JUTRA
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava2455
poštnina plačana v gotovfnT
Mcuibonkl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 61
Maribor, petek 14 marca 1930
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav v Ljubljani st. 11.409 Velja mesečno, preie^nan v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani^ Prešernova ulica št. 4
Kriza parlamentarizma
se je zarila skoro v vse evropske demokracije, zlasti tudi na zapadu. Mac-donald je že 11. tm. doživel ponovni poraz v spodnji zbornici in za včeraj so mu konservativci skupno z liberalci pripravljali nov poraz. Ni nam še trenutno znano, kako so se nasprotniki laburistične vlade v zadnjem hipu odločili. Neuspeh londonske konference, na katero so laburisti stavili svoje nade, je pospešil nerazpoloženje angleške javnosti proti Macdonaldu in njegovi vladi. LIoyd George si svojimi liberalnimi poslanci, ki igrajo vlogo jezička na tehtnici, se je odločil, da podpre predlog konservativcev za nezaupnico vladi, ki meri na obsodbo vladinega dela, katero smatra škodljivim zlasti za angleško industrijo. Morda so se konservativci še v zadnjem hipu premislili, ker jim volitve, s katerimi grozi Mačdonald, v danem momentu še ne bi bile prijetne, do-Čim Macdonald na drugi strani upa, da bo nasprotnike pri volitvah Še bolj potisnil ob steno in zdecimiral. Gre v celoti za kakih 8 glasov, ki so Macdo-naldovi vladi pred božičem rešile življenje. Nedvomno pa stoji, da je Macdo-naldova večina zelo labilna, najvzornej-ši parlament sveta je v težki notranji krizi.
Tudi Tardieu stoji na zelo slabih nogah. Zgodilo se je v seji 13. tm., da je sicer dobil zaupnico s 320 proti 260 glasovom, takoj nato pa je vlada z nekim svojim predlogom propadla z 286 proti 292 glasovom. Veliko hujši je strankarski kaos v francoskem parlamentu nego morda v katerikoli drugi državi. 2e sestava nove Tardieuieve vlade, ki je zvišal število ministrstev na maksimum, dokazuje, da je skušal Tardieu uzado-voljiti čim večje število frakcij in tako zadržati neizbežni razpad sedanjega parlamenta, da napravi prostor novemu, 'ki pa po sodbi poznavalcev razmer ne bo za nič boljši nego je sedanji. Kriza se je zajedla v veliko francosko demokracijo z vsemi svojimi izrastki in boleznimi.
V	Nemčiji so po dolgomesečnih bojih prebrodili višek vročice. Youngov načrt o plačevanju reparacij je bil sicer med težkimi krči parlamenta z malo večino sprejet. Vendar pa vsak poznavalec razmer ve, da se je to zgodilo samo pod pritiskom neizbežne nujnosti. Nemški nacijonalci pa niso odložili orožja, am-ipak z vso besnostjo rušijo današnji parlament, v nadi, da pri novih volitvah dobe močnejšo pozicijo in da usmerijo nemško zunanjo politiko v smer, ki bi bila baš nasprotna miroljubni politiki pokojnega Stresemanna, kateri je Nemčija za enkrat še ostala zvesta. Mala večina vlade pri glasovanju o Youngo-vem načrtu in pogodbi s Poljsko pa je dokaz, da je tudi nemški parlamentarizem težko bolan v svoji notranjosti in da je prejalislej neizogiben zlom in nove volitve. Dvomljivo pa je, ali bodo nove volitve kaj spremenile na položaju.
Avstrijski parlament se že več ko leto dni zvija v težkih krčih. Nastopilo je pač malo premirje, odkar je bila izgla-«ovp«<» nova ustava, vsa znamenja pa
MacdoraaMova zmaga
PO CELONOČNI SEJI JE BILA DANE S ZJUTRAJ IZREČENA DELAVSKI VLADI S 73 GLASOVI VEČINE ZAUPNICA.
LONDON, 14. marca. Z razmeroma lepo večino 73 glasov je davi, ob 3. zjutraj, po celonočni seji spodnje zbornice delavska vlada odbila generalni naskok konservativcev. S teni se je položaj Macdonaldovega režima, ki je bil zadnje dni že močno omajan, zopet utrdil.
Ker so listi že včeraj pričakovali popoln poraz vlade v spodnji zbornici, .e vladalo za včerajšnjo popoldansko sejo parlamenta naravnost kolosalno zanimanje. Poslanske klopi, diplomatske lože In vse galerije so bile gosto zasedene.
Konservativci so za svoj predlog o nezaupnici vladi izbrali zelo ugoden trenutek, ker ravno sedaj narašča gospodarska kriza in postaja število brezposelnih vedno večje. Predlog o nezaupnici je utemeljeval vodja konservativcev, bivši ministrski predsednik Bald-\vin, ki je silno ostro kritiziral gospodarsko in finančno politiko vlade in zahteval primerno carinsko zaščito za industrijo, češ, da bi bilo edinole na ta način mogoče preprečiti naraščanje go-
spodarske krize in brezposelnosti.
Finančni minister Snowden je izjavil v svojem odgovoru, da vlada nikakor noče odstopiti od svojega načela svobodne trgovine. Carinska zaščita bi gospodarsko krizo le še poslabšala, ker ista ni samo lokalni angleški, temveč svetovni pojav. Tudi v Zedinjenih drža vah, Nemčiji in drugod število brezposelnih stalno narašča, vendar pa nikomur ne pride na misel, da bi nastoml proti temu s carinskimi barikadami.
Ko je finančni minister Snowden zaključil svoj sijajni govor, je vladalo v klopeh konservativcev trdno prepričanje, da bo vlada pri glasovanju o nezaupnici propadla. Naravnost porazno pa je delovala takoj nato nanje izjava vodje liberalne frakcije, Herberta Samuela, da bodo liberalci zvesti svojemu načelu v trgovinski svobodi, glasovali za vlado.
Pri glasovanju je bil končno Bal divino v predlog o nezaupnici vladi odklonjen s 308 proti 235 glasovom.
htevajo namreč slede na finančno reformo gotove usodnosti, o katerih pa vlada noče niti slišati. Vladni krosi zato še razmišljajo o tem, da bi se proračun in finančni zakon oktroira-ia, nato pa razpisale nove volitve.
MOŽNOST OKTROIRANJA FINANČNE REFORME IN DRŽAVNEGA PRORAČUNA. — NACIJ ON ALISTI NAPOVEDUJEJO HINDENBURGU NEIZPROSEN BOJ.
BERLIN, 14. marca. Rajhstag je včeraj sprejel Youngov_ zakon ter poljsko-nemško likvidacijsko pogodbo. nakar je državni predsednik Hindenburg Youngovo pogodbo takoj pod pisal, dočim je podpis poljsko-nem-ške likvidacijske pogodbe iz formalnih ozirov za enkrat še odklonil.
Podpis Youngovega zakona je nem ške nacijonalce silno razkačil in razočaral, ker so ravno na predsednika stavili vse svoje nade. V odgovor rnu napovedujejo sedaj najostrejši politični boj, češ, da je Hindenburg s podpisom Youngove pogodbe_ pustil na cedilu sedaj ravno one, ki so ga spravili na predsedniško mesto.
Zmernejše časopisje pa je popolnoma zadovoljno s podpisom Youngovc pogodbe in naglaša, da Hindenburg tudi ni imel nobenega drugega izhoda, ker bi zašla sicer Nemčija še v hujšo krizo.	„	.
