Štev. 2. Y Mariboru 10. januarja 1878. Tečaj XII. Izhaja vsak četrtek rt velia s poštnino vrod in v Mariboru s pošilja-njeai na dom a celo leto 3qld, —kr. „ pol leta I „ 60 .. „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina ¿e pošilj: opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deložniki tisk. društva dobivajo ¡ist brez posebne naročnine List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Trije cesarji. Krščanskim narodom evropskim zapovedujejo sedaj 3 cesarji. Vsak pa je posebnega verospo-znavanja. Naš svitli cesar Franc Jožef I. so katoličan, nemški cesar Vilhelm I. luteran, ruski car Aleksander II. pa ud pravoslavne ali razkolniške cerkve, ki je skoro v vsem katoliškej podobna, samo da ni zedinjena z najvišjim pastirjem, naslednikom sv. Petra, rimskim papežem. Ti trije najmogočniši vladarji, ne samo v Evropi, ampak na celem svetu, so predlanjskim sklenoli med seboj neko zvezo, čije namen sprva ljudje niso prav za-zvedeli; ali sedaj ga nam kažejo dogodki na turškem bojišču dovolj jasno. Mogočni vladarji so se porazumili zastran Turčije, Rus je začel boj, Turk je pa ostal osamljen, brez pričakovane pomoči od Angležev in brez uresničenja svojih želj, vsled katerih je mislil, da se bodo evropske vlade zopet ž njim proti Rusiji zvezale in ga pogina rešile tako, kakor 1. 1854. Angleži so sicer sedaj ravno tako, kakor takrat, pripravljeni veliko milijonov denarja darovati in mnogo tisoč ljudi žrtvovati Turčiji v pomoč, vendar sami se ne upajo iti v boj; radi bi imeli nekaj zaveznikov, najrajše Avstrijo, Nemčijo ali Francosko. Da se to ni zgodilo, zabranila je zveza treh cesarjev, ki so sklenoli turškim kristijanom vsekako pomagati. Francozi se vedno trepečejo pred Bismarkom in se torej nikder nečejo v tuje reči vtikati, kakor so poprej imeli navado. Italijanski kralj je prijatelj Bis-markov. Trije cesarji so zedinjeni gledč Turčije in tako Anglež jezen sem in tje tava nevedoč, kaj bj počel. Do sedaj je zapstonj Avstriji kazal bli-ščeče kupe svojih cekinov in jo vabil v boj zoper Rusa; tudi njegovo žuganje z brodovjem in z indijsko vojsko, katero je ta babač že par krati na papirju poslal v Bolgarijo in Armenijo, ni zdalo nič ter nikogar prestrašilo, najmanje Rusov. Lagodni Angleži, čeravno zviti lisjaki, so v sitni zadregi. Predlanjskim so povabilo 3 cesarjev k vzajemnemu postopanju zoper Turčijo ošabno zavrgli, lani Turka z skrivno podporo niso obranili, letos pa bodo težko kaj dobili in vlovili, kakor že dolgo želijo. Dolgo se jim namreč sline ccdijo po Egiptu, po sueškem kanalu, po Carigradu in tamošnji morski ožini, da bi ruskim ladijam in kupčiji pot med svet zaprli. Egipta v angleških rokah ne trpijo ne Grki, ne Italijani, ne Francozi in tudi Avstriji bi to bilo na škodo, ker bi sicer angleške ladije našim še bolj zaslužek in napredovanje krčile. Ce se torej Angleži vendarle polastijo gori omenjenih dežel in mest in začnejo očiten boj zoper Ruse, potem se je bati velikanske, svetovne vojske. In v tem slučaju je za Avstrijo zopet najboljše, če se trdno drži tricesarske zveze. To priznavajo sedaj celó magjarski listi, veleči, da bi se Avstrija strahovito bila zmotila, ako bi bila lani zapustila zvezo 3 cesarjev in se zvezala z Angleži, na katere se nikoli prav zanesti ni. No, tukaj zopet vidimo, kako prav avstrijsko politiko smo Slovani in sploh konservativci lani zagovarjali in pisali zoper nemške in magjarske turkoljube, ki so nas zavolj Turka v boj proti Rusiji ščuvali. Hvala Bogu, da se to ni zgodilo, sicer bi sedaj strašen boj razsajal zoper nas od 3 strani: od Rusije, Nemčije in Italije. Nam minister Andrassy ni priljubljena oseba, ali v tem mu radi priznavamo njegovo lanjsko politiko, daje, vkljub magjarskemu in nemškemu trušu za Turka, zvest ostal tricesar-skej zvezi! Avstriji je ohranil mir in njo okovaril gotovo velike nevarnosti. Dobro si je torej zaslužil največjo odlikovanje, katero naš cesar zvestim služebnikom delivajo. Podarili so mu na novega leta den red zlatega runa, — goldenes Vliess — ki se oddaje le najvišjim vladarjem in avstrijskim nadvojvodom, sicer pa le redkim osebam! Gospodarske stvari. 