Izhaiaio vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr Tečaj XII. Ljubljani y sredo februara 1854. List in kaj Zivinoreja na Holandskem, i se smeli naši živinorejci učiti od nje (Dalje.) Kako ravnajo s teleti v hlevu. Teleta imajo skor povsod svoj hlev, ki je ]očen od velicega kravjega hleva; le tam pa tam jih imajo v ravno tistem hlevu, na koncu tište ver « i i • i • f 1 i * ft ^r^ lit i 1 _ ste. Premišljevanje narave in previdnosti božje v nj i. Poslovenil Mihael Verne. Zamerznjene sipe na oknih. Kako priprosta, redna in mnogoverstna je narava v svojih narmanjsih delih , kažejo zamerznjene v • pe na v kteri stoje leto ali 2 leti stare goveda. Zimska klaja za teleta je seno, otava ali suha detelja kteri 5 ' wm ■ zmešana včasih z enmalo dobre slame;ne oknih, kterih lične podobe se sicer većkrat obcudujejo, pa tako ne prevdarjajo, kakor tadi ta malenkost zasluži. govorim, izhaja iz tekočosti gor- prikladajo tudi repe 9 pese krom pirja. Seno pa se teletom daje le srednje sorte; naj boljši se poklada le molznini kravam. Sploh niso Holandci pervo zimo kaj posebno skerbni za teleta in jim kote Prikazin, o kteri Ko je v toplem zraku izbe zaperta se isče na vse straní razširiti in tje se vriniti, kjer je je nar manj. Zato sili skozi goste sipe okinj, v kterih ni ne zraka ne gorkote. Ko gorkota skozi sipe dere, popusti znotraj daj ej o vode piti. Pokladajo jim večidel 3krat pri pnicah zračne in vodne drobce, s kterimi je zdru na dan, zjutraj, opoldne in zvečer, nekteri pa le Žikrat z drugo živino vred; takim pa veržejo ven dar opoldne in ponoči se mervico sená. žena bila haja Iz tega se napravi nekaka megl ) ki pri dalje gostejsa, kolikor se gorkota bolj razdeii 5 dokler je nazadnje tako malo v izbi ostane, da se vodni delci na sipah ne morejo već obraniti v tekočem stanu y koliko ur na dvorisče. ali na vert ali na kako bli j ih pu Je vreme lepo , spušajo teleta vsaki dan ne- temuč zraerznejo in napravljajo serazne podobe, s kte rimi se prevlečejo sipe na oknih. 8 y; Pervi zacetek ali osnova teh podob obstojí iz zgoi nježnih ledenih nitk, kterih se rnalo po malem ćedalje več napravlja, dokler se ne naredi cela ledena skorja. Te niti so izvirek vsih podob, in njih pervi osnutek se lahko dobro spozná. Sperva se vidijo nar nježniše čer- žnjo senozet. Ce je vreme stanovitno lepo sté tudi več tednov pod milim nebom brez hleva po dnevi in ponoči, da bolj močne postanejo interdne 5 vendar jim napravijo na senožeti kako šupo, da so obvarovane prehudega mraza. Drugo spomlad ženo sedaj leto stare telíce in tice » iz kterih druge kakor kitke na peresih izhajajo, junčike zgodaj na pašo , ceravno je pasnik ta čas ktere spet svoje odraslike imajo. Ko se je pervi led še zlo reven; Vendar jim suhe klaje ne dajejoveč; napravil in ko okna debelejse zamerznejo, se napravijo fudi v hlev jih ne ženejo več, akoravno hiutegnilo nar lepše cvetlice in čerte vsake verste, ki so sedaj vreme slabo prihajati. krive, sedaj ko polži zavité. Smé se pa tudi reci Navadno je, da telíce z rezanimi junčiki ene starosti skupaj devajo na pašo ostanei 9 do kler ne začne trava čversto rasti. Potem pa jih lo či jo, in za pitanje namenjene voliče denejo na po sebno pašo, da se tu dobro spitajo. Mlade junice ostanejo celo poletje do požne jeseni na paši. Sedaj so poldrugo