Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdajn celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je т Kopitarjevi uL 6/III

Telefoni ■redniitrai dnevne tlniba 209» — Bočaa BN, »94 ia 2tM
Utaja nek dan ijntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
ček. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
Mir iz Berlina?
»Schicksals-Mittwoch« — usodepolno sredo je imenoval včerajšnji dan ves nemški nacionalistični tisk. Nemški kancler Adolf Hitler je namreč «a ta dan napovedal svoj veliki zunanjepolitični g»; ver, v katerem naj bi ad usum Evropae et mundi izpovedal, kakšni so cilji, ki jih prerojena in izravnana Nemčija hoče zasledovati izven nemške države na tuji zemlji. Proti Hitlerjevi Nemčiji se je zadnje tedne začel dvigati vihar ogorčenja po vsem svetu. Niti 1. 1914 ob izbruhu svetovne vojne svetovno javno mnenje ni bilo tako enodušno proti nemškim zahtevam po oboroževanju in ko sta zaporedoma dva ministra Hitlerjeve vlade, zunanji minister топ Neurath v Ženevi, podkancler von Papen na Westfalskem, javno grozila, da Nemčija ne bo odnehala in da je pripravljena na vsako irtev, je ogorčenje postalo tako etrnjeno, da so vsi pričakovali razpad razorožitvene konference in začetek nore strašne tekme v oboroževanju, ki bi se moralo končati i novo svetovno morijo.
V tej moralni stiski, т tem udušujočem ozračju se je Hitler odločil, da pojasni svoje cilje in obrazloži svoje metode. Ali se bo klubovalno postavil v bran grozečemn orkanu svetovnega javnega mnenja, ali pa bo pohlevna upognil hrbet, da zdivja burja mimo? Tako smo se i napetostjo povpraševali, in če hočemo biti odkriti, nas je bilo vendar le nekoliko strah. Kajti mi poznamo go. тоге nemških kanclorjev. Kako so govorih Bis-mareki svoje dni, da se je tresla vsa Evropa! Kako je znal zagrmeti von Bethmann-Hollweg. ko so agadirski dogodki odprli tangersko vprašanje in dovedli do ogromnih kolonijalnih sprememb т Afriki! Kako so nastopali nemški povojni kanrlerji Wirth пајргто, za njim Streseman in naposled Briining, ito je bilo tTeba poraženi narod dvigniti iz obupa in njegove sile usmeriti za ustvarjajoče delo na gospodarski obnovi in moralni ozdravitvi. Pa. nemški kanclerji so nas navadili na tehtne govore, iz katerih nikdar ni govoril obup, Se manj strah, nikdar pa zahrbtnost. Zato smo tudi od kanclerja Hitlerja, ki so ga dvignile milijonske mase, ki jih jo znal navdušiti za velike patrijotične ideale. na zavidajoče mesto nemškega krmarja pričakovali. da se bo t duhn nemških tradirij in bivših kanclerjev, od katerih z največjim se rad primerja, kljubovalno uprl protinemškemu orkann ter se kot preeanjani gams obrnil proti nasprotnikom, da v boju i njimi zmaga ali pa umre.
Т(и1а »usodepolna sreda« je presenetila. Adolf Hi'Ier je bil priden. Adolf Hitler je bil pohleven. Nie več trkanja na prša, ničesar več o neizbežnih alternativah, ki tirajo nemški narod v smrt. niti duha ne sluha več o tujih zemljah, ki so za obstoj nemškeea naroda absolutno potrebne. Ideja *nr-manizaeije. eonilna moč stare Nemčije, je zastarelo geslo, Nemčija noče nobenega tujeca človeka, no. bene pedi tuje zemlje, ona hoče deliti pravico, ker žeti, da bi tudi ona bila deležna pravičnosti. Zakaj bi se svet bal novo Nemčiie. ki je brez orožja, brez letal in brez topov? ZnVaj ta strah nred Nemčijo, ki hoče samo miru, ki je pripravljena podpisati vsak pakt o nenapadanju z vsnkomur in s komurkoli. V imenu Nemčije sprejema miroljubne predloge ameriškega predsednika brezpogojno. Strah pred Nemčijo je brezpredmeten yi neopravičen. Ramo tn in tam so padle vmes kakšne pe. rijode vzvišenega patosa o krivicah, ki še niso izbrisane in o utemeljenih željah, ki še niso izpolnjene, o kulturni misiji velikega nemškega naroda, ki je bil degradiran in ponižan, na koncu pa p!a sen pogled na versajsko mirovno pogodbo, ki naj ne bo večna v redu, ki ga je ustanovila.