0 gospodarskih računih. II. Skoro vsaka razumnejša in varčna gospodinja v gosposkih hišah piše tak zapisnik o svojih stroških. Od moža dobi ob mesecu za „kuhinjo" in druge male potrebščine gotov znesek, a ona vse zapisuje dan za dnevom, za kaj je po možu težko zaslužen in od njega dobljen denar porabila. V tako gospodinjo ima on svoje zaupanje in vesel jej prepusti, ako si je česa prigospodinjila. Naše kmetske gospodinje sicer ne dobivajo ob mesecih ta-kovih zneskov od svojih mož, toda navada je pri kmetih ta, da nekatere pridelke one prodajajo, n. pr. maslo, mleko, jajca, kuretino, zelenjavo, in da za skupljeni denar zopet česa za se in otroke kupujejo. Tudi njim bi torej svetoval, da bi imele vsaj malo knjižico, kamor bi dohodke in svoje stroške zapisovale. Nad takim zapisnikom, zlasti ako je natančen v oddelkih „dohodki in stroški", imela bi gospodinja in gospodar veliko veselje, a še večjo korist. Ali bi kmetovalec še druge račune pri svojem poslovanju izpeljevati moral? O gotovo! On bi moral vse na tanko zapisovati in preračuniti, kedar denar posojuje ali na posodo jemlje, da ne postanejo prepiri z dolžniki ali upniki zaradi obresti, kar se v veliko kvar dotičnikom večkrat piipeti. Napredni kmetovalec bi tudi moral vsikdar na tanko znati, kolike velikosti je ves njegov grunt in koliko kvadratne površine imajo posamezna njegova zemljišča. V ta namen bi se moral spoznati na planu svojega grunta in imeti izpisek iz katastra, kakor to tudi večkrat pri razumnejših kmetih nahajamo. K temu spada tudi znanje, kako se zemljišča merijo, kar pri manjših kosovih na ravnem ni težko, vsaj onemu ne, ki se je nekoliko z vspehom učil v novejši dobro urejeni šoli. Sedaj, ko je povsodi občno veljavna mera le nova meterska mera, mora znati kmetovalec iz stare na novo mero vse preračuniti, pri čemur mu na pomoč pridejo obilne knjižice v tej stroki, ki se dobč zeld po nizki ceni.*) Torej naj tudi velikost svojih zemljišč v novi meri izraziti zna. Ali ima kmet. od tega kaj haska, ako svoja zemljišča premeriti zna? Kako pa! Kedar kos zemljišča proda, lebko ga prej sam premeri, in ni mu treba dragih „geometrov" plačati, pa vendar zna po velikosti primerno ceno narediti. Enako ima od tega znanja korist, ako zemljišče kupi. Velike vrednosti je zuanje o meritvi polja pri zloževanji zemljišč, katero je vsega priporočevanja vredno, dasiravno je težko izpeljivo. Kaj bi še moral kmet preračuniti znati? ZelO koristno je za vsakega, kateri les kupuje ali prodaja, da zna preračuniti kubični obsežek brunom (tramam), hlodom (okroglim), deskam (blanjam), kar ni čisto nobena umetnost in se vsakemu učencu višjih razredov (oddelkov) lebko dopov6. Kako zel6 lehko opehari trgovec z lesom kmeta, ako kubičnega obsežka hlodom, katere proda, preračuniti ne zna! Ravno tako je vsa- *) Taka obširna knjižica je n. pr. „Nauk o deset-nih razlomcih, 90 natančnih priinerjalnic dosedaj v A -atriji v rabi bivših mer in vag in metrične mere in vage. Sestavil J. Žnidaršič. 1875. — Dobiva se v J M Pajkov i tiskarni v Mariboru po 35 kr. Op. Ured. kemu mizarju, tesarju in drugim rokodelcem potrebno, da se v teh računih razumó, da znajo koliko lesa (desk, tramov, hlodov) so za to ali to ; porabili. Vsak kmetovalec, kateri stavi nova poslopja, mora razne reči najprej preračuniti, n. pr. kedar stavi hleve (štale), mora premisliti, za koliko živine, konj, volov, krav naj bo prostora; kajti tudi živina ne sme biti na prenatesnem. Pravijo, da bi za vsakega konja moralo 130 □' (kvadratnih čevljev) prostora biti, a za vola85d'. Kedar bi delal kmetovalec „jamo za gnoj", katere se že celó pogreša, zlasti pravilne, moral bi tudi preračuniti, koliko gnoja dobiva od svoje živine v enem tednu ali mesecu, in koliko torej v celem letu. Potrebno je, da kmet naprej preračuni, koliko bodo zidovja novih poslopij, če jih ima staviti, obsegala kubičnih metrov, da ve potem, kedar zna, koliko opeke gre na en kubični meter, za vse zidovje potrebno število opeke naročiti. Pa še več drugih reči bi moral previdni kmetovalec preračunjevati, n. pr. koliko ima s kravami stroškov, pa koliko mu dajo koristi v mleku, ali maslu ali siru, koliko v gnoju itd. Kedar živino prodaja, naj zopet pazi, da je ne oddá pod ceno. Dobro je, da se živiuče prej zvaga, ali pa pri priliki njena teža določi. Več načinov je, kako se teža pri piiliki zračuni. Eddn način je ta, da se zmeri koliko palcev (colov) obsega živina ob prs>h za prednjimi nogami in koliko od najvišje točke na hrbtu do korenine repa. Obseg od spredaj se množi med seboj in potem z dolgostjo po hrbtu. Ta množek se potem razdeli s 375. Dobljen kvo-cijeut pové težkost živali v funtih. Predaleč bi začel, ako bi hotel vse različne rač >ne tu navajati, kakoršne bi moral razumni kmetovalec delati. Navedel sem jih od najimenitnejših samo nekaj tako rekoč v ta namen, da bi se važnost računov enkrat spoznala ter se po tem ravnalo. Pomisliti je treba kmetovalcem, da oni niso v najboljšem polažaju. Dognana je po i z k u š n j a h in računih resnica, da kmet samo tedaj izhajati more brez delanja dolgov, ako pridno dela in varčno živi. Pod besedo pridno naj se razumi: z lastnimi rokami in z rokami svojih otrok. Kdor