Glasilo delavcev v vzgoji m izobraževanju in znanosti Slovenije, 25. novembra 1991 - št. 18 ~ letnik XLI
Med dragim praberite
•	SPOŠTUJEMO MEDNARODNE KONVENCIJE? str. 2
•	NEUMNOSTI JE TEŽKO ODPRAVITI, str. 3
•	TESLO SE VRAČA, str. 3
•	POČITNICE NAJ BODO RES NEKAJ DOBREGA, str. 4
•	HIERARHIJA NI VEČ UČINKOVITA, str. 7
•	SUGESTOPEDIJA IN POSPEŠENO UČENJE, str. 7
•	GIMNAZIJSKA UČNA URA MALO DRUGAČE... ZAKAJ PA NE? str. 8
•	SE ZAVEDAMO, KAKO GOVORIMO IN DELUJEMO? str. 9
•	MOSTNADREKOŽIVLJENJA, str. 11
•	STOPNICE ZAZNAVANJA IN ODZIVANJA, str. 12
•	OBJAVE, str. 13
Učiteljeva delovna obveznost
Dokler se ne bomo zavedali, da sta učiteljevo delo in učenje in priprava na to zahtevno delo, bodo vse reforme naše šolske zakonodaje dale komajda omembe vredne rezultate.
4'
Eden najpogubnejših rezultatov samoupravljanja v šolstvu in Zakona o usmerjenem izobraževanju je nedvomno določanje učiteljevega delovnega časa, ki je povzročilo, da danes nihče več ne ve, kaj spada v normalno učiteljevo delovno' obveznost. To pa seveda pomeni tudi to, da nočemo vedeti, kaj učitelj sploh je.
V skrajni posledici so se delavci na šolah samoupravno sporazumevali (pri tem pa prepiso-
vali bolj ali manj ponesrečene vzorce), kaj morajo napraviti v okviru 42-urnega delovnega tedna ter zapisovali minutke porabljenega delovnega časa, pa še ni bil nihče zadovoljen.
Zaradi tega je tudi postalo najpomembnejše merilo za uspešnost šol in za vsakega učitelja posebej prav vse drugo kot pa učenje samo, šolske oblasti so uspešnost učno-vzgojnega procesa merile kvečjemu s kakšno statistiko, pomembnejše pa je
bilo, koliko samoupravnih organov je delovalo, koliko vseh mogočih konferenc je bilo, tako da nam naenkrat niso več zadostovale redovalne konference in imamo še pedagoške konference, sestanke aktivov na vseh nemogočih ravneh, sestanke samoupravnih organov, pa sestanke delegacij, zbore delavcev itn.
Najuspešnejši učitelj je bil bolj podoben kakšnemu funkcionarju kot pa pedagogu. In danes ni daleč od tega. Stran 3
aurer
seje
Neža A/,
zrna
fl Nekdo
^vinsko svetla in gladka zrna, 0 ki se nikoli ne razprejo Za Življenje. tyive
s° naša telesa.
mmBšši
France Ahčin: Martin Fierro, bron, 1969
vV
J
Pred nekaj meseci je ljubljanska Mestna galerija pripravila razstavo del Slovenski likovni ustvarjalci po svetu, ki se je omejila z izborom na starejšo generacijo likovnikov iz obeh Amerik in Avstralije. Ta razstava del slovenskih izseljencev je zajemala imena razstavljavcev, ki so nam znana bolj iz zadnjih nekaj let ali pa jih morda sploh ne poznamo. Pa vendar pomeni, da je bila tudi v prejšnjih letih domovina povezana s svojimi izseljenci in vzdrževala tudi kulturniške stike z njimi. Tako objavljamo nekatera dela razstavljajočih likovnih umetnikov - Franceta Ahčina, Franceta Coršeta, Bogdana Groma, Ivana Jagra, Božidarja Kramolca, Gregorja Peruška, Stanislava Rapotca, Bare Remec, Jožeta Stražarja in Viktorja Sulčiča, tudi na naslednjih časopisnih straneh.
Bo študij vštet v delovno dobo?
V razpravi o osnutku Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je bil nakazan tudi predlog, da bi bilo mogoče za pokojnino dokupiti tudi leta, porabljena za študij na višjih in visokih šolah ter leta služenja v vojski. Če bo to sprejeto kot pravni predpis, bo pomenilo, da je študij v resnici obravnavan kot delo, da pa tega predlagatelj zakona zaradi zdajšnjih denarnih razmer noče predlagati poslancem v parlamentu. Ti naj bi namreč tudi formalno sprejeli sklep, da se študij prizna kot delo, kot čas, ki bo zaradi svoje narave vštet v delovno dobo, in ga ne bo treba dokupovati. Stran 3
Čimprej do Žagarjevih nagrad
Udbor za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj je 8. novem-bra 1991 obravnaval delovni osnutek predloga za izdajo zakona Z osnutkom zakona ki naj nadomesti dozdajšnji Zakon o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja. Člani odbora so se strinjali, da naj predlagani zakon uveljavi tele novosti:
•	Republika Slovenija naj bi podeljevala Žagarjevo nagrado (različica: Nagrado Republike Slovenije za izredne dosežke na področju šolstva).
•	Nagrade naj bodo podeljene vsako leto. Po največ ena nagrada naj bo podeljena za: predšolsko vzgojo, osnovno izobraževanje, srednje izobraževanje, višje, visoko in podiplomsko izobraževanje, izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, izobraževanje odraslih in izobraževanje Slovencev zunaj domovine. To naj bi bile najvišje nagrade za pedagoško delo v Republiki Sloveniji.
•	Nagrada naj bo najvišje državno priznanje Republike Slovenije za izjemne uspehe in dosežke, ki pripomorejo k razvoju teorije in prakse v šolstvu.
0 Za vsako od naštetih področij naj bo podeljeno še po eno priznanje.
9 Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo pravne osebe in posamezniki.
0 Odbor naj ima 10 članov in predsednika. Imenuje naj ga Skupščina Republike Slovenije za štiri leta.
0 Novi odbor naj bo imenovan čimprej. Do tega imenovanja nadaljuje delo odbor v dozdajšnji sestavi.
0 Novi odbor naj najpozneje v treh mesecih sprejme pravila za svoje delo.
Odbor je soglasno podprl misel ministra za šolstvo in šport dr. Petra VENCLJA, da je treba pospešiti sprejem zakona in da naj bodo nagrade za leto 1991 podeljene čimprej ali skupaj z nagradami za leto 1992. Člani odbora smo prav tako kot pristojni minister menili, da morata biti obravnava in višina nagrade enaki, kot je to že uveljavljeno za nagrade na drugih podobnih področjih v Republiki Sloveniji.
Člani odbora pričakujemo, da bo postopek sprejemanja zakona čim krajši in da bo Ministrstvo za šolstvo in šport storilo vse, kar je potrebno, za uveljavitev teh do zdaj usklajenih stališč.
PREDSEDNIK
ODBORA ZA PODEUEVANJE ŽAGARJEVIH NA GR A D IN PRIZNANJ IVAN GODEC
dogodki
novosti
Rektorski maraton se nadaljuje
Potem ko na Univerzi v Ljubljani v začetku oktobra ni uspelo izvoliti rektorja (kandidat dr. Veljko Rus) in prorektorjev (dr. Joško Budin, dr. Jože Kušar, dr. Janez Peršič in dr. Boštjan Žekš) - čeravno se je bil postopek za izvolitev vodstva univerze začel spomladi -je univerza razpisala novo priglašanje kandidatov za svoje vodstvo. Do izteka roka - 4. novembra - je prišlo iz fakultet in drugih članic precej predlogov - največ takšnih, naj se med kandidate ponovno uvrstijo že omenjeni. Ob njih pa so posamezne fakultete predlagale še druge: za rektorja dr. Matija Tišlerja in dr. Boštjana Zekša (oba sta bila kandidirana za to mesto tudi že spomladi), za prorektorja pa še dr. Miroslava Kališnika, dr. Janeza Možino, dr. Mirka Juraka in dr. Branka Stanovnika (vsi omenjeni so bili kandidati za vodstvo univerze tudi že spomladi, izjema je le dr. Jurak, ki pa je bil na takem seznamu v enem od prejšnjih mandatnih obdobij). Postopek za izvolitev rektorja in prorektorjev se bo zdaj nadaljeval po utečenem postopku, z zamudo (rektor bi moral biti umeščen že prvega oktobra); mogoč je vsakršen izid, še posebno v povezavi s tem, da so tudi študentje volili novo vodstvo svoje študentske organizacije (ta namreč ima nekaj vpliva na odločitve članov študentske delegacije v univerzitetnem svetu). - Tudi dozdajšnji rektor dr. Boris Šket je prevzel dolžnosti januarja namesto oktobra, pred njim pa dr. Janez Peklenik podobno.
• Zakon o visokem šolstvu
Visoko šolstvo je zdaj vključeno v Zakon o usmerjenem izobraževanju, kolikor je pač še ostalo od tega zakona. Že kakšna tri leta se pripravlja samostojen zakon o visokem šolstvu, kakršen je pred vpeljavo usmerjenega izobraževanja že obstajal. Na razdaljah med ljubljansko univerzo in njenimi članicami - univerzo v Mariboru - šolskim ministrstvom - ministrstvom za znanost nastajajo novi in novi pogledi, začinjeni s pripravo nove zakonodaje in nove ustave. Ob zdajšnjih zasnovah nove ustave je videti, da bo novi visokošolski zakon urejal predvsem finančne odnose med vlado in univerzo, večina drugih stvari pa utegne biti želo prepuščena avtonomiji univerze, da si jih sama uredi sebi in družbi v dobro. Rok za sprejetje zakona se pa najbrž utegne zavleči v novo leto.
• Pogovori o šolski doktrini
Na Starem trgu v Ljubljani deluje podjetje ali inštitut Enajsta univerza. Ukvarja se z raznimi dejavnostmi v dobro izobraževanju, vzgoji, zaposlitveni usposobljenosti mladih rodov. Ob drugem ima projekt o šolski doktrini na sodobni preskušnji; pravzaprav ga še nima, ima pa načrt za njegovo pripravo. Ko bo dovolj pripravljen, bo ponuden v razpravo. Del priprav je bil tudi dvodnevni seminar z naslovom Šolska doktrina na sodobni preskušnji, na katerem so dr. Zdenko Medveš, dr. Darko Štrajn, dr. Janek Musek, Marko Pogačnik in dr. Boštjan M. Zupančič razvijali zanimiva razmišljanja o avtonomnosti šole, o vzgoji s tenkočutnim posluhom za učenčevo drugačnost, nasploh osebnost, o učiteljevi in učenčevi ustvarjalnosti, ki je v bistvu igra, tudi o zavezanosti nekim splošnim normam, ki pa naj bodo minimalne. Pogovori so bili široki kot malokdaj, zgledni. Izhodišča istoimenskega projekta, ki ga pripravlja organizator posveta, pa so bila ob koncu predstavljena na meglen, neprepričljiv, dvomljiv način.
• Dopolnilna šola za učitelje
Na enem izmed odborov slovenske skupščine (odbor za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) je Marija Velikonja iz Zavoda za šolstvo in šport povedala, da se ustanavlja republiški center za nadaljnje strokovno izobraževanje učiteljev. Iz programov, ki jih fakultete ponujajo za nadaljnje strokovno izobraževanje učiteljev, naj bi programski svet Centra izluščil del programa kot osrednjega, ga zapisal v posebnem katalogu in ponudil učiteljstvu kot del programov za napredovanje v stroki (učitelj - mentor - svetovalec - svetnik). Novi Pedagoški center za strokovno izpopolnjevanje naj bi ustanovil republiški izvršni svet (podobno, kot je že ustanovil Andragoški center za izobraževanje odraslih) in bi bil financiran iz proračuna.
Šolske plače po pogodbi in zakonu
Z jesensko povišico srednješolskih in visokošolskih plač so se te uravnale z usmeritvami kolektivne pogodbe in novih plačilnih razmerij, ki jih je bil z novimi količniki OD za družbene dejavnosti (plačane iz proračuna) določil izvršni svet. Odnosi srednješolskih in visokošolskih plač so tačas ugodni. Ne pa povsod v osnovnem šolstvu, ki ga urejajo občine; ponekod so postavljena razmerja dosegli, ponekod ne. Poslanci, člani odbora za vzgojo in izobraževanje pri republiški skupščini so rekli, da bo treba pomagati urediti te stvari. Hujše težave kot pri plačah so tačas z materialnimi stroški. Zlasti so zahtevali, da se ministrstvo za šolstvo in šport pravi čas organizira, pripravi za čas po novem letu, ko pride k njemu skrb za osnovno šolstvo, ko naj bi nemara že začel veljati novi zakon o plačah v šolstvu in ko - za nameček - oživijo tradicionalne tegobe začasnega financiranja v prvih mesecih novega leta (že samo tegobe prehodnih mesecev v financiranju šolstva iz leta v leto povzročajo veliko nezadovoljstva med učiteljstvom).
Prosvetni delavec, p.o. Poljanski nasip 28	,
61104 Ljubljana poštni predal 21 Ziroračun: 50101-603-46509 Tel. (061) 315-585
Upravni odbor: Marija Velikonja, predsednica (Zavod Republike SIo-
PRAVNO NASLEDSTVO NEKDANJE FEDERACIJE ZAVEZUJE
Spoštujemo meJnarodne konvencije?
Na letošnjem zasedanju generalne konference UNESCO, ki se je začela v drugi polovici oktobra v Parizu, so delegati držav članic posebej zaznamovali pomemben jubilej. Pred četrt stoletja sta UNESCO in Mednarodna organizacija dela ILO sprejela skupno priporočilo o položaju učiteljev (ILO/UNESCO Recommendation concerning the Status of Teachers). To je doslej edina temeljna mednarodna listina o učiteljih, ki jo je sprejela večina držav članic Združenih narodov, med njimi tudi Jugoslavija. Republika Slovenija je kot ena od nasledstvenih držav na ozemlju dozdajšnje jugoslovanske federacije ob razglasitvi neodvisnosti med drugim obljubila, da prevzame vse obveznosti za uresničevanje mednarodnih konvencij in drugih listin, ki so bile sprejete v Združenih narodih ter v njihovih specializiranih mednarodnih vladnih organizacijah, kakršni sta tudi UNESCO in ILO.
Priporočilo ILO in UNESCO o položaju učiteljev določa njihove poklicne svoboščine in socialne razmere. S tem dokumentom je neposredno povezanih več konvencij ILO, med tema so najpomembnejše: Konvencija št. 87 o svobodi združevanja in varstvu pravic do organiziranja (1948). Konvencija št. 98 o uporabi načel, ki zadevajo pravico do organiziranja in kolektivnih pogodb (1949) in Konvencija št. 154, ki obravnava razvijanje kolektivnih pogodb.
Svetovna konfederacija organizacij učiteljskega poklica (WCOTP) se veliko ukvarja z varovanjem učiteljskih pravic, in ugotavlja, ali se spoštujejo učiteljeve poklicne svoboščine in sindikalne pravice. Če nacionalne organizacije učiteljev ali njihovi sindikati, ki so člani Svetovne konfederacije, obvestijo WCOTP, da izobraževalne politike v njihovih državah niso usklajene s posameznimi mednarodnimi konvencijami, WCOTP presodi, ali so prijave kršitev Mednarodni organizaciji dela v Ženevi, utemeljene. V mednarodnih organizacijah pozorno spremljajo, ali so šolski zakoni in administrativni ukrepi upravnih organov, pristojnih za šolstvo, skladni s konvencijami ter z drugimi mednarodno sprejetimi obveznostmi držav članic. V WCOTP menijo, da se v posameznih državah kaže diskriminacija do šolstva, npr. tudi v slabem gmotnem položaju šol in učiteljev, precej na boljšem pa so npr. vojska, policija in državna uprava, čeprav tudi te dobivajo denar iz proračuna.
V Evropi so za vzgojno-izo-braževalno dejavnost ter za socialni položaj učiteljev pomembna merila, ki temeljijo na Evropski socialni listini Sveta Evrope in njegovem dodatnem protokolu (European Social Charter of the Council of Europe and its additi-onal protocol).
Za razmislek o zdajšnji izobraževalni politiki Slovenije in spoštovanju mednarodnih konvencij je bržkone zanimiv članek Neodvisnost Slovenije s podnaslovom Posledice na izobraževalnem področju, objavljen v periodični publikaciji Echo (ki izhaja na četrt leta, izdaja pa jo WCOTP v angleščini, francoščini, španščini in japonščini). Napisal ga je namestnik generalnega sekretarja WCOTP Marc-Alain Ber-berat, ki je bil v Sloveniji na obisku nekaj dni pred junijsko vojno. Našo republiko je obiskal skupaj z Danielom Dumentom, podpredsednikom Evropskega sindikalnega komiteja za izobraževanje (s sedežem v Bruslju).
Kaj skrbi evropske izobražence
Pisec na začetku ugotavlja, da slovenske učitelje vznemirja marsikaj, kar je posredno povezano z deklaracijo o neodvisnosti in z nedavnimi političnimi spremembami na Slovenskem.
Potem ko omenja nizke plače v šolstvu kot posledico hudih denarnih omejitev v republiki, razčlenjuje predvsem značilnosti novega zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pri nas. Prevladuje vtis, da je zdajšnji šolski sistem zelo centraliziran, posebno če ga primerjamo z nekdanjim samoupravljanjem. Presenečajo tudi možnosti za privatizacijo v javnem šolstvu, ki jih odpira zakon, s predvidenim podeljevanjem koncesij cerkvenim in drugim organizacijam. V njem pa ni podrobnejših določb o zagotavljanju učiteljskih poklicnih pravic, zlasti tistih, ki bi urejale pogajanja in dogovore o delovnih razmerah po Konvenciji ILO, št. 98. Čeprav želi nova oblast pripeljati Slovenijo v Evropo 1993, kakršno snuje Evropska skupnost, se v slovenskem šolstvu kažejo nekatere težnje, značilne za
• Stavkovni dan nadomestiti ali ne?
Ob letošnjih jesenskih stavkah so nekateri učni kolektivi razmišljali, ali naj opuščene učne dneve, ko zaradi stavke ni bilo pouka, nadomestijo ali ne. Nekatere šole so menile, da ja, in to na soboto. Vodstvo republiškega sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) meni, da ne (stavka je stavka, z vsemi posledicami). Minister dr. Peter Vencelj misli, da zadoščajo enodnevne in jih - utemeljene - podpira, da pa bi ob dvodnevni ali večdnevni stavki kazalo opuščeni pouk nadomestiti - v dobro otrok, zaradi katerih šola sploh je.
Evropo dvajsetih let.
Evropski izobraženci so zaskrbljeni, ker v Srednji in Vzhodni Evropi oživljajo skrajne desničarske ideje - nacionalizem, šovinizem in rasizem. Pisec v Echoju je opazil, da so nekateri Slovenci ponosni, da je ta dežela nekoč pripadla Avstro-Ogrski, drugi pa se z bridkostjo spominjajo germanizacije, ki so jo doživljali med nemško okupacijo v drugi vojni. »Na srečo,« končuje članek, »je manj tistih, ki bi želeli, da bi bila Slovenija pridružena Avstriji.«
Vse to, kar beremo v omenjenem članku, je prav gotovo nekoliko pretirano in posplošeno. In vendar se moramo zamisliti ob tem, kako drugje v Evropi presojajo razmere v Sloveniji in našo pot k mednarodnemu priznanju državne neodvisnosti. Avtor prispevka na koncu opozarja: Ustvarjanje prave demokratične republike iz države, ki se želi otresti dobrin ideoloških demonov iz preteklega štiridesetletnega obdobja, je pomemben izziv tudi za slovenske učitelje.
Sindikat zahteva varstvo zakonitosti
Kako pomembno je spoštovati mednarodne pravne obveznosti, ki jih prevzema Republika Slovenija od nekdanje Jugoslavije, kaže tudi pismo, ki ga je pred dnevi poslal republiškemu izvršnemu svetu Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije. V njem opozarja na odnos mini-
Šolske inšpekcije še ni
Slovenska skupščina je letošnjega junija sprejela Zakon o organizaciji in delovnem področju republiške uprave. Z njim je pri Ministrstvu za šolstvo in šport ob drugem ustanovila Republiški inšpektorat za šolstvo in šport. Zapisano je, da ta »nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo osnovno in srednje šolstvo ter športne dejavnosti«. Določeno je, da »Inšpektorat začne z delom 30 dni po uveljavitvi tega zakona, to pa je 28. julija letos«.
Pozneje je bil imenovan tudi vodja inšpektorata - gospod Jože Mlakar, ki naj bi pripravil program delovanja inšpektorata in predlagal kadrovsko zasedbo novega oddelka ministrstva za šolstvo in šport. Vendar pa se to ni zgodilo, ker je bil gospod Jože Mlakar pred kratkim imenovan za odgovornega urednika Slovenca. Kot smo zvedeli, je ministrstvo začelo postopek za pospešeno ureditev kadrovske zasedbe in opravljanje nalog Inšpektorata za šolstvo in šport.
Do zdaj je inšpekcijsko službo v šolstvu po dolžnosti opravljal Zavod za šolstvo, iz omenjenega Zakona o organizaciji jn delovnem področju republiške uprave pa je mogoče razbrati, da Zavod RS za šolstvo in šport kot oddelek Ministrstva za šolstvo in šport opravlja naloge, ki se nanašajo na svetovalno in strokovno preučevalno delo, zadeve v zvezi z razvojem in pospeševanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, inšpekcijsko delo pa med njegovimi dejavnostmi ni omenjeno.
J. S.
venije za šolstvo), Milka Arko (Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo), Ivan Bitenc (Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo) in delavci delovne skupnosti podjetja Prosvetni delavec:	Marjana Kunej,
Lučka Lešnik, Stanko Šimenc in Metka Vovk.
Uredniški odbor: Boštjan Zgonc, predsednik, in člani Tea Dominko, Dora Gobec, Gregor Kocijan, Mar-
jana Kunej, Lučka Lešnik, Tine Logar, Lidija Magajna, Janko Svetina, Stanko Šimenc in Vladimir Tkalec.
Časnik urejajo:	Stanko Šimenc
-	glavni urednik, Marjana Kunej
-	odgovorna urednica. Lučka Lešnik
-	novinarka - urednica in Tea Dominko - tehnična urednica. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Časnik izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Naročnina za leto 1991 znaša 380 SLT za posameznike in 760 SLT za organizacij.	/
Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri 260 SLT na leto.
Posamezna številka stane 25 SLT.
Tisk ČTP Ljudska pravica, YU ISSN 0033-1643.
strstva za šolstvo in šport do 1$ tev, predlogov in pobud tega s'11 dikata, ki zahteva varstvo za^ nitosti.
Sindikat trdi, da ministrstvo^ upoštevalo določila 33. člo11 Splošne kolektivne pogodbe ^ negospodarske dejavnosti, ki ^ loča, da mora element za razve
Čanje v tarifne razrede po nos'
lil
nih poklicih pripraviti republik upravni organ za posamezno P° dročje v sodelovanju s sindikal' Ko se na novo določajo pravih iz delovnega razmerja, tarif11® politika in pogoji za delo, vno!> država Slovenija kot delodajalk5 sodelovati s sindikati. To potrj15' jejo tudi mednarodne konvencij® ILO, ki jih država Slovenji' mora spoštovati (Konvencij® ILO št. 87, št. 98 in št. 154), ^ prevzema mednarodnoprav^ nasledstvo nekdanje federacija
Te listine vsebujejo merila za $ seženo civilizacijsko raven me“
sebojnih odnosov med državolf državljani, organiziranimi v si® dikatih zaradi zagotavljanja v3f stva njihovega poklicnega in ^ cialnega položaja. Jih ne bi kfj zalo bolj dosledno upošteval' Verjetno še niso izrabljene vS® možnosti za dogovarjanje o urcs' ničevanju učiteljskih poklicfl'1’ svoboščin, zato ne bi bilo ravn® prijetno nastopiti s takšna111 »dejstvi« pred mednarodnii® »razsodiščem«. Sindikat nafflfC.j opozarja, da bo zadevo prijavl‘ pred Odborom za svobodo zdr®' ževanja pri Mednarodni orgai"' zaciji dela (ILO), ta pa naj 1,1 v Ženevi sprožila postopek. M3® ne bi bilo boljše, da bi se o vsei® najprej pogovorili doma? BORIS LIPUŽIČ
Nič več pisnih nalog?
Republiški odbor Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanos" Slovenije (RO SVIZ), poziva oSi novnošolske in srednješolsk učitelje temeljnih predmete' k bojkotu pisnih nalog. Tako s? člani odbora sklenili na svoji sef 19. novembra letos. O tem so# obvestili Ministrstvo za vzgojo ^ izobraževanje.
Pravijo, da je njihova odloč tev dobro premišljena. O nepfa' vilnostih, ki jih prinaša nortOf' tivna ureditev učne obveznost1: predvsem v zvezi s temeljni!®1 predmeti, so se skušali s slove®' skim šolskim ministrom že tt£i kajkrat pogovoriti, a žal to 11 bilo mogoče.
Kaj pravzaprav pomeni nap0, vedani bojkot?
Predsednik RO SVIZ Zolta® Jan je pojasnil, da je bojkot n3 menjen učiteljem materinščini tujih jezikov in matematike. Pf večini predmetov preskušajo ud' telji znanje učencev tudi s p's' nimi nalogami, vendar pa učit® Ije omenjenih temeljnih predfflf tov tako obvezuje učni načrt« šolske naloge, v vsakem redovi nem obdobju po eno, smo Pp teh predmetih pisali že mnof rodovi. Za pripravo šolskih us' log in popravljanje učitelj potr6' buje kar precej časa: menijo, je dodatnih ur dela približno tf: liko, kot jih mora učitelj sicč opraviti v mesecu dni. Tega P®j normativi in standardi, ki jih pc novno spreminja Ministrstvo # vzgojo in izobraževanje in spr£' jema Izvršni svet Republike Sle venije, ne upoštevajo.
Učitelji temeljnih predmetu' niso zadovoljni, in če norffl3' tivna ureditev učne obveznost1 ne bo popravljena, kot zahte vajo, bodo bojkotirali tudi zak ljučne izpite...
Kako se bo šolsko leto nad3" Ijevalo in izteklo, Še nihče ne ve'
L. L.

Neumnosti je težko odpraviti
O učiteljevi delovni obveznosti
V življenju ni nikoli izginila podoba resnično uspešnega učitelja, zat° je bilo med uglednimi družbeno-političnimi delavci in delegati 'eelo med šolskimi organi!) zmeraj razmeroma malo šolnikov. Vseeno pa še danes čutimo posledice desetletja trajajočega oddaljevanja °d izvirnega poslanstva poklica. Celo v vseh najnovejših zakonih in Podzakonskih predpisih ni nikjer jasno opredeljena učiteljeva de-."'^ obveznost. Zaradi tega pa so še zmeraj živa prizadevanja za •zboljšanje našega šolstva po znanem načelu: Učitelju dodamo nove aloge, ohranjamo pa vse stare. Učiteljevo delo ostaja vlak, ki mu odajamo nove in nove vagončke, nobenega pa ne odklopimo, pa š^Prav je marsikateri že zdavnaj izpraznjen, nepotreben in celo
ili	---------------------
w	P Ponazoritev naj navedem
rt	'zmeci bolj svežih zgledov,
L	' J® zaživel oh prenovi progra-
ov poklicnih šol in smo ga vsi L	.	0 sprejeli. S prenovo nam je
li	i	.Sre^' uspelo odpraviti ali vsaj
1»	'siveno omejiti proizvodno
ft nT°’ ^'.srno §a že pred tem izri-11 tudi iz drugih srednjih šol.
o a. šolsko leto še zmeraj traja tednov in ohranja tista dva. t zirojH3 tri!) podaljšane tedne. Jih je vpeljalo usmerjeno izo-riP?ZeVan^e zaradi proizvodnega a- Seveda tisti tedni dodat-ega dela nobenega nič ne starini0- k-er uč>telj dela poljudno g° in poljudno število ra-
zlično neumnih del brezplačno. (Pravzaprav niti ne, ker zaradi preobremenjenosti pač opušča druga dela, pa čeprav izvirna in bistvena!) Podobno je s prazniki: letos je skopnel 29. november in učitelj bo pač delal kakšen dan več. Lani smo tako izgubili dneve ob novoletnih praznikih, ker so bili uvrščeni v zimske počitnice. Usmerjeno izobraževanje je ukinilo zaključne izpite in mature, v zameno pa je izumilo neskončno paleto najbolj nemogočih izpitov, da se učitelji ne bi dolgočasili med predolgimi počitnicami, ki so jih že tako skrajšali s proizvodnim delom pa z množico bolj ali manj nepo-
;S'
((i Vare9or Perušek: Simfonija ameriškega zapada, 1927-28
jf
trebnih seminarjev, sestankov, konferenc... Zdaj smo spet vpeljali zaključne izpite, vsi škodljivi izpitni roki pa ostajajo, ker to tako nikogar nič ne stane, še dijakov ne, ker pač pridejo pogledat, kakšne naloge in vprašanja si je izmislil profesor in oddajo prazen list ali odstopijo, prikažejo pa se spet čez štirinajst dni - v teh naj bi absolvirali snov, ki so jo drugi prežvekovali približno 150 učnih ur. Še bolj raznoliko je v osnovni šoli saj sploh ni mogoče našteti vseh tekmovanj, natečajev, zbiralnih akcij vseh mogočih smeti, higiensko-zdravstvenih podvigov od brskanja po zobeh do stikanja za ušmi, pa vseh oblik inštrukcij itn.
Smo pozabili, kaj učitelj je?
V življenju ni mogoče pozabiti na bistvene stvari, ker so življenje samo. Tako je tudi učitelj pač tisto, kar pomeni že beseda sama - tisti, ki uči in je usposobljen za učenje, deloma pa še sodeluje pri učenju kolegov.
Učitelj je učitelj zato, ker uči. To bi morali še neštetokrat ponoviti. da bi znova priklicali v našo zavest to preprosto in temeljno resnico.
To delo, to poslanstvo je tako pomembno in tako zahtevno, da ne potrebuje nobenih meglic in okraskov, da bi opravičevalo svoj obstoj. Zahteva toliko naporov, da ne dopušča nobenih dodatnih obremenitev, če nočemo, da bo učitelj vse drugo prej kot pa učitelj, temeljno delo pa bo zanemarjal. Dober učitelj je tisti, ki dobro uči, ne pa tisti, ki postaja opazen z drugimi deli, ki so z učenjem le toliko povezana. kolikor potekajo pod imenom šole.
Kaj je učiteljevo delo?
Preprosto: učenje.
Če pa hoče učiti, ne more imeti neskončno učnih ur, ker mora biti čas v učilnici gospodarno in učinkovito izrabljen; to vemo že, odkar obstaja šolstvo. Celoten proces učenja je treba
tudi usklajevati; pri tem mora sodelovati tudi učitelj in skrbeti, da v svoje učenje vpeljuje nova spoznanja, da ne uči zastarelih resnic.
Če izhajamo iz življenja in če ne pozabimo na tisto, po čemer učitelj je učitelj, potem bi učiteljevo delovno obveznost lahko opredelili takole:
Učitelj uči v šolskem letu, ki traja 38 (ali 35!) tednov pouka, toliko ur, kot predvidevajo normativi za njegov predmet (od 18 do 22 učnih ur na teden), se neposredno in dolgoročno pripravlja za to učenje, usklajuje ter preveija svoje delo na treh redovalnih konferencah na leto in enkrat na mesec na pogovornih urah s starši ter sodeluje v treh rokih popravnih izpitov na leto.
Tako preprosto (v petih stavkih) pa to le ne gre!
Samo to naj bo učitelj? - Malokdo zmore »samo to« tudi res dobro opraviti.
Samo s tem naj učitelj opravi enako delo kot delavec z 42-ur-nim delavnikom? - Brez skrbi, še marsikaj bo moral opraviti tudi prek tega delovnega časa.
Kaj pa to in ono, kar predstavlja sodobna, prijazna, integrirana, prenovljena... šola? - To spada v dodatne programe, za katere je treba zagotoviti dodaten denar.
Kaj pa vše tisto, kar omogoča delovanje šole? - To predpisujejo različni akti, vendar tako, da upoštevajo temeljno učiteljevo nalogo, ki jo nekako opredeljujejo navedeni parametri.
Se učitelji ob tolikšni svobodi ne bodo polenili? - Če bodo delovne razmere dobre, bodo silili v ta poklic vsi najboljši in bo strahotno težko ohraniti svoje delovno mesto, če ne boš resnično garal in svoje uspešnosti dokazoval pri svojem delu - poučevanju.
Kaj pa vsa druga vprašanja, ki se pojavljajo ob tako preprosti in poenostavljeni opredelitvi učitelja? - Prepričan sem, da so rešitve zajete v opisani opredelitvi in sem to pripravljen tudi javno zagovarjati in odgovarjati na vsa vprašanja, ki bi se pojavila.
ZOLTAN JAN
I
: Studii - delo - beneficirana delovna doba
a. Prepričan sem, da bo to moje j. izmišljanje izzvalo različne od-
■	žive. Tega ne ugotavljam zato, ji da bi se vnaprej opravičeval, ker
Se mmarn za kaj, temveč zato, da ,, Se vidj, kako aktualna in zapleni fena je ta problematika in da jo Je prav zato mogoče razlagati in zagovarjati različno. In ena od akšnih razlag je gotovo tudi •noja.
Kljub težkemu finančnemu n Položaju in skrajno neugodnemu i' i2merju med številom aktivno aP°slenih in številom upokojen-f ®ev- je prav zdaj, ko se pripravlja i ov zakon o pokojninskem in in-i’ ^ lc*s^em zavarovanju najpri-:• ernejši čas. da v skupščini nač-"	vprašanje o dokupu študij-
t «'h in vojaških let za pokojnino,
. ga iz vseh zornih kotov uteme-i Pmo in predlagamo jasno za-i	P115^0 določilo, da se študij
■	ravnava kot delo z vsemi pra-lcam': ki iz njega sledijo.
! m ■sbm, da ni treba na tem
•	estu posebej utemeljevati i j Pravičenosti .'»takšnega t pred-i °ga; v nekaterih -državahvso^ga . ,e sprejeli, rad pa bi poudaril, da i J bilo pri nas kaj malo posku-
■	2?v- da bi se zadeva tako rešila.
•	o vprašanje so pred leti posta-
I	1 študentje ljubljanske uni-
i ]jfrze' ko so predstavljali v vo-
ni kampanji za svoje vodstvo ,°Je volilne programe, ome-, Jeno je bilo že tudi v našem j gasilu, predloga, ki bi prišel Prpd skupščino, pa ne poznam, 'slim, da bi ga morali začeti J k rpvnavati predvsem tisti sindi-vat>. ki imajo veliko delavcev to-:	rsJne izobrazbene sestave. Taki
mdikati so gotovo tudi Sindikat
delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ne glede na to, kateri stranki se približuje. Nekoč smo slišali, da obstaja v parlamentu močan učiteljski lobi; pričakujem, da bo prav ta sprožil v parlamentu to vprašanje in pripeljal razpravo do nekega sklepa.
Rešitev v nakazani obliki bi bila gotovo zelo poštena do tistih, ki so se zaposlili konec petdesetih in v začetku šestdesetih, ko so zaradi pomanjkanja tovrstnih delavcev morali delati tudi za poldrugega človeka in morda še več in jim danes, ko se bližajo upokojitvi, to ne pomeni prav nič - razen tega, da so izčrpani.
Ob razmišljanju o delu, pravicah iz dela in še o čem nehote nastane vprašanje o upravičenosti nekaterih kategorij do beneficirane delovne dobe. Prav gotovo ne oporekam pravice do tega nekaterim kategorijam, niti se ne potegujem za beneficirano dobo za učitelja, resno pa se vprašujem', zakaj je imela prejšnja, morda ima tudi zdajšnja vojska - častniki namreč in baje tudi uslužbenci - v mirnem času beneficiran staž. zakaj ga imajo v miru delavci uprave za notranje zadeve? Častnik v mirnem obdobju je v bistvu ali učitelj, uradnik, zdravnik in še marsikaj - kot so poklici v civilu. V vojni
stali častniki in nosili enako breme kot vojaški profesionalci; enako velja za morebitne poklicne vojake - med vojno smo vojaki vsi. Res ni videti razlike, ki bi upravičevale različno obravnavo dela. Če se ne motim.
veljajo podobne pripombe tudi za nekatere profile delavcev pri upravi za notranje zadeve. Ne trdim, da ne bi našli podobnih primerjav še za kakšno drugo kategorijo, vendar to ni potrebno, ker ni bil moj namen kritizirati posameznih kategorij delavcev, temveč opozoriti na dvomljivo utemeljenost nekaterih bonitet iz dela, ki jih ponekod delavci imajo.
