tem bi se izdalo podučilo in navodilo. Okrajni odbor bi naročeval smodnik, kakor naročuje zdaj bakreno galico, in ga oddajal organizova-nim postajam. Postaje postaviti in nadzorovati bilo bi prepuščeno dotičnim občinam, oziroma županom. Celo organizacijo moral bi okrajni zastop presojati, in najbolje bi tudi bilo, da okrajni zastop plača vse stroške. Naposled naj bi kmetijska družba in deželni odbor pri poljedelskem ministerstvu vložila prošnjo, da organizovane postaje, ka- kor v Italiji, dobivajo smodnik pod ceno narejnib stroškov, saj bi imela od tega, da bi bilo manj toče, tudi država korist, ker bi odpisala manj davkov. Zadevni predlog vložila je podružnica Ilz pri okrajnem odboru v Furstenfeldu. V Ilcu, meseca oktobra 1899. A. C. Najnovejši rogovski naravnac. Tisti obstoji, kakor kaže niže stoječa podoba, iz treh delov: A iz rogovskega tvorila, B iz nateznega in čelnega jermena, G iz naravnalnega vijaka z matico. Rabimo pa ga tako-le: Naravnač popolnem razstavimo, ovijemo rogove od korena pa do prek koncev s kosom mehkega usnja ali klobučevine (slabimi prevodniki toplote). Potem nataknemo rogovsko tvorilo na rogove in zategnemo čelni jermen: na- ravnalni vijak vtaknemo v matico, katero napnemo za 2 cm, natezna jermena, ki sta pripeta na koncu tvorila, potem jednakomerno nategnemo in z vijakom še nekoliko napnemo, dokler se žival ne začne braniti proti pritisku, kar se navadno zgodi pri 3. delu vijakove dolgosti. To je prvo delo. V 8 do 10 dneh so rogovi v to lego že uravnani in zamore se zopet za četrti, po okolnostih za tretji del naprej napeti. Cez na-daljnih 10 dni se zopet tako postopa, dokler se rog udaja. Ako je jermen preveč napet, se mora nekoliko časa počakati, da napetost odjenja. Čez 6 do 8 tednov naravnač snamemo in ogledamo, kak uspeh smo dosegli, ob pravilnem ravnanju je ta uspeh velikanski, ako bi pa še ne bil čisto povoljen, tedaj napnemo naravnač še enkrat in postopamo kakor prvič. Ta rogovski naravnač prekosi vse druge priprave, ki so bile dozdaj v porabi. Kaka otiska ali drgnenje na čelu, ali vnetje kože na tilniku — kar posebno leseni rogovski naravnaČi večkrat pro-vzročijo — je tukaj nemogoče. Tudi ne pači živali, marveč jih lepša. Pri živalih v starosti od 10 do 15 mesecev z ravnimi rogovi dosegli so se čudno lepi uspehi. Ako rogova ne stojita jednako — eden rog više, boljše, drugi niže — tedaj se postavi jermen na više stoječem rogu niže, v ta namen je na tvorilu še druga spona z locnom. Na nižje stoječem slabej-šem rogu mora ostati jermen na vrhu in tako se najprej niži rog polagoma nekoliko vzdigne in se potem pravilno zjednači. Z naravnalnim vijakom, ki se lahko pošev postavi, se tudi moreta uravnati konca rogov, ako sta nejednake rasti. Cena rogovskemu naravnaču znaša 2 gld. za komad. Po na- Varšavski Vi Akoravno je letošnja letina znašala približno le 50% lanske sadne letine, se je na sadni trg razmerno postavila velika množina sadja, približno 3000 pudov (okoli 4909), torej približno le za četrtino manj, nego lansko leto. Ta udeležba priča o zaupanju, ki ga uživajo naprave Varšavske kmetijske družbe, dasi bi jih bilo