bode obilo poslov (družine) najemal, sam pa počival, temu se račun gledé stroškov in dohodkov ne bo ujemal. Varčno živeti pa se reče z drugimi besedami, na to vsikdar gledati, da stroški dohodkov ne presegajo. Razumni kmetovalci so preračunili, da vse dohodke grunta pozró navadno stroški, ako se k stroškom računi: obresti od denarja, s katerim je n. pr. grunt se nakupil, obresti od kapitala, ki se potrebuje za nakup živine, orodja, semena; ako se računijo plačila družini, davek, zavarovalnina, živež in drugi stroški. Po tem takem je razvidno in tudi po skušnjah dokazano, da kdor ima ves gruut tako zadolžen, kolikor je grunt vreden, ne more izhajati, ako se dalje ž njim trudi, ne dela za lastno korist. In kdor grunt obdeluje s p tuj i mi močmi, katere mora plačevati, ta dobiva le obresti (po 40/o~6®/o) od onega kapitala, ki je enak vrednosti grunta. Le kdor se na podedovanem, nezadolženem z božjo pomočjo in božjim blagoslovom in lastnimi rokami in lastnimi otroci trudi, le temu se premoženje množi. — Na vse te sklepe se je došlo s preračunjevanjem, katero naj bo še enkrat priporočeno zlasti tistim, ki so si v šoli prisvojili za to potrebno podlogo. Drugi stariši pa naj gledajo, da si pa njihovi otroci dobro v računstvu izurijo. Gospodje učitelji naj pa v šoli ozir jemljejo posebno na gospodar-stvene račune, zlasti pri učencih višjih oddelkov in razredov. To storite iz domoljubja, a tudi zaradi dotičnih postav in ukazov, ki na večjih mestih to željo izrazujejo. I. Lapajne. Koristnost škvorcev. M. Kder škvorci po njivah in travnikih stika-vajo, tam je za kobilice, polži, gosenice in drugi škodljivi mrčes dobro postreženo. Dostikrat škvorci naj rajši lovijo slinave polže po deteljah in žitnih njivah. Dostikrat zahajajo škvorci tudi v kraje, v kterih ne gnjezdijo, posebno radi se zaletavajo v take kraje, v kterih so stoječe vode. V gostem tratju takih vod jih je zvečer včasih vse živo in glasno žlobodranje in čivkanje se razlega daleč okrog noter do temne noči, dokler da drobni žlo-bodravci trudni ne zaspó ! Radi se pridružujejo večim pticam zlasti vranam. Konec septembra se stari škvorci še enkrat k svojim trnjezdom povrnejo in konec oktobra navadno zapusté svoje rojstne kraje. Kakor je naravoznanec Levz prerajtal, potrebuje jedna rodovina škvorcev na dan poprek okoli 364 mastnih polžev, tako, da že malo število teh požrešnih ptičev zadostuje, da kako polje do čistega tega nadležnega mrčesja oberó. Toraj ni prav, da sem ter tje škvorce preganjajo marveč bi bilo bolj prav jim pogosto valivnib skrinjic ali škatelj nastavljati, da bi se te koristne ptičke še bolj vdo-mačile. Pa niso samo koristne, tudi kratkočasne so prek vse mere. Kako je vse živo pod drevesom, na kterem ste se dve ali tri rodovine teh živih in prijaznih spakodrevcev naselile!? Menjava krme. M. Kedar se živini krma menja, posebno mlečni živini, se dostikrat narejajo pogreški, o kterih v sledečih vrsticah natančneje govoriti hočemo. Vsaka spremena v krmi se sme le z največo sprevid-nostjo in skrbnostjo in le prav polagoma goditi, ker je vsaka spremena v krmi živini zelo na kvar in škodljiva. Celó prestop od slabejše krme k boljši in močnejši, bolj redivni, zmanjša živini vsaj na nekaj časa telesno težo in pa naredi, da začne manj mleka imeti. Sledeči primerleji to resnico jasno kažejo. Dva 2 V, letna vola sta dobivala poleg 3/i kila zmlete repične prge */» kila sena in 21/2 kila slame, 21 kilov bele pese, ki se je pozneje z 10 3/4 kilo krompirja nadomestila, druga krma pa je jednaka ostala. Vola sta z dnevom spremenjene krme vedno bolj na teži pozgubljala in sta še le prav polagoma začela zopet gori jemati in sicer tako, da je jeden vol po sedem, drugi še le po 12. dneh svojo prejšnjo težo zopet dosegel, ktero je na dan spremenjene krme še imel. M. Dobro sredstvo proti ozeblini. Kdor si noge ali roke ozebe, naj si ozebljeni ud v repni vodi tako vroče, kakor jo le more prenašati moči, umivlje t. j. v vodi, v kteri se je bela repa bodi si za živino ali za ljudi kuhala. Ko si je ud že dobro namakal, se do suhega obriše in z strdjo obeže t. j. strd se namaže na platneno cunjico in ta na ozebljeni ud položi. To je pomoček, ki si ga vsakdo tudi najrevnejši more priskrbeti. Tržna novost. Več časa že leze cena zrnju nazaj in nekateri sklepajo iz tega, kar se po drugod godi, da bo še bolj pala. V južni Nemčiji peša kupčija z zrnjem, letina je bila boljša, kakor so sprva mislili; tudi dohaja iz Ruskega vedno več zrnja; iz Besarabije, Podoljskega, Kersona vvažajo težko rudečo pšenico, iz Kijeva in Volhi-nije pa ležišo belo; sicer se vvaža nekaj zrnja tudi iz Ogrskega, a blizu ne toliko, kakor iz