leto stare, in čez zimo se postavijo v hlevu zraven naj mlajši in manjši molzne krave. Potem jim začenjajo več in pervo zimo. Tuintam 5 boljsi klaje pokladati, kakor dajo poldrugo leto stare junice po plemenu i ti vendar so se že večidel prepričali, da je to pre zgodaj, zato jih spušajo še le kadar so 2 leti stare. — 6 tednov po teletu jih spustijo spet po plemenu, pred pa ne. Ako junica tudi po drugem jo te| spoju ostane jalova, jo določijo za spitanje daj postavijo iz verste molznih krav. ? da čudovita mnogoterost teh podob ne izhaja samo iz gibanja zraka in gorkote , temuč tudi iz majhnih nevidljivih prask in razpok stekla. Pa naj bo uzrok tolike različnosti kar si hoče, je ta igra čudapolne narave pri vsi priprostosti vendar napravljena z veliko umetnostjo. Znabiti pa, da vse to se mojim bravcem zdí le malenkost, ki nima druge vrednosti, ko da je lepa. Naj si bo le taka. AI meni se zdí, da tudi ta malenkost je velikost. 0 koliko malovrednih rečéh se pogovarjamo do-stikrat doma in v svojih tovaršijah! A1 bi ne bilo več vredno, se tudi pogovarjati in premišljevati nektere na-torne prikazni, ki v malem razodevajo veliko! Takšne preiskovanja imajo to posebnega v sebi, da so ukaželj-nemu duhu prijetne, in da vse drugać bomo mislili in veckrat čudovite urnotvore našli, kjer nevednost le najde nevažne malenkosti. Zakaj narava kaže v vsih svojih delih modrost, kteri ni nič preslabo, in se ravno o tem Tudi i z po plemenu m kaj je tega naj kdaj pušajo Holandci goveda razločoje od človeske umetnosti. se nasi kmetj bro, ker iz premlade kaj je prav relega se Al je pa prasam vas malenkost taksna reč j ---- ""J J ^ " , «.VI 1U |;i IUI1HU Ij^U llU/Jl tll^a Ol/ — mena ne bo nikdar zrasla močna rastlina. Karvelia _ I__• ____11. 1. . i. , V. . . V ^ ki nas uapeljuje h koristnemu preinišljevanju ? Mene ni sram, se od zamerznjenih šip na oknih učiti resnice, od reje rastlin j velj tudi odi (Dalje sledi.) eie ki mojo blaženost lahko mocno pospesi, če se je djansko poprimem. Glej, bravec moj, pisane okna, ki jih je mraz z narlepsimi cvetlicami opisa! ! Lepo jih je viditi al sončni žarek opoldne hipoma zbriše te podobe* 34 Tako nam slika umišljava zgol cvetlice v možgane. blagri življenja, ki nam jih poželjenja vredne kaže Vsi so Tadi mala stran današnjega Toroljskega je spadala pod Norikum. Nar imeoitniše mesta so bile : 2. L o n c i a m, Lienz lepe podobě, ki pa jih ena sama razsvetljena misel lahko 1. Aguntum, Janichen, raztopi. Al bi se ti tedaj trud ne splaćal, kakšno ma- Lit a m um, od kterega smo že gori govorili. _ - . _ « . • « m rn 1 I« # • i • V m • A • • ? m lenkost v naravi premišljevati, da bi si ta modri nauk vtisnil v serce? To so bile imenitnise postaje, tergi in mesta sta Noriku in Noreji. rega Norika. Zna biti, da nismo povsod zadeli gotove lege vsakega mesta, — al naj vsakdo pomisli, da je to sila sila težkareč. Prihodnje preiskave bodo nam gotovo na tanko naznamljale meje, kako deleč so se po No Spisal Davorin Terstenjak. Per vi č lanek. (Dalje.) 