čeprav je sedai vprašanje Youn-govega načrta končno rešeno, pa no-tranje-politična kriza v Nemčiji še ni poravnana. Državno vlado čakata sedaj še izvedba finančne reforme in proračun. Tu pa je zadela pri strankah na nove težkoče. Politične stranke za-
Italijani popuščajo
LONDON, 14. marca. Razpoloženje na brodovni konferenci se je nekoliko izboljšalo. Kakor poroča »Daily He-rald«, so baje Italijani pripravljeni, da sklenejo s Francijo arbitražno in raz-sodiščno pogodbo in se odreči tudi .brodovni pariteti s Francijo.
Uelik pristaniški požar
MANILA, 14. marca. V tukajšnjem pristanišču je nastal včeraj požar, ki je vpepelil nad sto hiš; 80 oseb je bilo pri tem ranjenih. Nad tisoč ljudi je brez strehe.
Tatuina dragocenega nakita
LONDON, 14. marca. Hčerki lorda Wilsona je bil ukraden iz njenega stanovanja nakit, vreden 2,700.000 Din. Za storilci manjka vsaka sled.
kažejo, da bo izbruhnila težka kriza na novo, zlasti če bo prišel v razpravo zakon proti terorju raznih bojnih organizacij, Heimwehra in Schutzbanda. Politični zrak je prenasičen elektrike in le malo je treba, pa bo prišlo do ostrih razračunavanj, ki lahko vodijo do uso-depolnih dejanskih bojev.
V	senatu poljskega parlamenta je predsednik vlade Bartel 13. tm. govoril o krizi poljskega parlamentarizma in parlamentarizma sploh. Dejal je, da se je celo v Angliji izkazalo, da parlamentarizem ni osnovni sistem upravljanja modernih držav. Parlamentarstvo je postalo obrt in razvila se je psihoza, »pa-
tologija parlamentarizma«. Politična od govornost je postala iluzorna, par rutiniranih poslancev obvlada položaj, masa poslancev pa se brez ugovora pokorava diktatu strankinih vodstev.
Tako vidimo skoro povsod, da je politična psihoza zagrabila korenine živ Ijenja narodov, obvladala • je parlamente, ki bi naj bili glasniki zdravega razvoja držav in mir ter delo, ki sta pred' pogoj gospodarskega napredka, sta po-tisnena v ozadje od partizanskih intere sov. Parlamentarizem je v dekadenci in treba bo napeti vse sile, da se ga reši popolnega zloma.
Kruaua justica u Rfganistanu
TEHERAN, 14. marca. Po poročilih iz Kabula je bilo te dni tamkaj usmrčenih 57 pristašev bivšega kralja-samozvanca Ba«a i Sakas. ki so brli na direkten ukaz kralja Nadir Kana aretirani kot voditelji nedavnega upora.
Smrtna nesreča slaunega ameriškega letalca
NEW-YORK, 14. marca Kanadski letalski polkovnik W. Barker je včeraj s svojim letalom smrtno ponesrečil. Polkovnik Barker je po uradnem poročilu v svetovni vojni uničil na francoski frou-ti nič manj kot 52 nemških letal. Bil je komaj 36 let star.
Iz ljubezni do matere u smrt
V	Beli Cerkvi v Vojvodini se je odigral te dni pretreljiv dogodek. Komaj 28 letna davčna uradnica Malka Sigel je skočila v vodnjak, od koder so jo potegnili mrtvo. Dekle je bilo z veliko ljubeznijo navezano na svojo mater. Ko je ta zbolela za rakom in so zdravniki izjavili, da ni več nobenega upanja, da bi okrevala, se jc mladenka v obupu odločila, da gre še pred materjo v večnost in je svoj sklep tudi izvršila. Dan kasneje je u-umrla nato tudi njena mati.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 14. marca. Zaprto.
Sobota, 15. marca ob 20. uri »Baletu! večer Fromanovih s sodelovanjem
baritonista Draga Hržlča.
Nedelja, 16. marca ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi.
—	Ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Kuponi.
Baletno koncertni večer v marlb. gledališču. Gospod in gospa Fromanova, prvaka zagrebškega opernega baleta, ki je brezdvomno najboljši v Jugoslaviji, priredita tudi v marib. gledališču baletni večer z zelo zanimivim sporedom. Španski ples, kitajski ples, tartarski ples, lutke, Moment musical, polka in labudja smrt. — Namesto napovedanega ali obolelega baritonista g. Draga Hržiča nastopi koloraturna primadona zagrebške opere ga Zlata Lipovščak-Rajičeva, ki poje arije iz Traviate, Rigoletta, Lakme, Mignona, Plesa v maskah in Hoffmanovih pripovedk. Rezervirajte vstopnice.
Za 20 kilogramov saharina — pol milijo* na globe.
Prošli petek so zasačili finančni kontrolni organi na postaji v Šentilju kletnega trgovskega potnika Miroslava Marholda iz Pobrežja v ponočnem tovornem vlaku, ki prihaja iz Avstrije. Pri sebi je imel zavoj 20 kg saharina, katerega je hotel vtihotapiti. Saharinsko sodišče ga je obsodilo za to na pol milijona dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti pa na leto dni zapora, kamor je bil takoj predan.
»Danes sem zgubil svojega največjega upnika.«
»Ali je umrl?«
»Ne, ampak iaz sem moial plačati.
»Mati, ali grem lahko na vrt. da s' ogledam mavrico.
»Radi mene. toda jaz ne grem preblizu«
Prerod naše meie
NAŠE IZKUŠNJE IN NAŠI GREHI. - PRVI POČETKI PRERODA. - DOLŽ-NOSU NARODNO ZAV EDNE INTELIGENCE.
Slovenci smo za časov bivše Avstrije kakor malokateri drugi narod v Evropi spoznali, kakega ogromnega pomena je za notranji nemoteni razvoj dobro zavarovana, narodno, kulturno in politično trdna meja. Spoznali pa smo to zato, ker take narodne meje nismo imeli. Naše ozemlje je bilo na vseh straneh odprto tujemu pritisku, obmejno prebivalstvo na . Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju pa po ogromni večini tako narodno oslabljeno in prepojeno s tujimi, nemškimi in madžarskimi kulturnimi in političnimi uplivi, da nam ni moglo nuditi skoraj nikakršne zaščite. Samo 'na Primorskem so bile razmere drugačne in zato tudi le tam nismo izgubljah. temveč celo pridobivali. Namesto da bi bili tedaj notranje rastli, narodno, politično, kulturno in gospodarsko napredovali, smo morali trositi vse svoje zdrave sile za golo obrambo svoje samobitne nacijonalne eksistence, za katero smo bili naravnost obupen boj.
Imeli smo tedaj ob osvobojenju ogromne izkušnje, a namesto da bi jih bili porabili za delo na nacijonalni in kulturni utrditvi naše severne meje, smo se nekako čudno samozadovoljno vsedli na svojo svobodo in pustili razvoju naše meje prosto pot. To mejo in to naše poprej tako s tujim duhom prepojeno obmejno slovensko ljudstvo smo poznali kvečjemu le toliko, kolikor nam je moglo služiti pri raznih volitvah pri oddajanju volilnih kroglic. Pa tudi s tem smo za preporod naše meje storili več škodljivega kakor koristnega. Gotovo nam danes ni do tega, da bi obujali stare žalostne spomine, kajti grešili smo vsi, brez izjeme, a tudi nehote moramo kon-statirati, da so bili v prošlih enajstih letih časi, ko se je z gotove strankarske strani storilo na naši severni meji v narodnem in državnem oziru toliko zlega, da še danes ni popolnoma popravljeno.