Ruskega. Razun tega so po Rajnu na vzgor do Manheima pripeljale prve 3 amerikanske ladije prav lepe pšenice, na poti je še veliko ladijij, ker je lani v Ameriki pšenica obrodila, da nihče ne pomni kaj enakega. Največ pšenice iz Amerike se bo pa pripeljalo k nam v Evropo meseca aprila in maja. To pa utegne ceno pšenici še bolj znižati, kar našim kmetom, ki so z velikimi dačami obloženi, gotovo ne bo ljubo. Sadjerejstva, ki je tolike koristi na mnogo strani, so se kmetje slov. graškega okraja začeli marljivo poprijemati. Tamošnji posestnik g. Paul Prednik v Lehnu je samo letošnjo jesen predal črez 300 drevesc in jih ima za spomlad še toliko pripravljenih zraven 4000 požlahtnjenih divjakov in 10.000 po 1—4 leta starih drevesc! To je veselo in hvale vredno! G. Prednik priporoča tudi plitvo saditev! Konjerejska komisija bo žrebce ogledovala in delila dovoljenja ali licencije za njih spuščanje 1. 1878. in sicer 14. januarja v Mariboru, 15. jan. v Celju, 16. jan. v Mozirju, 17. jan. v Sevnici, 18. jan. v Ormužu in 19. jan. v Cmureku. Sejmovi na Štajerskem. 17. jan. Kapela pri Brežicah; sv. Peter pri Radgoni: Petrovče pri Celju. Dopisi. Iz Ljutomerske okolice. Lani 27. dec. je imel naš narodni okrajni zastop svoj edini letošnji občni zbor, kateri se je posebno v enem sklepn odlikoval. Kakor je naša konjereja izvrstna, tako pa je tudi nasproti temu naša govedoreja zanemarjena. Naš kmet je namreč svoj ponos iskal le v lepih konjih, za krave, ki mu sicer dajo vsakdanji kruh — malo se je brigal. In še dandanes nahajaš pri nas ne malo takih gospodarjev, kateri svojim kr ;am nič druga nego samo razrezano slamo skozi vso zimo pokladajo. Da bi torej začel naš mali i veliki kmet bolje gleštati svoje krave, storil je c rajni zastop prvi korak k spodbudi, kajti od g ških gospodov smo zastonj pričakovali, da bi se jili tudi na naše krave ozrli. Naš okrajni zastop je odločil namreč 200 gld. v ta namen, da se napravi letos (1878) prvikrat pre-miranje goveje živine v Ljutomeru za naš okraj. To je g. načelnik takoj sporočil naši kmetijski zadružnici, ki je imela 30. minulega meseca občni zbor, h kateremu je bilo došlo precej razumnih kmetov. Zbor se je v posebno lepem redu vršil, G. Rryl je v obširnem govoru razlagal, kako naj bi se poljske miši pokončavale. G. Kukovec je govoril sklepu leta primereni govor, v katerem je priporočal gospodarjem, naj naredé koncem leta račun o svojem gospodarstvu v minolem letu in v pričetku leta pa naj si sestavijo prevdarek za novo nastoplo leto. G. Šenkelj je tudi v domačem govoru pravil prav praktične nasvete o govedoreji z ozirom na svoje lastne skušnje. Naposled se je volil odbor peterih gospodov, kateri bodo delali priprave za premiranje goveje živine v tem letu. Tudi se je želja izrekla, naj bi g. predsednik večkrat skupščine kmetovalcev sklicoval. Kot veselo novico moram poročati, da je ljutomerska Čitalnica dobila zopet prostore za svoje časnike in zabave, namreč v novi gostilnici g. Seršena pri cerkvi (prej HCnigman-Zemljič), kjer bodo naši Slovenci dobivali časnike, kedar dojdejo v Ljutomer. Pri nas se časniki, posebno „Gospodar", jako radi či-tajo. Premožnejši kmeti so sami na nje naročeni, nekateri drugi jib pa dobivajo pri čitalnici in domoljubih. Iz Šoštanja. (Razposajenei.) Med Šoštanjem in Velenjem leži imenitna vas po imenu Drožmirje. Zavoljo zidanih pohištev, premožnih, pa poštenih kmetov, in marljivih poljedelcev, je čislana in spoštovana od vseh okoličanov. Pa kakor ima lepa vas lepe lastnosti, ima tudi svoje napake. Drožmirski fantje so v celi okolici najbolj divjega in surovega zadržanja. Njih veselje je vsakemu Človeku zabavljati, ga z grdim priimkom obkladati, se celó brez uzroka pretepati* Ošabni in prevzetni, kakoršni so, ne marajo ne za lepo, ne za ostro besedo. Škoda za tako vrlo vas, da se tolika nesnaga v njej nahaja, ktera se slo-bodno sme imenovati zbirališe surovosti. Posebno nek gubast in ves pokvečen fantin z imenom Št. S. po podobi soditi, je skoro ciganske krvi, v zadržanju še pa surovejši od njih, ta je nekakov načelnik, podpihovale« rogoviležem, kteri si še v čast štejejo, kedar ktero bolj imenitnih surovosti storijo. Pametnemu človeku skoraj ni varno tukaj hoditi; tako nekdaj ni bilo. Bog daj zopet boljše 1 Iz Ptuja. (Volitve.) O tem, kar namerava tukajšnji „fortšritsverein", storiti gledfe bodočih volitev za deželni zbor, poročam sledeče! O volitvah govoril je občinski predstojnik g. dr. Breznik rekoč, da je po njegovem mišljenju zadatek in dolžnost društva postaviti kandidata za tukajšnjo mes tno s kupi no, v katero spadajo mesta Ptuj in Ormuž in trgi: Rogatec, Sv. Lenart, Ljutomer in Središče, in z