5. Mesta riku razširjevali cel tiš ki Boji. Da Cei ti niso pre gnali vsih slavenskih prebivavcev iz Norika Panonie, kakor so mislili nekteri zgodovinoslovci nam pričuje jezero kamnov iz časov m to rimskega via Da pa so Slovenci stanovali po Turoljskem darstva, na kterih so indoslavenske božanstva noter do vališkega kantona, nam pričuje jezik romon- predstavljene, in sopet jezero imen iz indoslaven- s k i i kteri je ohranil še dosto slavenskih besed. Na skega bogočastja prejetih. primer hočem tukaj memogređe nekoliko takošnih navesti. (Dalje sledi.) Posnamem jih iz Konradovega slovnika vV sledeče: Bab venski barka, oce » ilirski babajko 9 b a r ch a So pa slo- 9 b ersa r i peci i primeri: praž i ti, Ozir po svetu 9 blase m , Tadel, slovenski blažen slovenski vol 5 b o v, Ochs 9 9 bratsch, Elle, slovenski prac, brenta, Butte, Kûbel, tudi po slovenski brenta, caza, Geschirr zum Wasser schôpfen, slovenski koza Življenje Tur kov, njih navade in šege. "(Dalje.) Znano je, da Turki kakor vsi Mahomedanci smejo cot 9 Hahn, slovenski kokot, slovenski krepati 9 god 9 terminus cr e p a r, verrecken, po več žen imeti, toda le štiri so postavne, vse druge gada, Mahl, Zeichen, slovenski niso prave žene. Tako je zapovedal njih profet Maho- 9 grip, Felsen, rezianski gripa, med. Zene ne stanujejo z mozem skupaj; one imajo v meisa, Tisch, slovenski mi za 9 slovenski mol mulaun, Schabe, zadnjem pohištvu posebno stanišče, obdano z vertom, kteri 9 musch, feucht, slovenski m očno. je ograjen 9 mazno 9 narunkels, Nieren, poljski nerka 9 cum par, Gevatter, slovenski kum, schaft, slovenski pika, Ha s s, pika 9 Feind z visocim zidovjem. To žensko stanisce kterim čujejo škopci in stare dvoranke, in v ktero sme nihče dru? kot edini nad ne mož pri ti 9 imenujejo Turki scadella, Schiissel > harem (arabska beseda, ki pomeni toliko kot svetišče 9 slovenski skleda slovenski skala od kalati, Spalten scaglia (beri skal ja) Spann, ali nedotakljivo). Al le boga ti ni in plemenitazi zamo 9 s car z a, rejo hareme imeti; manj přemoz ai Turčin je večidel za Rinde, slovenski skorja, skorjica, tat, Grossvater 9 dovoljen z eno ženo, ker jih več preživiti nemore. Ta slovenski ded, tata 9 tor ta. Ruthe, slovenski te rta, mu pomaga pri njegovem rokodelstvu. Spremljana od trop pa, Menge, slovenski tropa 9 tschendra, hišnih sužnic srne obiskavati prijatiice svoje, kar v ha cinis, Asche, primeri slovenski š kin dra tschaig, bunt, slovenski čogast, Baumstock, slovenski čok iskra, remu bivajočim ni dopuščeno. t s ch i k i a 9 9 dern 9 slovenski čenčati, 9 tschontschar za pin, Holzhacke plau 9 re zianski in štajersko-slovenski ce pin, zerne Schuhe, slovenski čokla zokla, hol Skor vsak premoznisi in imenitnisi Turk ima zunaj svojega stanovanja še poslopje, .v kterem stanuje poleti; to poslopje se imenuje kiosk. Kiosk je lesena štiri vogle, zunaj in znotraj poma- hisa 9 okrogla ali na 5 zuigl, AVisch, lana in z mnogimi 9 linami napravljena, ki namestujejo crap, Gries, slovenski krupica, okna. Po kiosku stoje počivala (zofe); po tléh so po- slovenski ćula kamutsch, Gemse, reziansko-slovenski kamoča — cuschina, Kuche, slovenski kuhinja,—bargua Schopf, slovenski be rk , b a r k itd. 9 9 ložene preproge (^tepihi.) Kóran oštro zapoveduje « Mahomedancom čedno in pošteno življenje, in cela naprava harema dokazuje, da Da bi se pač učeni jezikoslovci spravili čez kri- predpisi njih vére so se vrinili v njih vsakdanje živ-tično razsodbo furlanskega in romon skega je- ljenje. Žene morajo ločene živeti od vsega sveta, skor kakor se še govori v nekih krajih Švajcarskega