Tisti časi so danes za nami, napočili so novi in nov duh je zavel tudi vzdolž naše severne meje. Kdor objektivno metri razvoj narodne in državne zavesti našega obmejnega prebivalstva v zadnjih par letih, mora priznati, da se pre-raja popolnoma in do dna. Za ta prerod!
pa se imamo v prvi vrsti zahvaliti baš temu, da so utihnile strankarske strasti in da se je namesto prejšnjega zgolj strankarsko-političnega dela pričelo buditi pravo narodno, patrijotično in kulturno delo. Namesto prejšnjih razdiralnih organizacij se ustanavljajo kulturne in patrijotične, prirejajo se poučni tečaji, razne kulturne prireditve, snujejo se knjižnice itd. Vse javno delo je usmerjeno v tem pravcu in kažejo se tudi že bolj in bolj prve ugodne posledice. Vendar bi pa bilo popolnoma napačno in zgrešeno, če bi mislili, da je s tem že vse storjeno in da prerod naše severne meje že lahko prepustimo samostojnemu razvoju in lastnemu delu obmejnega prebivalstva. Nasprotno, naša pomoč je danes še veliko bolj potrebna kako^je bila kdaj prej.
Danes, ko se umika zima iu se bliža pomlad, se mora približati tudi pomlad novega dela za našo mejo, k sodelovanju pri tem delu pa je poklicana vsa naša narodno zavedna slovenska inteligenca v Mariboru in drugod, v prvi vrsti pa mladina. Ko se bodo delali programi za razne izlete, ture itd., naj se v prvi vrsti upoštevajo naši- obmejni kraji, posebno oni na Kozjaku in v Dravski dolini, ker so baš ti najbolj eksponirani in zato najbolj potrebni stika z zavednim zaledjem in kulturno-narodnim obmejnim središčem. Vse podpore in upoštevanja pa zaslužijo tudi obmejne prireditve, najsi bodo že katerekoli vrste. Že sama prisotnost mestnih izletnikov je pri takih prireditvah vzpodbudna za nadaljno delo, za razvoj društvenega življenja ter za omejitev tujih uplivov, ki skušajo še vedno in po dobro premišljenem programu ovirati naš obmejni prerod.
Započeto delo je tedaj treba s še večjo vnemo nadaljevati, da čimprej nadoknadimo, kar smo v prvih desetih letih zamudili. Slovenci živimo od vseh Slovanov na najbolj eksponiranem ozemlju, ki je vedno bilo, je in bo križišče med severom in jugom ter med vzhodom in zapadom, zato moramo skrbeti za to, da bodo naše meje čimbolj trdne in sposobne omogočiti zaledju miren naroden, kulturen in gospodarski razvoj
Pomlad orlhala v deželo . .
PRVE GREDE ŽE OBDELANE. — ORAČI. — V VINOGRADU. — NA TRGU. — V PARKU. — KONEC KMETOVEGA DELOPUSTA.
Narava je zopet v stanju presnavljanja. žima se poslavlja, pomlad stopa na
Mariborski indaeoni drobii
njeno mesto. Mladostna Vesna s svojimi predznanilci, ki se oglašajo na prvih svežih gredah,^ med pokajočimi popki, v smehu zvončkov, v vonju vijolic, v belini teloha, v drubadurskih spevih naših pernatih prijateljčkov in v - žilah Adamovih sinov ter Evinih hčera... prihaja v deželo.
Srce sc ti dviga, ko vidiš prve grede. Na vseh legah, solnčuili in polsolnčnih se pojavljajo, a iz prekopane zemlje kar puhti dim kakor iz kadilnice svečenikove.
V vinogradih mariborske okolice vidiš z daleka vse polno črnih pik, a ko se približaš, vidiš, da so to pridni rezači in kopači. — Ponekod odmeva zamolkel strel, kakor od granate: V vinogradu razstreljujejo skale, rigolajo, kakor pravijo pri nas.
Tudi njive so oživele. Kmetov »delopust« je bil letos kmalu pri kraju. Že januarja ga je toplo vreme zvabilo na polje,^ a, ko je zapadel novi sneg, je zopet počakal. Zdaj, v sušen pa ni čakanja! Judi piatika tako pravi. Zgodnjo drevje je v popkih, ki silijo ven iz svojih oklepov.
V mestnem vrtu. Meščan je nanj navezan. Marsikateri skozi leto in dan. Ganljivo je gledati, kako stopajo meščani po še mehkih pešpotih, ogledujoč se desno in levo za smehljajem ljubke vigredi. Na uho udarjajo prvim šetalcem drobne pesmice, pomladne popevke, ki imajo v sebi mladost, novo življenje, hrepenenje in večno dogmo o — presnavljanju. Četudi ne razumeš ptičje go-
vorice, ti je milo pri srcu. kadar čuješ to petje iz polnih grl in nehote, — podzavestno — spoznaš, da si morda sam
bil nekoč »ptiček na veji«...
$
Na trgu. — Teloh, zvončki, vijolice, resa, trobentice, vrbinje mačice... Vse to razveseljuje oko in srce. V to poezijo pa posega radostna proza, radostna za naše gospodinje, ki dnevno »pesni-kujejo« o svojih kuhinjskih receptih. Zaradi solate niso v skrbi: Tu ,ie poleg radiča rezna solata, tam poleg motovilca regret in kreša, jra tudi repne cime se iščejo in prve redkvice so senzacija. Vrtnarji pravijo: Ako vse to more uspevati in se poceni spravljati na trg. potem pač ni daleč pomlad.
*
Mariborska okolica. Ob potokih se pojavlja prva pomladanska flora. Meščanu dopuščata samo nedelja in praznik, in — lepo vreme—, da odide v okolico, kjer bi našel to ali ono zgodnjo cvetko. Mariborska oklica v smeri Kamnice ie posebno bogata na raznobojni pomladni flori; prav priljubljeno pa je izletišče v smeri Kalvarije, grajskega gozda in »Treh ribnikov« ter na obronke nad njimi. V podpohorskem pekerskent gozdu pa najdeš naravnost presenetljive stvari- — Felberjev otok pa je v tem pogledu — eldorado!