Prenekatero neskladje in zdajšnjo normo bo treba preveriti tudi na tem segmentu naše ureditve, in če bo vse temeljilo na realnih izhodiščih, bo tudi zato v doglednem času nastalo ugodnejše razmerje med aktivnim prebivalstvom ter upokojenci in prenekatera vprašanja bo treba urediti brez večnega refrena. da denarja ni.
Ob tem razmišljanju čedalje bolj ugotavljam, da našim anali-
tikom in načrtovalcem ni uspelo razrešiti trikotnika:	delovna
doba (dolžina, podaljševanje)
-	sredstva pokojninskih skladov
-	brezposelnost (z materialnimi, socialnimi in moralnimi posledicami). Na tem področju bo treba marsikaj dodelati in moje pisanje je samo eno od opozoril na to.
V razgretem času, ko razpravljamo o plačah, nesmislih pri določanju plač, kršitvah pogodb, cenah idr. je na prvi pogled morda res preveč optimistično govoriti o vštevanju študijskih let v delovno dobo, vendar sem prepričan, da bomo imeli zadovoljiv položaj takrat, ko ne bomo čakali, za kolikšen odstotek se bo zvišala plača, temveč bomo imeli zagotovljen trden socialni položaj. Predlogi pa kažejo prav na to.
VALENTIN PIVK
VŠTEVANJE ŠTUDIJA V DELOVNO DOBO
V razpravi o Osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se je oblikovalo mnenje, da bi bilo moč dokupiti leta višješolskega in visokošolskega študija ter leta služenja v vojski za pokojninsko dobo. S takim stališčem in dano možnostjo dokupa let je v resnici priznan čas študija kot čas dela, pomislek ob zakonskem priznanju pa gotovo nastaja zaradi pomanjkanja denarja.
Kljub neugodni finančni situaciji v republiki predlagamo Ministrstvu za šolstvo in šport in Ministrstvu za delo. da začneta postopek, da se čas študija in čas služenja v vojski šteje v delovno dobo, saj je nesporno, da študij usposobi človeka, da dd tudi v krajšem času družbi ekvivalenten rezultat. Menimo, da je prav sedaj ugoden trenutek za uveljavitev tega, ker se področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja sistemsko na novo ureja.
Za aktiv ravnateljev kranjskih srednjih šol VALENTIN PIVK
aktualno
PAVEL ZGAGA
TESLO se vrača
Eden izmed mojih najtrdovratnejših spominov na nekdanjo »predvojaško«, kasnejše temelje splošnega ljudskega odpora (študentsko-ljubkovalno: teslo), se veže na gimnazijska leta. Neko jutro nas je na razglasni deski čakalo s pisanja neveščo (vendar nam dobro znano) roko napisano obvestilo: »Popoldne bu na poligonu strelanje žensk sa pištolam.« Čeprav nam je bilo glede na kontekst sporočila jasno, da bodo popoldne sošolke vadile na strelišču streljanje s pištolo, je morbidnost zapisa v vsakem izmed nas verjetno pustila kanček travme.
Odstranjevanje te morbidnosti je bilo v zadnjih letih našega ancien regima sprva težaško in nevarno delo. Nato je bilo v zaletu »slovenske pomladi« najprej doseženo malenkostno zmanjšanje ur, po volitvah pa je predmet neskončno lahkotno z enim samim ministrovim zamahom odletel v zgodovino. Tedaj si verjetno ni nihče predstavljal, kako hitro bo zgodovina spet pri tem, da se bo morala ponavljati - seveda kot farsa.
Spomladi so legendarne gorenjske Poljče gostile posvet o ureditvi »obramboslovja in vzgoje za mir« v slovenskih srednjih šolah, jeseni pa je bilo gradivo že v eni izmed komisijskih razprav v republiški skupščini. Prijetno presenečenje za šolnike ni le hitrost, ki jo je deležna obravnava tega vprašanja, temveč tudi nosilec razprave: le-ta je namreč potekala v skupščinski obrambni — in ne šolski! — komisiji. (Zadeva je torej povsem v »duhu časa«.
Predlog učnega načrta nas opozori na hvalevredne pedagoške smotre, ki naj jih uresniči posebni vzgojni predmet, ter na m/o izobraževalnih vsebin, ki takšne sistematike pač niso deležne pri kakem tradicionalnem predmetu. Temu, da so se sestavljale! načrta res potrudili, ni mogoče oporekati. Sploh ni mogoče zanikati, da je npr. »seizmična karta Slovenije in MSK lestvica«, »razmerje med osebno vestjo in družbeno zavestjo«, »osnovna protislovja in razlike v sodobnem svetu«, »samoohranitvene težnje in obrambne tradicije pri Slovencih« ali pa »skrb za higieno in zdravje« nekaj,. kar spada k srednješolskemu znanju. Toda mar nimajo s tem v normalnih kulturah dijaki opraviti pri fiziki, filozofiji, sociologiji, zgodovini, biologiji?! Tisto, zaradi cesar lahko »obramboslovju in vzgoji za mir« nasprotujemo, je v istem argumentu, ki smo ga pred leti naslavljali »predvojaški« ali »STM«, pred natanko letom dni pa »verouku«.
Bistvo tega ugovora je v tem, da lahko moderno javno (republikansko: res puhlica - javna zadeva) šolo kot enega izmed najmočnejših vzvodov družbenega sodelovanja, povezovanja in tolerantnosti utemeljimo le na kategoriji vednosti, znanja. Če jo gradimo bodisi na neposrednem interesu državne oblasti ali na navadah neke prevladujoče družbene skupine, postane v modernih kulturah grozljivo sredstvo razlikovanja in strahu. Zadeve o državni ureditvi, vojaščini, religiji itd. sicer niso izključene iz javne šole, toda vanjo so lahko zajete le kot segment človeške pameti, kot zadeva izobraževanja: spadajo torej med vsebine klasičnih gimnazijskih predmetov. Namesto vpeljevanja novih in novih predmetov, ki naj »odgovorijo na tisoč problemov, ki jih pred mladega človeka postavlja življenje«, je treba le povečati možnost pouka zgodovine ali kemije itn. in navaditi ljudi, da bodo mislili i svojo glavo. Tedaj razlikujejo vojno od miru tudi brez specialcev, tedaj dobro vedo, kako svoje znanje koristno uporabiti tudi ob uporu in odporu - kot je bilo pred nedavnim dobro pokazano.
Končno: kje v tako imenovani Evropi pa še imate vojsko v šoli? Če se sklicujemo na evropske tradicije, bo tu pač treba zardeti. In če gre morda za to, da zdaj obramboslovcem primanjkuje dela, bi svetovali, naj raje izsilijo nacionalno vojaško akademijo: da ima vojska trenutno neprimerno boljše perspektive in možnosti kot šolstvo, je menda vsakomur jasno, zato - za božjo voljo! - ne vdirajte sem in ne jemljite nam tistega, kar nam še ni snedla.
Ob visokodonečih besedah o »mirovni vzgoji« in podobnih rečeh gre končno še za neki element, ki ga neprimerno bolje od odrezavosti kakega (novega) Clausewitza izražajo besede enega izmed junakov Gabriela Garcie Marqueza, namenjene vojaškemu kolegu iz nasprotne in zmagovite armade: »Vznemirja me, da si v svojem sovraštvu do vojske, ki si jo tolikokrat potolkel in tolikokrat mislil nanjo, postal prav takšen, kakor je ona sama. In ni ga ideala v življenju, ki bi zaslužil tolikšno nizkotnost.« Ne le v življenju, tudi v šoli!
Šolska zgodovina - zrcalo preteklosti
Odgovor dr. Darji Mihelič
Nova ponudba zgodovinarjev pri pripravi učnih vsebin (op. 3) je spodbudna, vendar le v temelju didaktično vsaj za osnovno šolo napačna.
V	osnovni šoli velja za učence spoznavno načelo bližine. Učenci morajo spoznati najprej svojo narodno zgodovino. Zgodovina sveta pa je njen sestavni del.
V	srednji šoli, ne glede na število ur pa je predlagani osnutek sprejemljiv, saj ga je zasnoval le dr. Bogo Grafenauer v svoji Zgodovini v usmerjenem izobraževanju (op. 1).
Ponovno poudarjam, da je treba ločiti šolsko razlago, učbenike in učne načrte.
Pejorativnih pridevkov v učnih načrtih ni. V Katalogih znanja je razviden izbor pojmov in tudi taksonomija smotrov, ki izhaja iz vsebine učnega načrta.
Končno se učitelji opira na znanje, ki si ga je pridobil med študijem. Opažamo pa, da je njegovo kasnejše izobraževanje pomanjkljivo, zavest o stalnem izobraževanju zelo nizka. Seveda so tudi izjeme.
Zgodovina je poučna in vzgojna, vendar trajnih resnic ni. To je potrdila že antika s svojimi misleci.
Nova izbira tem med osnovnošolskim in srednješolskim programom se bo morala tudi v prihodnje razlikovati. O težišču nacionalne ali svetovne zgodovine smo že poročali.
e Dileme zdajšnjega sveta bo šolska zgodovina brez opore znanosti in le na žurnalistični podlagi težko reševala, čeprav ima tudi Žurnalistika vedno večji delež pri šolskem predmetu.
Kako obravnavati vsaj v našem prostoru zdajšnji trenutek, ko pa je že v naslednjem precej drugače.
Problemi vojne za nikogar niso privlačni.
Ne glede na nerešena vprašanja pri zasnovi predmeta, zgodovina resnično zasluži drugačno vlogo.
Razvrščanje predmeta v predmetniku štiriletnih programov tehniških in drugih strokovnih šol zelo jasno dokazuje njegovo veljavo, (op. 2)
Avtorica članka Resnica v zrcalu preteklosti poudarja, da je zgodovina ob slovenskem jeziku poglavitna stroka, ki nam Slovencem odgovarjajo na vprašanje, kdo sploh smo.
To pa hkrati potrjuje našo upravičenost do drugačne zasnove, zlasti za novejšo zgodovino.
Treba bo dodati več tem iz slovenske nacionalne zgodovine, ki jih je sicer predlagala delovna skupina pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije (op. 3).
Prizadevanja za izboljšave v vsebinskem in kronološkem pregledu potekajo kar nekaj let. Pri tem mislimo na evalvacijo programov v osnovni šoli in srednjem izobraževanju, (op. 4)
Nikomur ni v prid dve- ali celo večtirno prizadevanje. Ali pa morda, saj se prvič za šolsko zgodovino zanima več ljudi v enem letu kot se je v preteklem desetletju.
V	tem vidimo preporod stroke, ki je končno spoznala veljavo šolske zgodovine.
Prav vsi načrtovalci pa se bodo morali žal podrediti veljavnemu šolskemu sistemu.
Problem podajanja snovi v-1 tistih srednjih šolah, kjer je zgodovini odmerjenih manj ur kot v osnovni šoli je skušal rešiti že dr. Bogo Grafenauer (op. 1). Žal pa so vsi snovalci takratnega pro-
grama SVIO imeli pred seboj le učence gimnazij. V skupini ni bil nihče, ki bi poučeval učence nekdanjih tehniških in strokovnih šol. Učni načrt prav teh programov pa je v zadnjih letih podoživljal spremembe pod vplivom evalvacije in zahteve učencev po poenostavitvi in dodajanju nacionalne vsebine.
Načrtovati zgodovino mimo predmetnika tudi v osnovni šoli je pogumno in potrebno dejanje, ki samo potrjuje zahteve evalvacije. (op. 4).
Izbor vsebine in njeni poudarki na preteklosti nekdanjega Življenja, gospodarstva, družbe, kulture, znanosti in tehnike so pravilni in pohvalni. Vendar je pri analizi in primerjavi prenovljenih učnih načrtov in predloženega programa omenjene delovne skupine (op. 3) opazna velika nedodelanost izobraževalnih vsebin prav za 8. razred.
Pogrešamo vrsto tem, kot so na primer:
-	Delavsko gibanje
-	Boj za meje v našem prostoru po 1. svetovni vojni
-	Slovenci v Kraljevini Jugoslaviji
-	Položaj Slovencev v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem (oz. položaj naših narodnih manjšin v zamejstvu)
Teme NOB v Jugoslaviji se omejujejo na Osvobodilni boj v Sloveniji.
Vsebine tudi časovno niso opredeljene.
Velika nesistematičnost in nedodelanost pa sta opazni zlasti v poglavju Sveta po vojni (mišljeno po drugi svetovni vojni).
Razlike med veljavnim in predloženim programom so, da je v slednjem za osnovno šolo večji poudarek na svetovnem dogajanju, nacionalni prostor pa je le obrobje tega.
Stališče, ki poudarja ravno nasprotno koncepcijo v osnovni šoli, smo že razložili.
Na Zavodu deluje širša predmetna skupina za zgodovino. Mnoge tudi iz omenjene delovne skupine (op. 3) smo vabili k sodelovanju. Nekateri med njimi so celo v pisni obliki potrdili svoj pristanek na sodelovanje v širši predmetni skupini za zgodovino na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Prenova šolske zgodovine spada med prednostne dolgoročne naloge Zavoda. Upam, da bomo našli skupno pot. Potrebnih bo še veliko razprav in dodelav.
Učitelji in tudi širša slovenska javnost priloženega programa delovne skupine ne pozna (op. 3), zato bi ga bilo treba objaviti v Zgodovinskem časopisu ali v naši novi didaktični reviji Zgodovina v šoli.
PRVENKA TURK
OPOMBE
1	dr. Bogo Grafenauer: Zgodovina v usmerjenem izobraževanju. Naši razgledi, 13. 10. 1978.
2	Brez vednosti predmetne skupine za zgodovino so v programu Kmetijski tehnik oklestili zgodovino na 70 ur. čeprav je v obrazložitvi napisano, da so gradivo programov pripravile Zavodove programske in predmetne skupine.
3	Delovna skupina pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije:	dr.
Olga Janša Zorn, Anica Kern, Stane Brzelak, dr. Peter Vodopivec, dr. Darja Mihelič.
4	Evalvacija programov v srednjem izobraževanju in osnovni šoli (samostojne Zavodove publikacije).
Počitnice naj bodo res nekaj dobrega
Zimske počitnice za učence osnovne šole bi bilo treba na novo določiti in uskladiti
Kadar se govori o osnovni šoli, je zlasti zadnje desetletje predmet pogostih razprav, sprememb in kritik tudi šolski koledar, zlasti tisti del, ki ureja zimske počitnice. Leta 1981 so se slovenski osnovnošolci za zimske počitnice razdelili v dve skupini, da bi na smučiščih ne povzročali pretirane gneče, svoje smučarske spretnosti, želje in potrebe pa bi zato lažje udejanjali. Turističnim delavcem pa naj bi padel v malho tudi kak cvenk več.
V zadnjem desetletju so zimske šolske počitnice doživele še nekaj »olepšav in izboljšav«, zadnjo pa v preteklem šolskem letu, ko so učenci šli na zimske počitnice v dveh »obrokih«. V prvem od 25. decembra, - ko so praznovali in počitnikovali, v drugem konec januarja oziroma v začetku februarja, ko so končno vsi mislili na počitek, nekateri pa tudi na zimsko veselje. V letošnjem šolskem letu se ni še nič spremenilo, ker se še poslanci v republiški skupščini niso zmogli sporazumetrin dogovoriti kdaj, kaj in koliko časa bomo v naši državi odslej praznovali.
V lanskem šolskem letu, ko smo eksperimentalno vpeljevali tri ocenjevalna obdobja, so se lahko šole v soglasju s starši odločile tako, da so imele zimske počitnice skupaj od 25. decembra do 9. januarja v naslednjem letu. Za to so se odločile tri osnovne šole od 23.
Glede na različne rešitve in izkušnje zimskih počitnic smo želeli preveriti, kateri način je bil po mnenju šol, učencev in staršev ustreznejši, glede na namen zimskih počitnic, da se učenec odpočije, si nabere novih moči, energije in volje za nadaljnje šolsko delo. Zato smo naredili anketo. V vzorec smo uvrstili tri osnovne šole, ki so zimske počitnice združile, in šest šol, ki so imele ločene zimske počitnice. Od šestih šol so imele tri drugi del počitnic v prvem roku (od 28. januarja do 4. februarja), tri pa v drugem terminu (od 4. februarja do 11. februarja). Anketirali smo 699 učencev in 632 staršev. Podatke, ki so jih zbrali na šoli, so analizirali z učitelji na učiteljski konferenci ter se do njih opredelili.
Po zbranih podatkih, mnenjih in stališčih lahko sklepamo tole:
# Razporeditev zimskih počitnic v minulem šolskem letu ni bila najustreznejša. Zadovoljstvo tistih učencev (in staršev), ki so imeli počitnice skupaj ob novem letu, je motilo to, da niso bili hkrati na počitnicah tudi
učenci drugih šol. Zimske počitnice v dveh delih pa tudi precejšnjega dela učencev (in staršev) niso zadovoljile.
Prvi rok drugega dela zimskih počitnic je bil prezgodaj. Učenci so v prvem delu počitnic (25. decembra do 3. januarja) povečini praznovali, motivacija za učenje je bila nizka, saj je to čas, namenjen sprostitvi. Po prihodu v šolo ali ponovnem začetku pouka po novem letu se je zaradi bližajočega se konca prvega polletja začelo množično spraševanje v tistih šolah, kjer so imeli štiri ocenjevalna obdobja, pa je bilo treba zaključiti ocene. Zato je med učenci, ki so imeli zimske počitnice v prvem roku, tudi največ tistih, ki jim počitnice konec decembra niso bile samo za sprostitev in praznovanje, temveč tudi čas za pripravo na pouk, zlasti na spraševanje.
Starši, učenci, pa tudi učitelji, menijo, da zimske počitnice za učence niso bile dobro razporejene. Najslabše so bile za učence druge skupine, ki so jih imeli v prvem roku (četrti ponedeljek v januarju).
• Otroci so zimske počitnice izrabili za različne sprostitvene dejavnosti, v prvem delu počitnic pa tudi za praznovanje. Nič presenetljivega ni, da so prevladovale športne dejavnosti. Vendar je bila paleta športnih dejavnosti zelo pisana, od smučanja, drsanja, tenisa, plavanja do kolesarjenja, odvisno pač od tega,
Ivan Jager: Spomlad v Minneapolisu, akvarel, 1902
KAJ ŽELITE ZVEDETI O ZAVODU REPUBLIKE SLOVENIJE
ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT?
V eni prihodnjih številk našega časnika bi vam radi predstavili Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport - ustanovo, ki jo že dolgo vsi prav dobro poznate, vendar bi o njej želeli zvedeti še kaj. Priložnost imate, da vprašate vse, kar vas zanima in česar še ne veste.
Zbrali bomo vaša vprašanja - o organiziranosti, delu tam zaposlenih, sodelovanju s starši, skrbi za kakovosten pouk... in skupaj s strokovnjaki iz Zavoda pripravili odgovore nanja. Še danes zavrtite naš telefon 061315 585 ali pa nam pišite na naslov: Prosvetni delavec, p 21, 61104 Ljubljana.
Vaša vprašanja pričakujemo čimprej, če je le mogoče, Še ta teden!
Kateri šport je bil otrokom glede na možnosti dosegljiv.
V prvi skupini (družene počitnice) je na drugem mestu druženje s prijatelji, na tretjem pa gledanje televizijskega sporeda. V drugi in tretji skupini pa je le zamenjan vrstni red, otroci so več časa namenili gledanju televizijskega sporeda kot druženju s prijatelji.
Če so brali učenci vseh treh skupin približno enako, pa se razlikujejo v tem, koliko je kdo pomagal doma staršem. Precej otrok s podeželja je navedlo, da so poleg počitka in drugih dejavnosti pomagali tudi staršem, otroci iz mest in večjih središč pa tega sploh niso omenjali. Po odgovorih sodeč pa je bil za vse otroke to tudi čas za lenarjenje, spanje in počitek.
# Med učenci, ki so imeli strnjene štirinajstdnevne zimske počitnice, je bilo več učencev, ki so se veselili začetka pouka po zimskih počitnicah, kot' v skupini, ki je imela drugi del počitnic v drugem roku (v začetku februarja), najmanj navdušenja pa je bilo v skupini, ki je imela drugi del počitnic v prvem roku četrti ponedeljek v januarju.
Otroci, ki pa so vendarle že želeli v šolo, so pogrešali so-
šolce, prijatelje. V prvi skupi111' kjer so imeli strnjene zimske čitnice, pa so se počutili tudi* dovolj spočite in pripravljene11 ponovno učenje. Otroci P1^ skupine, ki še; niso veselili po11’? po zimskih počitnicah; se nera? učijo ali se težko učijo ali jim P le-to vzame preveč časa, učefl^ druge in tretje skupine pa so s£ bali ocenjevanja in spraševanj^: Ta strah so veliko bolj občut111 učenci druge skupine (ziffl8^ počitnice v prvem roku), hkra11 pa so menili, da so bile počitni1? prekratke in se niso mogli dovo>l odpočiti.
Zimske počitnice v pretekle111 šolskem letu tudi niso bile oj1 najprimernejšem času. Za let°"! nje šolsko leto je prepozno, da1,1 jih spreminjali. Ko bodo konča0 znani državni prazniki, pa bi bnP treba počitnice na novo določa1 in uskladiti. Pri tem je nujn0 upoštevati pedagoško-psihol°' ška načela, da bodo zimske p°' čitnice odigrale svojo pozitiv00 vlogo. Vpete morajo biti v šol*111 čas tako, da bodo otrokom om°' gočale oddih in počitek, zagotaV' Ijale optimalno učno delo, uspe5' nost, spodbujale motiviranost P delo in ohranjale zdravje otrok'
ANGELCA KUNSTELJ
Sodelujte pri prenovi!
Pouk slovenščine v srednji šoli je potreben temeljite prenove - takšen je sklep večletnih spremljanj, potijujejo ga izidi preskusov znanja, mnenja učiteljev in učencev, sklepi strokovnih aktivov in tudi odmevi v javnosti.
Predmetna skupina za slovenski jezik pri Zavodu RS za šolstvo in šport je v sklopu svojih nalog pripravila zasnovo projekta didaktične prenove pouka SJK v srednji šoli.
Projekt je bil predstavljen na zborovanju slavistov v Mariboru in tudi sprejet v delovni skupini, ki je bila imenovana v okviru Zavoda RS za šolstvo in šport. Njeni člani so univerzitetni profesorji, profesotji srednjih šol in pedagoški svetovalci.
Prva pozornost je veljala pred-
vsem problematiki štirile®1*! programov. Vendar se je tak°) pokazalo, da je treba vzporedn0 prenavljati tudi pouk v trile®10 programih. Za to delo skupi03 nima dovolj sodelavcev.
Zato vabimo učitelje v pokllC' nih in strokovnih šolah, ki s° pripravljeni prispevati svoje za' misli in svoje didaktično gradiv0, jih oblikovati in preskuša/’’ skratka, sodelovati v didakW-'
nem prenavljanju pouka sloveli'
skega jezika in književnosti, da se prijavijo na naslov: VLADA ERŽEN, Zavod RS za šolstvo i° šport, OE Novo mesto ali ped°; goškemu svetovalcu za slovenski jezik na svojem območju. TaH1 boste dobili tudi podrobnejša pojasnila.
Želimo, da sodelujete v p® jektu in pomagate uresničeva11 naša skupna hotenja.
Še o latinščini in elitnih razredih
V 17. številki Prosvetnega delavca gospe Lada Zorn, Jula Grudenin Maja Biber objavljajo prispevek, ki je naperjen proti ponovnemu oblikovanju tako imenovanih elitnih latinskih razredov na Osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani. V besedilu mrgoli argumentov, kakršnih smo latinisti vajeni že iz leta 1975, ko so na omenjeni šoli z odlokom Zavoda za šolstvo kljub množičnemu protestu prizadetih staršev homogene latinske razrede ukinili. Stari ideološki konstrukt egalitarizma ima torej še zmeraj svoje zagovornike.
Ker naj bi po trditvah podpisnic »novi« projekt »sprejeli čez noč« in »na skrivaj«, želimo javnosti v zvezi s tem dati nekaj pojasnil.
Pouk v homogenih latinskih oddelkih na Osnovni šoli Prežihov Voranc ponovno kontinuirano poteka že od jeseni 1987. K temu so po eni strani pripomogla dolgoletna prizadevanja stroke, po drugi pa so na to vplivale počasne spremembe starih dogem o enotni osnovni šoli. Prav v duhu prizadevanj Kluba staršev za boljšo šolo pa smo letos marca na javnem strokovnem didaktičnem kolokviju, ki ga je priredilo Društvo za antične in humanistične študije Slovenije skupaj z Oddelkom za klasično filologijo na Filozofski fakulteti, predlagali tale nova merila za usmerjanje v homogene latinske oddelke 5. razreda osnovne šole:
- zelo dober splošni šolski
uspeh (praviloma odličen 01 prav dober),
-	zelo dobro znanje slove0’ skega jezika (odlično ali prav i°' bro),
-	dobre delovne navade jasni interesi, kot to ugotovi m/ tična osnovna šola (razredni uči' telj 4. razreda in svetoval08 služba).
Profesorji in starši, ki so sod0"' lovali v razpravi, so nameč ®e' nili, da je nujno uveljaviti takšn/ strokovna merila, ki bodo zvi' šala raven znanja, hkrati pa p®/ psihičnimi pritiski obvarovala ste mlade ljudi, katerih sposob^ nosti so drugačne in ki niso k°s tovrstnim zahtevnim obremeni' tvam.	j
Za uveljavitev novih met11 v obliki eksperimenta smo v nS' sprotju z insinuacijo podpisnic ie zdavnaj pred vojno vihro ubral' ustrezno formalno pot po strd' kovnih institucijah. Šole so bik o tem ne le pravočasno obveš' čene, temveč so se izključno °a svojo željo prijavljale na razpi-za eksperiment.
Toliko v vednost. Avtorica0] članka pa prepuščam presojo, al' se kaže v danih razmerah i>e zmeraj oklepati »frontnega °3' predovanja« ali pa se morda k ogreti za kanček elitizma, iz ka; terega se utegne ponovno razvi/1 vsaj nekaj oddelkov sodobne i° humane klasične gimnazije z °a' daljevalno latinščino.
Društvo za antične in humanistične študije Slovenije
V SREDNJIH ŠOLAH ŠE VELIKO VPRAŠANJ
: Kdo bo odgovoril?
•i Aktiv ravnateljev kranjskih ;s srednjih šol je na zadnji seji Ji	obravnaval aktualna vprašanja
i> ^ srednjem šolstvu in ugotovil, t da je še veliko nerešenega; preit	ceJ je neskladij med določili in
,	nepremišljeno sprejetih odloči-
ji lev. Na ta opozarja besedilo, ki [C 8a objavljamo, aktiv pa ga je na-i!i slovil na Ministrstvo za šolstvo in ;e šport.
)lj
• Eno temeljnih zadev za nor-fli ma'no delo šole morajo biti pri-,t) •nemi življenjski normativi in $■ *andardi za opravljanje bi	zgojno-izobraževalne dejavno-
[0	. v srednjih šolah. O normati-
|0 vm, določenih s Sklepom Izvršiti nega sveta RS, pa tega (v celoti) l0	ne moremo trditi. Ugotavljamo,
j. a so dozdajšnji normativi in standardi nastali na podlagi sko-i0 raj dveletnega spremljanja življe-[ti nja slovenske srednje šole in da •>. z eno samo neutemeljeno potezo 0gnanega ne moremo odpra-5. Vlti. Ce želimo uveljaviti zdajšnje ja normative v celoti, se moramo ogovoriti o optimalni šoli, dolo->n .na podlagi delovnih opravil ovilo vseh delavcev in potem °d te 'optimalne šole’ soraz-nterno krčiti navzdol in širiti navzgor. Oglejmo si temeljne "	PnPombe k novim normativom.
oj	Dvainpolkratno krčenje labo-
)0	rantov; s tem bomo gotovo kar
II,	najbolj poslabšali kakovost po-
,a	nka v naravoslovnih in nekaterih
strokovnih predmetih, draga c.	Oprema pa bo ostala neizrab-
,0	Jena. o tem mora odločati
a- stroka, ne pa finančna služba.
i,	dokler se ne bo zmanjšal ob-Administrativnih, računovod-
n.	'tm jn knjigovodskih del v šoja	an, le-teh ni mogoče opraviti
^	2 manj delavci. Ob normiranju
kadra na tem področju mora biti 3. merilo tudi velikost šole, ker jji ~ kot je v novih normativih - šoli
j,	z 20 ali 50 in več oddelki nimata (a enakega obsega dela. Vedeti
moramo, da potrebujemo v so-y dobni šoli za pouk tudi admini-tj strativne priprave: tipkanje, fotokopiranje, razmnoževanje, pedagoško dokumentacijo.
Ce je za vodenje šole - ravna-‘e'j in pomočnik - pomembno stevi]0 oddelkov (16, 20 in več), naj velja za druge delavce tudi ustrezno merilo pri določanju _ njihovega števila. V zdajšnjih de-lovnih razmerah mora imeti šola Ji
na 16 oddelkov tajnika in finančnega delavca; z večanjem števila oddelkov se število spreminja.
Prenekatere šole so opremljene s sodobno in drago učno tehnologijo, ki jo je treba vzdrževati; to je mogoče opraviti na šoli, ker so servisi za šole predragi. Novi normativi tega ne predvidevajo.
V strokovnih šolah so po novih normativih večje skupine pri praktičnem pouku. Šole nimajo gmotne podlage za to, nimajo opreme. Dijaki pri pouku ne morejo delati, nastaja velika pedagoška in moralna škoda.
Vpeljava obveznih izbirnih vsebin v vse srednje šole zahteva bistveno več dela, kot sta ga zahtevala proizvodno delo ali delovna praksa. Če je bil za delovno prakso sistemiziran organizator, je za organizacijo obveznih izbirnih vsebin ta še toliko bolj potreben. Predlagamo, da se sistemizira po enakih merilih, kot je sistemiziran organizator prakse.
•	Obseg dela učiteljev predmetnih področij je različen, zato je treba uveljaviti diferencirano učno obveznost. Doslej so si kolektivi urejali to z notranjo delitvijo sami - se pravi, da so si kolegi različnost priznavali. Ni razloga, da bi tega ne počeli tudi v novem sistemu financiranja. Za to ni niti zakonske omejitve, na katero so se posamezniki pri odklanjanju diferenciranosti iz-govarjali. Zadnjo besedo bi morala izreči tudi stroka, saj imamo več institucij, ki bi morale biti za to pristojne (Zavod RS za šolstvo in šport, Pedagoški inštitut, univerzi).
•	Z novim sistemom financiranja se čedalje bolj uveljavlja uravnilovka, manjša razlika v plačah med mladimi in starimi. Z internimi pravilniki so si kolektivi to razliko urejali sami, novi sistem pa se je oprijel skrajne meje iz kolektivne pogodbe za negospodarstvo. Pred leti so nam zastopniki vlade pojasnjevali, da je v Avstriji to razmerje najmanj ena proti dve med začetnikom in delavcem pred upokojitvijo, danes pa ne samo, da srednješolski učitelj z okoli 20 let delovne dobe zasluži po uradnem tečaju le okoli 3600 ATS, temveč je tudi razmerje med za-
: Svetovalni delavci spet ; zapostavljeni
Z novo sistemizacijo del in n log na osnovni šoli se je sp Potrdil odnos republiških obla;
0	šolskega svetovalnega del okazal se je izrazito ponižuj«
odnos, ki žali zaposlene.
Delovno mesto profesor a,razredu ie ovrednoteno viš 1 oeficient 3,10) kot pa delovr ®st° svetovalnega delavca z \ "Oko izobrazbo (3,00) - pri te 'Snrno samo na psihologa pedagoga. Za socialnega delav« .!. n‘kjer omenjeno, kam naj
1	uvrščen; to je bilo odvisr Predvsem od ravnateljeve pr °Je (ali ga uvrstiti na isto ravt oj učitelja, lahko pa tudi niž kot strokovnega sodelavca, 1
b°ranta).
Slab vodilni delavec je tisti, ae pozna dela vsakega svojet Qelavca.
iSe želimo opozarjati na i A/ne naloge šolskih svetovalni elavcev. Nekaj besed želim apisatj o njihovi novi vlogi, i ^eer o andragoškem delu z uč elP pri vpeljevanju novosti v o n°vni šoli.
Pri notranji prenovi osnovr °le in vpeljevanju novosti s aaje učitelju vso svobodo, c Pa se mnogokrat pozablja r dobje, ko je bil učitelj sam vfševalec natančno določeni
nalog. Njegovo delo je mnogo težje zdaj, ko ima popolno svobodo pri oblikovanju svojega dela v razredu. Biti ustvarjalen ni lahko. Zato so potrebne tudi osebnostne spremembe (spremembe mišljenja, celostnega gledanja na svet). Svetovalni delavec učitelju pri tem delu svetuje, pomaga pri praktičnem izvajanju. lahko je tudi pobudnik novosti. Zato mora imeti poleg zelo dobre strokovne usposobljenosti tudi ustrezne osebnostne lastnosti (strpnost, visoka sposobnost nadziranja svojih o«izi-vov).
Naš namen ni primerjati profesorjevega dela z učenci v razredu z delom svetovalnega delavca, vendar nam samo ta del poudarjenih nalog govori o izredni zahtevnosti in odgovornosti dela svetovalnega dela. Menimo, da so vsi ti vidiki našega dela premalo upoštevani pri sistemizaciji del in nalog.
Želimo, da odgovorni v ministrstvu večkrat pridejo med svetovalne delavce in prisluhnejo našim težavam. Tako bodo naše delo bolje spoznali.
Aktiv šolskih svetovalnih delavcev občine Šmaije pri Jelšah
četnikom in delavcem pred upokojitvijo le 1:1,2. Utemeljene so zahteve, da se to razmerje spremeni.
•	Sklep Izvršnega sveta o določitvi kalkulativnih osnov se sklicuje na kolektivno pogodbo, vendar je treba jasno povedati, da je ta pogodba nemalokrat kršena. V njej piše, da se delo prek polnega delovnega časa vrednoti za 30 odstotkov bolje, po navodilih Ministrstva za šolstvo in šport srednjim šolam z dne 28. 10. 1991 pa je ura povečanega obsega nad normirano obveznostjo vrednotena 206 SLT na pedagoško uro; to je le 52,20 odstotka vrednosti tiste pedagoške ure iz normalne obveznosti. Kdo lahko prisili učitelja, da bo delal za tako malo denarja? Ni treba posebej ugotavljati, da je določilo pogodbe močno kršeno in da je treba to odpraviti.
•	Kolektivna pogodba dalje pravi, da pripada delavcem za prehrano med delom na mesec najmanj 10 odstotkov povprečne mesečne plače v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece; služba družbenega knjigovodstva je obvestila šole, da je regres za prehrano v oktobru 2.152 SLT, šole pa - nobenega drugačnega obvestila še ni - prejemajo po 800 SLT. Utemeljen vzrok za nejevoljo.
•	Podpisnikom kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti naj bo naslovljeno vprašanje, kako lahko utemeljujejo določilo, da je razmerje bruto plač za »enostavna dela (osemletno osnovno šolanje)« in »visoko
zahtevna dela (visoka strokovna izobrazba)« 0,58:1,22? Gotovo bo z denarjem, ki je na voljo v proračunu, lahko doseči zagotovljeni osebni dohodek in to razmerje, kaj pa pomeni to v praksi (če se uresniči in pravna osnova to omogoča), ni treba razlagati. Res je, da panožne kolektivne pogodbe še ni, vendar panožna pogodba kolektivne za negospodarstvo ne more izničiti. Na tem področju bo treba napraviti korenit poseg, še preden utegnejo nastati nepopravljive posledice.
• V že omenjenem sklepu izvršnega sveta je omenjen odstotek 12,5 kot višina mogočih sredstev »za delovno uspešnost oziroma dodatno delovno obremenjenost...«. O tem, kaj to je, šole niso bile obveščene. Utemeljen je predlog, da bi šola morala imeti sklad denarja vsaj v tej višini za nagrajevanje posebnih dosežkov delavcev, plačilo nadomeščanja in končno, da bi lahko organizirala občasne posebne akcije. Pristojni organ naj razmisli tudi o tej zadevi.