vsemi silami delati, da se taisti izbere. „Kar pa se tiče volitve za ptujsko-rogaški okraj, nadaljeval je govornik, bo tam, kakor je znano, kandidiral in brez vse dvojbe tudi izvoljen zopet g. Herman, ki je tudi nam poznat, kot izvrstna delavna moč, in jaz sem tega mnenja, da ne spada v delokrog našega društva, takrat temu nasproti delati, že zato ne, ker naše društvo zdaj na deželi še nima udov." —V tem smislu postavil se je predlog, ki je bil soglasno sprejet. Morebiti bo sčasoma itak mogoče priti do nam vsem potrebnega sporazumljenja. Bog daj! Iz slovenske Bistrice. (Nek goljuf) je obiskal te dni kmeta v slov. bistriškem okraju, ter ga peljal v gozd rekoč, da gresta zaklada izkapat, kterega je bil nekdo, ki je zdaj v Celji zaprt, pred enim letom pokopal. Prideta do bukve, v njeno skornjo je lanjsko leto izrezano, križ in klešče. Tukaj morajo denarji pokopani biti, reče goljuf; kmet začue kopati in izkopa glažek, v kterem je bilo 30 svitlih cekinov. Goljuf jih zastavi kmetu za papirnati denar, rekoč, da gre v Celje iskapat zaklada, ki je ondi pokopan, da pa pride čez 8 dni, ter prinese denar in vzame zastavljene cekine. Osem dni mine, goljufa ni, kmetu se začne čudno dozdevati, pokaže cekine, bili so krivi. Na eni strani ja beseda: Jeton, t. j. Spielmarke, na drugi je podoba Napoleona III., na nekterih podoba kraljice Viktorije, letne številke ta lažnjivi denar nima in na tem se da najleži spoznati. Kmetje pazite dobro, da vas taki kojoni ne bodo slepili! Iz okolice niže Ptuja. (Graška vzajemna zavarovalnica) je v „Slov. Gosp." razglasila, da se društvenina ali premija za 1. 1878. z 1. januarjem plačevati počne; a to ni dostavila, kteri je zadnji dan plačevanja. Posestniki tamkaj zavarovani so se v tej zadevi takole pomenkovali: Prišel sem meseca februarja v Ptuj premije plačevat, pa mi zastopnik denarje prejemši ni besedice črhnil. Drugo leto plačal sem v januarju, pa me je hudo ošteval, da bi moral 1. januarja plačati, ako poznej ali pa med tem pogorim, ne dobim še solda ne. Tretje leto pa grem že v decembru naprej plačevat, in zopet se dere, da še ni novo leto nastalo. Kdaj tedaj naj plačamo, da ne bo-demo o priliki nesreče na zgubi ? Iz Šaleške doline. V nekem farovžu pri nas so dekle pretekli teden predivo mikale in ga po neprevidnosti vžgale. Edua seje tako hudo opekla, da je na strašnih bolečinah opeklin že umrla; druga se je sicer tudi spekla, vendar ne tako hudo in nevarno, ker se je še mogla sama k svojcem v Prevale podati. Hlapec, ki je bil priskočil jih gasit, je tudi ves ožgan. Cent prediva je zgorelo, druge škode ni, bil bi pa lehko tudi farovž zgorel ter potem celi trg Velenje v nevarnosti, ker so kozolci z slamo kriti in blizu hiš. Gled6 bližajočih se volitev so hude skrivne in očitne agitacije tukaj. Nekateri so za dr. Šuca, drugi za Schmidta, še drugi, in sicer prav veliko, pa za že "bivšega poslanca g. Raka v Velenju. Zmaga enega in drugega bo silno težka, ker Šoštanj ima 24, Slovenje-gradec 25 in Mahrenberg 26 glasov pri volitvi za oddati, toraj lehko skoraj vsak kandidat na enako veliko glasov računi; tudi imajo vsi 3 kandidatje radi njih socijalnega položaja veliko vpliva na volilce. — Za božične praznike so bili napravili v Velenju šolarjem božično drevo (Christbaum), pri katerej priložnosti so prav veliko revnih z obleko obdarili, druge pa z „bomboni" razveselili. Tukajšnji turkoljubi že trepetajo pred Rusi in jočejo: kako sila trd, težak in njih jeziku neprimeren je ruski jezik. To so merkelce! Iz Celja. (Iz celjske ječe) so pretečeni teden 3 jetniki zbežali; eden je bil obsojen na 7, drugi na 21/« leta; tretji bi bil imel priti še le pred porotnike. -Z vetrihom so si odprli po noči svoje sobe, otvorili še več drugih zapornic ter vabili tovarše, naj jo ž njimi pobrišejo; toda nikogar niso privabili; vsi so ostali rajše v zavodu, kjer so s vsemi rečmi dobro preskrbljeni in se marsikomu še nikdar tako dobro godilo ni, kakor zdaj. Žandarji jih do zdaj še niso zasledili. Iz Radislavec pri Malejnedelji. Nastopili smo leto, kterega v megleni plajšč zavita bodočnost utegne imeti za Slovanstvo in posebej za nas štaj. Slovence še posebnih nasledkov. Zakaj vse kaže, da bodemo brž v začetku tega leta imeli volitve v štaj. deželni zbor. Nemškutarji in njih kandidati že sedaj skrivoma in očitno delujejo zato; 23. dec. imel je biti pri sv. Križu zopet njih volilen shod, — kteri pa je, kakor sem slišal, ostal popolnem na cedilu. Dasiravno je gg. Hempelov, Špirkov itd. namen tukaj spodletel, se je vendar čuditi, kako so ti ljudje od najmanjšega do največjega nem-škutarja povsod, že celo v Ormuškem okraju, vse poiskali. Nek župan, V. R. iz