Kaj je vzrok te zares nepričakovane pohlev-nosti, ki je Evropo bolj osupnila kot bi jo bil kakšen govor v Stilu Hitlerjeve knjige »Mein Kampf« ali po vzorcu nedavnih govornikov v Pots-damu? Strah ali diplomacija? Bojazljivost ali hi navščina?
Strah? Hitlerizem je uvidel, da se svet ne bo ♦ako meni nič tebi nič dni izravnati, da tujih držav ni mogoče eksereirati na isti način, kot je vežbal nemško državno upravo in nemške organizacije, da rezka povelja, ki prihajajo iz Prusije, onstran nemške meje ne izzivajo slepe pokorščine ampak upor ali ironičen posmeh. Hitlerizem je s tragikomično odisejado svojega odposlanca Rosenberga v Londonu spregledal, da »i je natovoril enodušno na-sprotstvo angleškega javnega mnenja, ki je za časa Stresenianov in predvsem Briiningov z odkritosrčnimi simpatijami podpiralo nemške napore za narodno in državno okrepitev. Lord Grey recimo, ki je kot angloški zunanji minister 1. 1914 molčal, ko bi bila takrat vsaka njegova beseda zadosto. vala, da zaustavi ambicije pruskega militarizma, topot ni ponovil greha in je v velikem govoru dne 28. aprila, ki je naravnost zabobnel po vsej Angliji, pokazal s prstom na imperializem kljukastega križa, ki je hujši od pruskega, hujši od onega, ki |e oskrunil belgijsko nevtralnost 1. 1914, strašnejši od onega, ki je potapljal v nečloveškem podmor-noni boju tisoče nedolžnih žrtev, surovejši od onega, ki ni prizanašal Rdečemu križu, ter slovesno izjavil, da jo angleški narod razočaran, ker je uvidel, da je pomagal vzgajati zmaja. Razočaranje se je spremenilo v jezo in napotilo angleškega vojnega ministra lorda llailshama, da je 14 let po sklepu miru prvič vrgel besedo: vojna nevarnost! ▼ grobno tišino britanskega parlamenta.
Ali so je Hitler ustrašil tega? Ali se je z bal dostojanstvenega miru francoskega naroda, ki je brez debate, brez prerekanja, enodušen in na vse pripravljen sprejel nove žrtve za obrambo svoje zemlje? Ali se je zbal pošasti svetovne obsodbe, ki je že enkrat nemški narod ponižala in bi ga drugtô poteptala in izbrisala za njim sledove?
Morda pa je bil Hitler samo navidezno priden in je hotel biti diplomat Toda neverjetno se berejo njngove miroljubne izjave, ko vsa Nemčija odmeva od oboroževanja, humoristične so njegove zatrditve, da milijonska milii» ne predstavlja nohene oborožene sile, nezaupanje vzbujajo njegove ielje po enakopravnosti, ko je r svoji lastni držari idejo enakopravnosti zatrl в surovim nasiljem in brez prepričanja so njegove groïnje o izstopu iz Zveze narrdov. ko vsakdo ve, da bi Nemčija potem ostala na svetu sama, čisto sama.
Plašljivee ali diplomat — njegov govor na dan »usoi'opolne srede« ni bil za Evropo noben dogodek. Ne mrzel in ne vroč! Sedaj pa čakajmo mirno na dejanja!
Hitlerje v govor ni ne pomiril, ne prepričal nikogar
Svet se zgrinja znova okrog Francije
„Proti pruskemu duhu samo sredstva, hi imponirajo Francija se ne da varati in ne bo držala križem roku
Pariz, 18. maja.