Mesec marec ima slovensko značko: sušeč. Ne brez pomena. Mo.čno razmočena polja in livade se sušč, čakajoč po racijonelnem gnojenju pomladnega dežja. Posebno kmetje, ki sedaj orjejo, se nam zdč, kakor ljudje, ki stavijo v' loteriji. Ali letos orjejo z neko samoza-
NEGRO REVELLERS
ZAMORCI
IZ OBALE MISSISSIPIJA PRIDEJO' Zimski šport u fTlariboru
Sinoči se je vršil v Narodnem domu izredno lepo obiskani IV. občni zbor zimskošportnega odseka SPD v Mariboru, ki je pokazal, da je ta odsek s svojim sicer tihim, vendar izredno uspešnim delom med najagilnejšimi propagatorji zimskega športa, ki je za narodno zdravje neprecenljivega pomena. Do-zdajni načelnik odseka g. dr. Orožen je toplo pozdravil zlasti g. ravn. dr. To-minšeka, ki ima velike zasluge za pro-speh zimskega športa med dijaštvom, predsednika mariborske podružnice SPD dr. Seniorja, predsednika Aljaževega kluba dr. Jeharta, zastopnike raz-jiih drugih športnih klubov, kapetana Konjoviča, znana planinska športnika Dolinškova in vse druge. Povdaril je potrebo, da razvije odsek svoje delo tudi v smeri razvoja drugih zimskih športov izven smučanja, zlasti sankanja itd. Iz poročila tajnice gdč. Ljubice Cingerli smo mogli posneti, kako se je odsek s tečaji, tekmami,, predavanji itd. vsestransko trudil tudi tekom minulega poslovnega leta, da pospeši razvoj zimskega športa v mariborskem okolišu pod devizo, da je	zdravo telo	predpogoj	za
zdravje duha.	Blagajnik	g.	Vetrih	je
poročal, da je imel odsek lani 18.336 Din dohodkov. O razvoju zimskega športa, zlasti smučarstva, med dijaštvom je poročal g. prof. Baš ter iznesel razveseljivo dejstvo, da je danes med mariborskim dijaštvom že krog 200 smučarjev, od teh 60—70 vozačev, 19 tekmovalcev in 70—80 začetnikov. Konstatiral je razveseljivo dejstvo, kako ta šport pozitivno ugodno upliva na mladino zlasti v dobi pubertete. O odsekovih kegljaških večerih, ki jih	je bilo lani	44,	je poročal
g. Rotter. Preglednik g.	dr.	Senjor	je
konstatiral vzorno delo odseka in je občni zbor na njegov predlog dal odboru absolutorij z zahvalo in pohvalo. Ker je dozdajni načelnik g. dr. Orožen radi preobremenitve z delom kot načelnik zimskošportnega podsaveza za mariborsko okrožje odklonil novo izvolitev, je bil načelnikom odseka soglasno izvoljen g. Božidar Gajšek, v odbor pa gg. Fr. Ma-a jer; por. Ogorelec, inž. Rungeldier, prof. Baš, dr. Bergoč, prof. dr. Jehart, prof. Šileč, Divjak, Rotter, dr. Sekula. Forstnerič, Šetina, Bezlaj, Vales, gdčni Ljubica Cingerli in Slava Basjak, gospa Tilka Gajšekova, za preglednika pa dr. Senjor in dr. Orožen. Pri slučajnostih so se oglasili dr. Jehart, dr. Tominšek in dr. Sekula z raznimi nasveti. Odsek se je postavil za letos kot glavno nalogo zgradbo skakalnice in izsleditev primernih smučarskih in sankaških prostorov bolj v bližini Maribora.
Gradnja osnovne šole v Rušah.
Razsodišče za oceno načrtov za osnovno šolo v Rušah ni priznalo nobenemu projektu nagrado, temveč je soglasno sklenilo, odkupiti projekte z gesli Predlog, Strelec, OSR in 8194 vsakega za ceno Din 5000. Ker projektanti niso priložili naslovov, sc tem potom vabijo, da se v teku 8 dni pismeno izjavijo glede pristanka. — Krajevni šolski odbor Ruše.
Prošnja!
V	prihodnjih dneh se bodo zglasile pri g. trgovcih in tvrdkah gojenke državnega ženskega učiteljišča, ki so pooblaščene. da nabirajo darove za veliko judsko tombolo v prid ferijalni koloniji na morju. Odbor Podmladka Rdečega (riža upa, da bodo gg. trgovci, kakor vsako leto, tudi sedaj podprli človeko-jubno akcijo za našo siromašno in bo-ehno dcco.
vestjo in trdno vero v srcu, pa niti od aleč ne pomislijo na muhastega aprila, (i dela, kar hoče...
V	splošnem pa so perspektive našega kmetovalca za bodočo letino jako ugodne, čeprav prevladuje mnenje, da bo letos iako Si š»iA leto.
Trgovine na praznik sv. Jožefa in Marijinega oznanenja.
Na dan sv. Jožefa dne 19. in na dan Marijinega oznanenja dne 25. trn. smejo biti trgovine po naredbi o delavnem času iz leta 1928 dopoldne odprte, na kar opozarja Trgovski gremij v Mariboru svoje člane in kupujoče občinstvo.
Po 15 letih iz Sibirije v domovino.
V	svoj rojstni kraj Sv. Peter nižje Maribora se je z večjim transportom vruii Franjo Kaloh. Odkar je bil ujet — 1. 1915
—	v Galiciji, je bil transportiran takoj
v	Sibirijo, kjer je bil zaposlen kot rudar. Ž njim je prišel tudi Jožef Knuplež, kateremu pa so v Sibiriji zmrznile noge. Revež je postal popolnoma inva-noge. Revež je postal popolni inva-Maribora. Ker so jima blizu Gradca zmanjkala vsa denarna sredstva, sta se do Maribora priberačila. — Oba bivša vojna ujetnika sta dobila dovoljenje za vrnitev v domovino. Pripovedujeta, da je v Sibiriji še veliko število Slovencev oz. »Štajercev«, kakor pravijo ljudje, katere je nesrečna svetovna vojna tako kruto odtrgala od telesa matere Jugoslavije. Boljševiške oblasti dovoljujejo vrnitev v domači kraj le težjim invalidom.
V soboto popoldanski
specijalni koncert
salonske kapele VVolfsthal v Veliki kavarni
Zamorci.
Pred par dnevi objavljena prva vest, da pridejo sloviti ameriški zamorci v Maribor, je imela za posledico tako živahno povpraševanje po vstopnicah za to senzacijonelno prireditev, da je Koncertni biro primoran, takoj začeti s predprodajo. Predprodaja prične z današnjim dnem. Znan je tudi že datum in sicer pondeljek, dne 24. trn. Pazite te dni na črne plakate. Kdor bo z nabavo karte par dni čakal, bo ostal brez nje. Kljub ogromnim stroškom so cene tako nizke, da lahko koncertu vsak prisostvuje, saj lahko sedi že za 20 Din.
Prireditelji Jožefovega pratra — v škripcih.
Po načelu: Kdor prej pride, prej melje — se je začel pohod celih kolon tipičnih stanovanjskih vozov, v katerih stanujejo od žegnanja do žegnanja potujoči sejmski komedijanti. — Nekateri so ostali v Studencih kar od lanskega leta. nekateri so prišli te dni, a ker je posta! prostor letos še tesnejši, jih je moralo nekaj oditi, Ker je do Jožefovega 1« še nekaj dni, je predel od Jožefove cerkve do tvornice Doctor & drug ves natr-Pan z raznovrstnimi šotori, kolibami, vrtiljaki in gugalnicami, streljarnaini in drugimi sejmskimi atrakcijami. Največ honjukture pa si obetajo številni gostilničarji od legije Jožetov, Pepetov in Jožic, pa tudi orožniki so mnenja, da ne bodo ostali — ta dan — brez posla...
ftanes — pafek
kabaretni večer
popularnega umetnika % Carlo BShme
v Veliki kavarni
Letošnje publikacije ljubljanskega velesejma.
K letošnjo velesejmsko prireditvijo praznuje ljubljanski velesejem svojo desetletnico. V proslavo tega jubileja izda uprava velesejma spominski spis »Ljubljanski velesejem ob desetletnici«, ki bo v lepih besedah in slikah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo obsegal približno 64 strani redakcijskega dela z zanimivimi članki naših najboljših gospodarskih strokovnjakov. Preko 70 slik bo di-čilo to knjigo. Del spisa bo prikazal tudi razvoj in stanje onih domačih podjetij, ki se za to zanimajo. Tozadevno se je obrniti na upravo velesejma. Knjiga izide v visoki nakladi.
Ho‘el Orel.
V	soboto zvečer od 20 2. ure vojaška godba.	774
VMartfrorn. 'dne 14. IT!. 1930.
Wmn X
liza kulis svetovne trgovine
BORBA ZA MONOPOLIZIRANJE SIR0V1N. — GOSPODARSKA POLITIKA ANGLIJE IN AMERIKE. — GOSPODARSTVO IN POLITIKA.