kakor v samostanu; uoben tuj možk, noben hišen hla- zika 5 in Turoljskega zgodovino — koliko dobicka bi nam ne priraslo za pec ne sme stopiti v harem; le ženske suznje strezejo in jezikoslovje ! Cistoslovenske imena ženskim. Cio naj bližnjiši žlahtniki, kakor bratje. tašti 9 most, vasi, rek in gor v koreniki in obliki pričajo 9 da itd. smejo le ob bajramovih praznicih, ob ženitninah iu so slovenske plemena bile kadaj do Helvecie naseljene, pri obrezovanju otrok priti v harem in ž njimi govoriti vendar gotovo stovem, marvec ni še komaj v sed m em stoletju po Kri- in še takrat le v pričo sužnic. Le z naj bližnjiši žlaht pred i zselj e v a nj e m celtogaliskih niki, med kterimi kóran zakon prepoveduje, srne gospo V ze plemen cez Alpe in Rajn. Prebivavci današnjega Tu- dinja govoriti brez ogrinjala čez obličje. Zdravnik sme roljskega, posebno južnega, so narodska z mes. Izvirno bolno turško ženo obiskati le v pričo moža ali sužnic e tr u r s k o-r et s k o kri je skalil Kelt, in mu izvirni njenih 9 gorjé mu, ako bi ji žilo šlatal in roka bi ne star o-i talski jezik zmešal s svojim terdim narečjem; bila odeta z mušelinom! pozneje sta spet Latin in Talijan glodala na njem Po tacih postavah ni skor mogoče, da bi se která Ravno tako je s furlanskim , kterega izvirnosti žena pregrešila zoper čednost in sramožljivost. Ce hoje těžko dokazati, ker ni gotovo, ali so prebivavci da- čejo Turkinje se kopat iti, svojo žlahto obiskati, kaj našnje Furlanije bili nar pervi etru rsko-rets k i ali kupiti ali sprehajati se, jih morajo vselej spremljati druge , 0 > , ij .. žene in cela truma sažnih. Visoke gospé se prikažejo vin disk i ali ga I i š k i. ter Slovensko mesto še je tudi bilo 11. T eur nia od malokterikrat očitno, ker po turskih šegah je nespodobno 9 tur tor na lurnskem polji, kjer današnji dan iz hiše iti, ako ni posebne sile. Zato se vidijo po uli farna cerkev sv. Petra v gojzdu stoji. Lexi 1828 Romans ch Tud von Math. Conradi. Ziirch cah le žene naj nižjih stanov, pa tudi teh obličje je pokrit; oni grejo spodobno in le redkokterikrat govore s kterim. Naj imenitnise io skor edíne domaće praznične veselice so ženi tni ne (piri). Novičar iz austrianskih krajev. 1% Tersta. J. K. Ravno smo zvedili, da tišti mi Pervi način je, dak se mož zaroči po zakona, — lodari (200 fl.), ki so jih podělili častiti slovenski du-druH, da ženo v najem vzame, tretji, da jo kupi. hovni gospodje Teržaško-Koperske škofije v podporo c. k. v ^ \ . . . v . .. ..... ______!____!______ -xT____________i • .1 y. . Postava dovoli Turkom ženiti se na trojno vižo. način da' se mož zaroči po zakonu Ženitnina smé vselej na večer pred petkom biti Turki v petek praznujejo y ker > Ženitev po pervem načinu je prav za prav za in take žene so prave žene. Drugi gornjega gimnazija v Novem mestu, je viksi c. k. ěolaka oblast na Krajnskem 31. oktobra p. 1., st. 893 c. k. vodstvu imenovanoga gimnazija podala. i kon zavezati z eno ali način 9 se Pri tej priliki se gospodom dobrotnikom posebno v več ženami, se imenuje kapin; ta zaveza se sklene prav ob kratkem : mozk gre h kadi-tu in se vpričo njega zaveže, to in to žensko, ktera toliko in toliko časa Oče mora pa v to zavezo dovoliti rediti in oskerbovati z vsi m potrebnim. imenu Njih Milosti presvitlega Ljubljanskega gg. kne-zoškofa iz