Razumljivo je, da Francozi Hitlerjevega govora v Reichstagu niso sprejeli « tistim navdušenjem, kakor so ga Američani, ki so ponosni na to, da je poslanica njihovega predsednika imela na Hitlerja tako čudovit učinek. Francoska javnost soglasno poudarja, da je kancler v maskiranje svojih ciljev samo izbral posebno taktiko, s katero je mogoče prevarati znano sentimentalnost anglosaškega plemena. V resnici bo Hitler nadaljeval politiko podtalnega rovarjenja proti versaillskemu miru tem bolj, ker ima чм svoji strani Italijo, ki bo njegov govor izrabila v to, da diskreditira pred svetom Francijo, češ, medtem ko se Francija odkrito oborožuje in tega pred svetom niti najmanj ne skriva, se je Nemčija izkazala kot tista dežela, ki odkrito stremi za pomirjenjem sveta in likvidacijo militarizma. V tem oziru pomeni Hitlerjev govor gotovo nek minus za Francijo in je s tega stališča vprav rafiniran. V Parizu nič ne dvomijo, da je bil Hitlerjev govor sestavljen v sporazumu z Mussolinijem, kojega časopisje je baš te dni začelo kampau>o proti »sabotaži«, s katero Francija skuša onemogočiti razorožitev, medtem ko Nemčija popolnoma v duhu versaillske pogodbe same in pakta Zveze narodov stremi za »pacifikacijo« Evrope. To seveda ne bo ostalo brez vpliva tudi na anglosaški svet, toda ne bo minul mesec, ko bodo v Londonu in Washingtonu zope* uvideli, da je baš Nemčija tista, ki s svojo dobro preračunano taktiko, v kateri se grožnje menjajo s neodkritosrčnimi zagotovili miroljubnosti, zavlačuje razorožitev in ji stavlja na pot težave, zato da bo Nemčija končno le dobila proste roke za okrepitev svoje armade.
Grožnie o „maščevan'u rase"
Ako se to ne bo posrečilo, ne bo ta zasluga v prvi vrsti g. Roosevelta in njegovih človekoljubnih poslanic, ampak edinole Francije. Da, mirno se more trditi, da je bolj ko prikrita grožnja g. Roosevelta z a-neriškim bojkotom nemškega blaga vplivala na miroljubni ton Hitlerjevega govora eneTgična gesta Francije, s katero je ministrski predsednik Daladier v nočni seji senata 15. t. m. Nemcem povedal, da se Francija nemških groženj o »maščevanju rase«, katerih je polna hitlerjanska propagandistična literatura, ne straši. Če se je Hit-
ler ▼ svojem govoru laskal svoji domovini te obenem hotel poveličati Nemčijo pred svetom, češ strah pred njo je neupravičen, je ▼ resnici hotel s tem samo zakrinkati strah, ki je Hitlerja in njegove prijatelje zadnji čas prevzel ob odločnih pripravah Francije, da eventuelni napad na mirovne pogodbe odvrne s silo svojega orožja.
Tudi Rooseveltov poziv, naperjen v prvi vrsti na Nemčijo, naj se misel na nasilno spremembo političnega stanja v Evropi umakne sporazumnemu sodelovanju za politično pomiritev in gospodarsko ozdravljenje sveta, je učinek Daladiero^ega govora
v senatu, iz katerega so Amerikanci razumeli, da Francija nikakor ne misli s prekrižanitni rokami čakati, kdaj bi se Nemčija tako pripravila, da bi bila Francija zopet iznenadena tako, kakor je bila 1. 1914. Gotovo Francija ne misli na preventivno vojno, toda pisanje nemškega itn italijanskega tiska, češ da je francoski generalni štab mnenja, da bi edino učinkoviti odgovor na hitlerjaoske hujskarije bil energičen udarec čez Reno, dokazuje, da so tako v Berlinu kakor v Rimu vojaške priprave Francije vzeli za tako resne, kakor eo tudi v resnici mišljene.
„Zgradimo nepremagljiv zid, ob katerem se bo razbil sovražnik!"