Aktiv ravnateljev se zaveda, da niso navedena vsa nerešena vprašanja, so pa ta, na katera opozarjamo, gotovo med najpomembnejšimi. Zato predlagamo (zahtevamo), da pristojni organi ta vprašanja obravnavajo in jih v dogovoru s prizadetimi tudi rešijo, da ne bi nastajali nepotrebni zapleti, saj bi posledice le-teh spet občutili učenci.
Za Aktiv ravnateljev kranjskih srednjih šol
VALENTIN PIVK
Barvna središčenja »Rahlina nemira«, 1991, barvni linorez in lesorez
Prof Janja Špenko je maja prikazala objekte, grafike in risbe v Ualenji ZDSLU, tokrat pa razstavlja grafike. Na razstavni prostor Elektronabave, Titova 40, je pač treba opozoriti, kajti v 4. nadstropje, kjer je razstava, pride bolj malo ljudi - ker ne vedo za prizorišče.
Tanja Špenko je po temeljni usmeritvi kiparka, zdajšnje grafike pa lepo dopolnjujejo njen ustvarjalni opus. Serija grafik z mešano tehniko se navezuje na nekatera prejšnja dela, hkrati pa najdemo tudi zbirko grafik z drugačno strukturo. Zdaj razstavljene grafike bi še najlaže uvrstili med konstrukcije in abstrakcije. Tanja Špenko je zasnovala nekaj grafik tako, da je kompozicijsko podala sorodno podlago, jo prepletla z različno učinkujočimi barvami, tem pa dala raznoliko težišče. Iz grafik veje hkrati razumski prijem pri oblikovanju, z barvo doseže zadržan poetični učinek.
L G.
Posredno siromašenje družbe
Z zdajšnjim položajem osnovnega šolstva in učitelja nismo zadovoljni. Naša opozorila se pridružujejo opozorilom zdravstva in socialnega varstva in so namenjena republiškim in občinskim oblastem: ali se dovolj zavedajo svoje odgovornosti, ko so tako zelo osiromašili slovenski narod za občutek varnosti, ki ga dajeta kakovostno zdravstvo in socialno skrbstvo, ter za napredek in kulturni razvoj, ki ga zagotavljata vzgoja in izobraževanje. Pričakujemo, da se bo tega zavedala tudi slovenska javnost in podprla naša opozorila. Če te dejavnosti niso kakovostne, je vse več ljudi na družbenem obrobju.
Šola ne more več zadostiti številnim interesom mladih pri pouku in interesnih dejavnostih. Tako postaja ob revni šoli in revnem domu življenje mladih vse bolj prazno: ni več možnosti za pozitivne potrditve mladih osebnosti, zato se potrjujejo vse bolj pogosto na negativen način, to pa postavlja na kocko kakovost prihodnje družbe. Tako bo država prav kmalu postavljena le pred dve možnosti: če ne bo dala več denarja za kakovostno in zanimivo šolo, ga bo morala dati za močno policijo, da bo nadzorovala tisto naraščajočo množico na robu družbe.
Mlad človek spoštuje le učitelja, ki je razgledan, izobražen in mu zna odgovoriti na tisoč vprašanj. Tega pa učitelju ne omogoča današnja revna plača, zaradi katere se mora odpovedati vsemu, kar mu omogoča notranjo rast: knjigam, časnikom, revijam, gledališkim predstavam, koncertom, potovanjem, konjičkom in rekreaciji. (Tako skuša z dodatnim delom ohranjati svojo revno življenjsko raven; toda utrujen učitelj ni nikoli dober učitelj!)
Nič izrednega ne pričakujemo od družbe, le tisti že preskušeni indeks 119 glede na povprečni bruto osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije, ki nas postavlja. kar zadeva plače, v enako-
vreden položaj tistih v gospodarstvu, ki imajo približno enako izobrazbo kot učitelj. Tako je naša življenjska raven popolnoma odvisna od uspešnosti v gospodarstvu, saj se z indeksom naravnavamo na trenutne gospodarske razmere. Z razmerjem med sredstvi za plače in materialnimi stroški 83 : 17 pa vsaka šola zadovoljuje sicer skromne, pa vendarle svoje gmotne potrebe.
Šola in učitelji smo nenehno pod nadzorom kritičnih oči staršev in otrok, pa tudi širše družbe. Zato pogrešamo za svoje kakovostno delo nujno izobraževanje ob delu, primanjkuje nam nove strokovne literature, dobrih strokovnih predavanj, ne moremo se udeleževati seminarjev, nabavljati novih učil itn. Bojimo pa se tudi, da se vse manj mladih odloča za pedagoški poklic iz veselja do učiteljevanja, saj se v rednem roku vpiše na pedagoško šolo zelo malo učencev.
(Jeseni so sicer vsi oddelki teh šol polni, ker se tja zatečejo učenci, ki na drugih šolah niso bili sprejeti.) Tako bo zaradi nevzdržnih razmer, nizkih plač in dolgotrajnega študija še manj takšnih, ki bi nekoč postali dobri učitelji. Zaradi tega se bo zmanjšala kakovost vzgoje in izobraževanja za daljše obdobje. Tega primanjkljaja ne bo mogoče hitro odpraviti, kazal se bo v kakovosti medčloveških odnosov slovenske družbe. Resnična življenjska raven neke družbe pa se ne meri po tehnični opremi gospodinjstev, temveč po skrbi za vsakega človeka in občutku varnosti, ki ga lahko svojemu ljudstvu daje država. Ta standard je bil pri nas že zelo visok, zdaj pa se naglo znižuje. Ali se bo še zniževal, pa je odvisno od zrelosti naroda, koliko si bo še pustil vzeti.
Za Sindikate delavcev VIZ Velenje MARIJA ŠAVOR,
Osnovna šola Gustav Šilih Velenje
Knjižničarji - enakovredni učiteljem
Aktiv knjižničarjev osnovnih in srednjih šol v občini Postojna je poslal pred dnevi Ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in šport tole protestno pismo v zvezi 5 sklepom o določitvi kalkulativnih osnov za izračun plač delavcev v zavodih.
K pisanju tega protestnega in odprtega pisma nas je spodbudil vaš dopis št. 403-1/91 z dne 29.
10.	1991, ki govori o koeficientih za določitev osnovne plače za polni delovni čas za določena tipična delovna mesta v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Profesor s VIL stopnjo izobrazbe je vendarle dobil mesto, ki mu gre (profesor, ki uči na osnovni šoli, bo po novem dobil plačo glede na izobrazbo). Toda po novem izračunu bomo na slabšem knjižničarji in drugi strokovni delavci s VI. stopnjo izobrazbe, ki bomo zdaj celo nižje ovrednoteni kot računovodja z isto stopnjo izobrazbe. Zato pozivamo pristojne strokovne službe pri Ministrstvu za šolstvo in šport, da nam strokovno utemeljijo, zakaj niso knjižničar, strokovni delavec in laborant v istem točkovnem razredu, skratka z istim koeficien-
tom kot učitelj (2,65). V Zakonu o osnovnih šolah namreč jasno piše. da so člani pedagoškega zbora tudi knjižničar in svetovalna služba in ne računovodja. Menimo, da je za proces vzgojno-izobraževalnega dela na šoli prav gotovo pomembnejši knjižničar ali svetovalni delavec kot računovodja. S tem pismom zahtevamo knjižničarji postojnske občine enak položaj kot učitelj. Menimo, da je lahko tak koeficient za naše delovno mesto določil le človek, ki ne pozna način dela tega profila na osnovni ali srednji šoli.
Obenem pa pozivamo tudi i\se knjižničarje osnovnih in srednjih šol, da se pridružijo našemu protestu ter da se s podobnimi pismi uprejo takšnemu razvrednotenju našega dela, ki nas postavlja v nižji razred kot učitelje.
Našemu protestu se pridružujejo tudi svetovalni delavci na osnovnih šolah v Postojni in Pivki.
Za aktiv šolskih knjižničarjev na osnovnih in srednjih šolah v občini Postojna
SABINA ILERŠIČ-KOVŠCA
Festival znanosti za vse:
od gospodinj do univerzitetnih profesorjev
Vsako leto konec avgusta organizira Brittish association festival znanosti v enem izmed britanskih turističnih mest, in teh festivalov znanosti je bilo že 153. Namen srečanja je približati znanost vsakemu človeku. Tokrat je bilo takšno srečanje v Swanse-aju.
Posebnost tega mednarodnega srečanja je v tem, da se ga udeležijo ljudje z vsega sveta, različnih starosti, od najstnikov do osemdesetletnikov in seveda različnih stopenj izobrazbe - od gospodinj do univerzitetnih profesorjev.
Zaradi te različnosti v ravneh izobrazbe je prava umetnost slušateljem znanstveno snov razložiti tako, da bo za vse enako zanimiva, da jo bodo vsi razumeli in pri tem tudi uživali. Tem zahtevam so se uspešno prilagodili profesorji uglednih britanskih univerz, ki predavajo na tem srečanju.
Angleški jezik na predstavitvah je preprost in lahko razumljiv. Predavanja spremljajo poskusi, uporaba modelov diapozitivov in videofilmov.
Predavatelji podajajo snov z izrednim navdušenjem, sodelovanje slušateljev je na najvišji mogoči ravni, vsak se lahko poigra z modeli ali neposredno sodeluje v eksperimentiranju.
Med seminarjem so potekala predavanja iz agronomije, gozdarstva, antropologije, arheologije, biologije, kemije, ekonomije, izobraževanja, inženiringa, geografije, geologije, zgodovine, matematike, medicine, fizike, psihologije in sociologije. Udeleženci se razmeroma lahko odločijo, katerih predavanj se bodo udeležili. Vsak dobi program posameznih področij s kratkimi povzetki predavanj in naslovi, ki so zelo zanimivi (navajam naslove s področja kemije): Ali je bog levičar? Kemijski detektiv, Fotokemija v akciji. Kakšno bo življenje po 150 letih kemije? Modeli in molekule itn.
Kaj vse se skriva za temi naslovi?!
Predavanje prof. Roberta Crillarda (profesor anorganske kemije University of Wales, Cardiff) z naslovom Ali je Bog levičar? nas popelje v svet asimetrije. V nekaterih živih organizmih si leva in desna stran nista enakovredni. Predavanje so popestrili diapozitivi in nazorne demonstracije.
Dr. R. L. Williams (Metropolitan Police) je v svojem predavanju Kemijski detektiv prikazal pravo malo šolo za kriminalce, npr. kako se lahko ponaredi kreditna kartica in kako si pomagajo v kriminalističnih laboratorijih, da to odkrijejo. Popelje nas v svet kriminala, kjer nam kemijska znanost pomaga odkrivati storilce kaznivih dejanj. Kritično je prikazal tudi neuspehe, ki jih doživljajo pri svojem delu. Profesor N. David Allis (profesor organske kemije na University of Sheffield) nam je v svojem predavanju dinamično in duhovito prikazal zgradbo molekul z zelo zanimivimi modeli. Prednost le-teh je v njihovi velikosti, gibljivosti, vsi modeli so opremljeni z lučkami. Poslušalci se jih lahko dotikajo, jih premikajo in se tako nazorno prepričajo, kako so zgrajeni.
Predavanje dr. Andrewa Millsa (University college of Svvansea) je potekalo ves čas v temi, sledili so si poskusi, eden za drugim, s posebnim poudarkom na pomembnosti in uporabnosti fotokemije v svetu. Na koncu predavanja je bila še kratka demonstracija Millsove raziskave pretvorbe vode s pomočjo sončne svetlobe v vodik, ki bi ga uporabljali za gorivo.
Veliko je bilo predavanj z ekološko problematiko, npr: s takimi naslovi: Vpliv tople grede. Ozonske luknje. Sončna svetloba in nevarnosti kožnega raka. Radioaktivnost in nevarnosti sevanja.
Zanimiva so bila tudi predavanja o prehrani: vpliv ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, rudnin in aditivov, z naslovom: Ste to, kar jeste!
Zelo mi je ugajala interdisciplinarnost srečanja. Udeležila sem se tudi predavanj iz fizike, psihologije, medicine, geografije in sociologije, in vsa so bila na zavidljivi strokovni ravni. Poskrbljeno je bilo tudi za večerna družabna srečanja, na katerih potekajo koristne izmenjave mnenj in izkušenj.
S	takega festivala se vračamo polni lepih vtisov, novih zamisli in zaupanja v poučevanje, saj se zavedamo, da je le-to nekaj zelo pomembnega, podcenjevanje učiteljskega poklica v naši družbi pa neutemeljeno.
VESNA MEŽAN-FALATOV
Ne dopustite, da vaš svet postane siv
Ob razstavi Okolje v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
Britanski svet za kulturo (Bri-tish Council) je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani predstavil razstavo Okolje. Razstava vsebuje 600 knjig in revij, 20 videokaset in računalniške podatke o raziskavah, ki jih izvajajo posamezni raziskovalci ter povzetke člankov, ki govorijo o okolju. Računalniška zbirka podatkov BEST Great Britain tako vsebuje več kot 25.000 zapisov o raziskavah v vseh znanstvenih, medicinskih in tehničnih panogah. Zbirka CAB Abstracts pa zajema povzetke člankov iz 14.000 strokovnih revij in tudi iz knjig, konferenc in poročil vsega sveta. Posebna računalniška zbirka ECCTIS Courses Guide, ki so jo prav tako predstavili na razstavi, vsebuje podatke o vseh možnostih izobraževanja in vpisnih pogojih v Veliki Britaniji. Britanski svet za kulturo prav
papirju. Pomen razstave poudarja podatek, da je uvod v knjigo napisal sam princ Charles. Poudarja varstvo okolja kot eno najpomembnejših nalog sodobnega časa. Ogniti se moramo nevarnosti, da bo kakovost življenja prihodnjih rodov slabša in poiskati pot med našimi današnjimi zahtevami in potrebami prihodnosti. Razstava knjig vsebuje dela za otroke, priročnike, knjige za preproste bralce in strokovnjake. To je potujoča zbirka, namenjena predvsem deželam Vzhodne Evrope, k nam je prišla iz Varšave prek Amsterdama, odhaja pa v Sarajevo. Katalog je pregledno urejen in se dotika področij: otroška knjiga, poezija in znanstvena fantastika, podnebje, hrana, industrija, energija, kmetijstvo in vrtnarstvo, gozdarstvo, uničevanje odpadkov, varstvo morja, gradbeništvo in prevoz in
Med knjigami zbujajo pozornost tudi nekatera dela, ki spodbujajo k različnim dejavnostim. Tako delo Moja prva knjiga govori o tem, kako pripraviti rastlinjak, herbarij, ptičjo hrano... Poudarjeno je ustvarjanje z naravnimi materiali.
Otroke spodbujajo k opazovanju vremena, živalske zgodbe L. Baker pa že v podnaslovu opozarjajo na povezavo treh smotrov: podati dejstva in informacije, povedati privlačno zgodbo in spodbuditi k igri. Med knjigami so tudi kasete in pesmarice. Obsežnejša knjiga Zeleni vodnik za mlade sporoča: Svet potrebuje tvojo pomoč. Teme, kot so voda, hrana, oceani so predstavljene tudi v izdajah, ki so namenjene mladostnikom. Mnoge knjige bi tako prav gotovo spadale tudi v naše razrede, ob delih za otroke

pa so razstavljeni tudi priročnik1 za učitelje.
Delo Ekologija za narodi učni načrt prinaša zglede za Prl' pravo učne ure ali naravoslo'/' nega dne. Razstava je zato pornt nila tudi izziv za obiske šolski]1 skupin. Že naslovi zbirk otroški knjig so zelo zgovorni: Ekološki knjige, Preživetje, Samo smeti?’ Rešimo zemljo, Premišljeno varstvo narave, Zelene zgodbe, Preprosta znanost, Svet v nevarnosti’ Skrivnostni svetovi, Alternativni energija, Prihodnost...
Tudi dela za odrasle, ki vsebujejo tako preproste priročnike ko1 tudi znanstvene knjige, so polni pozivov k razmišljanju in dejavnosti. Opozarjajo:	Ustvarim0
zdrav in harmoničen dom; Kak« zeleno je tvoje mesto?; Prihranimo energijo; Hrana, ki ji lahk« zaupam; Ne dopustite, da v0> svet postane siv... Veliko del j1 namenjenih staršem, ki so odgovorni za to, da na svoje otrok1 prenesejo misel o zdravem okolju.
Razstava je prišla v Ljubljano v času, ko o ekologiji čedalje vd razmišljamo. Lahko bi pisal] o sejmu Narava zdravje, ki je bil oktobra v Ljubljani ali o novembrski svetovalno-informativni razstavi Sledimo smernicam zdrave prehrane-v Domusu. Slovenija je vključena v mednarodni projekt Okolje in šolske iniciative. Ekologija je tema, ki je med nami pričujoča in tudi šolske skupine že najdejo pot na take io podobne razstave. Vse, kar spreminjamo v svojem okolju, im0 širši pomen. Razumeti svet, v M'
terem Živimo, je prav gotovo
eden izmed smotrov ekološke vzgoje, saj lahko pomagamo le, če imamo veliko informacij, znanja in osebne zavzetosti.
BARBARA HANUŠ
Bogdan Grom: Cosmos, izrezanka, 1988
zdaj odpira natečaj za tri štipendije s področja zaščite okolja za študij na visokih šolah v Veliki Britaniji.
Ob predstavljenih računalniških zbirkah podatkov in videokasetah katerih skupna dolžina predvajanja je bila 20 ur, segale pa so na različna področja varstva okolja, so predstavili še plakete in informativne prospekte različnih britanskih skupin, ki se zanimajo za okolje. Z nekaterimi preprostimi, a privlačnimi letaki je tako predstavljeno vegetarijanstvo.
Razstavo knjig spremlja katalog, ki je tiskan na recikliranem
še mnogih drugih. Poseben del so viri informacij in tudi naslovi založnikov.
Če se ustavimo le ob otroških knjigah, katerim so dodani tudi učbeniki, se zavemo širine razstave. Prevladujejo knjige o živalih, poudarek je na privlačni opremi, čeprav so mnoge knjige tiskane na recikliranem papirju. Med temi so slikanice, ki že najmlajše pozivajo k varstvu okolja. Kaj lahko storim sam, je temeljno vprašanje mnogih knjig. Spoznavaj okolje, v katerem živiš, je ena izmed nalog. Boj proti odpadkom je tisti boj, ki se ga lahko udeležijo že najmlajši.
SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ in ZAVOD R SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
vas vabita
v sredo, 4. decembra 1991 ob 11. uri
v Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1,
na predstavitev novih publikacij:
Tatjana Hojan — Marisa Škerk-Kosmina: Učiteljski list 1920-1926. (Trst) Bibliografsko kazalo/razprava, 1991.
Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete 24/1991, Ljubljana - Zagreb, 1991.
Slavma Pavlič:	Predšolske ustanove na Slovenskem:
1834-1945. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991.
IME, KI NEKAJ POMENI
BUUHIE
Radovednost, kako delajo drugje, česa se lahko še naučimo, kako spopol-niti vzgojno-izobraževalno delo - te pobude so vodUe profesoije in druge delavce litostrojske šole, da so 18. septembra obiskali višjo tehniško šolo RULME v Gradcu. Pri izbiri najprimernejšega zavoda in organizaciji obiska so pomagali slovenski minister za šolstvo gospod Peter Vencelj in sodelavci graškega Pedagoškega instituta.
BULME ali kot se uradno imenuje Hohere technische Bundeslehr und Versuchanstalt fiir Machinen-bau und Elektronik, je ena najboljših tehniških šol v sosednji Avstriji, šola s tradicijo in ugledom. Zato ni nenavadno, da je za izobraževanje v njej izredno zanimanje. Vsako leto morajo odkloniti vsaj tretjino kandidatov, ki niso zadovoljivo opravili sprejemnega izpita. Na šoli se izobražuje okrog 2000 učencev. Poučuje 200 pedagoških delavcev in marsikateri od teh se lahko pohvali z magisterijem ali doktoratom. Profesorji opravljajo na šoli tudi znanstvenoraziskovalno delo. Poučevanje je cenjeno in primerno nagrajeno. Profesor z dvajsetletno delovno dobo dobiva (bruto) 28000 šilingov osebnega dohodka, ravnatelj šole pa 34000, vendar so ljudje z enako izobrazbo v industriji še bolje plačani. Napredujejo vsaki dve leti, to spet pomeni večji osebni
dohodek. Tako je motivirano delo v izobraževalnih ustanovah pa tudi napredovanje v stroki. Ob takem osebnem dohodku si pedagoški delavec tudi v (sicer dragi) Avstriji privošči izobražencu primerno kakovost življenja, se izobražuje, uživa kulturne dobrine, potuje, je spoštovan, saj se družba zaveda pomena izobraževanja, in tako sam duhovno bogat lahko tudi učencu veliko daje.
Sola pa je petletna, učenci jo končajo z maturo. Program sestavljata dveletna nižja in triletna višja stopnja. Šolanje je zahtevno in red zelo strog. BULME je ime, ki nekaj pomeni. Vsakega diplomanta te šole čaka delovno mesto. Podjetja vedo, da bodo dobila dobre delavce, mlade, ustvarjalne strojne - in elektrotehnike.
Povsod na šoli je red, izostankov je malo. Kdor manjka več kot četrtino šolskih dni, mora opravljati ra-
zredni izpit iz vseh predmetov, da nadomesti zamujeno. Učencu, ki ne pokaže primerne prizadevnosti ali moti normalno delo s svojim vedenjem, svetujejo prešolanje na drugo šolo. Toda takšnih skoraj ni. Izključitev ne poznajo.
Šolsko leto se začne 9. septembra in traja do 8. julija, tedaj se začno poletne počitnice. Delo poteka po urniku; ta je s 1. oktobrom dokončno izoblikovan in se do konca šolskega leta ne spreminja. Ocenjevalni konferenci sta dve. Redovalnic nimajo, profesotji vpisujejo ocene v svoje beležnice, nato pa gredo podatki v računalnik, kjer je vsak učenec predstavljen s šifro. Stikov s starši je zelo malo. Roditeljski sestanek je ob koncu semestra. Tak sistem nalaga učencu večjo odgovornost, zahteva več zrelosti, vprašanje pa je, ali jo vsi imajo. Da nekateri temu niso kos, opozarja podatek, da polovica učencev na nižji stopnji konča šolsko leto s popravnim izpitom, ki ga sicer vsi uspešno opravijo, vendar bi bilo, morda, le pametneje učenčeve zadrege reševati že med letom tako da bi v kombinacijo učenec - učitelj pritegnili tudi starše in svetovalno službo, ki je pa BULME tudi nima. Privilegij imajo tisti učenci, ki se ponašajo z odličnimi ocenami, izrazito pa jim »nagaja« eden od predmetov, iz katerega so negativno ocenjeni. Ti si lahko privoščijo napredovanje v naslednji ra-
zred, vendar se morajo potruditi, da spravijo nesrečno oceno na pozitivno vrednost. O tem sklepa učiteljski zbor.
Delovni teden je daljši kot pri nas. Pouk je tudi ob sobotah, toda le dopoldan, med tednom pa se nekajkrat raztegne tudi na popoldan. Začenja se ob 8. uri. Po dve uri sta sklenjeni, med njima ni odmora, četudi sta namenjeni različnima predmetoma. Presledek je le tolikšen, da se izmenjata učitelja. Prvi odmor traja petnajst minut. Po četrti uri sledi odmor desetih minut, po šesti uri naznani gong enournega - za kosilo. Zvonca ne uporabljajo. Na kosilo gre večina učencev, ki še nadaljujejo pouk, v bližnje gostišče. Po kosilu je spet pouk tja do šestnajste ure. Tedaj se šola izprazni, ob 18.30 se začne izobraževanje odraslih, ki študirajo ob delu. Zares »zapuščena« je šele po 21. uri.
Med šolanjem opravljajo učenci dvakrat po en mesec prakso v različnih podjetjih. Za svoje delo dobijo nagrado v znesku 7000 do 9000 šilingov.
In kako je s počitnicami? Poleg dolgih poletnih uživajo še božične, semestralne in velikonočne.
Vse življenje poteka v velikem kompleksu stavb: v starem delu, ki so mu arhitekti vdihnili z razgibanimi živobarvanimi kovinskimi dodatki primerno vedrino, in številnih novih poslopjih, z veliko svetlobe, nadvse
sodobno opremo, z veliko prostora, sodobnimi pripravami v laboratorijih, učilnicah, kabinetih, delavnicah, z razkošnimi hodniki in avlami, z nasadi med poslopji in ljubkimi atriji, vkomponiranimi v arhitekturo. Vse je neverjetno urejeno, ohranjeno in čisto, v vsem se kaže tudi odnos učencev in osebja šole do šolskega premoženja. Del kulture, ki jo pri nas pogrešamo. Kultura, ki je tudi v pozdravljanju in umitjenem gibanju po hodnikih, v lepem vedenju. Hodniki in stopnišča so prirejena tudi za gibanje učencev na invalidskih vozičkih ki se tako lahko normalno šolajo. Kdaj bomo tako daleč tudi pri nas?
Šola nima zbornice. Učiteljem so na voljo prijetni kabineti za dve ali tri osebe; z nekaj policami strokovnega slovstva in primernim ozračjem za pripravo učnih ur.
Skrb za kakovost je vidna povsod. Pripraviti učenca za delo jutri. Zato učenci, ki končajo šolanje, popolnoma obvladajo računalniške spretnosti, računalnik pa znajo uporabljati tudi v neposredni proizvodnji. Na šoli je na voljo več fotokopirnih strojev, s katerimi si za nekaj šilingov postrežejo učenci kar sami. Tako se navadijo ravnati tudi s tovrstno tehniko.
Mogoče so pomanjkljivost šole izredno številčni razredi, saj je v nekaterih tudi do 36 učencev. V takem primeru je učenec pogosto le šte-
vilka. Položaj se nekoliko izboljša pr praktičnem pouku, kjer so učene porazdeljeni na manjše skupine - o< pet do deset otrok. Tolikšno števil« pa pomeni že pristen stik med učite Ijem in učencem, posebno, ker jih mora učitelj praktičnega pouka pri praviti tudi orodje in gradivo, ki g« učenci uporabljajo pri delu.
Kakšen je odnos do izobrazbe, s£ najbrž kaže tudi v tem, da dobijc učenci vsako leto vse potrebne učne knjige brezplačno, in to povsem nove učbenike. Po vsej Avstriji do; bijo učenci od države zastonj tudi mesečne vozovnice, vse to izredno razbremeni revnejše družine. Učenci tehniških šol morajo sami kupiti le delovno obleko in pomično merilo.
Morda je zanimivo tudi občasno reševanje kadrovskih vprašanj. Gre za povezavo med šolami, za sodelovanje, za skupno reševanje zadreg-Ce je učitelj zaradi sprememb v programih in manj učencev 'odveč’, ga prevzame šola, ki ji tovrstnih učiteljev primanjkuje. Včasih kombini; rajo poučevanje na več šolah, da si učitelj pridobi dovolj ur.
In za konec: Izobrazba je pri naših severnih sosedih napisana z velikimi črkami. Družba se zaveda, da jc v izobrazbi njena prihodnost. Zato vlaganje vanjo ne pomeni izgubljen denar, temveč razvoj in blaginjo-Tega pa bi se morali zavedati tudi pri nas.
PETJA FAJDIGA-SEVER
akcijsko RAZISKOVANJE
HieraiMja ni več učinkovita
*
ni
f
v
e-
ih
iA

r
C'
%
0
t
ol
0
r
o
o
John Elllott o učitelju raziskovalcu
__Akcijsko raziskovanje omogoča inventivnost, pobudnost in ustvar-jgtoost vzgojiteljev, učiteljev in vseh, ki sodelujejo pri razvijanju ggoje 'n izobraževanja. Pri tem so učitelji povezani z učenci, s kolegi fa-Zbornice, s starši, raziskovalci. Vsi skupaj kakovostno spreminjajo delo in - našo šolo. Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraže-n' novo, toda o njem se toliko kot v zadnjih letih pri nas še ni j^orilo. Slovensko društvo pedagogov je spodbudilo izdajo dveh jgj* Akcijsko raziskovanje v vzgoji in izobraževanju in Kako se ^l'mo akcijskega raziskovanja v Soli. Knjigi sta izšli lani, uporablja PjUu čedalje več pedagoških delavcev, ki želijo razumeti in se lotiti S^gninjanja in razvoja pedagoškega dela. Predavanja in delavnice temo so zmeraj dobro obiskani in tako je bilo tudi z zadnjim E^jsvanjem, ki gaje imel sredi oktobra v Ljubljani nestor akcijskega gggfcovanja v Veliki Britaniji John Elliott. Udeležencev je bilo kar EEjgjkrat več, kot iih je pričakoval organizator, Slovensko društvo Pedagogov.
,,„??r‘lanski gost je iz svojih dvajsetletnih izkušenj o akcijskem ra-ovanju povedal marsikaj za-■}pt‘ve8a - od prvih korakov, ki r Je. začel kot učitelj biologije in ‘gioznega pouka na srednji šoli ov tedaj, ko so Britanci teme-• ,? sPreminjali šolstvo in preha-J ‘ na enoten izobraževalni si-etn (ta naj ne bi več ločeval f!?nazii od šol za manj spo-7 J16) 7 d° zdajšnjih občutkov h °}'0^stva ob srečanju z vse n	učitelji, ki po različ-
1	deželah sveta uspešno zbolj-]eJO in razvijajo pouk. nij05^ ie Prevladovalo mne-Je, da je za učitelja dovolj, če je ^Posobljen za svoj poklic in raz-a/e T^ine poučevanja, saj prej Či ta^° začne delati po ob-ku,« opisuje John Elliott tra-nic‘0naIrie poglede na učitelja in 1 govo delo. To se je v zdajšnjih Zmerah popolnoma spreme-
nilo. »Sodobni učitelj mora biti zelo prilagodljiv v nenehno se spreminjajočih okoliščinah,« ugotavlja pisec številnih knjig in člankov, v katerih skrbno razvija svojo filozofijo učitelja raziskovalca. Katera pot in kateri prijemi so najprimernejši (zelo pomembno je, da učitelj razume položaj iz čim več zornih kotov), pa ugotavlja s pomočjo akcijskega raziskovanja. To je torej praktična znanost, kjer se praksa povezuje z raziskovanjem.
Raziskovanje ni več nekaj, kar poteka le na univerzi, pač pa je čedalje tesneje povezano s šolsko prakso. »Univerzitetni učitelji tega ne slišijo radi,« pravi Elliott, »in tako navajajo razloge, zakaj takšno raziskovanje ni dobro. Pravijo, da je prepovršno in premalo strokovno. In vendar se najdejo tudi takšni, ki ga spodbujajo.« Tudi od manjšine udele-
žencev je bilo sprva slišati pomislek, da morda le ne bi smeli vsega tako zelo poenostavljati« in vprašanje »ali res lahko dandanes raziskuje že vsak vzgojitelj in učitelj.« Tako se kaže še zmeraj pogosto uveljavljeno mnenje, da so učitelji (le) prenašalci znanja.
Priznani strokovnjak je odgovarjal tudi na vprašanja udeležencev. Nekaj odgovorov smo zbrali tudi za vas.
# Kdo so učitelji, ki akcijsko raziskujejo?
- To so tisti, ki spodbujajo in usmerjajo spremembe v šoli. Britanske univerze in visoke šole so vpeljale magistrski študij za učitelje, ki akcijsko raziskujejo v svojem okolju, tako da so ti učitelji povečini tudi »študentje«. Ponavadi jih je v šoli več in se povežejo v skupino. Le redko se dogaja, da se zaradi svojega zanimanja in zagnanosti počutijo več od drugih in se od njih oddaljujejo. To ni dobro. Skupina naj se ne osami, temveč naj se z drugimi učitelji še bolj povezuje.
• Katere lastnosti naj ima učitelj raziskovalec? Kaj ga pri tem lahko ovira?
- Bistveno je, da ima razvite spoznavne lastnosti: dobro naj prepoznava, sposoben naj bo analize in sinteze, predvsem pa holističnega (celostnega) razumevanja.
Nič manj pomembna ni medosebna komunikacija in sposobnost vživljanja v druge (empatija), torej v učence. Veliko se jih Z učenci sicer dobro razume, vendar pa ne znajo podoživljati in si,
denimo, ne predstavljajo, kako jih učenci slišijo. Učitelji, ki so prepričani, da na dogajanje ne morejo vplivati, niso primerni za tovrstno raziskovanje. Kognitivno prepričanje o lastni nemoči je ena poglavitnih ovir. Učitelj naj zaupa vase in naj bo prepričan, da zmore v vsakršnih okoliščinah nekaj storiti. Zelo koristno je tudi, če je zmožen kritično ocenjevati svoje delo. Veliko pomeni, če se lahko sprijazni s tem, da njegovo delo ne more biti zmeraj najboljše in popolno.
• Kako se lotiti akcijskega raziskovanja?
- Temeljno izhodišče je - problem. Vedeti moramo, kaj nas zanima, kaj bi radi predrugačili, zboljšali. Dogaja se, da ne vemo natančno, kaj je pravzaprav problem, čeprav ga čutimo. Pravijo, da je opredelitev problema najzahtevnejši del akcijskega raziskovanja. Naj nam ne bo žal časa, ki ga porabimo. Težko je predpisati, kako problem odkriti. Poti je veliko, nekatere so dolgotrajne in zapletene. Če naša »diagnoza« ne bo dobra, se lahko zgodi, da bo ves trud zaman. Učitelji ponavadi radi prisluhnejo prispodobi: igranje golfa ni moj najbolj priljubljeni šport. Veliko zapisanega sem prebral, da bi ugotovil, kako ravnati s palico in žogico. Nobena navodila niso bila pravšnja zame, dokler nisem nekje prebral: prava je tista metoda, ki pomaga žogici do cilja.
• Ali je za takšno raziskovanje pomembno poznavanje temeljnih ved (pedagogike, psihologije, sociologije in drugih)?
zanimivosti
- Iz izkušenj vem, da potrebujejo teorijo predvsem manj izkušeni učitelji, tisti, ki so šele na začetku poti akcijskega raziskovanja. Pri nas jih razvrščamo v štiri skupine: novince, kompetentne raziskovalce, uspešne raziskovalce in izvedence. Približno na tretji ravni so učitelji sposobni že zelo dobro delati po svoji intuiciji.
• Najbrž pa naj bi učitelj izsledke svojega raziskovanja sporočal tudi drugim.
- Že od nekdaj so učitelji o svojih spoznanjih in ugotovitvah premalo pisali. Morda so menili, da je to le zadeva znanstvenikov? S tem, kar odkrijejo, naj seznanjajo druge, da si bodo z njihovimi spoznanji lahko pomagali in jih dopolnjevali.
• Kakšno pa je razmerje med ravnateljem in sodobnim učiteljem, torej tistim, ki se loteva raziskovanja?
- Sodobni ravnatelj dobro ve, da ni mogoče upravljati in voditi šole, tudi učiti ne, če obenem ne raziskuješ. Ravnatelj, ki gre v korak s časom, skuša del odgovornosti prenesti na učitelje. Sprejema jih in jim čimbolj zaupa. Hierarhija, kakršno smo včasih poznali, ni več učinkovita.
# Kdo torej spreminja šolo - ravnatelj ali učitelj?
- Ravnatelj ponavadi ni najprimernejši. Modro ravna tisti, ki svoje sodelavce tiho spodbuja in
ustvarja takšno ozračje v kolektivu, da si sodelavci med seboj zaupajo in se pogovarjajo o težavah. V takšnem okolju je lažje raziskovati, spreminjan prakso in tudi - bolj prijetno je živeti.
• Kako pa je gibanje za razvoj in raziskovanje prakse v vzgoji in izobraževanju z akcijskim raziskovanjem sploh razširjeno po svetu?
- Začetki segajo že v čas pred drugo svetovno vojno, v Združene države Amerike. Tam je tovrstno gibanje kasneje zamrlo, po vojni pa se je pojavilo v Veliki Britaniji. Najbrž bi morali opraviti posebno raziskavo o tem, zakaj se gibanje ponekod širi, drugje sploh ne. Privržence ima v Ameriki, na Kitajskem, v Maleziji, Avstriji, Južni Afriki, Španiji, Italiji, pri vas. Zakaj je tako, ni znano.