občine P. fare sv. Tomaža, je že 21. dec. naše Nedeljščane prosil, naj gredo ž njim na imeuovaui shod pri sv. Križu. Rekel je, da on dobi za to 50 fl. ter je obljubil, našim, kdor gre ž njim, vsakemu 3 fl. plačati. Res lepa novoletnica! Koliko je vse obetal mož, da nam priporoči te gornje-radgonjske odrešnike, je res čudno; veruje mu pa le popolen nevednež. Pravi: vsi troški se bodo znižali in vse postave tako predrugačile, da bodo kmetje naenkrat v vrsti plemenitašev, ako si izberemo te ljudi, ki imajo v nemškem Gradcu tako velik vpliv? No, res lepe toda prav prazne so te obljube. Nam se sicer ni treba bati, da z narodnim kandidatom ne zmagamo; vendar kandidata nam je treba hitrej ko mogoče postaviti. Vsaj jih imamo na izbiro n. pr. g. Kukoveca ali dr. Geršaka v Ormužu ali svojega rojaka g. Žiteka, profesorja v Ptuju ! Politični ogled. Avstrijske dežele. Razpis novih volitev za deželne zbore je blizu, naši nemčurski nasprotniki v ustavover6kem taboru se pripravljajo povsod, pripravljajmo se tudi Slovenci! — Sedanji ustavo-vemi minister Depretis je novo leto pričel z najemanjem novih državnih dolgov, za katere bodemo davkeplačilci obresti plačevali, nekaj v zlatu, nekaj v bankovcih; začel je namreč izdajati za 13 milijonov zlate rente ali državnih dolžnih pisem z obresti v zlatu in 15 milijonov papirne rente z obresti v papirju, t. j. 28 milijonov, katerih potrebuje za prve 3 mesece; do sedaj je ta minister izdal za 120 milijonov zlate rente. Par let še bo menda šlo z narejanjem novih dolgov, toda kaj bo potem ? — Finančnega ministra tovariš, g. Stremajer, je pa v leta dnevih iz Kranjskega prestavil 4 slovenske profesorje v druge dežele, ta teden g. Wiesthaler-ja; ti Slovenci bi bili gotovo vsi radi slovenski kruh jeli na slovenskih tleh, toda iz DienstesrUcksichten" t. j. službenskih ozi-rov morali so iti iz svoje slovenske domovine. G. Wiesthaler je, kakor profesor Glaser, tiha duša in bil zadnjič odbornik ljubljanske čitalnice. — Sila kola lomi in potrebi po slovenščine zmožnih učiteljicah bo, kakor „Graz. Zeit.u" pravi, vstreženo, ker je v graškem pripravnišču za učiteljice slovenščina postala zapovedan predmet. — Velika sila tare sedaj razne rokodelce, ker je v dobi liberalne obrtnijske svobode preveč mojstrov in pomočnikov (gselov) zraven številnih fabrik itd., tako da zmanjkuje vsem dela in zaslužka. Samo na Dunaju štejejo sedaj brez dela 2000 mizarjev, 1200 ključarjev, 2000 krojačev, 2U0—300 barvarjev, 800 do 900 pekov; tudi krčmarjeni se huda godi! Prej ni bilo tako; rokodelstvo je imelo „zlato dno" — goldenen Boden — sedaj ni nobenega dna, ampak rastoča siromaščina. To pa ni samo pri nas tako, ampak po vsej Evropi, kder vladarijo liberalci. — Naš in ogerski državni zbor sta zopet začela zborovati in na novi nagodbi delovati. — Na Tirolskem je bilo v Gries-u tamošnjo kat. pol. društvo od vladinega komisarja razdruženo, ker je pri zboru 6. t. m. grof Scbaffgotech govoril o „freimaurerskih" šolah. — Hrvatje ne pošljejo ničesar v Pariz na svetovno razstavo, ker je ogersko ministerstvo tirjalo, naj se vsem hrvatskim pridelkom nastavijo magjarska imena. Hrvati imajo to za oholo razžaljenje svoje slovanske narodnosti. Vna^e dnave. Ruska vlada izdaja od srede novembra 1. 1876. do sedaj vsaki den več kakor 2 milijona rubljev, t. j. 3 milijone goldinarjev, ljudi pa je palo ali zbolelo blizu 90.000. Pri takih žrtvah se more misliti, da bodo tudi Turki morali veliko žrtvovati, če bodo hotli dobiti mir. Da bi ti že radi sklenoli mir, to se jim že močuo vidi, toda angleško cincanje jim ne da priti do odločbe; zadnji čas je celó slišati bilo, da skušajo Angleži z Rusi pogoditi se, kako bi se Turčija razkosala; sploh kramarski Angleži še sami prav ne vedó, česa bi se naj poprijeli. — V novem nemškem cesarstvu še vedno preganjajo katoličane, ob enem pa že celó Bismarka strašijo popolnem neverni demokrati ali nemaniči, katerih število močno narašča ter žugajo, kedar dobijo večino poslancev, ves sedanji, zlasti liberalni red, v državi podreti in raznesti; siromašni demokrati so sinovi bogatih liberalcev, najhujši sovražniki svojih očetov, nova vrsta republikancev in početnikov revolucije; liberalci so Boga vsaj na pol odpravili, demokrati ga hočejo popolnem zatreti in ustvariti nov red celó brez Boga in vere. Število takih ljudi raste grozno hitro po vseh od liberalizma trdnej veri v Boga izneverjenih deželah in narodih. — Italijanski kralj Viktor Emanuel je včeraj 9. jan. umrl, tako tudi jegov najboljši general Lamarmora; prvi v Rimu, drugi v Florenciji. Sv. oče Pij IX. pa so zopet zdravi. Angleški državni zbor je sklican na 17. jan. ter bo odločil, kaj bo