Poziv francoskega ministrskega predsednika Daladiera
Kakor znano, je Daladier na omenjeni seji senata izjavil, da se Francija kljub gospodarski krizi ne bo ustrašila nobenega izdatka za to, da prepreči vsak napad na svoje ozemlje. Daladier je senatorjem povedal (kar sicer oni že davnaj sami vedo), da je zgradila Francija na svojih mejah mogočen pas trdnjav, Id ga pa hoče še do viška spo-polniti. Zvedeli smo tudi, da se tako v državnih kakor v privatnih industrijskih podjetjih dela noč in dan, tako da danes roben francoski kovinski delavec ni brez dela. Ko so socialisti Daladiera inter-pelirali, zakaj država vojnega materijala ni naročila samo v državnih podjetjih, ampak daje zaslužiti tudi privatnim koncernom, je Daladier odgovoril, da je treba privatno industrijo zaposliti in jo za vojne svrhe usposobiti že sedaj, ker mora Francija biti vsak čas pripravljena, da zavrne sleherni poizkus sovražne invazije. Privatna industrija mora doseči najvišji potencial produkcije, da bo Francija popolnoma sigurna. Zgraditi moramo, je dejal L^ladier, nepremagljivo bariero, ob kateri se bo vsak sovražni naval razbil. Naše obrambno delo, je nadaljeval ministrski predsednik, še davno ni tako spopolnjeno, kakor je potrebno, in zato bo parlament moral biti pripravljen še na rpnoge žrtve ш
izdatke, katere bomo, ako ne bodo zadostovala redna sredstva, pokrili s posojili. V popolnoma istem smislu je govoril p; ed senatom tudi mornariški minister Leygues, tako da bo Francija, naj ee potem z razorožitveno konferenco zgodi karkoli že, imela brodovje, kateremu se napada tudi z dveh strani ne bo treba ustrašiti.
To ie tisto ...
To je tisto, kar je nemškega kanclerja Hitlerja prisililo, da je ustavil svoj zalet in se obi-nil nazaj z rafinirano utemeljitvijo nemške miroljubnosti, katero mu, kakor se čuje, masa njegovih, v plemenskem orgazmu že čisto obnorelih pristašev očita kot strahopetnost, nedostojno moža, ki hoče obnoviti starega pruskega duha. Naj se dâ mednarodna diplomacija za nekaj časa zopet od Nemčije prevarati — Francija ye, da je njena politika neomahljive čuječnosti in odločne obrambe evropskega miru, oprle aa tista sredstva, ki edina im- ' ponirajo pruskemu duhu, edino pravilna. Ir,- te politike se bo Francija brez vsakega kolebania držala tako dolgo, dokler ne bo v Nemčiji zavel drugačen duh, nego je pruski.
Odmevi Hitlerjevega govora
Nemčija : v detiriiu
Berlin, 18. maja. tg. Odmevi govora državnega kanclerja v listih soglašajo z razpoloženjem v nemškem državnem zboru. Tako pravi »Volkischer Be-obachter«, da je bil ta govor akt svetovne zgodovine in izraz najbolj vroče želje po miru, izraz odločne volje po ohranitvi nemškega dostojanstva in pisanih pravic. Ves nemški narod stoji sklenjen za svojim voditeljem. Sedaj mora ostali svet najti pravo besedo in dejanje miru. »Deutsche allgemeine Zeitung« pravi, da manifestacija v nemškem drž. zboru kaže neimško zunanjo in notranjo politiko popolnoma enotno. »Vossische Zeitung« želi, da bi se zunanja politika sedaj v temeljih utrdila tudi v no-tranje-političnem pogledu. Za to jamči realistik" Hitlerjevega govora. »Tagliche Rundschau« primerja včerajšnjo soglasnost v nemškem državnem zboru s soglasnostjo meseca avgusta 1914. Tudi »Der Tag« naglaša, da so vstali tudi socialni demokrati in peli pesem »Deutschland iiber alles«. Svet se moti, če računu na pomoč nemške nesloge. »Germania« pravi, da hoče Nemčija odkritosrčno mir in da je pripravljena, zanj dopriuašati še nadaljne žrtve. Berlinska »Biirsen Zeitung« pa izjavlja: »Če se odklonijo nemške zahteve, ki niso dalekosežne, je jasna pot, katero ima iti Nemčija: proč iz Ženeve. V tem slučaju je vprašanje krivde nedvoumno.«
Francija: ne veriame
Pariz, 17. maja. ž. Govor nemškega državnega kanclerja Hitlerja je bil v vseh političnih krogih sprejet z veliko rezervo. Francoski tisk je splošno precej rezerviran in vlada vseeno še vedno veliko nezauputje.
Levičarska »Volonte« piše: »Po Rooseveltovem 1 apelu in Hitlerjevem govoru se je ozračje le nekoliko razčistilo.«
Optimističen je Ie Gustave Hevre, ki piše v »Victoire«, da bo po govoru državnega kanclerja Hitlerja omogočena nemško - francoska pomiritev.