• In kako vaša politika sprejema učitelje v novi podobi, ki raziskujejo in niso več le prenašalci znanja?
— Vlada trdi, da akcijsko raziskovanje podpira, učitelji pa se na to ne zanašajo preveč. Vedo namreč, kaj vse se dogaja, če preveč kritizirajo učne načrte in druge s šolo povezane zadeve. Britanska vlada ne mara preveč teorije o izobraževanju, bolj poudarja spretnost poučevanja. Učitelji so prepričani, da le-te ni mogoče standardizirati, saj se morajo zmeraj znova znajti v najrazličnejših okoliščinah.
LUČKA LEŠNIK
UČENJE V NOVIH RAZSEŽNOSTIH
Sugestopedija in pospešeno učenje
stih? ^ u^enje v nov'h razsežn
Že v uvodu je gost pojasnil svt wstvena načela, na katerih temelji njegov prijem in metode. Učer ^ novih dimenzijah ni nič druge kot sinteza mnogih spoznanj z razli nih področij, ki združena dajejo t kar Schmid imenuje učenje v nov tjtinenzijah, Schmid se pri svoje delu opira zlasti na spoznanje Bc Sara Georgia Losanova (sugestop r'Ja); na metodo Jamesa Ashei 'nienovano The Total Physical R sponse; na t.i. Silent Way Meth< (učenci sami izluščijo pravilo na po lagi mnogih primerov); na spoznan s področja nevrolingvistike; na va P°dob in predstav (imagery exen ses) in na izobraževalno kinestetik Metoda temelji zlasti na prepričanj a je učenje lahko mnogo hitrejše Uspešnejše kot se to ponavadi d' ^13 ■ Razlog za neuspešnost je po t juetodi v psiholoških ovirah, ki si j arni postavimo. Gojimo strah prt ^uspehom, zato pri učenju ne upi ubijamo vseh mentalnih sposobni k'’ki jih imamo. Da bi le-te lahi “olje uporabili, moramo najprej oi Pfaviti (»desugestirati«) ovire, ki j unamo. Sugestopedija je torej pral •ena uporaba sugestij v pedagošl uamene. Celotna metoda temelji r .°tnnevi, da ima vsak posamezn: izredne zmožnosti za učenje, c mora učitelj le-te spoštovati, spodbi la" in razvijati.
pojem sugestije
Ključni pojem sugestopedije je su-gsstija, ki je lahko: verbalna; never-alna (glasba, rože, razmestitev sto-
Schmid priporoča razpostavitev olov v polkrogu, saj to omogoča Aboljšo medsebojno komunikacijo. e je razred velik, so lahko stoli dveh polkrogih in je sedežni red Ptemenljiv. Takšen sedežni red je t Pristen še zaradi nečesa: vsak uči-el) ima namreč t.i. dominantno oko,
1	0 Pomeni, da se nehote več obrača
učencem, ki so npr. na njegovi levi rani. S fluentnim sedežnim redom
I V) paralmgvistična (govorica esa, gias_ intonacija, očesni sti
te-
„	. ----------.......... stik);
utosugestija; sugestije, ki jih učenec uobiva od sošolcev.
lahko to uspešno izravnava in učenci niso prizadeti. Učenci naj ne bi imeli miz, ker se tako lahko bolj svobodno gibajo po razredu. Z govorico telesa naj bi učitelj v razredu ustvarjal prijetno in varno ozračje. Napake so nekaj dobrega, učitelj naj učenca pohvali, tudi če je le-ta odgovoril napačno, spodbuja naj druge učence, da bodo tudi oni kdaj pohvalili svojega sošolca in bodo tako drug drugemu v spodbudo. Raziskave kažejo, da ima samo okrog 15 odstotkov ljudi rado stvari, ki so težke in zapletene. Zato naj učitelj ne uporablja besed, kot so: »to je zelo težko, zapleteno.«
Za boljše učenje je zelo pomembno oblikovanje samopodobe, na katero vpiva ogromno dejavnikov iz okolja, v katerem živimo: prena-talna doba, starši, učitelji, prijatelji, kultura, mediji... Iz vsega tega si oblikujemo podobo o sebi, ta pa lahko vsebuje veliko ovir za uspešno učenje. Učenja se lotimo neobremenjeni, zato bomo morali najprej razčistiti s takšnimi ali drugačnimi predsodki, ki jih imamo do sebe. Polepšati moramo torej svojo samopodobo.
Nevrolingvistični program
Večina učenja poteka neposredne po t.i. kortikalnem sistemu, ki odgovoren za to, da lahko mislimi logično razmišljamo, limbični sitei pa je odgovoren za emocije. Prijei temelji na podmeni, da je učenje d( sti učinkovitejše, če poteka po lin bični ravni v kortikalno.
Program upošteva vseh pet čutoi sluh, kinestetiko, okus, vonj in vid
Pomemben del učenja je zmo; nost, da si o tem, kar se učimc ustvarimo močno sliko. Če zaprem oči in si predstavljamo lep pomladi dan, s tem aktiviramo veliko čuto\ v tem primeru' v notranjosti, ton interno. Vseh pet čutov ima dv
ravni - zunanjo (eksterno) in notranjo (interno). NLP daje tako podobo čutov: sluh (Se & Si); kiriestetika (Ke. & Ki); okus (Ue .& Ui); vonj (Ve & Vi); vjd (Ve & Vi).
Pomembno je, da ima učenec tudi bogato interno izkušnjo ob novi informaciji. Postopek naj bi bil takle:
Se - Ve - Kei+ (slušno/eksterno; vidno/eksterno; kinestetično/ek-sterno, interno, pozitivno).
Vsakdo se seveda spominja drugače. Če pomislimo na neko številko, jo bodo nekateri videli, drugi slišali. Tistih, ki pri učenju uporabljajo predvsem sluh, je okoli 25 odstotkov, vizualnih učencev je okoli 60 odstotkov, tistih, ki so izrazito kinestetični, pa 15 do 20 odstotkov. Ti tipi veljajo seveda tudi za učitelje. Učitelj, ki je predvsem slušni tip, bo redko pisal po tabli, ker bo gledal samo s svoje perspektive. Njegova naloga je torej, da pri poučevanju uporablja vse čute in razvija tiste, ki so šibkejši.
odpre in tako lahko novo informacijo nekako »vtihotapimo« v spomin, ki bo potem informacijo prenesel na raven zavestnega. Učenci prevzamejo tuja imena in dobijo novo identiteto. Učenci delajo na podlagi besedil, ki jih dobijo v fotokopijah. Poleg dialoga je prevod besedila v učenčev materni jezik. Učitelj predstavi dialog med dvema koncertoma. Le-ta pomenita prvo glavno fazo (receptivno). Med prvim koncertom učitelj bere dialog, in sicer tako, da usklajuje svoj glas z glasbo. Tako sta aktivirani obe možganski hemisferi. Učenci med branjem sledijo dialogu v tujem jeziku in si po-magajo s prevodom. Med drugim
V Ljubljani je od 20. do 23. maja 1991 gostoval znani strokovnjak za nove dimenzije učenja Charles Schmid iz San Francisca. Povabilo ga je podjetje TANGRAM (Svetovanje, izobraževanje in založništvo, d. o. o., Kotnikova 21, Ljubljana).
Periferno učenje
Periferno učenje je pomembna sestavina pospešenega učenja. Je zlasti vizualno in slušno. To preprosto pomeni, da učenci vidijo neko gradivo že precej pred tem, ko ga bodo resnično obravnavali (razni plakati, sheme, preglednice, slike...). Tako učenec absorbira določene podatke in je učenje takrat, ko začne učitelj snov obravnavati, hitrejše. Kar zadeva slušno plat, lahko učitelj večkrat omeni določeno stvar, še preden jo začne vpeljevati.
Sugestopedični krog
Sugestopedični krog, ki sestoji iz štirih faz, smo na seminarju preskusili na primeru učenja španščine. Faze potekajo takole:
1	Uvodna faza, v kateri podajamo novo snov. Pomembno je, da je živahna in dramatična.
2	Prvi koncert.
3	Drugi koncert.
4	Aktivacijska ali elaborativna faza. Ja faza naj vsebuje branje v zboru, igro vlog, the Total Physical Response Method, the Silent Way, vaje podob, igranje, risanje...
Pomen glasbe je pri tem prijemu zelo poudarjen. Glasba nas namreč
koncertom se sproščajo, medtem pa učitelj bere dialog z normalno hitrostjo. Druga faza je faza aktivacije, ki vsebuje najrazličnejše dejavnosti, ki pomagajo učencem, da utrdijo novo gradivo. Poudarja se zlasti besedišče. Gramatiko se obravnava eksplicitno, vendar zelo malo. Vse temelji na prepričanju, da se bodo učenci najuspešneje učili, če je njihova zavestna pozornost osredotočena na rabo jezika, in ne na jezikovne oblike.
Razvrstitev časa in odmori
Presledki med poučevanjem in odmori so zelo pomembni. Videti naj bi bili približno takole: v starosti med 6 in 8 let naj bi bili na vsakih 10 minut učenja 2 minuti za sprostitev, pri otrocih, starih od 9 do 12 let, naj bi bili ti dve minuti za sproščanje na vsakih 15 minut učenja, v starosti od 13 do 17 let na vsakih 20 do 25 minut, pri odraslih pa na vsakih 30 do 40 minut učenja.
V teh dveh minutah, ki se pojavljata med obdobji dela. lahko počno karkoli, pomembno je, da sta nekaj povsem različnega od učenja. Na seminarju smo delali najrazličnejše. vaje za.uravnoteženje energije.
Nekaj nasvetov za učenje in poučevanje pri pospešenem učenju
1	Ne poudarjajmo samega učnega procesa. Osredotočimo se na igre vlog; igro; na veselost; na problem, ki ga moramo rešiti; na motivacijo in na zadovoljstvo ob učenju.
2	Prvi dan pouka povejmo učencem, kaj bodo zmogli in znali ob koncu tečaja.
3	Izražajmo ljubezen in navdušenje za delo, posebno na začetku. Tako bodo učenci bolj motivirani.
4	Izogibajmo se negativnih izjav in komentarjev. Upoštevajmo velikansko kapaciteto učencev za učenje in usvojitev nove snovi in spretnosti ob uporabi pravilnih tehnik.
5	Če se poistimo - s svojimi metodami in tehnikami, lahko izgubimo svojo praznost. Bodimo bolj objektivni do le-teh in ne uporabljajmo tistih, ki se niso obnesle. Bodimo hvaležni za vsakršno vrnitveno informacijo.
6	Informacijski sendvič: kot dva kosa kruha in dodatek; poimenujmo princip ali temo, ki ga(jo) bomo pojasnili, podajmo zglede, ponovno poimenujmo princip.
7	Ob koncu ure ustvarimo nekakšno radovednost za naslednje srečanje: »Jutri bomo delali to in to. To vam bo koristilo za to in ono. Je zelo učinkovito in preprosto. Na svidenje.«
8 Ob začetku vsakega srečanja na kratko ponovimo, kar so se učenci naučili zadnjič.
rahljati in razvijati čimveč čutov.
10	Ustvarimo v razredu prijetn ozračje: fizično, psihološko in art stično.
11	Sodelujmo z drugimi učitelji pri ustvarjanju učnega gradiva, menjavajmo mnenja in metode. Organizirajmo kratke sestanke, na katerih bomo lahko menjavali izkušnje.
12	Nenehno opazujmo. Dobivamo odgovor in izid, ki si ga želimo? Če opazimo, da postajajo učenci nemirni ali zmedeni, spremenimo hitrost ali pojasnimo stvar drugače.
.13 Prožnost je ključ za uspešno poučevanje. Če se to, kar delamo, ne obnese, poskusimo drugače.
14	Učenčeve napake popravljajmo glede na posameznika. Nekateri učenci (tisti, ki postavljajo vprašanja) si želijo, da jih takoj popravimo. Očitno imajo močno izoblikovano učenčevo samopodobo. Tiste, ki niso takšni, je treba popravljati tenkočutno in posredno.
15	Za fotokopije, ki jih dajete pri pouku, uporabimo rahlo obarvan papir. Ko učenci vstopajo v razred in ga zapuščajo, naj igra glasba.
16	Prevzemimo odgovornost za to, da naši učenci dojemajo snov in postanejo motivirani.
Učitelj
Učitelj je verjetno najpomembnejši dejavnik pri vsaki metodi t.i. pospešenga učenja (accelerated lear-ning). Med najpomembnejšimi spretnostmi in lastnostmi, ki naj bi jih imel učinkovit učitelj, so:
1	Ljubezen do obravnavanega in obvladanje le-tega.
2	Odločen, vesel, pozitiven in igriv duh.
3	Osebnost z močno integriteto.
4	Dobro razvit občutek za avtoriteto.
5	Uravnoteženo dobro mnenje o sebi in drugih.
6	Dober smisel za dramatičnost
7	Dobro razvita senzitivnost za umetnosti in glasbo.
8	Zmožnost jasnega razlaganja in demonstriranja; znati in spodbuditi različne dejavnosti v razredu.
9	Občutljivost in razumevanje individualnih in skupinskih psiholoških procesov.
10	Dobro razvite precepcijske spretnosti; znati opazovati to, kar se dogaja v razredu.
11	Dobro razvite verbalne sposobnosti.
12	Smisel za humor.
13	Zmožnost, razvrstiti učno gradivo tako, da bo le-to jasno, učinkovito, zanimivo in motivacijsko.
14	Odziven in prožen.
15	Biti zmožen sprejeti in uporabiti vrnitveno informacijo študentov, vrstnikov in kolegov.
1.6 Vera v ogromno zmožnost, ki jo imamo vsi za učenje.
JANEZ SKELA
St
Gimnazijska učna ura kemije malo dragače... Zakaj pa ne?
Živimo v času velikega napredka in prav je, da smo temu primemo bolj izbirčni in zahtevni. Ni nam dovolj že sama sposobnost za učenje, želimo si nekaj novega, izviraejšega, nekaj, kar bo prineslo boljše uspehe tako nam profesoijem kot tudi dijakom.
Čeprav je napredek posameznika in vsega človeštva neposredno odvisen od uspešne uporabe možganov, je to znanje večini ljudi nedostopno. Učenje, ki sicer zahteva trdno voljo, veliko vztrajnosti in discipline, lahko postane zabava. Večina učiteljev želi podajati kakovostno znanje, spodbuditi učenčevo ustvarjalnost, ustvariti takšen odnos, da bi bila učenec in učitelj sodelavca in tako pritegniti učence k dejavnemu sooblikovanju učne ure. Svojo metodo izpeljave učne ure sem predstavila avgusta letos v Vorku, v Veliki Britaniji z naslovom Nova metoda poučevanja - izziv (New teaching method - A Challenge). Učno uro začnemo z mislijo, ki jo eden izmed učencev napiše na tablo. O njej se pogovorimo, vsak lahko izrazi svoje mnenje. Naj navedem zgled take misli z razlago:
PRAV NEIZPOLNJENI IDEALI SO V RESNICI NEPREMAGLJIVI.
SAMO IDEALI, KI ŠE NIKOLI NISO BILI URESNIČENI,
SE VEČNO VRAČAJO!
ZAMAN JE POŠILJATI ARMADE NAD IDEJE!
(S. Zweig)
Neizpolnjeni ideali me spominjajo na goro; na goro, ki še ni bila nikoli osvojena. Toliko drugih gora je naokrog! Toda vsak si teli osvojiti le to goro. Največji junak je za množico tisti, ki prvi doseže vrh, tistega slavijo, se ga spominjajo.
Osvojiti goro pa ne pomeni biti prvi, slaven, temveč doseči cilj, ki si ga je človek zastavil, in biti notranje zadovoljen, pa ne glede na to, kako gledajo nate drugi, saj ti je večina nevoščljiva ravno dobrih idej. Teh pa ne more vzeti nihče. In ravno ure kemije so bile tako izredno bogate z idejami in raznolike, da sem v njih resnično uživala in se jih bom z veseljem spominjala.
S tem želim privzgojiti učencem strpnost do mnenja drugih, sposobnost voditi dialog, boljše spoznavanje drug drugega in s tem večje razumevanje, da smo vsi samo ljudje - prebivalci planeta Zemlja, to pa nam je v tem hudem času nujno potrebno.
Kako zanimivo učenci razmišljajo! Posebno zanimivo je takrat, ko je njihovo razmišljanje meni tuje, tako se ob njih dopolnjujem in brusim.
Učenci se tako miselno zberejo, bolj so pozorni in za motivacijo naredimo kratek poskus. Iskre, barve, poki imajo nanje poseben učinek, saj so nad poskusi zelo navdušeni in vsakdo želi sodelovati.
S takim začetkom učne ure dosežemo v razredu prijetno ozračje, učenčeve misli so usmerjene v določeno smer, postanemo celota in zdaj je pravi čas za razlago nove učne snovi. Učno snov razlagam z metodo reševanja problema. Sama predstavim problem, rešitev pomeni mentalni izziv učencem. Motivacija je izredna, saj je v vsakem človeku želja po tem, da bi se kar najbolj izkazal. Razlago podpremo z miselnimi vzorci, ki nastajajo tako, da skupaj z učenci iščemo povezave med posameznimi pojmi in nastajajo sočasno z razlago.
na vseh področjih, veliko zbranosti in potrpežljivosti - profesorjeve in učenčeve, nagrada pa je bogata. Učenci imajo občutek, da sami ustvarjajo učno uro.
Prav gotovo se boste vprašali, kakšne prednosti ima takšna metoda dela. Pa poglejmo povzetke pisnih razmišljanj o uri kemije (upoštevani so odgovori vseh učencev, ki jih poučujem):
•	Vsaka učna ura je zanje nekaj novega in nepričakovanega. Ugaja jim uvodna misel, ker jih umiri in dvigne duhovno raven. Tako se uresničuje tudi druga naloga pouka - vzgajanje - da znajo prisluhniti drug drugemu, da spoštujejo mnenja drugih, ki so morda drugačna.
•	Motivacija je velika in »praznih sedežev« pri učnih urah že dolgo ni več. Učenci so sproščeni, ker ni klasičnega izpraševanja in se ne bojijo, da bodo kaznovani, če se nečesa ne spomnijo. Ura kemije jim hitro mine, saj sodelujejo in se ne utegnejo dolgočasiti.
Všeč so jim vsakodnevni poskusi, ker ob njih »začutijo« kemijo. Prav tako jim ugaja, da sami sestavljajo modele.
•	Svoje sposobnosti znajo prav aktivirati, usmeriti in izrabiti, hitreje začutijo problem, sposobni so analiz-nega in sinteznega mišljenja.
Ugaja jim, da sami pišejo na tablo, ker pojmovna mapa šele nastaja. S tem ko pišejo sami, sproti preverjajo, kaj znajo in česa ne. Uporaba barvnih kred pripomore k boljši preglednosti. Zelo veliko se naučijo v šoli, ker razumejo snov že pri razlagi, doma samo ponovijo. Zelo jim je všeč »minutka« oddiha, sprostijo se in zbranost se poveča.
•	Napredek se kaže tudi pri drugih predmetih, ker sami ustvarjajo pojmovno mapo in si tako olajšajo učenje. Učenje z miselnimi vzorci se jim zdi hitrejše in preglednejše.
•	Uspešno sodelujejo v raziskovalnem delu, kasneje uspešno opravijo sprejemne izpite na fakulteti, imajo dobro temeljno znanje in lahko sledijo predavanjem.
Tabelski zapis je tako bolj popoln, učenci med uro besedno sodelujejo, vidijo, slišijo, pišejo in s tem uporabljajo obe možganski polobli to pa pripomore k boljšemu pomnjenju. Te pojmovne mape so včasih zelo izvirne in vesela sem, saj vidim, da so učenci sposobni gledati na stvari tudi iz drugega zornega kota. Ura je tako še bolj razgibana, prijem dejavnejši in s tem daleč preseže učinek, ki ga ima pasivno prebiranje besedil, kakršnega smo še vse preveč vajeni.
Včasih začutim, da so po tako zahtevnem delu učenci utrujeni in to je trenutek, ko si moramo odpočiti. Odpremo okna, za tri minute zapremo oči in se sprostimo. Kako pomaga tak počitek, prav neverjetno!
Po sprostitvi zlahka nadaljujemo delo.
Ta metoda zahteva temeljito poznavanje stroke in široko izobrazbo
• Učenci imajo veselje do dela, hkrati pa tudi sama uživam v poklicu, ki ga opravljam.
Poleg znanja kemije želim v učencih zbuditi čut odgovornega ravnanja in razvijanja humanih odnosov. Sproščeno ozračje, ki vlada v razredu, poveča pri učencih zaupanje vase. Zaupanje vase in pripravljenosti za dejavno sprejemanje vsega novega in neznanega pa človeku ne razširi le obzorja in mu ne poveča le ozaveščenosti o svetu, v katerem živi, temveč mu tudi omogoča, da se v ta svet vključuje dejavno, z zadoščenjem in zadovoljstvom. K temu pa pripomore tudi metoda reševanja problemov, ki je v svetu zelo priznano; to se mi je potrdilo tudi na 11. mednarodni konferenci za kemijsko izobraževanje (ICCE) v Vorku.
VESNA MEŽAN-FALATOV
Književni pouk za učenca
V Prosvetnem delavcu smo - med 25. februaijem in 24. junijem - prebirali devet nadaljevanj z naslovom Aktualna vprašanja književnega pouka, ki jih je napisal dr. Janko Kos. Od Širših razgledov (I) in razmišljanj, kako združiti ali razdružiti vzgojo in izobraževanje (II), odmeriti Svobodnost in avtoriteto (III), razvrstiti Literarno zgodovino, teorijo, interpretacijo (IV), odmeriti Ne samo slovensko književnost (V), preiti Od šolskih beril do domačega branja (VI), ob pravem trenutku in na pravem mestu uporabiti Ideološko ali nevtralno (VII) ter s primernim odnosom in posebno skrbnostjo upoštevati Verske vsebine (VIII), smo na koncu spoznali, kako z ravno pravo mero enega in drugega, s preseganjem skrajnosti ter drugih dihotomij književnega pouka, uspešno udejanjati pravi Pluralizem (IX). Ta za naše okoliščine že kar obsežna razmišljanja pa so posvetila le malo pozornosti vprašanju, kako pouk književnosti približati učencu in ga napraviti zanimivejšega, ali pa vsaj manj dolgočasnega in odtujenega, to se pravi vprašanju, ki ga književna didaktika drugje po svetu šteje za najbolj aktualno.
Da bi o učinkovitosti pouka lahko začeli razmišljati glede na to, koliko je za učence pouk zanimiv in koliko jih upošteva, je bilo treba spoznati množičen neuspeh šole. Dokler je bil šolski neuspeh omejen na posameznike. ga je bilo mogoče pripisati neuspešnim učencem, njihovemu nezanimanju, nesposobnosti, nedelavnosti idr. Odkar je šolski neuspeh množičen in postaja še bolj množičen, je vse bolj vprašanje, koliko so krivi učenci. Zato so naposled začeli razmišljati tudi o neuspešnosti šole in vzrokih za to neuspešnost. Taka razmišljanja pa nas samodejno vodijo k preučevanju možnosti za izboljšave, ki osredinjajo našo pozornost prav na učenca, na izvore njegovega zanimanja in na možnosti za spodbujanje njegove motivacije. Številke o nebralcih, ki so jih razkrile raziskave za projekte Knjiga in bralci (1974, 1980 in 1985), in odgovori naših učencev na ankete o odnosu do slovenščine, kažejo, da smo po neučinkovitosti pouka dosegli svetovno raven in bi se lahko začeli spraševati, kako bi bilo mogoče to odpraviti.
Zdi se, da težave pouka pogosto izvirajo iz njegove trde zakoreninjenosti v preteklosti: v času - pred mnogimi, mnogimi leti (beri desetletji) - ko so bile spremembe še tako majhne, da so se zdele razlike med generacijami (v primerjavi z današnjimi) zanemarljive, ko so bili učenci še poslušni in so imeli učitelji, skupaj s starši, še nekaj, kar so imenovali avtoriteta. Takrat se je še lahko zdelo smiselno in mogoče »prenašati« učiteljevo znanje in razlagalne spretnosti z lastnim zgledom na dijake (Kos, II). Danes, ko generacijske razlike preraščajo v prepade in hitrost sprememb povzroča glavobole ter živčne zlome, učenci pa svoje starše in učitelje pogosto poimenujejo z raznimi oznakami za »ostanke iz preteklosti«, tako prenašanje znanja in razlagalnih spretnosti učenci pogosto doživljajo kot posiljevanje s tujim mnenjem. Številne ankete kažejo, da prav tako prenašanje učenci doživljajo kot najbolj odbijajočo sestavino književnega pouka. Skupaj z učiteljevo nestrpnostjo do učenčevega mnenja je tako prenašanje eden izmed najpogostejših vzrokov za to, da se učenci - ko preneha prisila šole - odvrnejo od književnosti. Zato sodobni književni pouk opušča tradicionalne tran-smisijske prijeme in poskuša razviti takšne, ki bi učencu pomagali razviti človeško naravno zanimanje za književnost.
Upoštevati učenčeve zmogljivosti in sposobnosti
Spoznanje o vse pogostejših negativnih učinkih književnega pouka odpira tudi možnosti za preučevanje vzrokov teh nenačrtovanih in nezaželenih učinkov in tudi vrste podvprašanj o delovanju posameznih pedagoških prijemov in učnih tehnik. Dozdajšnji izsledki tega preučevanja kažejo, da mora biti književni pouk - če želi biti učinkovit in prepričljiv - osredinjen na učenca. Na kratko to pomeni, da mora upoštevati učenčevih zmogljivosti in sposobnosti, posebno zanimanje in potrebe. Predvsem pa mora izhajati iz učenčevega doživetja in razumevanja leposlovnega besedila. Zmogljivosti in sposobnosti so vsaj sprva povzročene predvsem individualno (pozneje neustrezen pouk sposobnosti, npr. bralno sposobnost, tudi zavira s tem, da jih ne razvija tako, kot bi bilo primerno razvojni stopnji), zanimanja in potrebe pa so že od vsega začetka precej družbeno določene. Primerjalne študije književnega pouka v različnih deželah so pokazale, da si učenci v različnih kulturnih okoljih - glede na sprejeto pojmovanje književnosti in njene vloge - ustvarijo precej različen odnos do književnosti in do posameznih leposlovnih besedil, o njih postavljajo različna vprašanja in imajo različne predstave in pričakovanja.1 Spoznanje, da je bralna sposobnost družbeno določena, odpira seveda tudi vprašanje, kakšno bralno sposobnost želimo privzgojiti učencem v določenem okolju, za določene potrebe itn.
Upoštevanje učenčevih sposobnosti in zmogljivosti pa je pomembno še zlasti zato, ker bi se književni pouk ne smel ustaviti pri prenašanju znanja o besedilih, avtorjih, obdobjih in lite-rarno-teoretskih prijemih (o pomenu tega znanja nihče ne dvomi), marveč bi moral učenca usposobiti tudi za samostojno branje, to se pravi, pomagati bi mu moral razviti bralno sposobnost, primerno njegovi razvojni stopnji. Bralna sposobnost pa je spretnost in jo lahko - tako kot vse spretnosti - pridobimo samo z vajo, torej z branjem, s ponavljanjem učenčevih poskusov samostojnega branja in razumevanja besedil in z učiteljevo potrpežljivo pomočjo. Pri tem je še posebno pomembno, da je besedilo primerno učenčevi razvojni stopnji in zanj tudi zanimivo. Samo tako bo njegova bralna iz-
kušnja lahko uspešna. Pri pridobivanju bralne sposobnosti je temeljno pravilo, da moramo učencu omogočiti čim več pozitivnih izkušenj. Le take izkušnje ga bodo spodbujale k nadaljnjim bralnim poskusom. Vse negativne izkušnje z nezanimivimi ali prezahtevnimi besedili pa ga bodo prav nasprotno odvračale od branja in navajale k misli, ki lahko v katerem koli trenutku preraste v trajno spoznanje, namreč. da književnost preprosto ni zanj, ali pa on ni za književnost.
Kako pomemben je primeren izbor besedila
Pomen primernega izbora leposlovnega besedila glede na učenčevo razvojno stopnjo in zanimanje nam nazorno razkriva teorija branja. Eksperimentalno so že dokazali, da bralec lahko uspešno procesira besedilo in si ustvari mentalno predstavo o njegovem pomenu samo. če ima za to zadostno poprejšnje znanje, to se pravi tisto, ki je potrebno za dopolnitev podatkov, kateremu ponuja besedilo. V bralčevi mentalni predstavi o pomenu nekega besedila se podatki, ki jih bralec dobi iz besedila, nerazločno prepletajo s tistimi, ki jih je prispeval sam iz svojega poprejšnjega znanja.2 Čeprav se bralci pogosto sploh ne zavedajo svojega »prispevka«, je le-ta za branje in razumevanje odločilen. Njegov pomen opazimo, čim nam za razumevanje določenega besedila potrebno znanje zmanjka in nam posamezne besedilne sestavine in podatki zelo postanejo neznani: to se pravi, da se ne morejo navezati na naše poprejšnje zna-
nje. Taki »neznani« podatki in
deli besedila pri branju sploh ne prehajajo iz kratkotrajnega spomina v dolgotrajnega. Preprostejše povedano bi lahko rekli, da jih bralec sploh ne zazna in ne včleni v svojo spominsko predstavo o besedilu. Včasih pa jih tudi spremeni ali asimilira, glede na kakšno drugačno poprejšnje znanje, in tako napravi manj moteče in sprejemljivejše. Branje besedil, ki vsebujejo za bralca veliko neznanih podatkov in sestavin, pa je lahko tudi zelo neprijetno, saj bralca neprestano spominja na številne stvari, ki jih ne pozna, in ga tako spodkopava v njegovi človeški pravici in prizadevanju, da bi potrdil svojo osebnost. Mnogi psihoanalitično usmerjeni kritiki - N. Holland. D. Bleich, E. Wright3 in drugi - menijo, da je prav takšno iskanje potrditve poglavitni motiv za branje leposlovja. Nešoloob-vezni bralec lahko tako prezahtevno ali dolgočasno besedilo preprosto odloži in se tako znebi neprijetnega doživetja, pa mora (ali pa bi vsaj moral) učenec, v imenu šolske obveznosti, besedilo »dotrpeti« do konca, pa čeprav ga doživlja kot neprijetno in nezanimivo.
Spodbuda za akcijsko raziskovanje
Podobno kot vsi bralci se tudi učenec odziva predvsem na tiste sestavine besedila, ki so zanj tako ali drugače zanimive; ki se navezujejo na njegovo poprejšnjo izkušnjo, mu govorijo o vprašanjih, ki ga zanimajo in mučijo, in o stvareh, ki bi jih rad spoznal. Besedilo, ki ne upošteva teh značilnosti branja, bo ostalo le neprijetna šolska obveznost. Zaporedje besedil, ki bo v učencu utrjevalo prepričanje. da je branje samo (neprijetna) šolska obveznost, pa bo učenca tudi odvračalo in včasih za zmeraj odvrnilo od književnosti. Književni pouk, ki se ravna predvsem po »železnem« kanonu (ki ga danes v svetu komaj kdo še jemlje kot kanon), ki slepo sledi literarnozgodovinski periodizaciji in ponuja predvsem na rezance razkosana besedila v obliki kratkih odlomkov (tj. včasih približno 1 ali 2 odstotka integralnega besedila), pri vsem
Regresiranje prevozov za dijake in študente
Ministrstvo za šolstvo in šport povrne dijakom in študentom 20 odstotkov vrednosti polne cene avtobusnih vozovnic.
V zadnjem času se je oblikovalo iz prej enotnih avtobusnih podjetij več samostojnih, ki s svojimi razmeroma nizkimi cenami konkurirajo in pridobivajo dijake ter študente; le-ti imajo čedalje manj prevozov, saj velja vozovnica le za enega prevoznika. Zato morajo dijaki in študente čakati tudi uro ali dve, čeprav na isti progi vozijo avtobusi treh ali še več avtobusnih podjetij. Tako izgubljajo dragocen čas ali pa zamujajo pouk in predavanja, da se ognejo čakanju.
Zaradi tega predlagamo Ministrstvu za šolstvo in šport, ki regresira prevoze, in Ministrstvu za promet in zveze, ki je pristojno za to dejavnost, da se skupaj z avtobusnimi prevozniki v Sloveniji dogovorijo, da bodo dijaki in študentje na isti progi lahko uporabljali prevoze vseh podjetij.
Prepričani smo, da je to mogoče doseči in urediti.
Za Aktiv ravnateljev kranjskih srednjih šol VALENTIN PIVK
J
5
n'l
tem pa se prav nič ali pa malo upošteva učenca, njego^jT potrebe in zanimanja ter rafl vojno stopnjo, seveda pogos'1' dosega prav tak učinek: P,'~-učencih zatre njihovo človeš^1 naravno zanimanje za leposlo',iij in jih vzgoji v trajne nebralcf?! Letos poleti nam je Delo prin£, slo zanimivo in pretresljivo ub£l seditev občutkov učencev i( staršev, ki jo je o pouku slovel® čine za svoja sinova zapisal DaH1 ‘ Zajc: »Ko sta šla nekako sk«^ zoprno slovenščino, sem vzdij(f'
nil: Hvala Bogu, nikoli več.«^ r
Ko so se v svetu začeli spra&T vati o tem, kako premagati odtCj jenost književnega pouka in n£*‘ posredno posledico odtujenef-pouka, rastočo literarno- nep1 smenost, so našli tudi že pri1], rešitev:	raziskovanje vprašaft^
o učenčevem zanimanju, poziti' ^ nem in negativnem odzivanjuL predvsem pa o primernosti pos^ meznih besedil, so prenesli iz',''0 sokošolskih ustanov na učiteljL in na šole, kjer se književni po^jj v resnici dogaja, kjer učiteljju v neposrednem stiku z učenT vidijo in občutijo neodzivnost (i11 neustreznost) posameznih bes^ dil in postopkov. Vpeljali SC »inovativno« poskusno učeflj£
z besedili, ki so učence zares za'
v
nimala, in akcijsko raziskovanj^ ki ga izvajajo učitelji sami ^ svojih in drugih šolah. Potrdili že staro spoznanje, da odrasli še zlasti zelo specializirani strt>'jr kovnjaki zelo težko predvick'^
vajo, kaj bo učence zares zani-
malo, spodbudilo in privedlo uspeha. Na povabilo Zavoda R2]: za šolstvo sem pred nedavnih j! imela več predavanj za učitelj: slovenščine: tako sem srečal8 številne učitelje, ki so globok1-razumeli težave svojih učentf in z njimi sočustvovali ter se živOjj zanimali, kako bi jim iz te stfske-pomagali. Mislim, da bi bil tudi pri nas že čas, da bi - podobn^ kot drugje v Evropi - začeli reše'{( vati nekatera vprašanja uspešno-^ sti književnega pouka s pomočjo^ akcijskega raziskovanja, ki bi g3(/ izvajali učitelji sami.	/j.
META GROSMAN
V:
1	Alan C. Purves. Literarj EdiK8'^1
tion in Ten Countries. An Empiric®51 Study. New York. London: JoWri: Wiley & Sons. 1973.	h\
2	R. Brook Lea. Predicting Propn sitional Logic Inference in Te*1-. Comprehension, Journal of MemoOj0 and Language, 29 (1990), st. 362. ^
■1 Norman N. Holland. The Dva®' c mics of Literary Response. Ne" York, Oxford Univesity Press. 19684< David Bleich, Subjective CritieisitiOl Baltimore: John Hopkins Universihlo Press, 1978. Elizabeth Wright. PsvcL hoanalvtic Criticism. Theory in Praf^ tiče. London. New York: Methuea>. 1987.
Dane Zajc, Samostojna Slovfjl
nija in slovenski jezik. Delo, 7. avgUi sta 1991.