Od časa do časa se pojavljajo krize angleške premogovne industrije, ki imajo za posledico velike stavke premo-garjev. Tako krizo, čeprav ne tako resno kakor pred par leti, preživlja Anglija tudi sedaj in angleške politične stranke se ravnokar pripravljajo na ureditev tega problema na osnovi posebnega zakona, ki naj regulira produkcijo in s tem v zve zi tudi zaposlitev delavstva. Na vsak način pa je za nepoučenega opazovalca ta situacija nerazumljiva, tembolj še, ker ji ne napravi konca niti sedanja Macdonaldova delavska vlada, čeprav bi Anglija to gotovo zmogla. — Kdor pa pozna zakulisje svetovne trgovine in pred vsem'najnovejšo borbo za monopol v sirovinali, temu bo vse to postalo na mah jasno in razumljivo.
V	premogu in tudi v železu Anglija ne bo mogla dobiti monopola na svetovnem trgu, in baš zaradi tega ji do rešitve premogovnega vprašanja ni toliko, ker hoče tu povzročeno izgubo pokriti drugje. Ker torej ne more dominirati pri premogu in železu, hoče združiti v svojih rokah monopol vse svetovne produkcije niklja, kavčuka, kositra, solitra, kalija itd. V svojih kolonijah ima n. pr. Anglija krog 90% vse svetovne dobave niklja v rokah, 66% jute itd. Posebni davek, ki ga plačuje Angliji ves svet, gre pri kavčuku do 70%, pri kositru do 82% in tudi drugod približno toliko. Vsote, ki jih Anglija pri tem zasluži, so naravnost o-gromne. Ta dobiček sam krije vse skrbstvo za domačo brezposelnost v premogovni industriji itd. Da je pri takih razmerah urejevanje cen za kavo in dobička zanjo nekaj lahkega, je popolnoma razumljivo. L. 1927 so s takim povišanjem prodrli kljub konkurenci vsega sveta. Prav tako pa dela Anglija sedaj tudi s kavčukom, ko urejuje njegov izvoz in Umetno vzdržuje pretirano visoke cene. Samo Amerika, ki porabi največ kavčuka, daje Angliji zaslužek od 3 do 6 milijard dinarjev. To pa je več nego dvakratna izguba pri premogu iti železu.
Energični ameriški državni tajnik za
trgovino je še nedavno opozarjal na nevarnost, ki preti Ameriki s strani angleške borbe za monopoliziranje glavnih sirovin, pred vsem kavčuka. Ob tej priliki je tudi izračunal, da plačajo Združene države vsako leto krog 600 milijonov dolarjev posebnega davka samo za take svetovne monopole. Po neki drugi cenit-
vi	pa je gotovo, da je dobila Anglija 1. 1925. iz enega samega takega monopola nad 18 milijard dinarjev čistega dobičKa. Umetna ureditev produkcije in cen, v čemer ima Anglija nedosežno prakso, in to ne le pri kavčuku in že omenjenih si-rovinah, ampak tudi pri kininu, solitru, jodu, kaliju itd., je povzročila v Združenih državah toliko vznemirjenja, da govorijo ameriški trgovski in politični krogi večkrat »o umetnem tvorjenju blagovne lakote, o samoljubnem izkoriščanju sveta« itd. Amerika se bori proti temu angleškemu monopoliziranju tako, da takih podjetij noče podpreti z denarjem, da zagovarja varčevanje pri porabi kavčuka in drugih angleških monopolov, da sama napravlja plantaže in dviga po zgledu Anglije cene pri tistih sirovinah, pri katerih ima ona prvo besedo: pri bakru, petroleju, bombažu itd. Angleži seveda na to odgovarjajo in opozarjajo na angleško politiko pri določevanju cen za konopljo, bombaž itd.
Iz vsega tega se jasno vidi, da se vrši za kulisami svetovnne trgovine in svetovnega gospodarstva v zadnjem času obupen boj za monopoliziranje produkcije in trgovine s sirovinami, ki so v vsakdanjem življenju neobhodno potrebne. Ker pa so potrebne ne samo velikim narodom in državam, ampak tudi nam malim, je ta boj tudi za nas velikega pomena, čeprav v njem ne moremo sodelovati, še manj pa odločati. Iz tega ozadja gospodarske borbe se pa porajajo tudi skoraj vse važnejše politične akcije v svetovni politiki, kajti znano je, da je glavno ozadje politike vedno tudi gospodarsko, ako že. ne pretežno in pred vsetn gospodarsko.
Rezlja in Rtillanl
REZIJANSKA DOLINA, - STOLETNA REZIJANSKA OBRT. — ZANIMIVOSTI REZIJANSKEGA NAREČJA.
Pri nas na Štajerskem Rezijanu v splošnem niso znani, vsa Primorska, Kranjska in deloma tudi zapadna Koroška pa jih pozna kot piskroveze. Svojo skromno in takorekoč nomadsko obrt izvršujejo že stoletja; sin jo podeduje po očetu in ta jo zopet izroči sinu. Domovina Rezijanov pa je Rezija v Beneški Sloveniji, t. j. v onem slovenskem ozemlju, ki je tudi že do 1. 1918. pripadalo kraljevini Italiji. Rezija je do 18 km dolga in na najširšem mestu niti nc kilometer široka globoka dolina, skozi katero teče Rezijanska voda, ki izvira blizu podnožja 2592 m visokega Kanina, teče skoraj ravno proti severo-zapadu in se pri Reli v bližini mesteca Mužci, ki je že davno poitalijančeno, izliva v Reln pritok Tilmenta.	’
Rezija jc v celoti skrajno nerodovitna, da svojega prebivalstva, katerega je v šestih vaseh: Koritih, Stobici, Osojanih, Ravnici, Beli ali Bili in Reli preko 4000* absolutno ne more preživljati. Zato se pečajo vsi moški Rezijani s piskroveško obrtjo po ostalih slovenskih, pa deloma tudi italijanskih in furlanskih pokrajinah. Pokrajina sama je divje romantična, saj se bregovi gorovja ponekod silno strmi. Na vas Osojane n. pr. vso zimo ne posije solnce in je po tem dobila tudi svoje značilno ime. Vendar pa je Rezija poleti prav lepa že zaradi kontra^a med temnim zelenjem svojih storžjakov ter bledega zelenja svojih livad in gorskih pašnikov. Vsa Rezija je po italijanski upravni organizaciji združena v eno samo občino, ki se imenuje Rezija in pripada Videmski provinci. Vsa občina meri 112 kvadrantih kilometrov ter zajema tudi dolino Učie in Bile, dveh pritokov Rezijanske vode.
Nekaj posebnega pa je rezijansko narečje, ki je delalo že silne preglavice
raznim jezikoslovcem. Nekateri so enostavno trdili, da spada k srbohrvaščini in ne k slovenščini, drugi so rekli, daje ostanek ruskega jezika, tretji so ga zopet vtaknili v turansko skupino; nekateri trdijo dalje, da je slovenski jezik, ohra njen v svoji prvotni obliki. Vendar je tudi poznavalcu rezijanščine težko reči, katero mnenje j: bolj pravilno, dasi se Rezijani, v kolikor je to sploh mogoče, smatra;o za Slovence in govorijo vsi, posebno moški, poleg svojega narečja tudi prav dobro slovenski, primorski in beneškoslovenski dialekt. Iz študij jn primerjanj slovenskega jezika in rezijanskega narečja se dozdeva, da imata oba ista svojstva, iz študij naglašavanja in mnogih besed, ki so v slovenščini popolnoma nepoznane, pa pridemo do zaključka, da je v tem narečju marsikaj, kar ne najdemo ne v slovenščini ne v srbohrvaščini. Velika posebnost, ki jo ima rezijanščina, je štetje, ki je podobno francoskemu: 30 = triste, 40 = štrede, 50 ~ partedu, 60 = tri krat dviijsti, 70 = tri krat dviijsti nu dišat, 80 = štiri krat dviijsti, 90 = štiri krat dviijsti nu dišat, 99 = Štiri krat dviijsti nu devetnajst.