serca za te milodare zahvalimo in sicer s tem Otožkega dvora (Korte . podarili, c. k. me-dr. Konstantin Šrot pristavkom, da so fajmošter iz Izola) gosp. Jože Pavšič 50 dicinalni svetovavec za Istrijo gosp njegov ali dva žlahtnika morata to poterditi. On sam pa in vodja c. k. poglavnih sol v Kopri gosp. Anton «e dalje zaveže, skerbeti za otroke, in ženi, kadar bo Valentin ne le te milodare nabirati pomagala temuc tudi se sama se obilno obnesla. izgovorjeni čas zaveze pretekel ali če bi jo utegnil pred spoditi od hiše, ji toliko in toliko v dnarju plačati. Otroci 1% Vinice na Dolenskem 25. jan. Od vsih kra- tacega zakona vživajo edine pravice z vsimi druzimi pra- jev se vam dopisuje, le od našega kraja je vse tiho »»vvg« ^«.»vu« —• r----— ------- : * j w * ~ ' *--------j — , "»-j- j« »«v m vega zakona; oče jih mora obderžati in za-nje skerbeti, kakor da bi bil pušoba. Da ni, vam ga popisem z oko če je tudi mater zapodil. Taki zakoni pa so sploh redki, lico ^njegovo. Vinica, fara na Dolenskem v Metliški Tretji način zakona obstojí v tem, da mož kupi okolici 3 ure od Černomlja, leži v dosto prijetnem kraja več ali manj suznic. Otroci take zaveze niso vec suzni, pri Kopi, in steje 5681 duš. Razun farovža j sole, ampak so prosti in deležniki zapuscine ocetove. (Dalje sledi). grada, kosarne, in baron Abfaltarjeve gostivnice so skor vse hiše lesene in slabe. Grad, kterega lastnik je gosp. baron Gusič, stojí nad Kopo na precej stermi pečini ; njegove prejšne velikosti je ostala komaj tretjina; zidan je bil v 14. stoletju. Gospode je tukaj malo, ter za ti-Ravno je v Ljubljani přišel na svetio 2. in 3. stega dolgočasno, kteremu kramljanje s kmetom ne do- Slovanski popotnik zvezek arhiva za zgodovino krajnske vojvodine (Archiv fur die Landesgeschichte des Herzogthums pade. Pogled na bližnjo Horvatijo je kaj lep. Gorice so preprezene z vinskimi tertami, ki dajejo dobro vince. Krain), ki ga izdaja gosp. dr. Kl un, tajnik krajnsk. Kmetje tersje bolj skerbno obdelujejo kot zemljištva, zgodovinskega družtva. Več o njem borno govorili pozneje. od tod pa tudi njih revsina. Na gori Žeželj imeno i* Gosp. profesor Puff v Mariboru je poklonil Njih vani stoji lepa cerkev materi božji posvećena, kjer je veličanstvu cesarju Franc- Jozefu svojo novo knjižico o veako mlado nedeljo, veliki in mali Smaren shodišče; po-zgodoviui in deželoznanstvu štajarske kronovine (Ta- sebno žegnanje pri ti zali podružnici je pa v nedeljo po schenbuch fur Geschichte und Landeskunde Kristusovem vnebohodu in v nedeljo po malem Š marnu. Steiermarks). Cesar je blagovolil delo pridnega pisa- Ta čas pridejo tudi Ogulinci iz militarskega, kakor tuđi iz ptujih far pobožni romarji. Iz gore Zeželj se vidi telja prijazno sprejeti Češki natoroznanstvini časopis v „Ziva", ki zh a j a na Vah to, proti Karl o vc u in turški rnejina slavno letos drugo leto, ima cez 2000 narocnikov To je oči 9 ten dokaz zrelosti českega naroda, da rad bere dobre časopise. Letošnji slovanski ples na Dunaji, kterega napravljajo na Dunaji bivajoči Slovani vsako leto in ki se prišteva naj krásnějším ondašnjim veselicam, bo letos 20. februara v dvorani Sofijinega kopališča. Muziko bo ravnal g. Ladislav Didinski, Poljak, ki je nedavnej sto- pil z veliko pohvalo v versto Dunajskih kapelmajstrov. * Ravno je přišel 