□	□	□
B	B	B
B	B	B

NIANSA.
jezikovna šola
061 * 712 012
STE MLADA (do 30 let), AMBICIOZNA PROFESORICA NEMŠKEGA, ANGLEŠKEGA ALI ITALIJANSKEGA JEZIKA IN NAVELIČANA KLASIČNIH METOD POUČEVANJA? UČENCI NAŠE ŠOLE VAS PRIČAKUJEJO! NIANSA,
d.o.o., Domžale, C. talcev 19, 61230 Domžale.
poučevanje kot proces medosebne komunikacije
Se zavedamo, kako govorimo in delujemo?
kf	-------- ■
'h ^ornunikacija je nekaj, s čimer se vsi neprestano ukvarjamo, če to
;Želi
‘ l! ’ cmeraj znova vstopamo v KomuniKaeijsKa razmerja ni it »konci, starši in otroci, učenci in učitelji, kot uslužbenci in šefi...
id 7° a,i Vse živ,jenje nas spremlja kot neke vrste nedosegljiv |£' ea*’ ko zmeraj znova vstopamo v komunikacijska razmerja kot
';z Pr®blem uspešne komunikacije se je razširil v vse pore našega V*nega in javnega življenja in zlasti za zadnje področje velja, daje ^d?81’1 sPioh ne moremo ali ne znamo ustvariti. Je nekaj, kar se nam o! 1 sanro po sebi umevno, kar se zdi, da obvladamo brez sistematič-»z^3 sPoznavanja. V resnici pa je komunikacija struktura, ki jo konamo uporabljati« (vsaj tako mislimo), a jo premalo poznamo. Šele ’ ko SP0*namo njeno strukturo in uporabnost, dobimo vpogled v svoje ^f^Hikacijsko vedenje in delovanje. To nam omogoča, da storimo
I,
Llahi0ti Učitelji predavatelji 11 ču' ° 6 S ^omun>kacijo uresni-
svoje učne smotre.
j11 riv Sredi^ učnega procesa sta s*'(v. ,subjekta: učenec in učitelj, vr njima poteka recipročen,
I,, °J®stranski odnos, ki je hkrati nL . no komunikacijsko raz-lj|'L,r]e: Danes si vzgoje in izobra-i3/1!3, brez takšnega razmerja (il , n' mogoče zamišljati.
zahteva je, da mora '. ber učitelj strokovnjak na Področju. Kot kaže, je ta'mPna^ šolah malo manj po-je'H .m. no' da zna znanje tudi po-Malo je namreč ljudi, ki *C?a jru^evali v sebi obe lastnosti.
'"eh do^re8a učitelja je potrebno,
'°j' ZrJa v sebi iskati ustvarjalne
ie 6loPU Ze’ da v nenehnem di-n' ^ §u s samim seboj, obenem pa d« -a hiti usmerjen tudi navzven,
^li 1 rnora komunicirati z oko-’nlkom Ali smo učitelji za takšno !j£li„ .an'c'ranje sploh usposobil' 1' hlas je med študijem kdo k«L__________
igranje_______________________________________________________
K° zazvoni, se iz razredov vsuje eno samo kričanje. Govorica je W/e. Nnši u/pnri sp np 7nnin rtnpnvnrinti 7 nnrn\>n;™
seznanil s temeljnimi zakonitostmi medosebne komunikacije?
Smiselno bi bilo, da bi pred začetkom poklicne poti vsak preskusil svoje izrazne sposobnosti. Mnogi začetniki ugotavljajo, da njihov glas ni sposoben obremenitve, ki jo povzroče dolgotrajno glasno govorjenje.
Naučiti bi se morali uporabljati tudi ustrezen govorni ton in sporočilne poudarke. Z besedo lahko užalimo, prizadenemo, se posmehujemo. Življenje samo nas je namreč naučilo spreminjati svoj govorni izraz ne le za prilagajanje situacijam, temveč tudi za izzivanje drugih, za neke vrste samoobrambo. Zato mora učitelj najti ustrezen govorni ton - tega usmerja in ob povratni informaciji po potrebi spreminja.
Kdo pa sploh lahko trdi, da zase ve, kako govori, kako učinkuje in kaj s svojim govorom iz-
X\0V zazvoni, se iz razredov vsuje eno samo kričanje. Govorica je Naši učenci se ne znajo pogovarjati z naravnim glasom. Če si ,0-kT kal sporočiti, kričijo drug v drugega ali čez drugega. Njihove jol n‘ce’ usta in glasilke se naprezajo za nekaj skromnih sporočil. Če se m/j° sijati, se mučijo, ko artikulirajo glasove in besede. Tako se zdi f °veku, ki jih opazuje med odmorom. Hrup se dviga v zrak in širi po 0<t?ikih, razredih, do sten, se odbija in vrača do ušes.
ajbri je bilo te eod nekdaj tako - in bo še dolgo. In vendar mi ni kuf''10 zara^1 ,ekl mladih u^es	ki jih nismo navadili ali naučili
Jsr llv^rane8a komuniciranja. Zagovorniki teorije o otrokovi tivahno-Hra m nien‘ nuji> najbrž temu oporekajo, a morali bi videti obraze gretih otrok, ki se sredi odmorov skorajda pačijo, da bi se sporazu-)<r j!' ^sak je (pre)glasen in tak tudi mora biti, če hoče »preživeti«.
;xi^ V °dmorih se pretirani glasnosti pridružijo še razni »stari obračuni« irh ‘jkresija na osebnost - bi rekli sodobno. Človek težko dojame, da je 0, 0 napadalnosti v mladih pesteh, nogah, toliko sovraštva in maščevalnosti v očeh...
s* kako prepričati vse te otroke, da se spori ne rešujejo s surovostjo? m oh/ei * ,a^°	du se iz minule vojne, ki so jo prav gotovo
:n', ^dli, niso ničesar naučili? Ali pa smo jim odrasli dali tako malo rC. k lne in poguma?
ic^ONja votolen
živa? Pogosto se nam to razkrije šele v čustveno obremenjujočem položaju, ko nam npr. odpove glas, ko nehote zardimo ali ko ugotovimo, da se učenci ob našem govorjenju očitno dolgočasijo. Vsekakor pa na omenjene stvari lahko vplivamo.
Mnogi učitelji začnejo ob začetku svoje poklicne poti (zaradi pomanjkljivega pedagoško-an-dragoškega znanja) uporabljati izkušnje in vzorce, ki so si jih pridobili med šolanjem. Le-to je zahtevalo predvsem storilnost in konkurenco (tudi danes ni naša šola bistveno drugačna), v takšnem okolju pa je komunikacija prej moteča kot spodbudna. Zato ni čudno, da naši učitelji še zmeraj zelo pogosto svoja predavanja berejo, učenci pa so pasivni poslušalci. Med učencem in učiteljem torej ni dialoga. In kako ustvariti dialog?
Preden se učitelj loti svojega dela, se mora predvsem vprašati, v čem je razlika med njegovim predstavnim svetom in obzorjem učencev. Izbrati mora tak način sporazumevanja, da bo med obema čim manj ovir v pomenski predstavi. Učiteljeva vloga je predvsem »prevajalska«, saj iz zaloge svojega znanja in sposobnosti izbira določeno, predstavi pa tako, da bo učenec to lahko tudi dojel, se naučil. Kdaj pa lahko rečemo, da je snov naučena? - Takrat, ko naučeno vpliva na vedenje, ravnanje in mišljenje učenca v prihodnosti, ko zna le-ta znanje tudi uporabiti. In kako učitelj preveri, ali je dosegel ta cilj? To je mogoče le ob nenehnem komuniciranju, kajti le dialog omogoča obojestransko preverjanje in samopotrjevanje, omogoča torej, da učitelj nauči, učenec pa se nauči.
Odnos med njima ni omejen na preprosto formulo govorec--poslušalec. Položaj obeh v medsebojnem odnosu namreč določa socialna vloga, ki jo »igrata«. Ta vloga - v našem pri-
meru učenca in učitelja - namreč določa način in pravila njune komunikacije. Neupoštevanje pravil je kaznovano in povzroča konflikte.
Tako je npr. v skladu z učiteljevo socialno vlogo, da učenca vpraša: »Si se danes dobro pripravil na pouk?« Učenčeva socialna vloga pa ne dopušča podobnega vprašanja: »Ste se danes dovolj dobro pripravili na pouk, gospod učitelj?«
Zato je nujna dimenzija komuniciranja zmožnost vživljanja v socialne vloge komunikacijskega partnerja.
Mnogi učenci imajo slabe izkušnje s šolo, zato so pogosto osebnostno zavrti in zadržani. K temu prispeva svoje tudi nespodbudno domače okolje. Ob svojih izkušnjah si ne znajo predstavljati, da je učenje lahko tudi prijetno in zanimivo odkrivanje novega. Tudi njihove sposobnosti so različne. Kako naj torej učitelj nanje spodbudno vpliva?
Predvsem naj najprej spodbudi njihovo medsebojno komunikacijo, nato pa še komunikacijo med seboj in učenci. Vsak naj dobi možnost, da lahko izrazi svoje mnenje brez strahu, da bi se osmešil. Učiteljeva naloga je torej tudi odkrivati in spodbujati komunikacijske zmožnosti učencev. Učence usposablja za uspešno komuniciranje. To je tisto vedenje, ki omogoča uspešno skupno delovanje v kakršni koli skupini. Prvi pogoj pa je, da zna učitelj dobro komunicirati sam; to se seveda da priučiti.
S	tem ne bo samo omogočil uspešnejšega učenja, temveč bo veliko storil tudi za osebnostni razvoj učencev, za njihovo osebno svobodno in samouresni-čitev. Kajti, kot pravi nemški komunikolog Dieter Baacke: »Kdor je nesvoboden v svoji komunikaciji, ostane tak tudi v svojem znanju, pričakovanjih in dejanjih.«
NADA MULEJ
Izs
zstopiti ne moreš
Božidar Kramolc: Breskve, slive, hruške, akvarel, 1989
predstavitvi pomembne knjižne zbirke o vzgoji
^aJ ima otrok svojo izkušnjo, aJ se opraska, a rane pa poiščimo str°kovnjaka.
Prvem dnevu desetega knjiž-■ p seima v Cankarjevem domu , °tnurska založba na tiskovni s°'lJerenci predstavila štiri knjige \JkuPnim naslovom Izstopiti ne Izšli sta prvi dve: Vsak hodi v šolo in Težavice, s.Zav,e’ učne motnje. V rokopisu Se ^rat‘’ pisati, računati in ° in duševno zdravje. p , Pge so nastale kot plod dol-sketne^a z otr°hi v ijubljan-'u Svetovalnem centru za mladostnike in odrasle. v*0k‘ otroci imajo v šoli »teža-
M težav P« vpnrlnr /7 nit
popiti
Zave ,
težave«, vendar iz nje iz-ne morejo. Avtorice te te-v , Pokažejo, jih razložijo, po-dli° Pa tudi> kako bi jih odprasi knP80 sta s svojimi se-. vki napolnili predvsem dr. /tiča kos in \jarja Strojin, u8° pa Tereza Žerdin.
/j0 e na kratko predstavim nji-na6 P°8}ede na šolo in otroka, olŽu0 iasno’ kakšna je vsebina
f.1 knil8-
e‘° otroške psihiatrinje dr.
Anice Kos je zasnovano na temeljiti strokovni razgledanosti po domači in tuji literaturi, obenem pa na vsakodnevnem srečevanju s stiskami otrok, mladostnikov in njihovih staršev. Težave se stopnjujejo od drobnih nevšečnosti do tragičnih stanj, ki vodijo mlade v obup.
Njena bistvena spoznanja in vodila so, da so otroci pod nenehnim pritiskom šolskega režima, zato naj starši ne stopnjujejo njihovih stisk z nenehno grajo in dramatiziranjem. Starši in učitelji so pri vzgoji dostikrat v stiski zato, ker so obremenjeni s tradicionalnimi predstavami o vzgoji. V vrenju in nemiru današnjega časa pa je zato tem bolj pomembno, da iščemo nova merila in nove vzorce za vzgojo. Predvsem priporoča vsem vzgojiteljem, naj bodo pri svojem delu dobrohotni, strpni, potrpežljivi in naj z razumevanjem sprejemajo drugačnost.
Psihologinja Marja Strojin sodeluje pri vsem, kar je novo in zanimivo. Človeka v stiski zdravi s toplo, pomirjujočo in spodbudno besedo. Posebno je poznana kot ustanoviteljica in najbolj delavna članica Kluba star-
šev in učiteljev za boljšo šolo. Njena misel, da so starši in otroci življenjsko povezana enota, bi morala biti učitelju vedno pred očmi. Ugotavlja, da živimo v sistemu, v katerem je otrok vsestransko obremenjen, tako z učenjem kot s strahom, da se bo zmotil. Šola se ni sposobna prilagajati otroku in vse nas pesti slabo, neustrezno sporazumevanje.
Prav vsi se moramo truditi za čisto nov premik, da bo otrokov splošni razvoj postal središče šolskega procesa. Zato morajo učitelji, starši in svetovalci vztrajno iskati načine boljše učinkovitosti, otroke pa vzgajati v ljudi, ki bodo zaupali vase in se znali postaviti za svoje stališče.
Gospa Tereza Žerdin ima bogate izkušnje kot defektologinja na šoli s prilagojenim programom. Znani so njeni izobraževalni seminarji za učitelje, v Prosvetnem delavcu pa rubrika Kje vas in nas šola žuli. Zelo pomembna se mi zdi njena zamisel, ki so jo nekateri ravnatelji že sprejeli, in sicer naj bi imel učitelj petdeset ur na leto iz obveznega .sklada, in te bi lahko kot inštruktor namenil enemu, dvema ali \trem neuspešnim učencem.
Razveseljiva je njena ugotovitev, da učitelji kažejo željo po novem, vendar naj bi to znanje bolj lagodno pritekalo v razred; pojavljajo pa se ustvarjalni posamezniki, ki pripovedujejo o svojih izvirnih zamislih, ki so jih morali včasih skrivati. Učitelji se ne izgovarjajo več na Zavod za ministrstvo in šport, temveč samo še na neustrezne programe in ravnatelja, če ni dovolj naklonjen novostim.
Dr. Ludvik Horvat je vse štiri knjige ocenil kot zelo strokovne, potrebne, zanimive in koristne ter zaželel avtoricam, naj še pišejo.
Oglasile so se tudi matere, ki se zavedajo, da za uspešno vodenje otroka ni dovolj le ljubezen, temveč je potrebno tudi znanje. Zato predlagajo, naj postanejo te knjige obvezno študijsko gradivo na šoli, z njimi pa naj učitelji seznanijo tudi starše na roditeljskih sestankih.
Tako lahko rečemo, da bo gradivo zbirke Izstopiti ne moreš mnogim pomagalo, predvsem pa jih prepričalo, da iti k svetovalcu ni nič posebnega. Z njegovo pomočjo bomo zmogli učitelji in starši otroka laže prepeljati čez težave odraščanja.
MAGDA JUVAN
Kje vas in nas šola žuli
Ureja Tereza Žerdin
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE
Križi in težave matematičnega jezika I!
Beseda matematika v naših možganih najprej sproži predstave o številkah in številih. Za večino otrok pomeni matematika računanje. Besede, ki jih v matematični nalogi najbolj slišijo, so številke. Drugo besedilo večkrat preslišijo. Na vprašanje, kaj bo treba narediti za rešitev matematičnega problema, je najpogostejši odgovor: račun. In kaj dobinjo? Rezultat. Ustno zastavljena matematična naloga ima pri razumevanju prednost.
Učitelj, ki nalogo zastavi, z glasom, mimiko, poudarki, gibanjem rok in drugimi nebesednimi sporočili otrokom pomaga pri razumevanju, nakazuje jim smer rešitve, izbor računske operacije. Tisti, ki nebesedno govorico razumejo bolje kot besedno in s tehniko računanja nimajo hujših težav, nalogo kar lepo rešijo. Drugače pa je, če so navodila podana zgolj z besedami, posebno, če morajo te besede sami prebrati. Pogosto se dogaja, da ne razvozlajo niti pomena najpreprostejšega in kratkega besedila. Odvisni so predvsem od čistega razumevanja številk in številskih znakov.
Učenje branja poteka v različnih razvojnih stopnjah. Za uspešno napredovanje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.
Razumevanje prebranega spada že na zahtevnejšo stopnjo branja. Med pogoji, da je razumevanje sploh mogoče, je sposobnost spoznavanja in zavedanja. Večina otrok si pridobiva tovrstna začetna spoznanja že v predšolskem obdobju, ko črk še ne zna pisati, niti jih še ne prepoznava. Ustvarijo si svojo predstavo o tem, da je nekatere stvari mogoče brati, drugih pa ne; nekatere stvari napišejo, druge ne. Prepričani so, da se lahko napišejo le stvari, ki so resnične, na primer, da račke plavajo v vodi, ni pa mogoče napisati, da račke rastejo na drevju.
Podobne predstave imajo o branju. Dveletni Klemen je prepričan, da se lahko piše (in tudi bere) le: Klemen je velik. Nikakor pa ni mogoče prebrati: Klemen je majhen. Ob vstopu v šolo se večina otrok že zaveda, da besede, ki so zapisane, nekaj pomenijo in da stavki nekaj sporočajo. Zavedajo pa se tudi, da imajo predmeti in pojavi svoje ime, da so to besede, ki jih je mogoče zapisati. Spoznajo tudi, da se lahko zapiše vsaka izgovorjena beseda in neizgovorjena misel. Pravzprav je takšno spoznanje in zavedanje potrebno za razumevanje pisnega jezika in za pisno izražanje. Pri matematiki je ta jezikovna sestavina še toliko bolj zahtevna, ker je treba pred zapisom besedo še spremeniti v matematični simbol.
Ljudje se učimo na različne načine. Hitreje in uspešneje napredujejo tisti, ki se učijo iz izkušenj in spoznanj drugih in počasneje tisti, ki se učijo zgolj iz svojih izkušenj. Za nekatere učence pri matematiki zadošča le razlaga, drugi morajo rešiti veliko nalog po nekem vzorcu in šele takrat jim zasveti luč spoznanja. Pri poučevanju matematike se namenja več pozornosti vodenju same tehnike računanja, vodenju razumevanja matematičnega jezika in izražanja pa skoraj nič. Zapisovanje matematičnih izrazov se pojavi nenadoma v precej zahtevni obliki. Vtis imam, da se pogosto ne upošteva temeljnih didaktičnih načel, kot so od preprostega k sestavljenemu, od lažjega k težjemu. Skratka, manjka postopnosti. Izrazi, kot so seštej, odštej, množi ali deli so veliko lažji kot pa izrazi, ki predstavljajo že posledico, rezultat: vsota, razlika, zmnožek, količnik.
Ko učencem pomagam pri razumevanju in zapisovanju matematičnih izrazov, jim svetujem, naj vsoto, razliko, produkt in količnik dveh danih števil postavijo v oklepaj. Tako jih opozarjam, da bodo morali računati že z delnimi rezultati.
Nekoliko mehanizirajo zapisovanje, ki ga sicer po logiki besednega razumevanja niso sposobni dojeti. Za mehanizacijo pa je treba narediti dovolj vaj. Druga vaja se mora od prve razlikovati le v neznatni malenkosti. Tako lahko otrok reši deset vaj zelo hitro, ker jih dela po vzorcu, ob tem pa pridobiva občutek, da nekaj zmore. Šele po desetih nalogah z minimalno razliko preidemo na zahtevnejšo raven. Sama čutim, da je med največjimi problemi poučevanja ta, da se ne moremo vživeti v probleme razumevanja nekoga drugega. Kadar stvari sami obvladamo, se nam zdijo tako jasne in preproste. Težave začnemo v resnici spoznavati šele takrat, ko se odločimo, da bomo nekemu otroku v resnici pomagali doživeti uspeh.
Takšna spoznanja doživljajo starši, ki se z otrokom zares veliko ukvarjajo, morali pa bi jih doživeti tudi učitelji. Šele tako bi med učnimi temami naredili potrebno selekcijo in pri poučevanju dali prednost učni snovi, ki je temeljna. Prednost pa naj se kaže tako v temeljitejši obravnavi kot v intenzivnejšem utrjevanju in ponavljanju ter mehanizaciji snovi.
nove
knjige
Izjemna pesmarica pesniških oblik
Boris A. Novak: Oblike sveta. Mladina 1991
Povsem običajno je, da uvodi in spremne besede rabijo bolj ali manj prepričljivemu ali zasluženemu poudarjanju- vrlin knjig in njihovih avtorjev. Najnovejše delo pesnika Borisa A. Novaka, Oblike sveta, pa je v tem pogledu vendarle izjema. Kajti če ugledna poznavalca domačega in svetovnega literarnega mojstrstva, kakršna sta Aleš Berger in Matjaž Kmecl, brez zadržkov zapišeta, na primer »navdihnjeno slikovito... avtorsko presvetljeno mojstrenje strogih krožnic in spiral« ter »z eno besedo sijajno!... Skratka: prvovrstno!«, gre gotovo za več kot zgolj za vljudno leporečje.
In v čem so Novakove Oblike sveta tako izjemno delo?
Predvsem je knjigo s podnaslovom Pesmarica, pesniških oblik mogoče doživljati na več načinov, saj ponuja najmanj dve ravni branja. Prvo predstavlja zanimiv, izčrpen in strokovno utemeljen literarnoteoretski sprehod skozi zgodovino pesnjenja s prikazom zunanjega, formalnega videza znanih, manj znanih in pri nas doslej sploh neznanih metričnih oblik in postopkov iz bližnjih in daljnih kulturnih okolij. Druga, sočasno se dogajajoča raven je Novakova poezija, saj je vsak primer ponazorjen z izvirno pesmijo, pri čemer ne gre le za formalno neoporečne vzorce, temveč, kot je še poudaril Kmecl, za »pravo, odlično poezijo«.
V knjigi je tako, z avtorjevo temeljito teoretsko razlago in opisom različnih form pesniškega
Litanije za mir
izražanja ter nato še zgledom, predstavljenih nad 50 pesniških oblik. »V časovnem smislu,« pojasnjuje Boris A. Novak, »od antike do moderne poetike, v prostorskem smislu od poezije Vzhoda do poezije Zahoda, v formalnem smislu od- strogo določenih in sklenjenih silaboto-ničnih oblik do prostega verza, konkretne in vizualne poezije, v razpoloženjskem smislu pa od tragičnih tonov balade do komičnih učinkov nonsensne poezije.« Tako se v knjigi, ob pesmih dobro znanih oblik, med katerimi je mnoge k nam presadil že Prešeren, zvrstijo tudi bretonska lai, angleška limerick, stari madrigal, indonezijski pantum, starogrški epitalamij, starofrancoska rondel in rondo, arabska rubaije, skelto-nični verz itn. Vmes so nazorno pojasnjeni tudi pojmi, kot so verz, stopica, rima, refren, ritem ali kitica.
Vse tako predstavljene pesniške oblike so v pesmarico uvrščene po abecedi in nato med seboj povezane še s ključi. Resnično imenitno delo, v katerem je avtor vseskozi ravnal po svoji znani pesniški maksimi, da naj »pomen besede zveni in zven pomeni«, je torej - kljub lahkotnemu in zabavnemu videzu, za kar gre zasluga ilustratorju Marjanu Mančku - dostopna prej odraslim kot otrokom, katerim je sicer namenjena. Prav zato pa utegne biti še toliko bolj dobrodošel pripomoček tistim »vmes«, torej pedagogom.
IZTOK ILICH
Neža Maurer, Samozaložba, Ljubljana 1991
Neža Maurer je prva pesnica, ki se je z zbirko Litanije za mir odzvala na vojne dogodke. Protestne pesmi so pri njej spontan in prizadet odmev na vojne izkušnje. Vest ostaja ob nasilju orožja nema, vendar upanje oživlja. Pesmi so preproste, v dobrem pomenu ljudske. V Litanijah za mir ni prostora za črno-bele poenostavitve, je samo trpljenje, strah za človeška življenja, za pokončnost ljudi, ki hočejo Živeti in imajo do tega tudi pravico. Vsakršno nasilje je gorje, življenjska negotovost ob navzočnosti smrti. Vitalizem pesnice ohranja upanje in smisel v ozaveščanju - oboje se zrcali tudi v pesniškem kriku.
Knjižica navaja tudi pesničino bibliografijo. Pesmi je izbral in uredil Miklavž Škofič - Maurer, poskrbel je tudi za ilustracije.
L G.
Peti zvezek Enciklopedije Slovenije
Ob knjižnem sejmu smo Slovenci med drugim dočakali tudi novi leksikalni zvezek iz velikega projekta, ki bo v prihodnje sestavljal skupaj z drugimi leksikalnimi in slovarskimi izdajami ogrodje slovenskega knjižnega jezika, izkaznico naše samobitnosti in kulture in bo našel svoje mesto med tako temeljnimi deli, kakršni sta na primer Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski bio-' grafski leksikon. Najnovejši zvezek je ves posvečen zelo frekven-tivnim geslom črke K - od Kari do Krei, in je peti po vrsti. Tudi ta se seveda ravna po ustaljeni leksikalni zasnovi, po kateri obsega 432 strani z več kot tisoč stvarnimi in biografskimi gesli ter okoli 750 enotami slikovnega gradiva - zemljevidi, grafikoni in posnetki.
V tem velikem založniškem projektu načrtuje Mladinska knjiga dvanajst zvezkov, ki jim bodo dodani spremljajoči indeksni. Geselsko naj bi bilo tako zajetih 8000 stvarnih in 6000 biografskih gesel. Z uresničevanjem tega projekta se ukvarja okoli petsto znanstvenikov in strokovnjakov. Glavni uredniški odbor, ki skrbi za vsebinsko usmerjenost enciklopedičnih zvezkov, je dosegel letos nekatere spremembe, saj je deloma preoblikovan in dopolnjen: tako so za predsednika izvolili dr. Janka Kosa, za podpredsednika pa dr. Boga Grafenauerja in dr. Miroslava Kališnika. S tako prenovljenim odborom in v tako spremenjenih časih
je torej - letos celo z denarno pomočjo ministrstva za kulturo, nastal novi zvezek, za katerega je oblikoval besedila cel team notranjih urednikov v sodelovanju z zunanjimi. Tako se je torej enciklopedija prebila lansko leto, ki je bilo kritično za velike, ambiciozne uredniške načrte tega obsežnega dela.
Najnovejši enciklopedični zvezek seveda ohranja svojo izrazito nacionalno zasnovo, v kateri se osredotoča na osebnosti, dogajanja in dosežke, pomembne za zdajšnji čas in za našo slovensko preteklost, pri tej obravnavi pa zajema tudi tiste Slovence, ki so se uveljavili s svojimi dosežki na tujem, in tujce, ki so pripomogli k razvoju ali uveljavljanju slovenske kulture, k znanosti ali gospodarstvu, pozornost pa je namenjena tudi sodelovanju slovenskega naroda z drugimi, zlasti sosednjimi narodi.
Pri založbi že zbirajo gradivo za šesti zvezek, za katerega pravijo, da bo obsegal preostala gesla črke K pa vse tja do M in deloma še gesla črke N. Strokovnjaki že pregledujejo gradivo zanj, ga spreminjajo glede na novejše znanstvene dosežke in spoznanja, dopolnjujejo njegov geslovnik ter predlagajo pisce zanj. Čez leto ob tem času lahko torej pričakujemo, da bomo listali po naslednjem enciklopedičnem zvezku, če se seveda stvari ne bodo zasukale kako drugače in nepredvidljivo.
VLASTA KUNEJ
Priročnik za šahovske mentorje
Tanja Balamarič: Priručnik za šahovske instruktore, Zagreb 1991
Ob obilici šahovskega slovstva, ki je danes na voljo, šahovski mentorji, še zlasti tisti v osnovnih šolah, pri svojem delu pogrešajo dober didaktično-me-todični priročnik, ki bi jim bil v oporo in pomoč pri vodenju šahovskih krožkov. Zgolj izkušnje mentorjev pri večini njih še ne zadoščajo za dobro delo in vodenje; to se najpogosteje pokaže na vsakoletnih sklepnih tekmovanjih učencev tako v posamični kot v moštveni obliki. Na posvetih šahovskih mentorjev le ti tožijo in opozarjajo, da tovrstnega šahovskega slovstva primanjkuje. Nekaj malega je sicer že doslej bilo, a premalo za nekaj sto šahovskih mentorjev na naših osnovnih šolah, ki nenehno opozarjajo, da jim republiška strokovna telesa premalo pomagajo. Obeti so, da bo v prihodnje delu s šahovskim podmladkom po šolah odmerjeno več skrbi in da bodo mentorji deležni večje strokovne pomoči in usklajenega vodenja v vsej republiki. In ni razloga, da bi v napovedi komisije za pionirski šah pri Šahovski zvezi Slovenije podvomili. Le-ta je prav letos izdelala nadrobne smernice za srednjeročni in dolgoročni razvoj šolskega šaha pri nas in je tudi trdno odločena zarezati nove brazde na področju šahovskega podmladka.
Pri Šahovski nakladi Šahovske zveze Hrvatske v Zagrebu je izšel priročnik (Program dela šahovskih šol L, II. in III. stopnje). Napisala ga je priznana in mednarodno uveljavljena ša-histka Tanja Belamarič, ki že več let zelo uspešno vodi šahovsko šolo v Zagrebu. S svojimi izkušnjami je že leta 1982 na I. jugoslovanskem posvetovanju o pionirskem šahu, v Mariboru, seznanila širši krog mentorjev. Vsebina priročnika je pregledno in smiselno urejena, tako da upošteva in dopušča stopnjevanje zahtevnosti po širini in globini.
V štirih notranje sklenjenih poglavjih so obdelani učni načrti za vse štiri stopnje. Najobsežnejše'je prvo poglavje, ki je na-
menjeno delu s šahovskimi začetniki v osnovni šoli. Predstavljeni so letni učni načrt s predvidenim številom potrebnih učnih ur in metodična navodila na realizacijo posameznih učnih tem. Ob koncu poglavja je navedeno selektivno šahovsko slovstvo za to stopnjo. V naslednjih poglavjih so enako razčlenjeni učni načrti za prvo, drugo in tretjo stopnjo. Ob koncu priročnika je dodana še klasifikacija šahovskih odprtij.
Čeprav je priročnik pisan za razmere in potrebe na Hrvaškem, bo našim šahovskim mentorjem več kot dobrodošel. Ob tako enkratni priložnosti si je že težko zamisliti mentorja brez tega priročnika.
Pri pisanju priročnika je avtorica dosledno upoštevala sodobna didaktično-metodična načela in v navodilih za delo opozorila na dinamične metode dela, na gibljivost učnih oblik in na psihološke vidike pri vpeljevanju šolarjev v svet šaha. Še posebno vrednost ima premišljen in skrben izbor ustreznega šahovskega slovstva. Naši šahovski mentorji se z navedenim šahovskim slovstvom ne bi smeli zadovoljiti, pač pa bi morali le tega dopolniti s slovenskim šahovskim slovstvom (Vidmar: Razgovori o šahu, Parma-Kutin: Šah za vsakogar, Stupica: Šah skozi stoletja. Slovenski šah idr.). Letos je začela izhajati slovenska šahovska revija Šahovska misel. Ta je vsebinsko bogata, zato bi jo moral imeti vsak šahovski mentor. Še posebno je treba opozoriti na strokovno poglobljeno šahovsko študijo republiškega šahovskega trenerja I. Jelena Metodika izpopolnjevanja, ki temelji na razvrstitvi šahovskih znanj in informacij, ki je bila objavljena v prvih številkah Šahovske misli in na zbornik Šah v osnovni šoli, ki ga je leta 1986 izdala Pedagoška fakulteta v Mariboru. Vse to pripomore k širjenju in poglabljanju specifičnega znanja šahovskih mentorjev.
MLADEN TANCER
ROJSTVO NOVE ZNANOSTI
P
Kaos
Izšlo pri DZS, 1991
J
V odličnem prevodu Sama Kuščerja smo dobili v slovenščini sorazmerno ažurno izdajo ameriške uspešnice Jamesa Gliecka. Knjiga je izšla v Ameriki leta 1987 in postala uspešnica zaradi zanimivosti tematike pa seveda tudi zaradi ameriško poljudnega načina pisanja, na kakršnega je odkrivanje, zgodovino in razvoj vede ubesedil časnikar The New York Timesa James Glieck. To je knjiga o razmeroma novi znanosti, ki je začela nastajati in se razvijati šele v zadnjih letih, povedano natančneje - preučevati so jo začeli v šestdesetih letih s postopnim spoznavanjem me-tuljnega pojava ali občutljivosti za začetne pogoje - zakona, ki je eden temeljnih elementov kaosa in pomeni, da lahko majhne razlike na začetku hitro postanejo izredno velike na koncu. Tako je ta veda nastajala z razvojem računalnikov obenem pa so se z njo pojavile posebne metode za uporabo računalnikov in posebne vrste grafičnih podob, slik, ki ponazarjajo pretanjeno sestavo, skrito pod zapletenostjo. Kaos je veda o globalni naravi sistemov in je kot tak odločilno pripomogel k temu, da je bila premagana kriza, ki je grozila znanosti zaradi prevelike specializacije, v katero je drsela; in prav zaradi tega, ker kaos premaguje razmejitve med posameznimi področji, se je specializacija lahko ustavila. Kolikšno težo si je izbojevala nova veda, najbolje povedo besede Jamesa Gliecka: najbolj navdušeni privrženci nove vede celo trdijo, pravi, da bodo v zgodovino prišli le trije dosežki znanosti 20. stoletja: relativnost, kvantna mehanika in kaos.
Knjiga je poljudno in napeto pa tudi prav zahtevno razvijanje zgodovine same vede tja od metal j ne ga pojava, ki je eden od
temeljnih elementov kaovf hkrati ena od prvin, ki soj0) žili že pred uveljavitvijo te jo kaže kot nekoliko manj kot bi morda sprva mislili-
poma seznanja s kaosom,
kriva posamezne temeljne p0! kakršne so nelinearnost, mlj točk, periodične točke ipd-, l-kako sprejemajo odkritja, n zana s kaosom, v znansn krogih, o vzponih in padcf\
sl *-\ l-i sl rl Kr
mlade vede, o podobnah in še o čem. Hkrati pa
Glieck strokovno zahtevno !‘J tiko nenehno razbremenjuj0 volj dramatičnosti in dorrdrk sti, ki utegne pritegniti ‘T najstnike. Pri tem s pridom Ija lastnosti kaosa, da se ndr ta dotika vidnega in čutneg0'1
in so zatorej lahko predmdjj govega raziskovanja vsakn.
- - frteetr
izkušnje in podobe takšnega ničnega sveta.
Knjiga je torej tu - n0(' izzivalna tematika, ki bo ^ tudi pri nas zbudila toliko p°[ nosti med mladimi znanstf? ali računalničarji, kot je dvifl prahu v Ameriki. Pot ji je ^ bralce izbral pravzaprav 6" sam - njegov dinamični it>1 matični jezik se namerno od0' od znanstveno izkušenega, 1 gledanega bralca in se usf v tisti rod, ki je našel svoj1 v računalništvu in z njim pod nih vedah našega stoletja-likšna slogovna specifika kP\ je prav gotovo vredna pol01 sti, prav zaradi tega, ker bes°l z njo ne izgubi toliko stroko'1' sti, kolikor približuje tako 1 tevno temo, kot je ta o ka° širšemu bralskemu občini predvsem takšnemu, ki v tek'
zagotovo ne bi posegel po x~'—- —>	• •	- tovi
čajni strokovni knjigi s
tematiko. In ta bo v Kaosu mesa Gliecka prav gotovo uŽ>
VLASTA KUNEJ
Zgovorna kostumološka študija
Sergej Vrišer: Civilne uniforme na Slovenskem. ParK'^0 Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1^
Uniforme, tudi civilne, so bile zmeraj zrcalo časa in razmer. Tako je današnji nemirni, v marsičem prelomni čas znova čas uniform: uniformiranci vseh vrst znova stopajo v ospredje in se čedalje bolj občutno vpletajo v civilna področja vsakdanjega življenja, zaradi česar, hočeš nočeš, spet bolj pozorno spremljamo in spoznavamo njihovo posebno govorico barv, stopenj, oznak itdn. A naj se nad to novo rjavo-zeleno-sivo-rumeno in še kakšno lisasto pisanostjo navdušujemo ali zmrdujemo, se velja spomniti, da je bila uniformiranost v minulih časih še veliko bolj razširjena kot je dandanes. To velja še posebno za civilne uniforme, ki na primer v pravosodnih službah, davčni upravi ter v najrazličnejših društvih in združenjih, že lep čas povečini niso več v rabi, medtem ko poštarji, železničarji, gasilci in varnostniki svoje uradne uniforme čedalje bolj kombinirajo z lastnimi civilnimi oblačili skratka jih razen ob slavnostnih priložnostih, sploh ne nosijo.