treba še v marsikaterem oziru popolniti. Kupčija je bila ves čas živahna; razpostavljeno sadje se je lahko prodalo in cene so bile zadovoljive. Največ je bilo hrušek, ki so zavzemale dve tretjini vsega sadja in so tudi gledč kvalitete nabolj ugajale. — Plačevalo se je Rs. 2 do 4 za pud (16-4 kg) Sliv je ročbi naredijo se tudi manjši na-ravnači za mlajše živali, kakor tudi veči za .starejše živali. Naročila naj se pošljejo pod naslovom: Ludwig Vonach, živino-zdravnik v Dornbirn (Predarelsko). Ob naročbi, prosim, naj se pove dolgost roga, kakor tudi njega obseg ob korenu v centimetrih ; pritiskati sme naravnač le na rog, zakaj ako bi bilo tvorilo preveliko in ne dosti podvloženo, tako da bi na glavno kožo namesto na rog pritiskalo, bi se lahko provzročilo vnetje med rogom in kožo na glavi. sadni trg. iršava, dne 23. oktobra 1899. bilo zelo malo, razprodale so se hipoma. Posušene hruško, jabolka, slive in črešnje so dosegle ceno Rs. 3 za pud. Letošnja letina jabolk bila je v vsakem oziru zelo slaba; postavilo se je na trg le malo jabolk slabše kakovosti. Cena jim bila Rs. L50 do 3 za pud. Šele proti koncu trga dobiti je bilo nekoliko lepih jabolk iz Podolije, ki so gledč okusa in zunajnosti približno taka, kakor tukaj zelo priljubljena tirolska jabolka. Razen iz Podolije prihaja lepo sadje tudi iz Besarabije in Ki’ima, ki bode bržčas sadju iz naše monarhije delalo vedno veČo konkurenco. Izkaz o živinokii/iiill boleznih, ki so vladale, oziroma ponehale na Štajerskem v poročevalnl dobi od 3. do 10. novembra 1899. Vlada: 1. Garje ovac v občini Unterthal; koz v občini Ramsau, pol. okraja Gr 6 brni n g. 2. Rudečica svinj v občinah Mozirje v celjskem okraju: Johnsdorf v okraju Feldbach; Schwarzenbach v okraju Judenburg; Rogatec v ptujskem okraju; Tieschen v radgonskem okraju. 3. Svinjska kuga v občinah Aflenz, Hallthal v okraju Bruck ob M.; Eggenberg, Liebenau v okraju okolica Gradec; Judenburg, Spielberg v okraju Judenburg; Eisenerz, Leoben, Traboch v okraju Leoben; Trieben v okraju Liezen; Krčevina, Rogoza, Radvanj v mariborskem okraju; sv. Trojica, Podlehnik Slatina, Brestovec v ptujskem okraju. K temu se pripomni, da v vseh po svinjski kugi okuženih hlevih gori imenovanih občin ni nobene svinje več, in da so se desinficirali vsi okuženi hlevi. Ponehal je: 1. Vranični prisad pri govedih v občini Oberhaag v lip niške m okraju. 2. Rudečica svinj v občinah Deutsch-Feistritz v okraju okolica Gradec; Mautern v okraju Leoben. 3. Svinjska kuga v občinah Bruck v okraju Bruck ob M.; Donavvitz, Miihlthal v okraju Leoben, Veternik v brežiškem okraju. V Gradcu, 11. oktobra 1899. Graško tržno poročilo od 24. do 28. oktobra 1899. Govedina. 