6. zvezek popisa privatnih penezov na Českem v Pragi na svitlo. y> T y d e n n i k u i in domaće gospodarstvo spodarské noviny". češki časopis za poljodeljstvo, lesno , je svoj napis premenil v ?5ho- A del ništvom v Archaologiški odbor českega muzea je izdal 1« pamatek archaologiških in mistopisnych" pod vred- i* gosp Z a pa. Poslednji zvezek padagogiškega časopisa „Škola" 2. tećaj je ravno na svitlo přišel. Matica ilirska pripravlja novo izdanje horvaško cesto „Louisen-Strasse", malo kteremu neznano ki se vije kakor širok bel pas po pustih pašnikih, kjer je pred nekimi leti le tamna, z zvěřinami napolnjena loza bila. Na to lepo cesto se iz Vinice o pol uri pride, in scer v vas Bosance, kjer ima grof Nugent gostiv-nico in eno uro od tod v Bosiljevaški fari dva grada. Zemlja krog Vinice je večidel pusta in kamnita, tedaj obdelovanje zemljiš mučno. Kmet je po vsem reven, vendar zadovoljen, ker od mladih nog ni dobrega vajen. Dosto fantov se na Nemško poda, toda le malo jih kaj druzega domu prinese ko pernje. Kmet druzega zaslužka ne pozna, kakor če poleti koso na ramo dene in se v Belovar, v Fužine in Petrinjo podá, kjer ima nek dobro hrano in zaslužek. Slovenski jezik se tukaj mocno bliža horvaškemu. Noša je kraju, delu in premoženja primerna, in pri obojemu spolu čedna. Hrana je slaba, posebno poleti ob času nar većega terpljenja, ker slanine (ki je pozimi pokuhana bila) večidel pri nobenigo- Za slabo hrano o delavnikih se griza vec ni. pověstně pes mi: „ Osman" Gunduliča. V rodovitni serbski vojvodini se zbuja bla gonosen duh za povzdigo kmetijstva. Vstanovilo se je novo „gospodarsko društvo"; družbeniki so večidel posestniki okraja novosadskega, ki so doskušeni v ospodarstvu. C. k. okrajni komisar Trnka je obljubil spodinji ne kmet v nedeljo v Burgi s pečenko pokrepča; naj proda od hiše kar koli more, pečenka mora biti, od ktere jih pa veliko zbolí, ker jo mesarji večkrat kervavo proda-jajo. Kerčme so ob nedeljah večkrat tako polne, da včasih gostinćarji ne vedó kje jim glava stoji. Od tod velik zator! Možki skorej sploh tobak pijú, kteri jo S večkrat z listjem zmešan; eni ga tudi žvečijo Med si društvo po svoji moći podperati. Bog daj srećo! * Družtvo sv. Mohora bo „djanje Svetnikov" kmalo razposlalo družbenikom. rovimi kmeti se jih tu in tam tudi bolj omik'anih in pa metnih najde, ki bi se radi segi černih Krajncov blizali. Dosti se jih pečá s kupčevanjein hrastov v Řeko, toda skorej vsacemu boben zapoje i Navadne imena možke bo Ive i Jare > Mate, Miko; pridigovati in so spisali slovnico in besednjak indianski y ženskih pa Bare, Mare, Kate, Ane, kakor da bi katehizem, sveto povestnico, molitvine bukve in sedru dragih svetnikov in světnic ne bilo! Pa saj pri vas zih bukev v jeziku indiánském. Salcbaher v svojem po Krajncih je zlo taka; pri vas so pa le Francetje, Jožki, topisu po severni Ameriki imenuje gosp. Baraba „svitli Tončki, Janezki.