Dr. Sergej Vrišer, med drugim tudi avtor pred nekaj leti objavljene predhodnice tega dela, knjige o vojaških uniformah, v katerih so Slovenci v različnih obdobjih in krajih služili različnim oblastem, tokrat dokazuje, da je bilo še pred nekaj desetletji marsikaj drugače. Tako so tja od konca 18. stoletja pa do zloma avtro-ogrske monarhije na naših tleh nosili uniforme celo deželni stanovi in vsa pisana druščina državnih in magistralnih uradnikov. Tudi te uniforme so, podobno kot vojaške, v veliki meri sledile v modnim trendom« in se
temu primerno spreminjale«^ zlikovale pa so se tudi gle^, * lastnikov položaj v hierarhij1! namembnost. Žive barve Z T' lico perja, medenine in druWls okrasja so se sčasoma umak( ' bolj umirjenim barvam in P prostejšim, funkcionalne]; krojem. S koncem habsbu" monarhije so vzeli slovo tud1; havi oficirji in mornarji adj; skega Lloyda pa meščanski/ disti, uniformirani solinarji1,1 vrirani služabniki.
-
tiS'
Nove jugoslovanske oblas11
si, kot prikazuje Vrišer in ko1! marsikdo še spominja, sev*
inaijiat apuiiiiiija,	.
omislile nove komplete unifc za vsakovrstne državne nd1 bence, odpravljene uniform^ skupine pa so veliko nadome*1 telovadna združenja, orli in koli, ter ob njih skavti in gori) niki, naposled pa tudi poli'11 organizirane polvojaške foP' cije, kakršni sta bili Orjuitf Jugoras. Med vojno se je rnn0 Slovencev tako ali drugače ^ šlo v uniformah različnih ^ okupacijskih oblasti, nato S£ po osvoboditvi, sprva seveda* sti po sovjetskem zgledu, z^1
vse znova.
O vsakem teh obdobij in hovih najznačilnejših obla1 govori - s kramljajočo besed z nazornimi ilustracijami, ki je izdelal sam avtor - pose poglavje, vsa skupaj pa ses Ijajo zanimivo celoto, ki nam pira svojevrsten pogled v raz roma malo znano področje Ijenja naših prednikov. Knjif dal zunanjo in notranjo pod1 Janez Suhadolc.
IZTOK ILICH
f°GOVOR OB OSEMDESETLETNICI
Most nad reko življenja
|Tesnik Severin Šali: »Vse življenje sem pesnil za otroke.«
defo je kot 'most - med stebroma se pne lok in pod njim stebnt so tri zbirke: SLAP TIŠINE, SREČAVANJA
SA/fn J^uru in zvintc.	udavu,,	v
RTJO in SPEV RODNI ZEMLJI. Lok ponazarjajo pesmi
jan Reščič in napravil čudovite ilustracije; še posebno zaradi teh sem vesel zbirke.
%iln%ireviiah - drugi'steber pa so zbirke PESEK IN ZELENICE, f /; ( ,7 Mra<ŠINE in letošnja PESNIK NA VEČERNI POTI.
'A, n x°dua zbirka Slap tišine, izšla pred več kot petdesetimi leti, že 'P^Inikn^ ‘Zra^a bistvo pesnikovanja: Tišina kriči v pesniku in besede
hi j, r’ "-ao poslanstvo, jtbiar p0 Srečavanja s smrtjo je odsev časa, v katerem je nastala; it „J,atera m<sel je zastrta, hkrati pa se razbohoti motiv, ki se kaže
0 v i misei je zastrta, hkrati pa se razbohoti motiv, ki se kaze blodni	Smrt. Hvalnico zemlji izraža himnična pesnitev Spev
isti opi!	loku bi našli pesnitve, kot so: Pesem o začaranem
0 0ef v • »• iurvu ul nudu p/csruivtj kul $u. rtdtrn u zuLurunem
A'jjoče ° Pavlu Goliu), Sijoča paleta (o Božidarju Jakcu) ali pesem ifever- mr%čine; tako je tudi naslov najbolj izčrpnemu izboru pesmi rt^oseh a	k' Sa je mojstrsko opravil Drago Šega. Pred njo ima
jflretr ^ mesto v drugem stebru zbirka Pesek in zelenice; z njo je bil etPodl' Pred0lg molk; to je opravila rojstna občina Trebnje (v 'AegoT' Pr‘ P>°brnlču je bil rojen 22. oktobra 1911) v počastitev ’t!oŽb 6 sede,ndesetletnice. Za osemdesetletnico pa je Dolenjska za-ečj}. razkošni opremi Lucijana Reščiča izdala zbirko Pesnik na
0 V že omenjeni zbirki Sijoče mračine je Drago Šega zapisal: »Lirika v svoji enostavni govorici deluje s svojo neposrednostjo. To je občutje človeka, ki je obstal na koncu poti in, prestrezajoč skrivne glasove snujoče narave, prisluškuje uganki bivanja in smrti in pokojno čaka trenutka, ko bo ves in za vedno preniknil vanjo.« - To je lepa oznaka Vašega dela - toda - ali ni prezgodnja, saj še zmeraj ustvarjate?
Severin Šali:
SEBI ZA 80 LET
4* V Vaših pesmih je polno M’ Primer, ki bi bile privlačne
iitkj"asl°v: Mavrica upanja... t^Va ”a, nevenljivega upanja.
Pelp^ani življenja... Upanja lJ° °b poti... Kaj pravite
' ^m?
Aovek^k° bi i‘h uP°rabiL Sai j 4,,,^ rivi od samega upanja, ne
M 2 zbirko Pesnik na večerni
(,,m° Pesniškega.
1
Ji0'! s.te povezani tudi s Spevom 0 Zlze.mlji; ^ Je prva hvalnica Jerini, je Zadnja hvalnica j ^ avi~ iskanju sreče v drobnih
l0birk hkrati pa ste tudi s to j rodnvnr, r, z,,..,—/i „ i • i p tn
Pravzaprav sem v življenju napisal veliko več, kot imam objavljeno. Če s čim nisem zadovoljen, ne spravim, temveč uničim. Metanje stran je posledica kritičnega odnosa do svojega dela. V življenju nisem imel želja, da bi bile moje pesmi natisnjene. Zame je bila pesem kot dnevnik - zmeraj sem rabil kakšnega spodbujevalca, da sem objavil. Takšna spodbujevalca na začetku poti sta bila Kocbek, urednik Dejanja, in dr. Tine Debeljak, nazadnje pa Dolenjska založba.
- Morda je ta sodba res prezgodnja, čeprav se z njo tudi sam strinjam. Ko prideš v zrela leta, ne razmišljaš o koncu, temveč preprosto živiš - in če še pišeš, se daljave zbližajo. Če pa je ostalo še kaj pesimizma, se je ob vnukih pesimizem razblinil - ostalo je le upanje. To še posebno čutim ob najmlajši vnukinji Nikici - ob njej pozabim na vse tegobe.
Severin Šali
pred upokojitvijo pa urednik pri Mladinski knjigi. Kaj lahko poveste o urednikovanju?
0 Še en most je v Vašem življenju: V začetku ste bili urednik pri Jugoslovanski knjigami,
- Pri Jugoslovanski knjigarni sem bil urednik od 1937 do 1945; medtem sem založbo preimenoval v Našo knjigo. Danes je v posamezni založbi nešteto urednikov, takrat pa sem bil sam - lahko pa sem dobil občasne sodelavce.
Ko je izbruhnila svoboda, sem
Nikamor ne potujem -v višave ne, ne k tlom, ne v trnje in ne v cvetje, v iskanje ne, ne v zretje. Sem našel si zavetje, ko več se ne bojujem med milostjo in zlom.
Vsa stvarnost in vse sanje ■ to nov dobiva lik, ko tone čas v kotanje, postaja brez oblik.
In davne vse postaje in romanj slednja pot odhaja v svoje kraje, ostaja brez zablod.
Tako živim na meji med stvarnostjo in snom, ne tarnam in ne pojem, ko prisluškujem bojem med milostjo ip zlom.
spoštljiv pa je bil Ivo Andrič; spoznala sva se, ko je dobil Nobelovo nagrado in smo izdali njegovo Izbrano delo. Zadovoljen je bil s prevodom Travniške kronike. Za mnoge je bil Andrič precej nedostopen - najprej si se moral najaviti, če si hotel k njemu
-	meni tega ni bilo treba. Povabil me je v Beograd - bil sem njegov gost, poslal mi je vozovnico
-	njegova žena naju je dva dni samo stregla. Bila so nepozabna doživetja.
Prevodov se je kar precej nabralo - ko so v Studijski knjižnici v Novem mestu pripravljali razstavo ob moji osemdesetletnici, so jih našteli 116, jaz pa vem, da je vsaj 125 naslovov - prevajal sem tudi za hrvaško založbo. Marsikateri prevod pa je v različnih antologijah.
oktober 1991
rodovno povezani; je to leiy".b0 neuresničenem srečnem & - ali je kot obračun
gojeno potjo?
tjl . Predvsem kot obračun s predeno potjo. Spominjanje poti. °krajina, ki v meni pesniško vrneva, je najbolj vezana na °lenjo Nemško vas. Poleg te krajine v meni odzvanja 0rje. Gozd in morje - večni avdih in doživetje.
0 Že urednik zbirke Sijoče mračine Drago Šega ugotavlja, da je smrt vodilni motiv Vašega pesnikovanja; je to v religioznem pomenu - ali odmev številnih smrti - ali po gradnikovsko Eros - Tanatos?
— V sožitju. Ni koketiranje s smrtjo, temveč je sožitje z življenjem - in tako je v sklenjenem krogu gradnikovsko občutje.
® V pesmih je čutiti lirično povedno moč, hkrati pa tudi skromnost - morda ta naj-,n J izzveni v sklepnem verzu ly?!n' Popotnik, zaljubljen ^rijenje; Ker ljubim življenje,
0 Je sklepna pesem Aleluja tudi pričakovanje časa, v katerem živimo?
,	— smrt prijazno sprejela
i Pozabo. Imam prav?
°iPrav. Za poezijo se mi zdi futveno asketika misli in čustev it niora biti askeza duha in misli.
- Po svoje je. Pesem je bila najprej objavljena v Družinski pratiki pred dvema letoma. Tudi več drugih iz zadnje zbirke je bilo objavljenih v Rasti ali prilogi Dolenjskega lista Razgledi - nekaj pa je bilo še neobjavljenih - še sam jih več ne ločim. So pa samo pesmi, nastale po zbirki Sijoče mračine. Ljubo mi pa je, ker se je v moje pesmi zelo poglobil Luci-
veliko prevajal, nekaj časa sem bil tudi direktor Dolenjske založbe, vseskozi pa sodeloval z Mladinsko knjigo. Leta 1969 sem prevzel uredništvo leposlovja za odrasle in to opravljal vse do upokojitve leta 1984. Delo je bilo zelo zanimivo. Z Minattijem sva imela skupno sobo - drugovanje z njim in še z nekaterimi spada med najlepša leta urednikovanja. Urejal sem Levstikov hram, Vezi, medzaložniško dejavnost. V tem obdobju sem manj prevajal, saj ni bilo časa.
0 Še eno področje Vašega delaje treba predstaviti: ste tudi mladinski pesnik. Za Vami je drobna zbirka Teče to in teče ono, pred Vami je obsežnejše delo; je spodbuda za to področje iz spominjanja na otroštvo - ali ob svojih otrocih — ali predvsem ob veliki ljubezni do vnukov?
0 Čas med dvema obdobjema pesnikovanja je napolnjen s številnimi prevodi - predvsem iz slovanskih jezikov. Ste se večkrat pogovarjali z avtorjem prevedenega dela?
Stanislav Rapotec: Katedrala v modrem, olje, 1978
- Skoraj z vsemi jugoslovanskimi avtorji sem se srečal - velikokrat na Kurirčkovem festivalu v Mariboru - še zdaj mi odmeva zabavni Krklec, lepo je bilo z Makedonci, skupaj smo bili v Rusiji, Carigradu. Vezi so bile Živahne, lepo smo se razumeli, nobenih nacionalnih trenj ni bilo. To so bili še lepi časi. Živo se tudi spominjam Desanke Maksimovič, večkrat sva bila skupaj. Dve srečanji pa sta mi še posebej v lepem spominu. Živahni Mihailo Lalič me je povabil v Črno goro - prevedel sem njegovo doživeto delo Lelejsko goro. Še posebno
- Predvsem to zadnje. Sem pa vse življenje pesnil za otroke
-	moja prva objavljena pesem je bila v Vrtcu o mlinčku in kruhu
-	še danes ne vem, kdo jo je posla! v uredništvo - ali ravnatelj šole v Nemški vasi ali župnik. Precej pesmi sem objavljal po revijah in prilogah časnikov, predvsem pa jih bral na srečanjih Z mladimi bralci. Spodbujal me je tudi Beno Zupančič - posebno všeč mu je bila tista, v kateri sem ovekovečil slavna imena, rojena na Vrhniki, v Vinici, Vrbi in Vršnem. Tisto o astronavtu pa sem posvetil sinu. Morda pa bo drugo leto le izšla v privatni založbi Tonija Vovka pesniška zbirka za otroke Pesmi za našo Niko in za vse male šolarje. Z njo se moram odkupiti vnukinji Nikici, ki ne more razumeti, zakaj je že v zbirki Teče to in teče ono nisem omenil, omenil pa sem Kajo in Tilna - takrat namreč nje še ni bilo.
0 V Vas je še reka življenja - naj se pot ustvarjanja nadaljuje!
JOŽE ZUPAN
Pomembna slovenska pedagoga -letošnja jubilanta
Ob 80-letnici Emila Ulage in Jožeta Kmetca
Čeprav nekoliko pozno, naj se spomnimo visokih jubilejev (80-etnice) dveh pomembnih slovenskih pedagogov in pedagoških Pisateljev Emila Ulage in Jožeta Kmetca, obeh odličnih surdopeda-S°gov, didaktikov in metodikov.
Emil Ulaga je predmetni učitelj v pokoju, defektolog, nekdanji ^norarni predavatelj na Pedagoški akademiji v Ljubljani in glas-entk je ve(* svojih skladbic namenil mladini in otrokom. Rojen je “ 15- marca 1911 v Rimskih Toplicah, 1931 je v Mariboru a solviral učiteljišče in 1942 v Ljubljani opravil specialistični izpit ■a SUrdopedagoga. Učiteljeval je v Žičah pri Slovenskih Konjicah n tam organiziral več nastopov občinskih mladinskih pevskih orov. 1939 je bil premeščen na Gluhonemnico v Ljubljani in rial v njej do upokojitve 1972. V nekdanji Gluhonemnici, kasneje av°du za gluho mladino v Ljubljani, je usmerjal otroke v politeh-ično usposabljanje, posebno gojence, ki so bili dva ali trikrat PrVadeti v razvoju.
Iskal je metode za razvijanje govora za slušno prizadete in 1953 prijal avdiopedagoško prakso na Zavodu, leta 1959 pa tudi jEjniatričnem oddelku poliklinike (glede na pomen avdioterapije).
. 56 se je v tem specializiral v Skandinaviji in na Nizozemskem. el^0^ ie u<-benl^e Pikapolonica s Prvim slovarjem za predšolske Suhe (1960), Pogovarjajmo se z drugim slovarjem (1965), Prvo erilo s slovarjem po najpogostejših vprašalnicah (Četrto berilo in lgianjca 1 barvnim filmom in diapozitivi nista bila tiskana). Med M in 1961 je urejal mladinski list za slušno prizadete Naš svet, Ženo Drago pa sta prevedla Četrto in Peto berilo za slušno Pjizadete (Kosmos - Beograd 1957) in računico Računajmo do
Ha Pedagoški akademiji je Emil Ulaga predaval logopedijo za 0rt°Pedagoge (1957-1960) in avdiopedagogiko (1967-1969). Kot
zborovodja je deloval polnih 44 let. Od njegovih kompozicij so tiskane: Deset otroških za mlade pianiste, DZS 1950, Trinajst otroških, DZS 1955 in Trije mešani zbori in edicija, DZS 1960. Je član Društva skladateljev Slovenije. V sklopu Zveze društev defektologov Slovenije je predaval na mnogih seminarjih in sestankih doma in na tujem. Svoje misli in dognanja je objavljal v Specijalni školi, v zbornikih seminarjev surdološke sekcije, v jubilejnih zbornikih Zavoda in kasneje Centra za rehabilitacijo sluha in govora v Ljubljani, v Prosvetnem delavcu, v reviji Otrok in družina, mladinske pesmi pa v Cicibanu, Pionirju in v glasbeni reviji Grlica. Zadnja leta se visoki jubilant še vedno intenzivno ukvarja z muzi-koterapijo - prvino, ki naj pomaga najmlajšim slušno prizadetim premagovati težave na začetni stopnji razvijanja govora.
Drugi letošnji jubilant je prav tako surdopedagog Jože Kmetec, rojen 12. marca 1911 v Orehovi vasi pri Mariboru. Končal je pet razredov osnovne šole v Slivnici pri Mariboru, štiri razrede meščanske šole in pet letnikov učiteljišča v Mariboru, in tam 1932 diplomiral. Po drugi svetovni vojni je 1948 diplomiral iz surdope-dagogike na Višji pedagoški šoli v Ljubljani.
Kot učitelj je služboval na Prevorju (1933 do 1936) in v Marjeti na Dravskem polju (1936 do 1941), 1941 je prišel v nemško ujetništvo.
Po drugi svetovni vojni je bil nameščen za učitelja v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani in ostal tam do upokojitve 1972. Leta 1948 je postal predmetni učitelj, 1955 je bil imenovan za izpraševalca surdopedagogike pri izpitih na višji pedagoški šoli v Ljubljani, 1959 pa je bil nastavljen za pomožnega pedagoškega svetovalca za posebno šolstvo v okraju Ljubljana. 1960 je bil imenovan za predavatelja surdopedagogike in surdometodike na Pedagoški akademiji v Ljubljani in tudi pomočnika direktorja Zavoda za gluho mladino v Ljubljani. V letih 1966 do 1972 je bil član zvezne
komisije za izdajanje učbenikov za slušno in govorno prizadete. V tem času je bil tudi recenzor in redaktor mnogih učbenikov za slušno in govorno prizadete. Jubilantove zasluge pri gradnji novega Centra za rehabilitacijo slušno in govorno prizadetih v Ljubljani so bile zelo velike, zlasti v letih 1965 in 1966, ko se je selil iz nekdanje stavbe gluhonemnice na Zaloški cesti na Vojkovo 74, kjer je še danes. Starejši pedagogi tega Centra se ga še danes živo spominjamo, kako vzneseno in odlično je učil slušno prizadete učence - zlasti računstvo in praktične predmete.
Med njegove najboljše članke in publikacije sodi njegova Kratka zdravstvena pedagogika (verjetno edina te vsebine v Sloveniji ta čas) iz leta 1957. Izdal jo je Pedagoški center pri Svetu za šolstvo SRS v Ljubljani in je mnoge učitelje začetnike seznanjala z različnimi oblikami prizadetosti pri otrocih, ki jih mnogi do branja te knjižice sploh niso poznali.
Med knjige, pri katerih je Kmetec sodeloval ali jih pripravil, spadajo še: Štejemo in računamo 1 - Računska začetnica za 1. razred osnovne šole za gluhe otroke, Zagreb 1970; Štejemo in računamo 2 - Računica za 2. razred osnovne šole za gluhe otroke, Zagreb 1970; Štejemo in računamo 3 - Računica za 3. razred osnovne šole za gluhe učence, Zagreb 1971; Štejemo in računamo 4 - Računica za 4. razred osnovne šole za gluhe otroke, Zagreb 1972. Vse štiri računice je izdala Zveza društev defektologov Jugoslavije - surdopedagoška sekcija. Pripravil je tudi Bonton za otroke (izdajatelj Silvio Ružič), Zagreb 1971. Med njegovimi članki naj omenimo Oblike dojemanja in izražanja gluhih v Sodobni pedagogiki, 1950 (str. 144-152), Posebnost pri šolanju gluhih (Jubilejni zbornik Zavoda za gluho mladino v Ljubljani, 1950, str. 37-47), Drugo rojstvo revije (7 dni, Maribor, 26. 9. 1958), Slušno prizadeti otroci in avdiologija (Sodobna pedagogika, 1960, str. 98-110), Vzgojne vrednosti šaha (Mladi svet, 1964, str. 105-108), Šah za začetnike (Naš svet, 1951).
Jože Kmetec je bil vsestransko razgledan in nadarjen pedagog.
Oba pedagoga, tako Ulaga kot Kmetec, bo zlasti slušno prizadeta mladina ohranila še dolgo v spominu, saj sta bila tista, ki sta poleg praktičnega dela v razredu veliko napisala tako za slušno prizadete učence kakor tudi za surdopedagoge.
Želimo jima še veliko lepih in zdravih let v zasluženem pokoju. BOGO JAKOPIČ
predšolska
VRTEC NAFTA IZ LENDAVE
Samozavestni iz vrtca
Vrtec, ki smo ga obiskali, spada s približno stodvajsetimi otroki, šestimi oddelki in petnajstimi delavci (toliko je vseh zaposlenih) med večje v občini Lendava, gotovo pa tudi med najboljše: to je vrtec Nafta, eden od šestnajstih v sklopu tamkajšnje vzgojno-varstvene organizacije.
Otroci so že vajeni, da prihajajo mednje skupine od blizu in daleč. Pri njih je videti marsikaj zanimivega, drugačnega.
Vodja enote, Blanka Gerič,
vzgojiteljica s približno petnajstimi službenimi leti, takole pripoveduje, ko spregovorimo o najmlajših: »Ni še tako daleč, ko so vzgajali otroke v ponižne, skromne in kimajoče. To ni bilo dobro - ne zanje ne za druge. Pri nas si že od nekdaj prizadevamo, da bi otrokom pomagali ustvarjati pozitivno samopodobo. Zelo pomembno je, kaj menijo o sebi. Tudi znanstveniki čedalje pogosteje ugotavljajo, da vzroki za veliko kasnejših motenj in težav tičijo prav v tem zgodnjem obdobju. Samozaupanje, občutek, da so potrebni, pomembni, zaželeni, da jih imamo radi, da so sposobni - to je največ, kar lahko damo otrokom.«
Kaj je tisto, po čemer se omenjeni vrtec razlikuje od drugih na Slovenskem, in po čem ga poznajo v strokovnih krogih?
V vrtcu so otroci vsaj treh narodnosti: slovenske, hrvaške in madžarske; pogovorna jezika pa sta predvsem slovenščina in madžarščina. Govorijo ju vse vzgojiteljice in varuhinje. Naša sogovornica Blanka Gerič pravi, da se otroci ob igri seznanjajo z drugim jezikom. Najhitreje se uče tisti iz mešanih zakonov
-	najbolj so sproščeni, pravilno in hitro si zapomnijo. Tudi vsi drugi spoznajo temeljne besede v drugem jeziku: Slovenci se naučijo po madžarsko predstavljati, povedati, kje so doma. kaj delajo, znajo pozdravljati idr., Madžari pa po slovensko. Le redki se v obeh jezikih tekoče pogovarjajo. Za nas, ki dvojezičnosti nismo vajeni, je videti vse zelo zapleteno, otroci pa pravijo, da ni. Z značilno prekmursko obarvano govorico pripovedujejo o vrtcu in nam razkazujejo: garderobo s posebnim kotičkom, kjer imajo pravcato sprejemnico
-	z domačim čipkastim prtom pregrnjeno mizico, majhne fotelje; hodnik z igralnim zdravniškim kotičkom, sicer pa poln starih domačih predmetov. Sklepamo, da je spoznavanje ljudskih običajev in ohranjanje kulturne dediščine med pomembnimi delovnimi usmeritvami tega vrtca. Sprehodimo se med igralnicami, ki so ena lepša od druge. Vse spominja na dom, topel in skrbno urejen. Iz pogovora razberemo, da so vse to priskrbeli in lično uredili otroci, njihovi starši in prizadevne vzgojiteljice.
Sodelovanje s starši ima v vrtcu Nafta že dolgoletno tradicijo in vzgojiteljice so na to zelo ponosne. Starši radi pomagajo in prinašajo v vrtec, kar morejo. V vrtcu so tega še posebno veseli, saj nimajo denarja niti za nakup najnujnejših potrebščin. Še sreča, da so vzgojiteljice tako zelo iznajdljive in »tržno usmerjene«, kot pravijo same: približno trikrat na leto prirejajo zabavne popoldneve (npr. »botro jesen«, novoletni sejem, otroški živžav); tedaj otroci nastopajo in pritegnejo k sodelovanju obiskovalce, obenem pa prodajajo različne izdelke - okrasne in kaj za pod zob. »Tako si priskrbimo vsaj malo denarja za svoje delo,« pripoveduje Blanka Gerič.
Posebnost tega vrtca so t. i. drseče malice, zdaj tudi kosila. V igralnicah pripravijo mizice, hrano jim z vozičkom pripeljejo iz kuhinje. Eni jedo prej, drugi kasneje - o tem odločajo sami. Ni jih treba opozarjati, naj si umijejo roke, pospravijo za seboj. Vse to že vedo.
Zgledno so povezani tudi z zobozdravstveno službo. Zobozdravnice Nade se ne bojijo, saj - s tem se radi pohvalijo - v vrtcu zelo zdravo jedo. Za sladkarije pri njih ni prostora, tudi tedaj ne, ko praznujejo rojstne dneve. »Sladkajo« se raje z doma pripravljenim slanim pecivom, zelenjavnim in sadnim kruhom, sadno skuto in podobnimi dobrotami. Skrb za bolj zdravo prehrano so starši lepo sprejeli, zdaj pa je ta postal že nekakšen »pomurski dogovor«.
V nekaterih oddelkih vrtca Nafta imajo po dve vzgojiteljici, čimprej pa naj bi bilo tako tudi v drugih. Tematsko in projektno načrtovanje, uveljavljeno v večini vrtcev, preskušajo v Lendavi že več let, podobno pa tudi igre odprtih vrat, ki so jih tukajšnje vzgojiteljice - kot že veliko drugega - začele med prvimi. Otroci prehajajo med skupinami in lahko počenjajo tisto, kar jim najbolj ugaja. To je že tako udomačeno, da si niti vzgojiteljice niti otroci drugačnega življenja in dela ne želijo več.
Bolj kot prejšnja leta se ukvarjajo tudi z ekološko vzgojo. Zelenčki - tako se imenujejo mladi ekologi - zavzeto skrbijo, da je okolica vrtca zmeraj urejena.
L. L.
Na lendavskem kopališču je 4. oktobra letos v sklopu vrtčevske prireditve Botra jesen potekala humanitarna akcija Prijatelj prijatelju. Najmlajši so skupaj z obiskovalci prepevali, rajali, kurili kres in pekli krompir... Zbrali so tudi veliko rabljenih oblačil, obutve in denarja za hrvaške prijatelje.
SVET VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA KOSEZE, LJUBLJANA, Levičnikova 11
razpisuje v skladu s 152. členom statuta
DELOVNO MESTO
-	RAČUNOVODJE
Pogoji: za računovodjo je lahko imenovan, kdor ima:
-	višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju teh del in nalog.
Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VVZ Koseze, Ljubljana, Levičnikova 11 - razpisna komisija.
O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Svarilo pred nepremišljeno potezo
J
Predšolska vzgoja je sestavina vzgojno-izobraževalnega sistema
Prizadevanja po samostojnem ministrstvu, ki naj bi celostno skrbelo za predšolsko vzgojo, niso obrodila sadov. Zato je skupina poslank v vseh treh zborih Skupščine republike Slovenije spodbudila vlado, naj predšolsko vzgojo uvrsti v tisto ministrstvo, ki bo zajemalo vzgojo in izobraževanje (glej prispevek Vojke Štular v Prosvetnem delavcu št. 16).
Predšolska vzgoja - KAM? bo tudi tema omizja Blejskih dne-vov, ki jih pripravlja Skupnost vzgojno-varstvenih zavodov Republike Slovenije konec tega tedna (med 26. in 28. novembrom letos) za vodstvene delavce vzgojno-varstvenih zavodov Slovenije. V osrednjem pogovoru bodo sodelovali dr. Katja Boh, dr. Peter Vencelj, dr. Srečo Zakrajšek in drugi pomembnejši strokovnjaki. Veliko jih je svoja mnenja do umestitve predšolske vzgoje predstavilo že na različnih sestankih, mi pa povzemamo nekaj zanimivih misli iz stališč nekaterih od njih. Dr. Zdenko Medveš (Filozofska fakulteta, oddelek za pedagogiko) pojasnjuje, da se v šolsko razvitih deželah predšolsko vzgojno področje čedalje bolj spreminja iz socialno-varstvene v načrtno vzgojno dejavnost. Tako npr. na Nizozemskem z obvezno predšolsko vzgojo začenjajo že s četrtim letom, in tudi v Franciji jim je uspelo v predšolsko vzgojo zajeti skoraj vse otroke med tretjim in šestim letom, čeprav še obveznosti niso premaknili v ta zgodnja leta. Težnje po prenašanju te dejavnosti iz šolskega področja na socialno so povsem nasprotne pobudam uglednih nadvladnih organizacij. V poročilih in gradivu Sveta Evrope je najti zelo kritične opredelitve do pojmovanja predšolske vzgoje kot socialno-varstvene dejavnosti. Dokumenti teh nadvladnih in naddr-Žavnih institucij kažejo, da je raz-
mah predšolske vzgoje neposredno povezan s tem, ali je ta dejavnost opredeljena kot vzgojna ali socialna. V deželah, kjer pojmujejo predšolsko vzgojo kot socialno, razvoj le-te ni usklajen na nacionalni ravni. Poglavitna slabost takšne ureditve je, da ostaja predšolska dejavnost večinoma odvisna od zasebnega financiranja. Po gradivu, ki ga pripravlja Svet Evrope, je mogoče sklepati, da je ohranjanje predšolske vzgoje v sklopu zasebnega financiranja temeljni razlog, da se dejavnost označuje predvsem kot skrbstvena (v sklopu sociale); in tudi to, da se v državah, ki niso razvile načrtne družbene skrbi za predšolsko vzgojo, le-ta ne razvija in zajema čedalje manj otrok.
»Iz tega bi lahko sklepali, da tudi pri nas premeščanje predšolske vzgoje iz 'šolskega’ v 'socialno’ področje ne spodbujajo strokovni razlogi, temveč bolj ekonomski, predvsem kratkoročni komercialni,« je zapisal znani slovenski pedagog.
Tudi dr. Metod Resman (Filozofska fakulteta, oddelek za pedagogiko) ugotavlja, da so posamezne odločitve pogosto bolj posledice navdiha kot strokovno zasnovanih razmišljanj in šolske (vzgojno-izobraževalne) politike. Meni, da bi bilo treba s prenosom pristojnosti in odgovornosti Z Ministrstva za šolstvo na področje, katerega dejavnost ni vzgajanje in izobraževanje, ponovno opredeliti namen predšolskih institucij. Vrtcem bi tako odvzeli vzgojno-izobraževalno (socializacijsko) vlogo. Najmanj, kar bi se zgodilo: vloga socializacije bi postala podrejena zdravstveni in varstveni funkciji in ne
bi bila več v ospredju. Povezanost predšolskih vzgojno-izobra-ževalnih institucij s šolskimi v istem ministrstvu je v svetu povem običajna, čeprav je avtonomija krajevnih šolskih oblasti in
staršev lahko običajna, čeprav je avtonomija krajevnih šolskih oblasti in staršev lahko zelo velika. Mag. Tatjana VontafPedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani) poudarja strokovna prizadevanja, kakršna so očitna v zadnjem desetletju v razvitem svetu: nujno nepretrganost izobraževalnega procesa na prehodu iz vrtca v šolo. Ne smemo se slepiti, da
lahko otroka pripravimo F>' le zadnje leto pred vstof Spoznati bi tudi morali, slanstvo predšolske institut le v dopolnilni vlogi, ,e[ predvsem v tem, da otroku1 Ijenjem v vrtcu omogočan^ dobivanje posameznih oseb1 nih lastnosti, znanja, obetič zadovoljevanje njegovih p^ L. L.
Srečno!
I
Zapis iz prvih septembrskih dni
Začetek šolskega leta, ki prvošol- kratek odmor za pozdrav in strf cem pomeni prelomnico v njihovem s starimi znanci. Ena od ma^ Življenju,
me zmeraj znova vznemirja, saj kot vzgojiteljica pripravljam male šolarje (seveda skupaj Z njihovimi starši in drugimi) na ta pomembni korak. Zadnja leta se jim ob prvem šolskem dnevu pridružim na njihovi šoli. Ker pa vzporedno vodim dva oddelka v dveh krajevnih ’ skupnostih, vsako leto obiščem otroke le na eni šoli. Lani sem se odzvala povabilu z osnovne šole Josipa Broza Tita iz Jarš, letos pa sem se odpravila na osnovno šolo Edvarda Kardelja v Trzinu.
Ustavim se pred vhodnimi vrati v šolo in pregledam sezname vseh treh prvih razredov. Vesela sem, da so razredi maloštevilčni - povprečno devetnajst, dvajset otrok. Zavedam se, kako lahko število vpliva na kakovost dela v razredu.
Stopim v avlo, kjer so že zbrani otroci s starši in učiteljice z ravnateljem. Ta pravkar pozdravlja otroke. Se me ne vidijo, ker stojim zadaj. Prepoznavam, iščem »svoje«. Z učiteljicami in starši se prijazno nasmihamo. Čutim, da smo veseli tega srečanja.
Otroci zavzeto poslušajo ravnateljeve besede. Predstavljajo se posamezne učiteljice in kličejo svoje prihodnje »junake«.
Ti se pogumno javljajo novim uči-
teljicam. Vesela sem, da tako dobro
prestajajo prvo preskušajo v novem okolju. Morda se že obrestujejo obiski na šoli, ki smo jih skupaj opravili med letom?
Otroci z novimi učiteljicami poiščejo svoje učilnice, jaz pa izrabim
čudi: »Lili, kaj pa vi tukaj, saj d prvčka?« »O, imam, kar dvttttr
hitim pojasnjevat-
set jih je,«
moji so še.	,
Odidem v prvega od treh ratf Z učiteljico Zvonko spregovori'’, kaj besed, otroci pa že sedijo ’ sladkajo s kremnimi rezinami-ram se po razredu in na tabli °f narisano veliko glavo, sestavlja samih številk. Otroci mi tak«] vedo, katere številke ponazarjaj11 lase, oči... Nihče ne omeni ust J sama spodbudim, da bi poitne’1’ številko, ki ponazarja usta. Og‘f Rok: »Ja, veš, osemka je hotdj meniti več, pa je legla in se sp'1 nila v neskončno.«
Potrkam na vrata naslednjflf zreda. Pri stari znanki, učiteljih takoj »najdem svoje«. Pripoved mi o počitniških dogodivl® o morju, kolesih BMX, pa o ^ z mladiči, o tankih, toči... Obf še zadnji razred. Vodi ga učr-Andreja, ki prevzema že četrti »mojih« otrok.
Potrkam še na vrata drugega drugega b. Kako veliki so že ti $ Neverjetno so se potegnili v Zi letu. In smejijo se »do ušes«. *
V avli se pogovorim še s ped^l njo Ksenijo in s starši. Otroci s° f v preteklem letu zbližali in tegtV veseli.
Ko odhajam proti postaji, se' minjam skupnih dogodkov iz M1 je minilo. Še dobro, da smo mati posneli na film.
LILI JAZBEC
Stopnice zaznavanja in odzivanja
Pomembna obdobja v otrokovem glasbenem razvoju
Otrokova glasbena vzgoja je zelo odvisna od smiselnega glasbenega usmerjanja, to pa se mora, kar zadeva zahtevnost, primerno stopnjevati. Pot, ki jo prehodijo otroci v svojem glasbenem razvoju, je različna, raznolike pa so tudi možnosti za individualni glasbeni razvoj. Če bo vzgojiteljica poznala otrokov glasbeni razvoj v predšolskem obdobju, bo lahko otroka tudi načrtno glasbeno vzgajala.
Vse bolj se zavedamo, da so prva leta življenja odločilna za človekov razvoj. Vemo, da utegne to, kar se dogaja z otrokom, ko je star leto ali dve, vplivati nanj vse življenje.
Pred nedavnim se je pokazalo, da se to obdobje začne že precej prej, že nekaj mesecev pred rojstvom ali celo nekaj dni po njem. Najnovejša dognanja psihologov pa kažejo, da je tudi to, kar se dogaja pred rojstvom, bistveno za razvoj. V maternici otrok spozna zvok bitja materinega srca in tudi po rojstvu zvok človeškega srca izredno pomirjujoče vpliva nanj.