Gotovo pa je, da so Rezijani slovanskega pokolenja in da prebivajo tam že skoraj 1000 let, izza dobe nordijskih invazij, ko je konglomerat raznih ljudstev iskal kos zemlje, kjer bi se naselil. 2e leta 1533 je znano, da je poklical pater Gilbert svoje podložnike iz Rezije na samostansko dvorišče ter si dal zapriseči zvestobo na evangelij. Med temi Podložniki so bili pretežno Slovani, še bolj očito je to iz zapisnika druge prisege, ki se je izvršila v cerkvi na Reli dne 4. marca I. 1339. Med rodbinskimi imeni zaprisežencev iz Rezije se tedaj izrecno navajajo; Godič, Rus, Sabadin, Saliboj,
Moraš, Radoš, Kutin, Stanigoj, Černe Čadež itd. Eden je naveden celo kot Pedrus filius Jacobi de Dolina, iz česar lahko izvajamo, da so bili že tedaj vsi prebivalci Rezije Slovenci in so svojo dolino imenovali enostavno »Dolina«.
Kakor ostali naši rojaki v Beneški Sloveniji in na Primorskem, tako so seveda tudi Rezijani brez vsakih narodnih pravic. Šolski in uradni jezik je zanje že več ko sto let italijanščina. Njihovi duhovniki pa se še vedno poslužujejo domačega rezijanskega ali beneškosloven-skega narečja. Tudi dokaz, da se ljudska govorica ne da zatreti niti tedaj tako lahko, če ljudstvo politično tudi postane druge narodnosti!
5erum iz kačjega strupa — proti kačjemu strupu
Službena statistika Zedinjenih držav navaja letno nad 1000 slučajev, da so strupene kače vgriznile človeka. 10— 25% ugrizov je končalo s smrtjo, zlasti pri gotovih vrstah kač. Danes je pa iz-najdeno brezpogojno učinkovito sredstvo proti kačjim pikom; serum iz kačjega strupa. Neposredna smrt od kačjega pika nastopi zelo redko, samo če strup naravnost dospe v kakšno večjo žilo. Ako to ni in ako ne inficira strup kakega večjega krvnega kanala, ostane še vedno časa dovolj, da se uporabi protistrup. Za izdelovanje seruma imajo v Ameriki danes posebne zavode, v katerih dobivajo serum na podoben način, kakor serume za nalezljive bolezni. Posebno izvežbani kačji borci nalove več tisoč strupenih kač. Dobro poznavajoč kačje vrste in navade jih love v zamke, polovljene kače spravijo v posebne rešetke ter jim od časa do časa odvzemajo strup. V ta namen pograbi eden kačo za tilnik, strupene zobe ji potisne v gumijasto kožo, razpeto nad stekleno posodo. Bodisi iz razdraženosti ali pa vsled pritiska na strupne žleze kača izbrizga strup, ki pada v posodo. Seveda morajo nekatere kače včasi naravnost »molzti«, da dobijo zadostno količino strupa od nje. Da dobijo od kač čim več strupa, jih pustijo včasi zaprte delj časa gladovati. To raditega, ker kačam služi strup obenem kot pomožno sredstvo pri prebavi, in se ga pri daljšem gladovanju seveda nabere večja množina. Ta strup potem filtrirajo in posuše. Posušen strup navzame obliko rumenkastih kristalov. Žele v tem stanju pride v laboratorij za serum. Tam inficirajo s tem strupom konje, najprej z malimi, nato z vedno večjimi količinami, tako da postane konj popolnoma neobčuten za strup. Tako imuniziranemu konju odvzamejo čez čas. nekaj krvi in iz te krvi delajo serum, ki absolutno učinkuje proti strupu. Posebne vrste serumov izdelujejo proti piku gotovih kačjih vrst in jih pošiljajo v kraje, kjer je dotičnh kač veliko. So pa zopet serumi, ki učinkujejo proti piku raznih kačjih vrst. Serum razpošiljajo v malih steklenicah, tako da sc ga lahko v slučaju potrebe posluži tudi lajik. Serum kot tak je neškodljiv. Zasluge za izum te^a seruma it’, za ustanovitev zavodov za njegovo izdelovanje ima v prvi vrsti brazilijanski raziskovalec dr. Afranio de Amaral. Dozdajni poskusi so pokazali, da je izum pravi blagoslov za kraje, kjer še ni bilo mogoče, iztrebiti strupene kače.
Nenavaden uzrak za samomor
Na Dunaju je hotel napraviti neki komaj 211etni šofer s skokom skozi okno konec svojemu življenju, kar pa so mu v zadnjem trenutku preprečili. Pozneje je povedal, da je pri zapenjanju ovratnika, kar se mu dolgo ni posrečilo, postal tako strašno nervozen, da je hotel izvršiti samomor. V svrho preiskave njegovega duševnega stanja so ga odposlali na opazovalnico.
Šveik v Ameriki.
x Znameniti Haskov »Dobri vojak Švejk« je nedavno izšel tudi v New Vorku v angleškem prevodu Pavla Selvera. Veliki amerikanski listi so polni hvale o tej satiri, »New York Telegram« io imenu te celo »miorigi-nalnejšo kniigo o voin! ki zasluži, da si jo prečita vsakdo, kdor ljubi humor«.
šport
Krmarska uožnja po Poharju
Vožn;a: V nedeljo, dne 16. marca priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše, pod vodstvom gospoda poručnika Ogorelca krmarsko vožnjo s Klopnega vrha čez Roglo v Mislinje. Zbirališče smučarjev v soboto zvečer na Klopnem vrhu. Odhod v nedeljo ob pol 8. zjutraj s Klopnega vrha. Povratek v nedeljo z večernim vlakom. Odhod iz Maribora v soboto ob 1.20 in ob 5. uri. Opozarjamo vse člane in nečlane, da se tega izleta v čim večjem številu udeleže, ker je to v letošnji sezoni zadnji skupni izlet! Snega dovolj! Smuka ugodna!
Tekma: Istočasno se bo vršila tudi tekma za časten naslov »najboljši pohorski krmar«, darilo srebrn pokal. Tudi drugi in tretji prejmeta priznanico. Tekmovalci se zberejo v soboto na Klopnem vrhu. Vabimo Vas s željo, da se te poslednje naše prireditve v čim večjem številu udeležite. Darila razstavljena na Klopnem vrhu. Prijave do starta. — Smuk in na svidenje!
Težkoatletsko tekmovanje za prvenstvo dravske banovine.
V soboto in nedeljo dne 15. in 16. marca se bo vršilo v Narodnem domu tež-koatletsko tekmovanje za prvenstvo dravske banovine, ki je priredi SK Železničar.
Kakor smo že poročali, bodo nastopili najljljši atleti naše države in sicer državni prvaki S a u e r b o r n, SK Herkules, Zagreb (perolahka), V o j v o-d i č, SK Herkules, (lahko), Mark o-v i č, SK Croatia, Zagreb (VVelter) in P a 1 k o v i č, SK Herkules (težka), Vse kategorije so jako dobro zasedene in je računati s težkimi in napetimi borbami. Začetek tekmovanja v soboto on 20. uri in v nedeljo ob 9. uri.