—Dekliči še vćasi kako lepo krajnsko biser cerkve Kristusove med misionarji indianskimi, ktere^a zakrožijo ; možki pa tulijo in tulijo, da se Bog usmili. ne ljubijo in častijo le katoličani, temuč spoštujejo tudi Tiitia Hnrlr aha/i Vktt a^ a né a néî in n r*» o w\\ CC Jure Berkopec. I% Ljubljane. V saboto zvečer se je v našem gledišu spet očitno razodelo, kaj premore mala stvarica: domaća pesem. Sicer vecidel prazno gledisce je bilo prepolno zgor in spod ta večer. Gospodična S mi d jePo-točnikovo „Pridi Gorenec" s tako pohvalo pela, da ni bilo pred mirú, dokler ni se ene zapela, Fleišmanove pod oknom", s ktero se je ravno tako dobro obnesla. n Ali bi vsel ej polno gledisce, kadar se slovenske igre igrajo ali domaće pesmi prepevajo, ne smelo biti gledišnemu vodju gotovo kazálo: napravljati saj v ča s ih kakošno igro v slovenskem jeziku? Da je to m o go če, uče skušnje preteklih let; — da bi bilo v dobiček kasi, je spet preteklo saboto vidil, kdor je viditi hotel. To pa so le naše pohlevne misli, kterih ne vrivamo ni-komur. „Und dadrum keene Feindschaft nihe". —- V pon-deljk zjutraj je gorélo v Gradišu v Ljubljani, al le malo ljudi je sli šalo ognja hrup, drugi ki so ga slišali, se niso vedili kam oberniti. in vnovič se jepog resevalstrel s topovi na gradu, ki je prebudil poprej skor vsacega in je saj sploh naznanjal: ali gori v mest u. v predmestju ali zunaj mesta. Ker so skušnje že večkrat učile potrebo in dobroto střela, in ker je visoko ministerstvo nedaviiej spet dovolilo strel s topovi na gradu Salc- burškega mesta » kterefira lega je enaka ljubljanskemu t naj bi se mestni odbor obernil vnovič s prošnjo do si. ministerstva, da ob ognju dovoliti blagovoli strel na grada. Zaupati smemo, da se bo zdaj prošnja uslišala, ker so skušnje tako očitno razodele to potrebo. Kdorterka, se mu bo odperlo. Drugo pa, ker je tudi živa potreba, kadar kje gori, je povsod pravi red pri ognji gasiti; gotovo je, da brez pravega reda, brez pravega vodstva in brez zvedenih pomočnikov se ne da nič dobro opraviti, še manj pa iz gerdega. Ce bi se, kakor so v Novice" že popisale, napravile po izgledu druzih deržav tako imenovane gasivne zdruzbe (Loschmannschaft) iz mnozih stanov, bo vsak vedil, kaj ima etoriti. 5 Ljubljane. Delječ po svetu sloveci misijonar in rojak naš, prećastiti gosp Miroslav Baraga, škof Mišiganski, so prišli 26. t. m. iz Amerike v Lju-bljano, kjer so bili slovesno in z velikim veseljem v Šenklavžu, pridigovali sprejeti. V nedeljo so nemški kjer je bila cerkev tako polna, da se je vse terlo. Drugi dan so se podali na svoj rojstni dom na Dolensko. Gosp. Baraga, slavnoznani pisatelj slovenskih knjig: „dušné zlatih jabelk", „nebeskih rož" in več druzih so bili v poslednjem zboru severno-amerikanskih škofov v Baltimoru za škofa v Mišiganu izvoljeni in polu- paše", jejo sedaj v Ri m, poklonit se sv. očetu papezu i mescih grejo v 3 med Indiance v svojo škofijo spet nazaj, ki je tako velika , kakor, na primer, cela francozka dežela. Katoljških kristianov je na ti obširni zemlji le 11.000; al ker so ti zlo semtertje raztreseni in gosp. skof le 2 pomoćnika imajo, se lahko zapopade, kako trudapoine je v severno- tega morajo biti njih opravila; zraven amerikanskih deržavah za razširjevanje katoljške vére protestanti in pagani Novičar iz mnogih krajev Na prošnjo dunajské kupčijske zbornice je c. ministerstvo dnarstva dovolilo zamén preklicanih papirnatih šestic takira, ki za to prosijo in skažejo veljavni vzrok, po kterem so zakasnili zamén o pravém času. Po oklicu višjega vojnega poveljništva se bojo za dra r gonarje jemali prihodnjic tudi konji 15 pesti veliki Na Dunaji sta dva člověka v veliki loterii 4. in 5. dan t. m. dosihmal