Prvo četrtletje otrokovega življenja je usmerjeno v poslušanje. Zato izvajamo različne zvočne dražljaje, saj so zelo pomembni za razvoj kasnejšega glasovnega napredka. Z diferenciacijo slušnih vtisov se ustvarjajo prve možnosti za kasnejši glasbeni razvoj. Glasovno izražanje (napev la-la) je odgovor na glasbeno ponudbo, začne pa se pol leta po otrokovem rojstvu.
Ob koncu prvega leta življenja se spremeni otrokov odnos do glasbenih doživljajev. Glasba ga zdaj pomirja. Posebno pomirjajo visoki pevski in instrumentalni glasovi, zato naj otroci v tem obdobju poslušajo otroške pesmi in instrumentalno glasbo, saj je
njihova pozornost usmerjena predvsem k zvoku.
Okrog prvega in drugega leta starosti se začne otrok odzivati na glasbo tudi motorično. Najprej ji zelo napeto prisluškuje, šele nato se začne gibati. Zato moramo dati otroku čas za poslušanje. V jaslih namenjamo glasbi veliko pozornost, saj če otrok le-te nima dovolj, začne v poslušanju nazadovati.
Ko se otrok razvija, naredi tudi v razvoju petja velik korak naprej. Ponavadi poje ves dan, ob vsakem opravilu ali dejanju si izmišlja pesmi.
Obdobje zamujeno - ne vrne se ...
Poleg rasti inteligence veliko vpliva na razvojno stopnjo čustvenega vedenja tudi razvoj nadledvične žleze; ta naglo raste med drugim in petim ter med enajstim in šestnajstim letom. Ta obdobja so pomembna tudi za glasbo. V tem času lahko v glasbeni vzgoji pri otrocih veliko dosežemo. Če ta obdobja zamudimo, jih ne moremo nikdar več povsem nadomestiti. Zato mora celotno predšolsko in zgodnje-šolsko obdobje nameniti glasbeni vzgoji veliko pozornost.
Od drugega do tretjega leta se otrok rad giba z odraslimi, s prijateljem ali z lutko. V njem se pojavlja naravna potreba po tem, da bi izvajal plesne gibe z nekom drugim. Ugotavljamo prvo usklajevanje gibov z glasbo. Po tretjem letu število koordiniranih gibov ob glasbi naglo narašča. Otroci izražajo ob njej mnogovrstnost gibov. Radi opazujejo ritmično gibanje drugih predmetov. V tem letu ustvarjajo svoje melodične izmišljanje. Spontani napevi trajajo tako dolgo, dokler otroka zabavajo. Odmori med njimi so že name-
njeni dihanju. H. Moog ugotavlja (raziskoval je spontane napeve), da je glasovni razpon tri-letnikov večji od ene oktave. Ta ugotovitev je zelo pomembna v predšolski vzgoji, kjer se kaže težnja po zniževanju tega tonskega razpona.
Splošno razširjeno mnenje je, da je otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju predvsem motorično bitje. Zato smo mu glasbo doslej približevali po telesnem gibanju, to pa je precej povezano z ritmom. Gib ima vrednost v učenju motorične koordinacije, ne pa v glasbenem izobraževanju. Zato priznani strokovnjak iz glasbene psihologije Wing pravi, naj temelji glasbena vzgoja od četrtega leta starosti na melodični podlagi. Otroci najprej zaznajo melodijo, šele nato druge prvine. Melodijo tudi lahko zapojejo - torej so pri njeni reprodukciji neposredno dejavni.
Temeljna značilnost otroka v četrtem letu je, da stik z glasbo doživlja tako, da jo nepremično posluša, ne da bi poskušal pripe-vati in brez drugih gibalnih dejavnosti. Nastajajo domišljijski napevi. To je oblika spontanih napevov, v katerih otroci uporabljajo dele že znanih pesmi. Opazimo usklajene gibe, ki se združujejo: hoja, tek, obračalni gibi, prikloni, gibi rok in nog. V tej starosti se okrepi težnja otrok po rajanju in igralnih pesmicah. Zaradi predanosti v izvedbi teh iger lahko štejemo to zvrst muziciranja kot eno temeljnih značilnosti doživljanja glasbe otrok te starosti.
Čas glasbenih pravljic
V petem in šestem letu otrokove starosti glasbeni razvoj ni več tako buren kot poprej. Glasbeno doživljanje v tem obdobju zastane ali celo nazaduje. Spontani gibi ob glasbeni ponudbi
upadajo, zato lahko rečernO' je s koncem šestega leta tudi večini končan čas, ko se otrd glasbene doživljaje spontan0 živa z gibanjem. Velik napr0 se kaže v razvoju časovneg3 klajevanja gibanja ob glas® ponudbi. Otroci gibanje pril® dijo glasbi.
Močneje se začne razvijati šljenje. Otroci radi posla5 pravljice, zato izrabimo ta čaj poslušanje glasbenih prav! Otrok te starosti dolgo vzf pri taki dejavnosti. Tako želi likokrat slišati isto zgodbic0 jo počasi že sam zna na pa1® V slikanici išče zmeraj iste * in rad riše na iste teme. Za1® tudi njegov repertoar pesmi? Omejen je na najbolj priljublj' pesmice, in te želi velikokrat šati ali zapeti. Ob tem lahk°‘ dam, da je naš repertoar p° preobsežen. Naš vzgojni fj gram zahteva preveč pesmi, n jih je treba na novo naučiti v H mesecih (5 do 7 pesmi).
Zaradi višje razvojne stof in večjih sposobnosti pri pet]11 pri pet- in šestletnem otroku f javljajo pri petju nekatere p0; nosti. Opazimo, da je doifli5 skih napevov čedalje več, s° tudi boljši. Otroci skušajo pesmi spreminjati. Tako si i2) šljajo dodatke k njim in jih| jejo. To spreminjanje gre vS tudi tako daleč, da od izviraj ne ostane nič več. Zato jim ( gosto ponudimo pesmi nad3' vanke!	j
Kot vidimo, se otrokove n bene sposobnosti v predšols?'] obdobju zelo burno razvijf Nihajo, se vzpenjajo in padj Pri tem je zelo pomemben d0' zasnovan program predšm glasbene vzgoje, saj je prav' njegove kakovosti odvisen nadaljnji otrokov glasbeni ( voj.
SONJA FERME
r
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
Leto 1
OBJAVE
Številka 1
PROSVETNI DELAVEC ŠT. 18
5 V
; o .
■_ v-
25. november 1991
V zdajšnjih razmerah strankarske parlamentarne demokracije in ustvarjanja države in državne uprave po evropskih zgledih smo opustili nekdanje prenapete poti samoupravnega sisovskega organiziranja. Namesto nekdanje množice sisov in njihovih organov organiziramo Ministrstvo za šolstvo in šport, ki mora odgovorno in strokovno pristojno opravljati svoje naloge v vzgoji in izobraževanju. Pri tem ne pozabljamo na javnost dela, ne samo pred parlamentom, temveč tudi pred šolsko strokovno javnostjo.
Zato smo se odločili, da začnemo izdajati Objave, ki naj pripomorejo, da bodo vsi, ki potrebujejo uradno informacijo o pomembnih dejanjih ministrstva, pa tudi drugih organov v vzgoji in izobraževanju, to lahko tudi dobili. V Objavah bomo objavljali zakone, odloke, pravilnike, odločbe, sklepe strokovnih organov, razna soglasja, imenovanja, sezname učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki bodo opravili strokovni izpit, sezname potrjenih učbenikov in še kaj. Objave ne morejo nadomestiti Uradnega lista - v tem je treba zakone in druge predpise objaviti po zakonu, so pa uradni dokument ministrstva in lahko pripomorejo k boljši obveščenosti. Objavljali bomo tudi osnutke dokumentov; to bo omogočilo tudi strokovno javno razpravo, ki je na tako specifičnem področju, kot je izobraževanje, zelo pomembna. _________ A
"N
VSEBINA:
•	Odlok o ustanovitvi Andragoškega centra R Slovenije
•	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole
•	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledarju za srednje izobraževanje
•	Sklep IS R Slovenije o pooblastilu direktorjem zavodov za sklepanje kupoprodajnih pogodb za stanovanja
•	Šolski eksperimenti
•	Okrožnica	Uredil Boštjan Zgonc
dr. PETER VEMCllLJ PREDSEDNIK
rJJCHLJ

/ \kO\l. ODI OKI
Odlok o ustanovitvi Andragoškega centra Republike Slovenije
Na podlagi šestega odstavka 11. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91) izdaja Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije
ODLOK
o ustanovitvi Andragoškega centra Republike Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Republika Slovenija ustanovi Andragoški center Republike Slovenije kot javni zavod zaradi opravljanja strokovnih nalog za potrebe izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: center). Ustanoviteljske pravice in obveznosti opravlja Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
Center posluje pod imenom »Andragoški center Republike Slovenije«. Sedež centra je v Ljubljani, Šmartinska 134. a.
S statutom centra se lahko določi tudi znak ali grafična oblika imena centra.
2.	člen
Temeljni cilji centra so, da s svojo celotno dejavnostjo pospešuje izobraževanje odraslih ter ustvarja strokovne podlage za njegovo sistemsko urejanje. 3
3.	člen
Center za potrebe Republike Slovenije pripravlja strokovne podlage za razvoj sistema izobraževanja odraslih, razvija in vzdržuje informacijski sistem za potrebe izobraževanja odraslih, opravlja svetovalno delo za izobraževalne organizacije, ki izobražujejo odrasle, organizira in izvaja izpopolnjevanje in usposabljanje andragoških kadrov, opravlja raziskovalno in razvojno delo ter razvija strokovne podlage za programiranje in organizacijo izobraževanja odraslih in za pripravo nacionalnega programa, daje pristojnim organom predloge normativov in standardov ter ukrepov za pospeševanje izobraževanja odraslih.
V okviru dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena center prednostno opravlja naloge, povezane s pripravo in uresničevanjem nacionalnega programa izobraževanja odraslih. Čenter opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom in predpisi o izobraževanju odraslih.
Center pri opravljanju svojih nalog sodeluje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini.
4.	člen
Center posluje v pravnem prometu neomejeno v okviru sredstev, s katerimi razpolaga.
Za obveznosti centra odgovarja ustanovitelj.
II.	UPRAVLJANJE, VODENJE IN NADZOR
5.	člen
Organ upravljanja centra je svet centra. Sestavljajo ga trije predstavniki strokovnih delavcev centra, dva predstavnika ustanovitelja in po en predstavnik delavskih univerz, izobraževalnih centrov. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavoda Republike Slovenije za šolstvo ter Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru.
Predstavnike strokovnih delavcev v svetu centra volijo delavci centra neposredno, predstavnika ustanovitelja imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, predstavnika delavskih univerz imenuje pristojni organ Zveze delavskih univerz Slovenije, predstavnika izobraževalnih centrov pristojni organ Skupnosti izobraževalnih centrov Slovenije, predstavnike drugih organizacij pa imenujejo pristojni organi teh organizacij v skladu z njihovimi splošnimi akti.
Mandat sveta centra traja štiri leta.
6.	člen
Svet centra obravnava in sprejema statut in druge splošne' akte zavoda, program razvoja zavoda ter letne programe dela in poročila o njihovem izvrševanju, določa finančni načrt in zaključni račun zavoda, obravnava in sklepa o pobudah in predlogih strokovnega sveta zavoda in opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
K statutu, programu razvoja ter letnemu programu dela centra mora svet centra pridobiti soglasje ustanovitelja.
7.	člen
Center ima strokovni svet. Strokovni svet sestavljajo strokovni delavci centra, zunanji strokovni sodelavci centra in posamezni strokovnjaki s področja dela centra.'
Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta se določijo s statutom centra.
8.	člen
Poslovodni organ centra je direktor. Direktor poleg nalog, določenih z zakonom, organizira in vodi delo in poslovanje centra, predstavlja in zastopa center, je odgovoren za zakonitost dela centra in vodi strokovni svet centra.
Direktorja centra imenuje in razrešuje svet centra, k imenovanju in k razrešitvi daje soglasje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.
10.	člen
Za direktorja centra je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih, pedagoško - andragoško' izobrazbo in izpolnjuje druge pogoje, določene s statutom centra.	-
Kandidati za direktoija centra morajo v postopku razpisa predložiti svojo zamisel razvoja centra.
Mandat direktorja traja štiri leta.	.3-1
~ "£ '
11.	člen
Nadzor nad zakonitostjo dela centra opravlja za vzgojo in izobraževanje pristojni republiški organ.
III.	SREDSTVA ZA USTANOVITEV IN ZAČETEK DELA
12.	člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije zagotavlja centru za ustanovitev začetna sredstva, in sicer:
- 7,000.000,00 tolarjev za kritje stroškov ustanavljanja, začetka dela in izvedbo programa dela v letu 1991.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije bo za trajno rešitev prostorskih potreb centra zagotovil investicijska sredstva v višini in rokih, dogovorjenih, z usklajenim investicijskim programom prostorskega razvoja centra.
IV.	FINANCIRANJE
13.	člen
Center dobiva sredstva za delo iz proračuna Republike Slovenije in s prodajo svojih storitev na trgu.
Iz proračuna pridobiva center sredstva na podlagi finančno ovrednotenih nalog iz letnega programa dela, h kateremu daje soglasje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, pri čemer upošteva v nacionalem programu vzgoje in izobraževanja opredeljene dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito opravljanje javne službe v izobraževanju odraslih.
14.	člen
Center razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki tako, da najmanj polovico tega presežka, nameni za opravljanje in razvoj dejavnosti, ki se financira izjavnih sredstev, manjši delež pa le ob posebnem soglasju ustanovi-telja.
V primeru, če v poslovanju centra pride do primanjkljaja sredstev za delo, se način kritja tega primanjkljaja določi v soglasju z ustanoviteljem.
V.	MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN
CENTRA
15.	člen
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije kot ustanovitelj centra:
-	daje soglasje k statutu centra;
-	daje soglasje k programu razvoja centra in k njegovim letnim programom dela;
-	daje soglasje k imenovanju direktorja centra in njegovi razrešitvi;
-	obravnava poročila centra o izvrševanju programa razvoja in letnih programov dela centra ter
-	daje soglasje za razpolaganje presežka prihodkov nad odhodki centra v skladu s 14. členom tega odloka.
16.	člen
Poleg pravic in obveznosti do ustanovitelja, določenih z zakonom in s tem odlokom, je center dolžan ustanovitelju vsako leto poročati o izvrševanju programa razvoja in letnih programov dela centra.
VI.	KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Izvršni svet
Skupščine republike Slovenije
Podpredsednik
Matija Malešič l.r.
Odlok je bil objavljen v Uradnem listu R Slovenije, št. 18, 11. 10. 1991.
Imenovanje v. d. direktoija Andragoškega centra Republike Slovenije
Na podlagi 271. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list, št. 24/ 79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) in 11. člena Zakona o zavodih (Uradni list, RS, št. 12/91) je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na 121. seji 27. septembra 1991
Zoran JELENC, vodja raziskovanj izobraževanja odraslih na Pedagoškem inštitutu Univerze v Ljubljani, je imenovan za v. d. direktorja javnega zavoda Andragoški center Republike Slovenije.
Št. 620-04/91-5/3-8 Ljubljana, 27. septembra 1991
Podpredsednik Matija Malešič, l.r.
PRAVILNIKI
Na podlagi 50. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 5/80, 29/86,31/88 ter Ur. 1. RS, št. 8/90 in 12/91-1) izdaja Minister Republike Slovenije za šolstvo in šport
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledaiju za osnovne šole
1.	člen
Prvi odstavek 7. člena pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole (Ur.
1.	SRS, št. 20/80, 24/83, 36/85, 36/86 in Ur. 1. RS. št. 22/90) se spremeni tako, da se glasi:
»Pouka prosti dnevi so:
-	z zakonom določeni državni prazniki in drugi dela prosti dnevi,
-	šolske počitnice in nedelje.
-	dan slovenske šole, ki ga določi minister za šolstvo in šport,
-	en dan v skladu z letnim delovnim načrtom šole,
-	sobote, razen če ni z delovnim načrtom šole drugače določeno.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 152/89
Ljubljana, dne 6. novembra 1991.
Minister za šolstvo in šport
Prof. dr. Peter Vencelj l.r.
Na podlagi 83. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. 1. SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89 ter Ur. 1. RS, št. 8/90 in 12/91-1) izdaja Minister Republike Slovenije za šolstvo in šport
PRAVILNIK
- o spremembah in dopolnitvah pravilnika o šolskem koledaiju za srednje
izobraževanje
L člen
Prvi odstavek 6. člena pravilnika o šolskem koledarju za srednje izobraževanje (Ur. 1. RS, št. 22/90) se spremeni tako, da se glasi:
»Pouka prosti dnevi so:
-	z zakonom določeni državni prazniki in drugi dela prosti dnevi.
-	šolske počitnice in nedelje.
-	dan slovenske šole, ki ga določi minister za šolstvo in šport.
-	en dan v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
-	sobote, razen če ni z delovnim načrtom šole drugače določeno«.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 152-7/89
Ljubljana, dne 6. novembra 1991.
Minister za šolstvo in šport
Prof. dr. Peter Vencelj l.r.
OKROŽNIC F
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT LJUBLJANA, Župančičeva 6
Štev.: 362-2/91 Datum: 8. 11. 1991
SREDNJIM ŠOLAM
ZAVODOM ZA USPOSABLJANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V RAZVOJU DOMOVOM ZA UČENCE DOMOVOM ZA ŠTUDENTE
VIŠJIM IN VISOKIM ŠOLAM TER AKADEMIJAM IN FAKULTETAM UNIVERZAMA V MARIBORU IN V LJUBLJANI
ZADEVA: POOBLASTILO
Obiavljamo sklep Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije z dne 5. 11. 1991, podpisan 7. 11. 1991, s katerim se pooblaščajo direktorji (ravnatelji, dekani in rektorja) zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija za sklenitev kupoprodajnih pogodb za stanovanja, ki so v skladu s 65. členom Zakona o zavodih last Republike Slovenije.
Stran14__________________________________ PROSVETNI DELAVEC - 25. novembra 1991 - št. 18
Direktorji skrenejo po navedenem skiepu pogodbo v imenu Republike Slovenije in za račun stanovanjskega sklada zavoda oziroma stanovanjskega sklada univerz.
Hkrati vas opozarjamo na določilo 130. člena stanovanjskega zakona, da nakažete 20% kupnine na žiro račun stanovanjskega sklada Republike Slovenije štev.: 50100-849-89909.
Glede združevanja ostalega dela kupnine in drugih vprašanj v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in eventualne overitve pogodb - te opravi pravobranilstvo - boste informacijo prejeli dodatno.
Imetnik stanovanjske pravice, ki želi skleniti kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja (katere formular vam prilagamo), mora v vlogi za nakup stanovanja navesti, na kakšen način želi odkupiti stanovanje (ali obročno ali takoj) ter vlogi priložiti:
-	odločbo (ali pogodbo) o imetništvu stanovanjske pravice
-	zadnje potrdilo o plačilu stanarine
-	potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije kupca (če je več kupcev, morajo imeti tako potrdilo vsi kupci
-	zapisnik o točkovanju stanovanja (ali odločba).
Direktorji zavodov so dolžni potrditi prejem (datum) popolne vloge za nakup stanovanja. Kupoprodajno pogodbo so dolžni skleniti v 30 dneh po vložitvi vloge, to pomeni, da se na trideseti dan po vložitvi popolne zahteve za nakup stanovanja »zamrzne« vrednost točke, če lastnik stanovanja (oziroma njegov pooblaščenec) znotraj 30-dnevnega roka ne bi izpolnil te zakonske obveze.
Dr. Peter Vencelj, 1. r.
minister
SKUPŠČINA
REPUBLIKE SLOVENIJE IZVRŠNI SVET
Na podlagi 197. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na seji 5. novembra 1991 sprejel
SKLEP
I.
Za sklepanje kupoprodajnih pogodb za stanovanja, ki so v skladu s 65. členom zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) postala last Republike Slovenije in se prodaja na podlagi določb stanovanjskega zakona, ki se nanašajo na privatizacijo in lastninjenje, se pooblasti direktor zavoda.
Direktor zavoda sklepa kupoprodajne pogodbe v imenu Republike Slovenije in za račun stanovanjskega sklada zavoda.
Direktor je dolžan zagotoviti pravočasno sklepanje pogodb. En izvod pogodbe in mesečno gibanje sredstev na računu stanovanjskega sklada zavoda je dolžan posredovati Republiški upravi skupnih služb.
III.
Ta sklep začne veljati takoj. ,
Številka: 360-03/91-15/2-8 Ljubljana, 5. novembra 1991
Lojze Peterle, 1. r. predsednik
I kNIM RIMI Ml
Šolski eksperimenti
V sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport se izvajajo v šolskem letu 1990/91 in 1991/92 tile projekti:
PROJEKT TREH OCENJEVALNIH OBDOBU V OŠ
Namen projekta
Štiri ocenjevalna obdobja in zahteva, da mora imeti učenec pri vsakem predmetu v vsakem ocenjevalnem obdobju najmanj dve oceni, ter obseg učne snovi, ki jo učitelj po učnem načrtu mora predelati, je spodbujala šole in učitelje k iskanju rešitev, ki bi preprečevale kampanjsko spraševanje učiteljev in kampanjsko učenje učencev. Zato se z eksperimentom treh ocenjevalnih obdobij preverja, ali ima učitelj več časa in zato:
-	izvaja pouk na višji kakovostni ravni, s sodobnejšimi prijemi, oblikami in načini dela;
-	pred ocenjevanjem z učenci učno snov utrdi, preveri učenčevo znanje, spremlja njegov napredek ter učenca ustrezno motivira za učenje in delo;
-	razvija pristnejše medsebojne odnose med učitelji in učenci, delovne odnose med učitelji (sprotno reševanje nastalih vprašanj, problemov, dilem ter dopolnjuje svoje strokovno znanje) ter stalne poglobljene stike s starši učencev (seznanjanje z otrokovim napredkom in uspehom ter z delom v šoli).
Šole v projektu
-	Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana
-	Osnovna šola Nove Fužine Ljubljana
-	Osnovna šola Brezovica
-	Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled
-	Osnovna šola Fran Roš Celje
-	Osnovna šola Dobravlje
-	Osnovna šola Janka Premria-Vojka
-	Osnovna šola Veliki Gaber
-	Osnovna šola Bratje Ribar Brežice
-	Osnovna šola Ivan Cankar Maribor
-	Osnovna šola Veljko Vlahovič Maribor
-	Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj
-	Osnovna šola Fran Golob Prevalje
-	Osnovna šola Dane Šumenjak I. Murska Sobota
-	VIZ - Osnovna šola Veržej F
-	Osnovna šola Janez Hribar Stari trg pri Ložu
-	Osnovna šola Janko Kersnik Brdo pri Lukovici
-	Osnovna šola Tone Okrogar Zagorje ob Savi
-	Osnovna šola Cveto Močnik Kolezije Ljubljana
-	Osnovna šola Kette-Murn Ljubljana
-	Osnovna šola Vera Šlander Polzela
-	Osnovna šola Janko Glaser Ruše
-	Osnovna šola Vencelj Perko Domžale
-	Osnovna šola Šentvid pri Stični
Vodji projekta
Urška Margan in Angelca Kunstelj
ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA Z VKLJUČEVANJEM DELOVNIH SOBOT Namen projekta
Osnovna šola Janka Premrla Vojka v Kopru glede na specifiko okolja v katerem dela, že drugo šolsko leto uvaja organizacijo dela na prvo delovno soboto v mesecu in š tem v zvezi drugačno razporeditev pouka. Temeljni namen projekta oziroma sprememb šolskega koledarja je prilagoditev okolju, v katerem delajo in s tem razbremenitev učencev ter izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
Vodji projekta
Urška Margan in Angelca Kunstelj
PROJEKT INTEGRIRANEGA POUKA V 1. RAZREDU
Namen projekta
Usmerjenost na izobraževalne vsebine, didaktična zastarelost pouka, prevladovanje zunanje prisile (ocenjevanje) nad notranjo motivacijo, avtoritarnost šolske komunikacije, preverjanje faktografije itn., je povzročilo, da se učenec izgublja med množico predmetov. Namen projekta je načrtovanje, vpeljevanje in evalvacija pouka; za izhodišče se jemljejo področja otrokovega razvoja in dimenzije spoznavanja in doživljanja ter notranja motivacija (funkcionalni smotri), in ne predmetna področja. Pri takem načrtovanju klasično številčno ocenjevanje zgubi svojo funkcijo in ga je treba nadomestiti z opisnim spremljanjem učenčevega napredovanja. V tem šolskem letu se vpeljujejo samo nekatere sestavine integriranega pouka kot so: načrtovanje pouka po področjih otrokovega razvoja, opisno ocenjevanje, didaktična igra.
Šole v projektu:
1.	OŠ Dol pri Ljubljani
2.	OŠ Oskar Kovačič Ljubljana
3.	OŠ Slava Klavora Tezno Maribor
4.	OŠ D. Šumenjak Murska Sobota
5.	OŠ L Cankar Ljutomer
6.	OŠ F. Prešern Crenšovci
7.	OŠ M. Vinka Tomaža pri Ormožu
8.	OŠ F. Vrunč Slovenj Gradec
9.	OŠ Dante Alighieri Izola
10.	OŠ IX. korpus NOVJ Nova Gorica
11.	OŠ Štorskih železarjev Štore
12.	OŠ L. Seljak Kranj PŠ Orehek
13.	OŠ J. Broz-Tito Domžale
14.	OŠ Vencelj Perko Domžale
15.	OŠ Ormož
16.	OŠ Dolenjske Toplice
17.	OŠ Zgornja Kungota
18.	OŠ Anton Ukmar Koper
19.	OŠ E. Kardelj Lucija
20.	OŠ Simon Jenko Smlednik
21.	OŠ Slovenj Gradec
22.	OŠ Boris Kidrič Ajdovščina
23.	OŠ Stane Kosec Šmartno
24.	OŠ Jože Moškrič Ljubljana
25.	OŠ Šmarjeta, Šmarješke Toplice
Učitelj:
Danica Jurič Helena Magister Davorka Pregl Tatjana Fras
Olga Javšovec, Vida Klun
Marija Horvat
Silvija Ivanuša
Meta Berce
Carmen Svetlini
Polona Kovačič, Vlasta Komel
Valčka Orehovac
Tatjana Štular
Mara Sarkič, Francka Čeh
Andreja Trontelj
Danica Uzar
Tatjana Gorenc, Zlata Kocjan
Marjeta Gamser
Lucijana Černigoj
Evgenija Pejič
Marta Znelc, Darja Burgar
Štefka Kozar
Katja Gortnar
Darinka Kos
Alenka Koprivnikar
Pečnik (ravnatelj)
Vodja projekta
Vladimir Milekšič
PROJEKT INTEGRIRANEGA POUKA V 2. RAZREDU Namen projekta
Na enakih izhodiščih kot integrirani pouk v prvem razredu in v skladu s »Koncepcijo in strategijo nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja v RS« se nadaljuje z integriranim poukom v 2. razred s skupino šol, ki je v preteklem letu sodelovala v projektu integriranega pouka v prvem razredu. Namen projekta je načrtovanje, uvajanje in evalvacija pouka, ki za izhodišča načrtovanja in izvajanja jemlje področja otrokovega razvoja in ne predmetna področja. Poleg načrtovanja po področjih otrokovega razvoja, notranje motivacije, opisanega ocenjevanja ter didaktične igre se uvaja še eno spremembo: učitelj prvega razreda napreduje z učenci v drugi razred.
Šole v projektu	Učitelji
1.	OS Dane Šumenjak Murska Sobota Marija Černjak
2.	OŠ L Cankar Ljutomer	Nada Mesarič
3.	OŠ M. Štrukelj Nova Gorica
4.	OŠ Solkan
5.	OŠ A. Ukmar Koper
6.	OŠ Lucija
7.	OŠ C. Kosmača Piran
8.	OŠ Prevalje Slovenj Gradec
9.	OŠ Bratov Mravljak Velenje
10.	OŠ O. Meglič Ptuj
11.	OŠ Maks Durjava Maribor
12.	OŠ Selnica ob Dravi
15.	OŠ I. celjske čete Celje
16.	OŠ Primož Trubar Laško
17.	OŠ Rimske Toplice
18.	OŠ Mojstrana
19.	OŠ Cvetko Golar Šk. Loka
20.	OŠ Mirna
21.	OŠ Brežice
22.	OŠ Maks Pečar, Črnuče
23.	OŠ Milan Mravlje Ljubljana
24.	OŠ Vojkove brigade Idrija
25.	OŠ Valentin Vodnik Ljubljana
26.	OŠ K. Destovnik-Kajuh Ljubljana
Klavdija Kuščer Sonja Furlan Metka Petrič Irena Ivančič Irena Žigo Nina Kumprej
Breda Korenjak Danijela Laboš Polonca Perkuš Simona Krašovec Erika Krašek Manca Skok Sonja Peternel Berta Fende Alenka Knez ŠSD Ana Nachtigal
Darja Mandžuka Alenka Velkavrh Alenka Vukmirovič Vesna Pašnik Andreja Škodlar Lilijana Pesek
Vodja projekta
Vladimir Milekšič
PROJEKT DIDAKTIČNE PRENOVE 4. RAZREDA
Namen projekta
Preobsežnost snovi pri SD v 4. razredu, didaktična zastarelost pouka, pomanjkanje strokovnih in materialnih podlag pouka so narekovali spremembe učnega načrta SD v 4. razredu ter projekt uvajanja in evalvacije drugačnega načrtovanja pouka ob spremenjenem učnem načrtu. Namen projekta je evalvacija vseh strokovnih in materialnih podlag, potrebnih za uvajanje projektnega učnega dela ter problemskega pouka.
Šole vprojektu
1.	OS F. Bevk Tolmin
2.	OŠ J. Premrl Vojko Koper
3.	OŠ Janko Ribič Cezanjevci
4.	OŠ Ivan Cankar Ljutomer
5.	OŠ Ludvika Pliberška Maribor
6.	OŠ Lenart
7.	OŠ Boris Ziherl Ljubljana
8.	OŠ Maks Pečar Ljubljana
9.	OŠ Vojkove brigade Šp. Idrija
10.	OŠ Jože Potrč Ljubljana
11.	OŠ Fran Roš Celje
12.	OŠ Vere Šlander Polzela
13.	OŠ B. Ribarjev Brežice
Učitelji:
Nataša Prezelj, Renata Perinčič Darinka Vovk
Albina Lončar, Martina Do-majnko
Ivana Serec, Vida Klun Andreja Schvvarz, Maja Ferlinc Majda Bauman, Maja Domajnko Sonja Ekart, Polonca Droljc Tatjana Ančnik
Teodora Klavžar, Mirjana Erja-vcc
Vera Babič
Inge Vasle, Olga Petrak Olga Palir, Tatjana Kroflič Zinka Kristančič
Vodja projekta
Vladimir Milekšič
PROJEKT UČNA DIFERENCIACIJA V VIŠJIH RAZREDIH
Namen projekta
V skladu s strategijo in koncepcijo nadaljnjega razvoja osnovne šole ter v sodelovanju z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami bomo operacionalizirali modele fleksibilne diferenciacije v osnovni šoli ter jih v nekaterih elementih preskušali na vzorcu šol. Namen projekta je načrtovanje, uvajanje in evalvacija nekaterih sestavin modelov fleksibilne diferenciacije v osnovni šoli.
Šole v projektu
L OŠ Majde Vrhovnik Ljubljana
2.	OŠ Marjan Novak Jovo Ljubljana
3.	OŠ Karel Destovnik Kajuh Ljubljana
4.	OŠ Dušana Kvedra Tomaža Litija
5.	OŠ Velika Nedelja
6.	OŠ Biba Rock Šoštanj
7.	OŠ Grm Novo mesto
8.	OŠ bratje Polančič Maribor
9.	OŠ Kanal	Vodja projekta
mag. Milan Adamič
PROJEKT TUJI JEZIKI NA RAZREDNI STOPNJI
Namen projekta
Namen projekta uvajanja tujih jezikov na razredni stopnji je uvajanje, spremljanje in evalvacija uvajanja prvega tujega jezika na razredni stopnji na izhodiščih sodobne pedolingvistike ob upoštevanju izsledkov tujih in domačih eksperimentov, tako da bi vsebine ter oblike in metode dela čim bolj obogatile jezikovno kompetenco osnovnošolca, mu olajšale stik s tujim jezikom ter tujo kulturo in tako pripomogle k starosti primernemu izkoristku vseh otrokovih zmožnosti.
Šole v projektu
1. skupina: 3. razred
1.	OŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem
2.	OŠ Branka Bemota-Aljaža Križevci pri Ljutomeru
3.	OŠ Olge Meglič Ptuj
4.	OŠ Vera Šlander Polzela
5.	OŠ France Prešeren Ribnica
6.	OŠ Marije Broz Bistrica ob Sotli
7.	OŠ L dolenjskega partizanskega bataljona Tržišče
OPOMBA: OŠ Slave Klavore, Ivana Cankarja in Borcev za severno mejo v Mariboru v šolskem letu 1991/92 nadaljujejo z eksperimentom.
2. skupina: 4. razred
1.	OŠ Oskar Kovačič Ljubljana
2.	OŠ Toneta Čufarja Ljubljana
3.	OŠ Milana Šuštaršiča Ljubljana
4.	OŠ Karla Destovnika-Kajuha Ljubljana
5.	OŠ Leopolda Mačka Boruta, Ljubljana-Polje
6.	OŠ Dr. Jožeta Potrča Ljubljana
7.	OŠ Franca Leskoška-Luke Ljubljana
8.	OŠ Bratov Mravljakov Velenje
9.	OŠ Gustava Šiliha Velenje
10.	OŠ Štorskih železarjev Štore
11.	OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota
12.	OŠ France Prešeren Črenšovci
13.	OŠ Janka Ribiča Cezanjevci
14.	OŠ Louis Adamič Grosuplje
Vodja projekta
Jelka Vinter
PROJEKT UVAJANJA LATINŠČINE V OSNOVNO ŠOLO
Namen projekta
Povečati ponudbo predmetnika osnovne šole glede na posebne interese in sposobnosti učencev ter evalvirati tako povečano ponudbo.
Šole v projektu
L OŠ Prežihov Voranc Ljubljana 2. OŠ Toneta Čufarja Ljubljana
Vodja projekta
Katja Pavlič Škerjanc
PROJEKT »ORGANIZACIJSKI MODELI V OŠ« Namen projekta
Da bi ustrezneje povezali učitelje in učence šole, podkrepili motivacijo za delo, aktualizirali delovni program, OŠ Ciril Kosmač v Piranu uvedla interdisciplinarne tedne. Bistvo interdisciplinarnih tednov je opredeljevanje problemskih nalog iz vsebine iz življenja šolskega okolja, projektno oblikovanje teh nalog in njihovo reševanje. Namen projekta je uvajanje in evalvacija interdisciplinarnih tednov glede na tele vidike:
-	vodenje šole
-	vsebinska aktualizacija programa
-	mesto IT v programu življenja in dela šole
-	učenec kot subjekt
-	učitelj kot subjekt
-	izboljšava materialnih pogojev
-	povezava šole s starši
Vodja projekta
Alenka Aškerc Mikeln
PROJEKT »PROJEKTNA ORGANIZACIJA VZGOJNO-IZOBRAŽE-VALNEGA DELA V OSNOVNI ŠOLI«
Namen projekta
V sodelovanju z Mednarodnim avdiovizuelnim, študijskim in raziskovalnim centrom CIAVER iz Saint-Ghislaina iz Belgije, bomo poskušali izoblikovati in evalvirati novo organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela v osnovni šoli z globalno metodo začetnega opismenjevanja, konvergetno metodo opismenjevanja v maternem jeziku in tujem jeziku, projektnim delom in diferenciacijo od 1.-8. razreda. Izobraževanje bosta vodila g. Michael VVambach in ga. Božena Wambach
Šole v projektu
1.	OŠ F. Leskošek Luka Ljubljana
2.	OŠ Simon Jenko Kranj
3.	OŠ Ljubo Šercer Ig
4.	OŠ Kolezija Ljubljana
5.	OŠ Trnovo Ljubljana
6.	OŠ Dr. Jože Potrč Ljubljana
7.	OŠ Riharda Jakopiča Ljubljana
8.	OŠ Milan Šuštaršič Ljubljana
9.	OŠ Lom pri OŠ Fleroja Grajzerja Tržič
Vodja projekta
Katja Hvala
PROJEKT PRVE WALDORFSKE ŠOLE V LETU 1992 Namen projekta
Pluralizacija šolskega prostora narekuje uvajanje v svetu že obstoječih modelov osnovnih šol. Waldorfska šola naj bi zaživela tudi v slovenskem prostoru, seveda glede na pogoje ki jih potrebuje za svoje delo.