Angleška storila gledé turške vojske. Belgradski dijaki so rovali zoper vojsko z Turkom tako, da je vojni minister vse 191etne nepo-kojneže na bojišče poslal in pod puško potisnil. — Iz Jeruzalema se poroča, da v tamošnjih deželah ni nobenih čvrstih moških več, vse je moralo v boj, ostale so samo žene, otroci in starci, turška sila je toliko kakor uničena; nima se več za čim zdatno braniti. Kristijane so hotli sicer posiliti med vojake; ti se pa tega vspešno branijo in pravijo: prej nismo smeli nositi orožja, sedaj ga pa nečemo, branite se Turki, kakor se morete! Vojska za svobodo turških kristijanov. Dva ruska generala sta že prodrla črez Balkan, 6lavni Gurko in vitežki Skobeljev, ter tiščita sedaj Turke proti Tatarbazarčiku in Filipopelnu. Do 21. dec. je Gurko od Plevne prejemal pomoči, potem pa do 24 dec. izsekati dal črez Balkan novo pot; po tej je 25.—26. dec. potreboval 24 ur, da je z vojsko prišel 4 ure daleč v Čurjan unkraj Balkana, tukaj je do 30. dec. zbiral svoje junake, potem 31. dec. Turke zgrabil pri Teškesi, jih premagal in razgnal: ene proti Zlatici, druge proti Sofiji; 2. jan. je general Veljaminov pred Sofijo 12 bataljonov Turkov pretepel, da je 1U00 mrtvih obležalo in 3. dec. so Rusi veseli vhod obhajali v Sofijo, ki spada med največja turška mesta, šteje 45.000 prebivalcev in je od 1. 1382. tedaj celih 496 let v turški oblasti. Od Sofije so Rusi brž odposlali krdelo Srbom proti, ki so prišli do Trna in Breznika, drugo rusko krdelo je šlo proti jugu d« Dubnice; glavna moč je pa krenola proti izhodu in je že roko podala pri Kaloferju generalu Sko- beljevu , ki je črez Trojan prekoračil Balkan. Vojna cesarjevičeva je veliko trpela vsled silnega krivca, ki je vse steze zametal in cele oddelke v sneg pokopal, vkljub temu se bliža Razgradu in Šumli ter 6kuša z Cimermanom združiti se. Donav je premrznil pri Galacu, led drži najtežiše vozove; general Radecki se pripravlja na prelaz Balkana skoz Šipko; Srbi so zaseli skoro vso turško Srbijo in bodo brž, ko dobijo Niš, vzeli tudi Staro-Srbijo z Prizrenom, nekdanjim stolnim mestom srbskih carjev. Črnogorci so iz Bara spustili 280 avstrijskih ljudi, ki so se z Turki vred v barski grad zaprli, grad še se pa vedno brani; mesto je pogorelo. Eizerum je popolnem obkoljen od Rusov. Turki so na mesto Sulejmana postavili Reuf-pašo za glavnega poveljnika in mu naložili, naj brani Adrianopel. V ta namen je od vojne pri Ruščuku itd. pozval 40.000 mož nad Carigrad v Adrianopel; ostalim je pa ukazal zapreti se v Ruščuk, Šumlo, Silistrijo, Razgrad, in braniti, dokler bo le mogoče! Za poduk in kratek čas. Nove črtice iz slovanskega bojišča v Aziji in Evropi. II. Hitro potem, ko je Osman-paša svojo sabljo oddal ruskemu generalu Ganeckiju, ga obkoli 50 kozakov in žene proti Plevui, ki je že od 9. ure predpoldnem bila v oblasti ruskih in rumunskih vojakov. Sedaj se pa vzdigne silno hurra, hurr&, burra klicanje. Veliki knez Nikola je od junaških grenadirjev, kojim se je bil hodil zahvaljevat za njihovo hrabrost, z katero so turški napad odbili, prihajal črez Vidski most. Kmalu je z rumunskim knezom Karolom na strani Osmanovemu vozu. Nekoliko trenutkov so se trije vojskovodje začudeni gledali, potem je pa veliki knez Nikola roko podal Osmanu in mu čestital za junaštvo, katero je svetu pokazal z svojim hranjenjem Plevne; isto tako je storil tudi knez Karol. Osman se nekoliko iz voza vzdigne, spregovori nekaj turških besedi proti Nikoli, Karola pa pomeri z srditim pogledom in se sp sti pobit in žalosten v voz nazaj. Bil je zavit v žiren in moder plašč, na glavi je imel rudeč „fes". Osman je precej visoke in krepke postave in sedaj 42 let star. Lice mu je pravilno moško, nos po rimskem ponosno skrivljen, črne oči so bistre in prebodljive, črna brada kratko pristrižena in okrožena. Kozaki so ga potem odpeljali v Plevno. Ruski car se je med tem v Tučenici mudil in čakal na izid tako zgodaj pričete odločilne borbe z Os-manom. Kmalu po 1. uri popoldne jaha na za-sopljenem konju naglo kakor da bi ga veter nesel od Plevne proti Tučenici mlad oficir carskih tila-nov ter od daleč zaklikne: Plevna je tvoja, Osman in njegova vojska tvoji jetniki, slavni car! Ta se vzdigne rekoč: „Hvala Bogu, toda vojske še ni konec," potem se pa brž poda pešice proti Plevni ter obstoji, ko se mu razgled razgrne črez mesto in vso okolico. Sedaj pridejo v sijajni opravi knez Karol, mnogo generalov, med njimi tudi Ganeckij, ki carju izroči Osmanovo sabljo. Car ves gen-jen, poljubi kneza Karola, generala Ganeckija, Todlebena, kneza Imeretinskega ter reče: „hvala vsem, to je vaše delo, posebno pa tvoje Slavoljub Ivanovič (Todleben). Potem se je