SK Železničar, težkoatl. sekcija.
Sledeči težkoatleti morajo biti v soboto točno ob 18. uri v Narodnem domu: Pir-cher, Wresnig, Spaner, Glumač, Trnjav, Bedenik I, II, Csasar, Lobnik, Terglav-čnik, Fischer, Berce, Štrukelj in Rak. Reditelji so: gg. Marussig, Jančič, Inkret, Lorber, Fašing, NVagtier in Medved. Načelnik.
Sodniška sekcija, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: ob 10. predpoldne SK Rapid rez.—SK Železničar rez. g. B e r g a n t; ob 14.30 Villacher Sportverein—SK Rapid g. F r a n k 1; ob 16. SK Železničar—SK Svoboda g. Bizjak. Vse tekme se vršijo na igrišču SK Rapida. Načelnik.
ISSK Maribor v Varaždinu.
ISSK Maribor gostuje v nedeljo, drle 16. marca v Varaždiuu proti Vešku. Re-vanžna tekma se bo vršila dne 25. marca v Mariboru.
Villacher S. V.—SK Rapid.
V nedeljo bo imel SK Rapid interesantnega gosta iz Beljaka — Villacher Sportverein. S to tekmo nam bo predstavil Rapid letos še neznano moštvo. Srečanje med obema kluboma v Beljaku je končalo s sigurno zmago domačinov. V nedeljo pa bo Rapid skušal popraviti svoj svoječasni poraz. Nadalje nastopita v nedeljo SK Železničar in SK Svoboda v prvenstveni tekmi. Obe tekmi bosta sigurno nudili lep užitek.
Sokolsfoo
Starejši oddelek SKJ v Mariboru - matica telovadi vsak pondeljek, sredo in peiek v gimnazijski telovadnici. Pričetek telovadbe je ob pol sedmih zvečer in traja do osmih. Prijave za ta oddelek se sprejemajo v telovadnici v istem času.
»Tp-le sliko hočeš kupiti, Ančka Ta ima vendar čisto nemogočo tehniko«.
»Nič za to. Potrebujem jo samo t‘a‘ di tega, da zakrijem neki madež na steni.«	#	*
Odvetnik: »Kot vzrok za ločitev navajate zakonsko zmoto. Kaj pa mislite s tem?« »Zmotil sem se glede njene doteU
Mlchel Zčvaco
£ukcedfa tBoigia
Zgodovinski roman	48
»Moja Rosita!« je zamolklo ponovil Rafael, iz-tegaje roke proti elegantni, cvetoči vili, ki je sijala v prelesti in cvetju, pod njim pa skrivala svojo strašno dramo, v kateri je utegnilo poginiti dvoje ljubečih •rc...
Vsa pretresena od sočutja, sta Ragastens in Machiavelli potegnila nesrečnega mladega moža s seboj. Uro kasneje so vsi trije dospeli v tivolsko mestece ter se nastanili v odročni skriti gostilni...
XXIX.
Starost Aleksandra VI.
Vila, proti kateri je Rafael Sanzio v obupnosti iztegal roke, je bila prostorna poletna hiša, opremljena z vsem, kar se je dalo izmisliti v odpočitek duha in v radost oči.
Na vrtu, pod skupino granatovcev, med katerimi se marmornat Amor igra s kozjenogim Satirom, sedi mlado dekle na klopi iz rožnatega granita. Njene roke se sklepajo v trudni gesti. Njene lepe oči, ki se zdajpazdaj zalij6 s solzami, blodijo nestalno po vsem tem sijaju, a ne obstanejo nikjer.
To je Rosita.
Zenska svojih štiridesetih let, matrona zelo obilnega života, se mudi nedaleč od nje in nadzoruje sleherno njeno kretnjo. Zadaj za matrono pa. skrita v grmičju, prežita dva moška, pripravljena, da pritečeta na prvi poziv.
Zdaj so že štirje dnevi, odkar je mlada deklica zaprta v tivolski vili. Zaman si prizadeva, da bi razumela vse, kar se je zgodilo. Zakaj so jo privedli semkaj? Za koga in zakaj se je zgodilo to kruto Ugrabljenje?
Ona nc ve... ona ne razume! Da bi vsaj mogla plakati! Da bi mogla dati duška svojemu srcu in olajšati svojo bol s solzami!
Toda ne: venomer je okrog nje ta ženska, ki se ne umakne iz njene bližine. Niti ponoči ni sama: kakor osladna ječarica počaka matrona, da zaspi, nato pa leže še sama poleg nje na kanape...
Kaj se je zgodilo z Rafaelom?
To vprašanje jo moti in tesni neprestano. V njem se osredotočuje vsa groza njenega položaja. Od tega se ji pali srce, od tega jo peko uboge ustnice...
In vendar je ni niti za hip obšla misel, da bi česarkoli poprosila žensko, ki jo nadzoruje — to senco ki sledi njenim korakom, to zloveščo ptico nesreče, ki je povesila na revico svojo perot. Te ženske se Rosita boji.
Nekega jutra je Rosita zaznala okrog sebe neobičajno gibanje. Slišala je prihod enega ali večih vozov, peket mnogoštevilnih konj ter prihajanje in odhajanje na hodnikih... Naposled, ko je tako pretekla ura, se je zopet vse pogreznilo v molčanje. Rosita je bila takrat v svoji sobi.
Kmalu nato je vstopila ženska, ki je šepnila je-čarici par besed na uho ter sedla v nadslanjač, rado-
vedno škileča na Rosito.
»Dobila sem drugo nadzornico,« si je mislila ta, ne da bi čutila žalost ali veselje; niti ozrla se ni na novodošlo tujko.
Medtem pa se je bila ječarica z vso naglico odpravila. Sla je v tisto krilo vile, kjer so se nahajale papeževe sobane. Mlad duhovnik jo je odvedel v prostorno sobo, kjer je samotno odpočivala njegova Svetlost trudna od dolge poti.
»■Torej, gospa Pierina?« je vprašal papež.
»Sveti Oče...« je zajecljala matrona na kolenih, hlineča se silno ganjeno.
»Gospa Pierina,« je dejal starec suho, »enkrat za vselej, prihranite si vsakatero nadležno ceremonijo, corpo di bacco; saj tu ne gre o poklekavanju! Pomnite vendar, da sem samo grof de FaSnza... Rodrigo di Faenza! Tako je... Ali ste razumeli?«
»Ubogam, gospod grof,« je odgovorila matrona in vstala.
»Torej, poročajte mi v kratkih besedah o svojem poslu.«
»Naše potovanje, gospod grof, se je izvršilo brez posebnih dogodkov, in v celoti se vidi, da se moja mala varovanka dokaj spravlja s svojim novim načinom življenja, dasi je od kraja nekoliko kričala in mnogo jokala.«
»Dobro; torej postaja krotka... In kaj pravi?«
»Ničesar.«
»Vraga! To je zlo. A povejte mi, ali je niste vsaj malo poizkušali pripraviti do kramljanja — vsaj toliko, da bi jo zabavali?«
»Ah, da! Toda bilo je bob v steno, kakor da bi nagovarjala tisti marmorni kip, ki se na svojem ka-menitem podstavku zdi, da teče po vrtu.«
Papež je povesil glavo in se za hip zamislil. Matrona ga je potuhnjeno opazovala.
»Gospa Pierina...« je povzel Borgia in dvignil oči...