50 kil živa teža gld. 14 75 do 16-—; teletina 56 —80 kr.; svinjetina 60—80 kr.; Špeh sveži 64—72 kr.; po-vojeni 60—72 kr.; surovo maslo gld. — 80 do 1*40; goveje maslo gld. V— do P20; žmavec 60 — 68 kr. za 1 kilo. Sej m za seno in slamo od 16. do 22. oktobra 1899. Na 127 vozeh bilo je 1177 meterskih centov sena in na 53 vozeh 509 meterskih centov razne slame. Bil je bolje obiskan kakor pretečeni teden. Seno, sladko gld. 2‘60 do gld. 3'10, kislo gld. 2'50 do gld. 3'—. Ržena slama gld. P65 do gld. 2'—, pšenična slama gld. P60 do gld. 190, prosena slama gld. —•— do gld. —•—. Živinski sej m bil je dne 26. in 27. oktobra 1899. Prignali so 402 volov, 121 bikov, 422 krav, 108 živih, 514 zaklanih telet, 2035 svinj, 50 glav drobnice, —konj. Prodali so na Spodnje Avstrijsko: 5 volov, 36bikov, 40 krav; v gorenji Stajer: 58 volov, 1 bika, 34 krav, 1 teleta; na Predarlsko: 12 volov, 29 bikov, 17 krav, 10 telet; navNemško: —volov, — bikov, — krav; na Švicarsko: —volov, —bikov, -telet; na Solnograško: - volov, - bikov, — krave, — telet; na Ogersko: — volov. Hmelj. 50 kilogr. Blago Žateško mestno 1898 70-80 gld., deželno (okrajno) 70-80 gld., deželno (okrožno) 60—65 gld.; Ošavsko rudeče 50 — 60 gld., zeleno 40—45 gld. Tržne cene na Štajerskem, drugod v Avstriji in na Ogerskem. Mesto Pšenica Rž Ječmen Oves Koruza Proso Ajda Bob Seno Slama za posteljo Slama za naštel Slama za klajo Slama sploh za 10 0 kil g. [kr. j g. |kr.!g. j kr. Celje . Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Gmunden Celovec Ljubljana Line . . Budapest Praga . Salcburg Yels . . Dunaj . 9-, 8- 8 50 6 50 9 ‘20 7 20 8|80i 6 80 8 50 [ 6|50 81— 6:50 9 80 7 75 9 — ij 8|25 10 —j 700 9!-,! 6 70 8 40, 6 82 91- 7 45 9 35 7|20 9 25|| 7|20 8 61 7115 8;— 8]—! 7 50 6 50 6 50 6 6 — 6,50 6— 6 7—! 7 6 94 6 38! 6 G5 6 20 7|25 6—: - — i 5 58 8 40' 6; 50 7 7125 6|0p -----1 5 25 7j- 620 oko; 6 70 6i40 6|—! 10j — 110 — 6 — 6 — 6,40 820 6 50 7 50 6|— 6 50|! 6 89 6!55 6 35| 513:--- 6 40| — 5 22 :— 9~ 7 50 2-3 —1 1 80 2;20 2 — 2 30 2 40 20 —j— Senjmi na Štajerskem. Brez zvezdice so navedeni letni senjmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski senjmi, z dvema zvezdicama (**) senjmi za blago in živino. Dne 29. novembra: Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okraju. Dne 30. novembra: sv. Andraž** v ptujskem okraju ; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Rogatec**; Svičina v mariborskem okraju; Bizeljsko** v brežiškem okraju; Celje (senjem z govedi in konji); Gradec (senjem z govedi). Dne 1. decembra: Spodnja Polskava (svinjski sejem) v slov. bistriškem okraju. Dne 2. decembra: Poličane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okraju; Brežice (svinjski senjem). Dne 4. decembra: Šmarje ob Jelšah**; sv. Barbara v Halozah** v ptujskem okraju; Maribor, levi dravski breg (senjem z govedi in konji); Ivnica**; Planina* v sevniškem okraju; Polje** v kozjanskem okraju. Dne 5. decembra: Radgona*. Dne 6. decembra: Dobrna** v celjskem okraju, Lučane** v arvežkem okraju (tudi senjem z drobnico); sv. Miklavž v Savsalu** v Upniškem okraju; Cmurek**; Imeno (svinjski senjem) v kozjanskem okraju; Sevnica**; Vozenica** v marenberškem okraju. Dne 7. decembra: Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec (senjem z govedi in konji). Dne 9. decembra: sv. Ilj** v mariborskem okraju; Poličane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okraju; Dobova* v brežiškem okraju; Brežice (svinjski senjem). Dne 10. decembra: sv. Lovrenc** v celjskem okraju. Založila Staj. kmetijska družba. — Tiska „Leykam“ v Gradci.