car vrnol nazaj v Tučeuico, ker se je že mračilo. Drugi dan 11. decembra bila je v tisti veliki reduti, iz katere je Osman navadno komandiral, slovesna zahvalna meša, katere seje udeležilo 60.000 Rusov in 16.000 Rumunov z carjem in vsemi generali vred. Po opravljeni službi božji je car zajabal, obdan od sijajnega spremstva, pred zmage neizmerno vesele vojake. Car jih pohvali in razdeli med generale, oficirje in vojake zaslužene svetinje in križece, ko je to storjeno, zadoni zrak p etresajoče buri S klicanje, ruska himna in Puškinova pesem; zmagoviti car obhaja potem svoj slovesen vhod v Pievno. Tukaj se poda slavni car v bišo bogatega Bolgara, ki mu postreže z zajuteikom. Pri tej priliki ukaže car vjetega Osmana pripeljati. Ko ga v noslicah pred carja postavijo, ga ta prijazno sprejme in mu da njegovo sabl jo nazaj v znamenje, kako priznava in spoštuje njegovo hiabrost. Osmana so potem d)ali na voz in odpeljali v Bukurešt in v Moskvo. Njegova rana na nogi ni nevarna. Car se je potem še samo tri dni mudil v Plevni in se 19. dec. odpeljal domov v Petrograd. Prvo delo Rusom in Rumunom bilo je sedaj jetnike odpraviti, oiožje pobrati, mrliče pokopati, za ranjence in bolenike poskrbeti. Jetnikov je bilo vseh : 1 mušir (maršal) namreč Osman, potem 10 paš, 2128 oficirjev 32490 pešakov, 1250 konjenikov, zaplenjenih bilo je 40 težkih kanonov v šan-cab, 77 ležiših kanonov na bojišču in sprava za 24 baterij, katerih kanoni pa so bili z dinamitom uničeni ali pokopani, potem 70.000 pušek. Mnogo več dela so pa imeli z pokapaujem mrličev. Dve uri daleč, od Plevne do ruskih šanc unkraj Vida, bila je zemlja nastlana z mrliči in ranjenci. Tri dni je trpelo pokapanje; zagrebli so 442 Rusov, 126 Rumunov in 4500 Turkov. Ranjenih so pobrali 1207 Rusov, 250 Rumunov in 5600 Turkov. Kolikor se je dalo, so postregli vsem, obvezali so jim rane, preskrbeli z živežem in jih spravili v bolenisnice. Največ težkoč delali so pa revni turški boleniki in zapuščeni ranjenci v Plevni. Tukaj so se godile res strašne reči; 20000 bolenikov in ranjencev več dni ni dobilo ne jesti ne piti, ne nobene postrežbe, ljudje so tropama umrli in umirali sredi mrličev. Treba je bilo te najprvlje pobrati in pospraviti v zemljo, še živečim pa hitro postreči, kar pa blizu ni bilo tako mogoče, kakor so sicer jako milosrčni Rusi želeli. Marsikateri Turk je hlastno vgriznil v podarovani mu kruh, a pri tem so ga zapustile zadnje moči in je izdihnil, na kar je njegov bližnji komaj čakal ter mrliču iz ust iz-drl nepovžito jelo, da si brž potolaži lastni straho- viti glad. Res strašno se je Turkom povračevala njihova grozovitnost. Ko so Rusi iz Radiševa prodirali v zapuščene turške šance, so poidoč zadeli na hrodje ali kostjake ruskih vojakov, ki so ne-pokopani trohneli pod milim nebom. Turki namreč ruskih mrličev niso hteli pokopati, in ranjence, ki so ondi pri naskokih obležali, vse pomorili in ležati pustili. Toda sedaj se je tem zverinskim divjakom strahovito povračevalo; glad, mraz, nek novi pomor jih je na stotine pobiral, Rusi še jim pomagati niso mogli, čeravno so to storiti bili voljni. Plevna je res postala grob turškej sili, strahovit kostenjak za več kakor 70-000 ljudi. Kajti Rusov in Rumunov je ondi v 5 mesecih gotovo okoli 20.000 pokopanih bilo, od blizu 100.000 mož, kojih je Osman od kraja do konca v Pievno dobil, bilo je samo 35.878 zajetih; od 25.600 bolenikov in ranjencev umrje pa gotovo '/s- Tedaj trohni v Plevni okoli 50.000 Turkov, najhrabriših, najbolj izmjenih, najboljše orožanih vojakov. Vse to kaže in svedoči, kako imeuitna in velika da je za Ruse bila Plevenska zmaga. Jedro turške sile je bilo pri Plevni uničeuo, Turčija na smrt zadeta! Prirodopis s kepami (kipi) za n&rodne šole. Nastavo Augustich Imre. Lastno družbe sv^toga Števana. Busa g 9 •o J> ""S Oves Turšica 00 £ •e -3 —) < fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 9 50 6 20 5 39 3 20 6 50 6 40 8 — Ptuj . . . 9 60 6 20 5! 40 3 35 6 40 5 60 6 10 Ormuž . . 8 80 6 80 b: 40 3 55 5 — 7 80 4 60 Gradec . . 9 3 5 95 596 3 59 6 17 6 30 7 17 Celovec . . 9 34 6 32 6 20 3 — 5 18 4 46 6 86 Ljubljana 9 75 5 36 5 3 3 25 6 40 5 36 6 50 Varaždln 9 ' — 1 20 b' 80 3 60 6 20 7 10 7 — Zagreb . . 8 90 1 — 380 3 20 6 40 6 60 7 80 Dunaj lg 12 — 8 57 10 42 7 45 8 10 — — — Pešt J " 3 s 10 75 7 40 8 50 6 50 7 15 — LIVARNA, Badgasse Nr 9 blizo si. cerkve. ŠtOTilnlh prlznuJU i* zlite ironore Je priredjenlh m ogled. C- kr. zvonarna in livarna, g. Janeza Dencel-na in sinov v 9IAKIHOR1T zliva posebno izvrstue zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese. Ilustrirane obrazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po postil 4—14