»Gospod grof? ...«
»Treba je... razumite me dobro!... treba je, da mi priskrbite sestanek s to deklico... Imam ji nekaj povedati — na samem, da me razumete! — med štirimi očmi... To so skrivnosti... o njenem rojstvu in njeni rodbini... ki jih sme slišati le ona sama.«
»Gospod grof je gospodar... treba mu je le ukazovati.«
»Da, o tem niti dvoma, da sem gospodar,« je dejal Borgia in namršil obrvi. »Toda splošno... deklica ki je bila odpeljana s silo, ne ve, da je to v njeno korist... Ona si utegne misliti... kaj vem? ... misliti si utegne, da jo hoče kdo oropati... dočim gre stvar le o tem, da se ji vrnejo njene pravice, naslovi in svoboščine... O tem je delo, in o ničemer drugem, ali slišite, gospa Pierina?«
»Slišim, gospod grof... Trebalo bi torej pripraviti deklico do tega, da vas sprejme, in da vas bo poslušala ...«
»Kakor očeta!... Ne, per bacco... tega ne... recite rajši, kakor prijatelja, resničnega prijatelja, ki je ves v skrbeh za njeno srečo... Idite, gospa Pierina...«
Gospa Pierina se je ostudno nasmehnila ter diskretno odšla.
Drugo jutro po tem dnevu je imel Borgia posvetovanje drugačne vrste. Bilo je v isti sobi.
Papež je sedel v naslanjaču z nizkim hrbtom. Do vratu je bil zavit v širok plašč iz belega platna, ki je odeval vso njegovo postavo. Poleg njega je bila majhna mizica s stekleničicami razne velikosti, kleščami za žganje las, ličili in vsemi ostalimi toaletnimi pripravami.
Blizu okna je glasno čltal njegov ljubljenec, duhovnik Angelo. Okrog naslanjača se je sukal vitek moški ter segal zdaj po kaki stekleničici, zdaj po kleščah. Gibčni prsti so mu begali po papeževem obrazu.
Od časa do časa mu je podajal beneško ogledalo, in papež je z eno samo besedo odobraval ali grajal njegovo delo. To je trajalo dobro uro. Ko je bilo končano, se je papež dolgo časa gledal v ogledalu:
»Dobro tako! Vi ste pravcat umetnik.«
»O, če bi mi bil gospod grof dovolil!... V trenutku bi ga bil pomladil za dvajset let, samo s tem, da bi mu izlil tole stekleničico v lase...«
»Ne, rajši imam svoje bele lase. Kaj, vraga, saj vendar nisem mladič, ki išče pustolovščin! Dovolj je, da so zakrite te nemarne gube... Dobro jel...«
»Umetnik« se je naklonil ter odšel.
»Kakšen se ti zdim Angelo?« je dejal papež In vstal.
Duhovnik je pomotril starca z neomajno paznostjo in resnobo.
^Zdite se mi obdani z nekakšno strogo in veličastno lepoto,« je dejal naposled.
Angelo ni lagal!
Nemogoče bi bilo takrat spoznati v Rodrigu Borgia sedemdesetletnega starca. Njegove črne oči so v mračnem ognju tlele pod košatimi obrvi. Lasje so bili beli, a so dajali obličju neko otožnost, ki je popravljala njegovo trdoto. Tak, kakršen je bil, je utegnil veljati za človeka, ki je osivel od skrbi, a si je ohranil krepko lepoto zrele moške dobe.
Takrat je vstopil komorni sluga ter pričel oblačiti papeža v viteško obleko iz vijoličastega baržuna, vrhu katere mu je ogrnil eleganten in lahek plašč kratkega kroja iz vijoličaste svile. Borgia si je opasal okrog ledij vezen svilnat pas, ki je nosil fin paradni meč z razkošno okrašenim ročnikom. Nato si je pokril glavo s čepico, izpod katere so mu padali lasje z nekako resnobno gracijoznostjo na široki čipkasti ovratnik.
Angelo je vzkliknil od resničnega občudovanja. Volja je bila v Borgijcu premagala starost. Hotel se je pokazati vrednega pozornosti; s čutom pofinjenim vsled diplomatskega takta se ni skušal pomladiti, toda z drobno skrbnostjo toalete in obleke ter z naporom svoie volje je postajal znamenit mož za sleherno žensko, ki ga je utegnila videti.
Nasmehnil se je, zamahnil lektorju Angelu v slovo, ter odšel.
Ko se je Borgia podajal k Rositi, ni čutil v sebi niti najmanjšega dvoma o izidu svojega koraka. Prepričan je bil, da deklica podleže v kratkem roku ali pa celo že prvi dan. Zato ni bil ni malo zmeden; samo nestrpnost njegove pohote ga je včasih stresala z rahlimi drhtljaji.
Slikarskega in pleskarskega vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Jurij Juteršnik, Maribor, Magda-lenska ulica 34.	773
Oddam
takoj v najem stanovanje s tremi lokali, primerno za obrtnika. Informacije Aleksandrova cesta 169. Oddam tudi novo stelažo in prodajno mizo za trgovino.	733
Čedno sobo
oddam boljšemu gospodu. Kamniška cesta 24.	752
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko In sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. LJoslp Antloga, košarskl in sltarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
20% kronski boni
so ob veljavi 17. marca. Do 17. marca 2. ure jih prevzame še po najvišji nevni ceni železnina Ivan Koražija, Maribor, Aleksandrova cesta. 769
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Vsled preselitve sedlarske in torbarske delavnice se
prodaja vse oldgo na Slomškovem trgu št. 6, kakor komati, različne konjske opreme, dokolenice, kovčki za potovanje, ročne torbice, nahrbtniki itd. 10—30% cenejše. Ugodna prilika za nakup. Ravnotam se proda tudi manjša blagajna 77x50x30.	7-13
Pridnega zanesljivega treznega šoierja,
kateri poleg šofiranja opravlja vse druge posle, sprejme v trajno službo mariborska tvrdka. Pismene ponudbe z navedbo prejšnjih služb na poštni predal 31, Maribor.	755
Vse vrste pletenin
po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Praktlkantlnjo za prodajo
sprejme modna trgovina Ana Hoba-cher, Aleksandrova cesta 11.	726
Obdam kabinet
z električno razsvetljavo In hrano starejšemu gospodu ali gospodični. Wil-sonova ulica 20.	766
Lesna trgovina
priporoča svojo bogato zalogo bukovih in mehkih div, kakor tudi premog ir Trbovelj ter iz Zabukovcev.
Josip Govedi!
Maribor, Preternova ul. 19
Nizke cenel Točn* postrefba!
NaibolJil
in najcenejši nakup nogavic^ rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovin«
ANTON PAŠ
Maribor, SlovoMka iK. 4
Sobo-In črkosHkanjte izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2281
Posestvo
9 oralov v Spodnjem Radvanju prodam. Naslov v upravi lista. 767
Ko iščeš hrano,
pridi in poskusi, in prepričaj se o robi in okusi; vina moia pa so kapljica z nebčs, ob njih pozabiš na koncert in ples! — Priporoča se za obisk: Alojzija Šafarič, gostilna pri »Večernem solncu«, Splavarska ulica.____________597
Spuščene pentlje
pri svilenih nogavicah' pobiramo takoj in ceneno. Rupnik, Slovenska ulica št. 20.	728
Mebanična delavnica
za popravila vseh vrst gramofonov, Šivalnih »trojev, zajamčeno so ftdne in brezkonkuren-2ne cene znane tvrdke Justin Gustinčič* Mari-oor, Tattenbachova 14. Zadostuje dopisnica, da pridem po stroj in gramofon na dom.
TMKHCB
dame in gospode IDEALNO OBLAČILC
za ^
zimo in leto!
I.ORNIK
KOROŠKA 9
km«j« Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja ki urednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.