Vodja projekta
Branka Strmole
00
V
ti
Stran 13	PROSVETNI DELAVEC - 25. novembra 1991
Šola in vzgoja za pravičnost
ketfkf.i8 Pedagogov pri Medškofijskem odboru za izobražence ze biln zaPored začenja svoje delo. V soboto, 19. oktobra letos je Predavanje Šola in vzgoja za pravičnost. Profesorica Daija Mazi-.i/var in profesor Igor Bahovec sta ga popestrila z zanimivimi
sta jih prinesla iz tujine.
'Jdeip-n5?1 Igor Bahovec se je
»arja v	lemi'
le ‘ranili na Filipinih, ki ga
tene* mzirala Jezu'tska konfe-ri) n„ za Vzhodno Azijo. Opozo-cev S ie na Problematiko begun-yjc ,. ologije, človekovih pra-hn|’-1, °8a Uudi različnih ver in iodk3 3 .^ens*ce v družbi. Do-bližin1 ^r' nas 'n v neposredni 5tva ’ °P°zarjajo, da so to dej-$Tpx' -s katerimi se v vsej krutosti
Veda 61110 vsak dan tudi mi- Se-
oknirv! rc^evanje le-teh v drugih
k°krat šetežj^0 drUgačn°' Veli'
"»»aS?C"tih,i0lah-
K,!	H'!1' 'zobražujejo elitno
iajo m°’ *C'' ^Prav J0 opozar-naiVPla nastajajoče probleme, terih . rat ostaja v krogih, iz ka-- oan, 'zšla. Zelo težko se je ; vta, . Prilagoditi razmeram, ‘ M . er'h živi večina, se odrekati i. Vnii,nemu življenju, ki slabo : miaHa,na okolje. v katerem ti °dn ' Judie živijo. Mnogi rodovi težt°S do večine problemov ne 0 spreminjajo ali pa sploh nari ^ato 80 udeležence semi-tja opozarjali, da je treba za-<a .c reševati prožno, ob prena-Ha [U 'n rast' vrednot, ki temelje oreninah kulture, oplemeni-
tene z vrednotami pravičnosti, ljubezni in miru.
Te vrednote bo prenašal učencu učitelj, ki je po srcu dober, človek dejanj z mislimi in čustvi ter s čutom za pravičnost. Ta pravičnost mora biti namenjena služenju drugim ob upoštevanju življenja takšnega, kot je. Tako naj bi si prizadevali opravljati tista dela, ki so nujna, da se nastali položaj omili, in dela pravičnosti, ki preprečijo, da bi nekatere situacije sploh nastale.
Učenci bi se teh problemov bolj zavedali in našli pravo pot do njih, če bi jih navajali na refleksijo. Naučili bi se razumevati okolje, takšno kot je, in ne bi podlegali mnenjem posameznikov. Postali bi svobodni in neodvisni od najrazličnejših ideologij, ki zmeraj znova ponujajo neko načelo doktrinizacije in odvisnosti. Ni pa dovolj samo refleksija. Ta zahteva od nas vseh tudi delovanje; le-to pa mora biti spoštljivo, prizanesljivo do vseh in pripravljeno čakati, tako da bomo lahko odgovorno ustvarjali svet z drugimi.
Svet, ki bi bil spoštljiv in prizanesljiv do vseh, pa si želi tudi Evropa - tako Zahodna kot
Vzhodna. Kakšne so težave v teh prizadevanjih, nam je pripovedovala prof. Darja Mazi-Leskovar. V Zahodni Evropi se ukvarjajo s problemi potrošniške družbe, ki temelji na tržnih ekonomskih zakonitostih. Pereči so problemi mamil, kajenja, alkohola, nasilja, nespoštovanja življenja.
Na posvetovanju v Zahodni Nemčiji, ki ga je organiziral Mednarodni sekretariat katoliških srednješolskih učiteljev za Evropo (S.I.E.S.C.O.), so bili tudi zastopniki katoliških učiteljev Vzhodne Evrope, in sicer Romunije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske in seveda naša zastopnica. Ti so opozorili na težave, s katerimi So se ubadali ves čas po drugi svetovni vojni, precej pa jih imajo še danes. To so predvsem težko gmotno stanje in zapostavljanje katoliških učiteljev, Posebno pereč je ta problem v Romuniji, kjer še zmeraj, kljub spremembam, vlada totalitaristični sistem. Tam so bili že desetletja katoliški učitelji izredno zapostavljeni in tako je še zdaj. V drugačnem položaju pa so ves čas učitelji protestantskega svetovnega nazora, ki so enakopravni z učitelji, vdanimi sistemu. Izredno težke so tudi gmotne razmere. Ne le da ni denarja za posodobitev pouka, velikokrat ga zmanjka celo za kredo.
Madžari so v večstrankarskem sistemu kmalu vpeljali verouk v šole. Pojavilo se je veliko te-
žav, ki jih prej niso predvideli. Razmišljajo o tem, da bi verouk spet prevzela Cerkev. Na Poljskem so šli še dlje. Pospešeno vpeljujejo zasebne šole, ki se financirajo same. Takšnih šol je približno 250. Čeprav je številka velika, menijo da je to le majhen del vsega. V oddelkih imajo približno 16 učencev. Na teh šolah se izobražujejo le otroci staršev, ki zmorejo plačevanje, torej tisti, ki so že ves čas imeli boljše možnosti kot drugi.
Zastopniki učiteljev Vzhodne Nemčije se posvetovanja v tistih prvih avgustovskih dneh niso mogli udeležiti zaradi »nujnih« priprav na začetek pouka. Poslali so zastopnika iz cerkvenih krogov. Tam se pojavlja, tako kot pri nas, strah, da bi »črni« totalitarizem zamenjal »rdečega«. Menijo, da strah ni upravičen, saj katoliška vera uči, da moramo biti spoštljivi in prizanesljivi do vseh drugače mislečih in pripravljeni čakati, da bomo lahko odgovorno ustvaijali svet z drugimi.
Torej, povsod na svetu si želijo boljšo šolo, kamor bodo učenci radi hodili, in povsod je treba vzgajati k pravičnosti. Če za to ni posebnih predmetov, mora biti tovrstna vzgoja obravnavana pri vsakem predmetu. Učitelji naj se trudijo, da bi se bolj zavedali te razsežnosti in jo včlenjevali v razumsko, moralno in duhovno vzgojo učencev.
MARIJA ŽABJEK
bolan od Ktvnateljevanja?
hv'50^0 jutro se brijem, ker sem
P natelj, vsako jutro se gledam , 0gledalu in se sprašujem, sebe ^natelja, kako to, da sem rav-a,ejj, in vsako jutro sem čedalje ^prepričan, da je prav, da sem Knafelj.
, brava podoba ravnatelja je .elen> strog, dosleden in vendar ljub ^ovek, resničen človeko-j ki ima ugled v svojem bival-ftn ° kol ju in v družbi na sploh. a^late^ ne more biti kdor koli. ti-d britjem zmeraj razmi-Ju>n o svoji šoli, o učiteljicah, strokih, o adaptacijah in sana-llQh, o aktivih in šolski malici, v hišniku in tajnici, o kurjavi. Če 1 'ie bil ravnatelj, bi o vsem tem U iriogel razmišljati in ne vem,
‘ ^jn bi sploh lahko razmišljal in bril se ne bi vsak dan. Celo 'odo bi si pustil. Takšno, zane-marjeno, bril bi se na pet dni. Uspešen ravnatelj, dober rav-teij ima urejeno družino in f,>>n !n tudi doma načrtuje in pe-agoško vodi - oboje pa je pod-lga njegovemu delu v službi. \fat0 doma vsak dan zjutraj redimo načrt dogajanja za ves j n’ °b koncu tedna pa je to °^Sebno potrebno, da se družine .Jgublja v prostem času in se ne 7« Po kavču.
slutk delavnikih že zjutraj, pred ]eli° ,n š°l0 vemo, kaj bomo pm P0P°ldne, in če se ne zmo-,0 zrneniti zjutraj, kličem ne-l0 °b pol enajstih ženo \a(° ‘n i° vprašam, kakšen je ,• rt' Zgodilo se je že, seveda to l^sto, ker si ne upa, da je L končala pogovor z bese-Jvc^jg * Zi si bolan od ravnatelje-
K
Šol Sr stanuiem daleč od svoje kv uTam težave z otroki iz mo-dr ,. .a’ me nikakor ne poz-un,-0 sP0štljivo in me ne ra-\gl? na migljaj, da po zelenici stnejo skakati, ker uničujejo in tudi jaz tega ne dovolim. \jl° Pedagoško avtoriteto uve-- ,Jani’ čeprav starejši sin odide 'n me noče počakati, da bi z otroki kon-
Y,,ifnoia razprava ^ Kakor da h „r v vem, da je vsakega otroka
v0/ Kakor da bi se me sramoti i' '
r 0ločenem trenutku sram svo-
jih
Q0hS/aršev. Spomnim se Ivana \otjp^a’ ki ie pisal, da je imel Mia-*!01? nekakšne težave s tem. pa . sin’ Iti hodi v drugi razred, tnirno počaka z mano in mi
potem tudi očita, zakaj jim pa ne povem, da sem ravnatelj. On ve, da bi to pomagalo. In naslednjič bom tej mulariji pred blokom povedal, kdo in kaj sem, ali pa bom obiskal njihovega ravnatelja, ki ga poznam, in mu povedal, da so nevzgojeni in da naj vendar na šoli kaj naredi. Da, to bom napravil.
Na moji šoli seveda vsi vedo, da sem ravnatelj. Vse poteka po urniku in po načrtu, vsak pozna svoje delo, učenci, ki niso samo otroci, temveč so predvsem učenci, razumejo svoj status in se temu primerno vedejo. Res da kdaj pa kdaj kakšen učencev iz višjih razredov misli, da lahko ali učiteljici ali pa, celo meni pokaže omalovaževanje do šolskega reda, vendar ga mora to miniti, ko se sreča iz oči v oči z mano v pisarni. Povedati moram, da se kdaj tudi katera od učiteljic spomni in na primer reče:
»Ravnatelj, s tem se pa jaz ne strinjam, tega pa ne morem narediti, ker...«
In še preden do konca pove svoj izgovor, nikakor ne razlog, poudarjam izgovor, jo ustavim Z dvigom obrvi in samo ponovim:
»Ker?«
Večinoma učiteljice in dva učitelja, ki ju imam, razumejo moje zahteve in dosledno uveljavljajo vsa načela za naravoslovne, kulturne in športne dni po mojih navodilih, ne zgodi se, da bi ne upoštevali mojih zahtev pri ocenjevanju in integriranem pouku, za fleksibilno diferenciacijo se bom še malo pozanimal. Ko mi bo malo bolj jasno, se ne bodo mogli izvijati z izgovori. Jaz pravim - kjer je volja, tam je pot.
In je opravljeno. Nemogoče je, da si vsak po svoje predstavlja šolski red, disciplino in delo.
Hudim napakam in malomarnostim se bo družba ognila ravno, če bo že v šoli red, spoštovanje odraslih in predpostavljenih. Veliko energije se bo prihranilo, veliko je bomo lahko uporabili za koristnejše zadeve, kot je uveljavljanje reda. Takega mnenja so tudi moji kolegi ravnatelji iz občinskega aktiva.
Britje je končano. Pred aktivom ravnateljev skočim še na svojo šolo, čaka me nekaj nerešenih vprašanj, da ne bo kaj na-
robe: kose kruha za malico za posamezne razrede morajo natančno prešteti, od svetovalne bom zahteval natančne podatke o vpisu na mojo šolo za naslednje leto, hišnik mora končno popraviti luč na hodniku, ki tako zoprno utripa, in navsezadnje, učenci me morajo videti, da sem prišel na šolo, da sem tam. Tudi učiteljice me morajo videti.
Na aktivu ravnateljev, moram priznati, se zelo dobro počutim, tam se razumemo. Tam vsi delajo in je red. Pa še sendvič in kavo dobiš.
GLOSA
Zato ne morem razumeti, zakaj so se zadnjič v zbornici vsi smejali šali, ki jo je povedala naša slavistka:
»Sinko, v šolo pa vendar moraš. ..«
»Ne, v šoli me nihče ne mara, učiteljice me ne marajo, učenci me ne marajo, hišnik me ne mara...«
»Moraš, v šolo moraš, saj si vendar ravnatelj.«
SAMO GRČAR, s. r., ravnatelj
Kačurjeva vrnitev
ali zgodovina se ponavlja
V civiliziranem svetu, kjer oblast vsaj na videz spoštuje veljavne zakone, ne more kateri koli občinski veljak po svoje krojiti predpisov v bogsigavedi čigavem imenu.
Toda v deželi, ki hoče vsak dan dokazovati svetu, da ni na Balkanu ter da je bolj evropska od Evrope, si lahko kaj takega privošči marsikdo, zlasti pa gospod župan. Požvižga se na ustavo in zakone pa tudi na deklaracijo o človekovih pravicah, če se mu zazdi, da sta v njegove/n občestvu ogrožena vzgoja in izobraževanje otrok.
Če pa teh pomanjkljivosti ni sposobna odpraviti šola sama, začne skupaj z drugimi dušebriž-niki kar sam izpraševati vest ravnateljev šol, ki se morajo zaradi svoje nemarnosti na županov ukaz zbrati kar v župnišču na duhovnih vajah. V zadregi se po-

NAROČILNICA
Naslov naročnika:. Ulica: _____ Kraj:_____________
— Poštna št.:.
Naročamo:
število izvodov
naslov gradiva
Datum
Podpis naročnika:
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport
ZALOŽNIŠKI CENTER 61000 Ljubljana, Poljanska 28
SEZNAM KNJIG, KI SO V ZALOGI
sipajo s pepelom in priznajo svojo krivdo. Pač niso dovolj pozornosti namenili »veronauku«, zato naj le-ta odslej v šolskem urniku dobi prednost, saj ga bodo, kot sami predlagajo, uvrstili na začetek pouka, pa bo vse v redu.
Ker pa za vse to le še ni prave zakonite, da ne rečemo, ustavne podlage, bo vrla občina predlagala republiški skupščini nekakšen zakonodajni sklep. Ta naj bi staršem zagotovil pravico do duhovnega oblikovanja njihovih otrok. Pa ne da nas vsa ta štorija, objavljena v Delu 8. novembra, vrača na začetek stoletja, k Cankarjevemu Martinu Kačurju ali pa nam obeta svetlo prihodnost Tavčarjevega leta 4000. In ti presneti liberalci bodo gotovo spet strašili s klerikalizmom.
MATIJA ČEŠNIKAR
Izobraževanje v Sloveniji za 21. stoletje	600,00 SLT
Olga Drofenik in sodelavci:
Izobraževanje odraslih - strokovne podlage	130,00 SLT
Strokovne podlage za program vzgoje in
izobraževanja mladine v Republiki Sloveniji	350,00 SLT
M. Tavčar, S. Možina: Vodenje in organiziranje dela 280,00 SLT Ana Tomič: Teorija in praksa spremljanja pouka	280,00 SLT
Katalog učbenikov za osnovne šole	60,00 SLT
Katalog učbenikov za srednje šole	145,00 SLT
Katalog obveznih učnih vsebin
za srednje šole (PRIROČNIK)	270,00	SLT
Vsaka domovina ima svoje nebo -
14. tekmovanje za Cankarjevo priznanje	205,00 SLT
Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji -Gorenjska	240,00	SLT
Slovstveni in kulturnozgodovinski vodnik po Sloveniji -Štajerska z obrobjem	440,00	SLT
Boža Krakar Vogel: Skice za književno didaktiko	150,00	SLT
Slovenski jezik v osnovni in srednji šoli	105,00 SLT
V Slabe, O. Kunst Gnamuš: Skladnja	250,00	SLT
F. Moljk: Vesela šola slovenščine	300,00	SLT
Silvo Fatur: Brvi, ne mostovi	150^00	SLT
Slovenska narečja (zvočna kaseta)	80^00	SLT
L Lipovec-Torkar et al.: ELLE	460’00	SLT
Napotki k učbeniškemu kompletu PROJECT ENGLISH 150,00 SLT Integrirani dnevi na razredni stopnji osnovne šole	410,00	SLT
Projektno delo	310,00 SLT
J. Virk-Rode, J. Belak: Razred kot socialna skupina in socialne igre	110,00 SLT
Borut Šali: Splošne vaje	250,00 SLT
Kaj delamo	450 !00 SLT
A. Kotar, M. Vukmirovič: Postali smo učenci	100,00 SLT
Marija Skledar: Vrtnarstvo	160,00 SLT
Pavel Vrtovec: Nega gozdov	2.50/X) SLT
Biologija s poznavanjem blaga -1. snopič	150,00 SLT
Martin Lorbar: Pisarniška mehanizacija in avtomatizacija 110,00 SLT Jasna Borovinšek: Simulacija poslovnega odločanja v organizirani prodajalni	270,00 SLT
Učni operativni smotri iz fizike	148^00 SLT
Fizika 7. razred - Učni cilji in normativi za opremo	85,00 SLT
Naravoslovne dejavnosti od 6. do 8. razreda OŠ	650,00 SLT
Anka Zupan: Od igre in dela do znanja	450,00 SLT
Romana Jazbec et al.: Raziskujmo življenje v tleh	550,00 SLT
Biologija z ekologijo - izbirne vsebine	300,00 SLT
Objekti in oprema, namenjeni šolski športni vzgoji	380,00 SLT
Športni oddelki v osnovni šoli	235,00 SLT
Vzgoja in izobraževanje romskih otrok
v predšolskem in osnovnošolskem obdobju	200,00	SLT
Katalog - Dobra igrača	100,00	SLT
Irena Dogša: Zgodovinske interesne dejavnosti (zgodovinski krožki)	160,00	SLT
Marta Hrovatin et al.: Zdravstvena vzgoja v OŠ	210,00 SLT
Marija Hajdinjak: Metode dela pri pouku
zdravstvene vzgoje	350,00 SLT
Problematike glasbene vzgoje in glasbenega izobraževanja v vertikali splošnega šolstva	200,00 SLT
L Vrbančič: Svet glasbe
Katalog znanja in kemije za srednje šole
Katalog znanja iz matematike za zaključni izpit
Zgodovina - katalog znanja
Glasbena vzgoja - katalog znanja za zaključni izpit
Glasba, ples - katalog znanja za zaključni izpit in maturo
Katalog znanja iz pedagogike in psihologije
v srednjem pedagoškem programu
Naravoslovje in tehnologija v družbi, vodič za učitelja Bogdan Lipičnik: Vsak človek ima probleme, le skupaj imamo rešitev Slavica Pavlič: Predšolske ustanove na Slovenskem 1834-1945 Maijan Hribar s sodelavci: Mehanika -Gradivo za učence 1. letnika Model odkrivanja nadarjenih otrok v osnovni šoli in dela z njimi
Albina Nastran: Blazinjenje pohištva, tehnologija v tapetništvu
Gojmir Mlakar: Kataster 2 Zvonimir Gorjup: Fotogrametrija Ciril Sluga: Geodezija 3
150.00	SLT
200.00	SLT
150.00	SLT
130.00	SLT
220.00	SLT
80,00 SLT
575.00	SLT
900.00	SLT
250.00	SLT
850.00	SLT
570.00	SLT
410.00	SLT
600.00	SLT
900.00	SLT
Pred izidom:
Slovenski jezik in književnost - katalog znanja za zaključni izpit v poklicnih in strokovnih srednjih šolah Slovenski jezik in književnost - katalog znanja za gimnazije Biologija - katalog znanja
Geografija - katalog znanja za zaključni izpit v srednji šoli Likovna umetnost - katalog znanja Fizika - katalog znanja
Angleški jezik kot prvi tuji jezik - katalog znanja
Nemški jezik kot prvi tuji jezik - katalog znanja
Odprta vrata (priročnik za učitelje pri reintegraciji za rakom obolelih
otrok v šolah)
K;jjigestegaSeznam. lahko naročite z naročilnico ali po telefonu (Uol) 133-266.
Naročilnico pošljite na naslov:
Zavod RS za šolstvo in šport Poljanska 28 61000 Ljubljana
Pouk o človekovih pravicah
Praktični napotki in gradivo za učitelje osnovnih in srednjih šol
Bogato gradivo za pouk o človekovih pravicah
Pouk o človekovih pravicah. Praktični napotki in gradivo za učitelje osnovnih in srednjih šol. Društvo za Združene narode za Republiko Slovenijo, Ljubljana, junij 1991
Naša družba preživlja demokratične preobrazbene procese, ki so prvine nove in drugačne političnosti. Zavzema se za politični pluralizem in parlamentarno demokracijo. Bolj pogumno kot doslej bo v njej morala tudi zaživeti demokratična politična kultura kot sestavina posameznikove osebnostne identitete, kot usmerjevalna sestavina njegovih pomembnih življenjskih odločitev in ravnanja. Takšna kultura pa seveda zahteva razmišljujočega človeka.
Intenzivne družbene spremembe se kažejo tudi v pedagoškem delu. katerega predmet obravnave so družboslovne vsebine. Prav te so v šolskem letu 1990/91 vstopile v srednjo šolo v novi obliki. Opravljena je tudi programska prenova dela družboslovja v osnovni šoli, kjer je dozdajšnji predmet družbeno-moralna vzgoja nadomeščen z novim - etika in družba.
Tako se družboslovje že v osnovni šoli in na nadaljnjih stopnjah izobraževanja srečuje z obravnavo vrednot sodobnega sveta, človekovim položajem
v svetu, njegovimi pravicami ter svoboščinami itn. Poudariti pa želimo, da mora prav pouk o človekovih pravicah postati pomemben del družboslovnega pouka in učenčeve pridobljene izobrazbe.
Zato je letos izdalo Društvo za Združene narode za Republiko-Slovenijo zelo pomemben pripomoček za pouk o človekovih pravicah, in to za različne starostne stopnje in različne družbene, kulturne in politične razmere.
Priročnik zastavlja tale vprašanja: Kako učiti o človekovih pravicah? Kako sploh začeti s takšnim učenjem? Kako takšno učenje didaktično izpeljati, da bo za učenca motivacijsko? Priročnik ni knjiga receptov, vsebuje bogate vsebinske in didaktične zglede, ki naj učitelja spodbujajo k iskanju novih poti. Priročnik pravzaprav nenehno dokazuje, da je učenje o človekovih pravicah lahko uspešno le tedaj, če je izkušenjsko.
Del priročnika obravnava nekatere temeljne človekove pravice. Analiza temeljnih vprašanj zahteva veliko učiteljevo stro-
kovno širino.
Pomena pouka za človd< pravice ne moremo dovolj! udariti, saj zadevajo učefl življenje. Učenci morajo rf: šljati, kako bi naučeno nap uporabili za pospeševanje i11 rovanje človekovih pravic v! družbi, v širši družbeni škaf sti.
Mimo praktičnih nap0' vsebuje priročnik številne ^ mente o človekovih pra'1' V njem so temeljni mednaa dokumenti o človekovih P1 cah. izbrani temeljni dokuaf Združenih narodov o človek pravicah, spisek dokumel Združenih narodov o človek pravicah. Vsi ti dokumenti k koristijo učitelju kot dragtk gradivo pri njegovem sistem' nem izobraževanju mlade t racije o človekovih pravicah
Pričujočo publikacijo vredno vzeti v roke. Prepf'‘j sem, da bodo učitelji dr^ slovja to tudi storili.
ALOJZIJA ŽIDAN
Društvo za za Republiko ^
1/1	~ V/ Združene narode
* S^nij
Razcvet obrti
Obrtna zbornica Slovenije zahteva izobraževanje, prilagojeno potrebam obrti in drobnega gospodarstva
INFORMACIJE: DRUŠTVO ZA ZDRUŽENE NARODE RS, LJUBLJANA, Cankarjeva l/II, tel. in fax.: 061210708
ČISTILNA OPREMA
BENT
61230 Domžale Dragomelj 82
tel. 061/372-285 faz. 061/376-572
eovvuNtLc HDS_
Šolam, vzgojno-varstvenim ustanovam, internatom in zavodom posebej priporočamo čistilno linijo Comatic - modele L16, L17, C40-50 in 120, za vzdrževalno čiščenje objektov, pa tudi za generalno čiščenje.
Prodajamo tudi servirne vozičke za snažilke in pribor za vsakodnevno čiščenje.
Miličniki po angleško
NA ZALOGI IMAMO:
suhe globinske sesalnike Lindhaus Val-zer za gospodinjstvo, poslovne in gostinske objekte in
BDB_

mokre globinske sesalnike Pony 300 stroje za ribanje, šamponiranje in lošče-

visokotlačne pralne stroje z mrzlo in toplo vodo
drugo opremo in pribor za čiščenje
OOh/VVOi&Lc
Imamo svoj servis za čistilno opremo.
Z našimi stroji je delo lažje, boljše in cenejše!
RAZSTAVNI PROSTOR IN SEDEŽ:
OOVVVOst^C	_
BENT d.o.o., DOMŽALE, Dragomelj 82,
ob cesti Javna skladišča-Domžale tel.: 061 372-285, 061 376-572, fax: 061 376-572
Zdajšnje razmere niso naklonjene niti nastajanju novih učnih pripomočkov, zato smo bili toliko bolj veseli, ko so nas iz Višje šole za notranje zadeve v Ljubljani povabili na predstavitev videokasete, čeprav le desetminutne, English for officers. Skrbno izdelana posnetka bosta pripomogla k bolj učinkovitemu učenju angleščine, meni profesorica Melita Djuričeva, kije spodbudila in spremljala nastajanje didaktičnega pripomočka, diplomskega dela tamkajšnjega študenta Branka Repeta. Po njegovem scenariju se je režije lotil Jan Zakonjšek, igrala pa sta diplomant in gost Roger Metcalfe. Na šoli si želijo, da bi čimprej lahko posneli še nadaljevanje filma - zamišljenih je šestdeset situacij, v kakršnih se miličnik najbolj pogosto znajde; za zdaj so posneli dve (traffic accident, giving information = prometna nesreča, dajanje informacij).
Sedemnajstodstotni delež družbenega proizvoda obrti v celotnem družbenem proizvodu Slovenije do leta 1995... So takšna pričakovanja in cilji Obrtne zbornice Slovenije uresničljivi ali bo ostalo le pri lepih željah?
Obrtniki pa tudi slovenska vlada (kot vse druge po svetu) so spoznali, da sta drobno gospodarstvo in obrt gonilni sili razvoja; v Sloveniji, majhni deželi z veliko pridnimi ljudmi, sta še zlasti pomemben delež gospodarstva.
Kljub takšnim ugotovitvam pa se večina udeležencev nedavnega posveta o izobraževanju za potrebe obrti, ki ga je v sklopu Mednarodnega obrtnega sejma v Celju pripravila Obrtna zbornica Slovenije, obetavnih napovedi ni prezgodaj veselila.
»Se sploh zavedamo, kaj pomeni povečanje z zdajšnjega sedemodstotnega deleža v družbenem proizvodu na načrtovanih sedemnajst odstotkov? Si predstavljamo, koliko ljudi moramo usposobiti v tako kratkem času? To bomo lahko uresničili do leta 2020, prej pa težko,« je razmišljal eden od udeležencev posveta.
Zdaj so na potezi obrtniki: pridobiti morajo čimveč učencev in se tesneje povezati s šolami. Nujno je poskrbeti za boljše po-
klicno usmerjanje in informiranje staršev o obrtnih poklicih, pri srednjih šolah pa oblikovati sosvete (programske skupine), v katerih bodo navzoči predstavniki obrti. Oblikovati bo treba tudi primerna merila za vpis
v obrtne šole, saj je omejitev
vpisa v preteklosti povzročala že dovolj nevšečnosti. Sicer pa so zdajšnji izobraževalni programi, ko so po desetletju usmerjenega izobraževanja poklicne šole znova ločene od drugih štiriletnih, veliko bolj prilagojeni učencem, pričakovanjem obrti in drobnega gospodarstva. Manj ur je namenjenih splošnim predmetom in več strokovnim, več je tudi praktičnega pouka (povprečno v prvih letnikih en dan v tednu, kasneje dva ali trije). Izkušeni si želijo, naj bi učenci prihajali v delavnico čim pogosteje, da spoznajo delovni utrip, se navadijo na red ipd. V obrtni zakonodaji, kolektivnih in učnih pogodbah naj bodo jasno opredeljena razmerja med učencem, obrtnikom in šolo. Za zagotovljena ustrezna učna mesta ne bodo bistvene le pogodbe o izobraževanju, temveč tudi izpolnjevanje predpisov o tem, kakšna naj bo obratovalnica, ki prejme učenca (kadrovske in materialne razmere). Obrtniki, ki bodo prevzeli delo z učenci, naj bi imeli tudi davčne olajšave.
saj ni mogoče pričakovati. $ bodo v razmerah, kakršne v gospodarstvu in obrti, zaflc njaki predajali delu, ob tem imeli še stroške, skrbi in doda1 odgovornost.
Veliko kritik je bilo namf" nih pripravništvu. To naj bi f pomoglo k boljši pripravljena za delo, vendar je za mnog6, se izšolajo za obrtne poklic6, nepotrebna ovira.
om1
Sicer pa so pri Obrtni zbo:
Slovenije svoje zahteve, ki s6

našajo na izobraževanje, glaS poudarili in jih v posebni b
šuri, naslovljeni Skupščini vladi Republike Slovenije, 61 zapisali. Kaj bi torej morali a seči v izobraževanju?
Vpeljati devetletno osno’1 šolo, kjer bi se pridobivalo pr£ vsem splošno znanje leta nad* njega šolanja pa bi bila naiJ njena strokovnemu znanju, trebnemu za posamezne pokl>( vpeljati poklicno izobražev:' za obrt (celoletno poklicno Š< poklicno šolo za potrebe obrt prilagojene vajenske šole redke in posebne pokli' ustrezno razmejiti strnj' vzgojno-izobraževalno d) v obrtnikovi obratovalnici in l sko delo; ukiniti pripravnih na poklicni stopnji in vpeljati f močniške izpite; vpeljati nadat valne programe (predvsem m( strske) in postopno višje in šoke strokovne šole.
Željam in zahtevam kar demdeset tisoč državljanov -liko jih dela na tem podre* slovenskega gospodarstva vredno prisluhniti.
L. L.
FESTIVAL IDRIART NA BLEDU
Mostovi med narodi
Gostovanje na Koroškem
t. m. so
Dijaki Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana so 13. ■. gostovali i dvema otroškima igricama na Koroškem. Najprej gostovali z Obutim mačkom v vrtcu v Železni Kapli, nato pa so isto igro ponovili v Celovcu v Našem vrtcu. Prisrčen sprejem nastopajočih
IDRIART, Institut za razvijanje medkulturnih odnosov - umetnostjo, je postal že pojem za festival na Bledu in za druženje ljudi različnih rodov m narodnosti. Ob številnih zanimivih predavanjih se srečujejo tudi z več kakovostnimi glasbenimi priredbami v skrbno izbranih okoljih.
Gibanje se je po zamisli violinista Mihe Pogačnika začelo s festivali leta 1981 v Chartresu, sicer pa je doslej na preko tridesetih festivalih sodelovalo več kot 25 000 udeležencev. Tako postavlja IDRIART »mostove med narodi od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu«: Peking-Praga-Tbilisi-Budimpešta-C-hartres-Bled, to je le nekaj vmesnih postaj... Morda bo že letos vodila pot celo na afriško celino.
Kljub posebnim, dokaj neugodnim razmeram v letošnjem poletju, se je v začetku avgusta zbralo na Bledu pisano mednarodno občinstvo, udeleženci iz srednje in severne Evrope in celo iz drugih celin, številni domači in tuji predavatelji ter koncertanti. Organizator je seveda dobil tudi nekaj odpovedi, a udeležencev je bilo kljub temu kar presenetljivo veliko. Nekatere spremembe umetniških programov so organizatorji pravočasno najavili in pripravili tudi ustrezne nadomestne nastope.
Prve tri dni so udeleženci preživeli na skupnih dopoldanskih predavanjih in
» ITnirnih tpmnh v nnnnl/JnncL'*™	___i_____•	v
(Ljudski plesi) in Marka Pogačnika (Sveta pokrajina - notranje doživljal Tu so se zvrstila še predavanja o antropozofiji, o tvaldorfski pedagog o biodinamičnem kmetijstvu, anlropozofski medicini. Posebno pozorno^ pritegnil s temo o medijih in rockovski glasbi predavatelj dr. Buddemeiet-Med koncertnimi dogodki naj omenim nastop Trobilnega kvarteta Gall‘lS dvorišču blejskega gradu, koncert sopranistke Olge Gracelj in pianistke B’1 Zakotnik v Festivalni dvorani, koncert urugvajskega kitarista Baltazarja B1 teza v cerkvi na blejskem otoku, godalni kvartet Enzo Fabiani je igral v iuf ski cerkvi na Bledu, violinist Miha Pogačnik pa je ob spremljavi ^ pianistke Ulrike Wirth koncertiral spet v Festivalni dvorani. Posebno Pogd kova igra nas zmeraj znova navduši in prevzame, intenzivna je in doživljtf, poglobljena. Škoda, da letos ni imel ob sebi pianistke, ki bi mu bila umetti' dorasla.
Spoznati posebnosti slovenske pokrajine in del njene kulturne dediščine,5 to je bil načrt letošnjega blejskega IDRIART festivala. Odkriti lepoto bol* skega kota in mehkobo gričev v kranjsko-škofjeloškem predelu, taka je ’ zamisel organizatorjev. Potujoča karavana poslušalcev se je tako v dveh dneh srečala s številnimi naravnimi lepotami in glasbeno umetno^ doživela kar na petih različnih krajih.
Prva postaja je bila mala cerkev sredi polja. Bitnje pri Bohinjski Bis<B V svoji dolgoletni zgodovini je ta romarska cerkvica gotovo prvič doživela 'j imeniten koncert, ki sta ga s solo točkami pripravila violinist Miha Pogačn^ violončelist Miloš Mlejšnik. Z Bachom. Škerlom in japonskim sodobfi skladateljem sta pričarala enkratno umetniško doživetje. V Srednji vtisi
Že tradicionalne tovrstne vezi s prireditvami imajo lep odmev tako med otroki iz vrtcev kot med osnovnošolci. V prihodnje bi kazalo nameniti vsaj nekaj časa za pogovore z vzgojiteljicami in učiteljicami, saj menjavanje izkušenj koristi obojim.
IGOR GEDRIH
za tri. »Ekologija poslušanja - meditativni pristop k naravi in umetnosti« - pod tem naslovom je violinist in pobudnik festivala Miha Pogačnik vsako jutro začel s svojo razlago in jo prepletel z živo instrumentalno igro Brahmsovih in Beethovnovih sonat za violino m klavir. Sledila je razmišljajoča m tu m tam docela filozofsko zasnovana tema Evolucija glasbe in zavesti.
J
nastopili Slovenski madrigalisti s korali in zgodovinskim prikazom razl^ večglasnih oblik, spored pa so končali z Gallusovimi moteti in madrigali Zadnji dan so se zvrstili še koncerti v cerkvah na Šentjoštu pri KranjU' Križni gori in v Crngrobu, dobre glasbe je bilo torej res veliko.
Desetletno delovanje festivala IDRIART je bilo tokrat zaokroženo na Bkr Morda bo prihodnje leto festival ubral nenavadno pot do daljne Azije, ko ^ večina predavanj in tudi koncertov potekala kar na vlaku, s katerim bi pol0f> proti Mongoliji!?
predavatelja sta bila dr. Szekely-Kiihle\vind in Jiirgen Schriefer. Predavanja in tečaje v popoldanskem času so pripravili domači in ruji predavatelji, med
domačimi naj omenim prof. Janeza Boleta (Zborovsko petje), Meto Benčina MILENA NOGRAŠEK