so mogli imeti en pavec cez 15 p zadela veliko srećko in potegnila S9.000 sr. Ko sta se prišla .v štacuno zahvalit, kjer sta kupila svojo srečo sta podala štacunarju za uboge y 30 krajcarjev I Štacunar je prav storil, da je očitno razglasil tak milodar, ki druzega ne more biti kot zasmehova-nje siromažtva čez noc obogatelih gerdih ošabnežev. — Da po nekterem olu (pivi) ljudi glava bolí, čeravno ga niso nezmerno pili, pravi dr. Schmidl, pride od tega, da brezvestni olarji namest hmelja jemljejo smerečje ber-stíke (Fichtensprossen}, iz kterih se med vrenjem razsnova mravljinčji spirit (Ameisenspiritus), ki je zdravju škodljiv. Rusovski car je poslal imenitnega generala grofa Orlova na Dunaj, kjer so ga naš césar spre-jeli 29. t. m.; govori se, da je přišel o zadevah turske vojske, — s kteri m sporočilom pa, ni se znano. Do danes niso prinesle novice lz Turškega nič vaznega ; kavsajo se po malém skor vsaki dan, vecjega boja po bitvi v Cetati ni bilo. Nek dunajsk časnik je prinesel te dní novico, da so se an g I e ž k o-f r a nco z k e barke sperle na cernera morji z rusovskimi in zajele rusovski h, al po naznanilu ;)Ost Corr." je ta novica prazna pravlica. Rusi nabirajo dobrovoljce v Moldavi in Valahii za vojsko, Turki pa po skrivnih potih Boljarje in kmete na svojo stran, kterim obetajo odpustbo tlake in druge dobrote. Sultan se pripravlja že v Adrianopel in od tod proti Donavi na bojisče. Car je nenadoma poslal glavarja rusovskega vojnega merništva, generala Sil-der-ja v Valahijo, da se pod njegovim vodstvom delajo priprave za mostove čez Donavo. Vlada austrianska iu pruska se še zmiraj prizadevate pomiriti razpor turško-rusovski ; angležka in francozka pa se vsaki dan bolj pripravljate za vojsko; tako je francozka vlada 29. t. m. spet ukazala 40.000 novih vojakov nabrati, ker zadnja nabera ni zadostna bila. rizu je na 27. t. m. sklican. kteremu je kraljica predsednica Senat in derzavni zbor v Pa- V ministerskem zboru, bila. je španjsk vlada 16. t. m. sklenila, 6 generalov in 60 druzih naj veljavniših nasprotnikov vlade iz dežele izgnati, deržavni zbor razpustiti, nove korteze sklicati in deželno ustavo plemeniti. Tišti imenitni C e r no gorči, ki so pobe g nili iz dežele, so se vernili spet domu; rusovski ober- star Kovalevski jih je spremil in bo poravnal razpertijo. Stan kursa na Dunaji 30. januaria 1854. Obligacije se druzih over in napotkov tolikšnih in takošnih, da za deržavnega \ zdaj ni veliko upanja, razširjevati ondi katoljške cerkve j dolga 5 4 '/_ * / 2 4 3 delà je V ze dosti i ohraniti pridobljeno. Gosp. Baraga 21/ 0/ 0 V » Y) 90'/ 80'/, 72 55 8 fl. Esterhaz. srećke po 40 fl. 79 2 W 45 '/ 2 80 v 57. letu svojo starosti, in od leta 1830 v sever-iioamerikanakem niisjonatvu med Iudianei, kterih jezik so se tako navađili, da so v stanu v njih jer/iku jim Oblig. 5% od letal851 B 111 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 88 Zajemi od leta 1834 . . 232 ti i v » 7) r> T) 2 V.) Windisgrac. Waldštein. r> r> r> « 20 „ » 20 „ „ 10 „ l 27 3 a. ■ 8 r> 28 „ 10 V4„ 5 fl. 54 Kegleviceve Cesarski cekini. BBBBBMBI Napoleondor (20frankov) 9 fl. 53 Suverendor.......17 fl. 10 / /•i V JI 5? 1839 132 y4 Nadavk (agio) srebra : na 100 fl. 25 y4 fl Odgovorni vrednil Di Janez Bleiiveis Natiskar in záložník : Jozef Blaznik