V socialističnem »Populaire« piše Leon Blum, da bo svetovna javnoet le nerada verjela Hitlerjevim besedam
».Tournai r pravi, da je bil govor nemškega H rž j Kanclerja zelo spreten. Francija ni nikdar dvomila, i da hoče Hitler mir. Baš sedaj ima priliko, da to dokaže
»Petit Journal« poroča, da Hitler mnogo ob 1 ljublja. Hitler pa ne sme biti nezadovoljen, če bo Francija ostala čuječa.
»Echo de Pariš« je mnenja, da vse to, kar se j je zadnje tri dni zgodilo v tretjem Reichu, tpma prav'nobenega pomena, ker je bilo vse to le golo besedičenj«
»Ere Nouvelle«, ki je blizu Herriotu, pravi: Francoska javnost ni niti razočarana, nili iznenadena, in tudi ne nejevoljna. Toda ton včerajšnjega Hitlerjevega govora nas spominja na evangelijski ion nekaterih govorov nemškega cesarja, in lo nam )e lovolj.
Radikalna »Republique* omenja, da je Hitlerjeva igra popolnoma jasna. On hoče dok izati pred svetom nedolžnost Nemčije. Toda, ali misli Hitler, t da se laiko lahko oteče рсмек v oči narodom. ka-
kor so ameriški, angleški in francoski? Hitler ima lahko uspeh s svojimi govori samo pred rjavimi srajcami.
»Matin« piše v zelo kratkem komentarju. Tu gre za govor, ki predstavlja obtožbo, zavito v paj-čolan previdne resnice.
Amerika:
vsa srečna
New York, 18. maja. tg. »Newyork Times« izjavljajo, da Hitlerjev govor osrečuje Ameriko, ker hvali Rooseveltovo spomenico, in bo morda mnogo pripomogel k temu, dn se pomiri sovražno razpoloženje nasproti Nemčiji. Samo »Herald Tribune« izjavlja: »Niti ne more Roosevelt zajamčiti mir v Evropi, niti se Hitler ne more zavezati za razorožitev. Vendar pa je popustila napetost za londonsko razorožitveno konferenco. V teh komentarjih so morda izraženi pridržki republikancev, če bi Roosevelt prevzel kake obveznosti nasproti Evropi.«
Ua: senfimenfana
London, 18. maja ž. Ves angleški tisk objavlja zelo obširno Hitlerjev govor, ki še nikdar ni bil tako izčrpno reproduciran, kot sedaj. Hitlerjev govor je napravil v Angliji globok vtis in bo, sodeč po dosedanjih znakih, spreobrnil javno mnenje Anglije v korist Nemčije.
»Financial News« in Financial Times« poročata, da se je od včeraj mednarodno ozračje precej razjasnilo ter da je postavljen temelj za nadaljna pogajanja v Ženevi, zagotovljen pa je tudi uspeh svetovne goepodarske kbn-I ference.
I Socialistični »Daly Herald« piše, da so se zelo zmotili vsi oni, ki so pričakovali, da bo dal Hitler povod za polom razorožitvene konference in da bi se potem odgovornost zvalila na Nemčijo. Toplota, s katero ta socialistični list hvali Nemčijo in Hitlerjev govor, narav-I nost pada v oči.
Tudi »Daily Mail« podčrtava konstruktivni značaj Hitlerjevega govora in pravi, da je potrebno, da tem besedam sledi še delo. Tako bo tudi dosežen cilj. ki ga zasleduje Rooseveltova poslanica. Sreča in nesreča vsega sveta je v rokah nemškega državnega kanclerja.
Vse javno mnenje priznava upravičene nemške zahteve, zahteva pa iskrenosti, da ne nastopijo razočaranja, ker bi bila to prava katastrofa za Nemčijo in za ves svet.
»Times« ugotavlja, da je imel svet včeraj priložnost spoznati Hitlerja tudi kot državnika in ne samo kot politika. Ni dvoma, da je Hitler govoril v imenu vsega nemškega naroda.
Pesimističen je edinole »Daily Express«, ki pravi, da Hitlerjev govor predstavlja samo trenutno olajšanje, ker je' bilo iz govora nemškega državnega kanclerja jasno razvidno, da ne namerava «lati rFanciji prav nobenih varnostnih garancij.
Polis* a: mrzla
Varšava, IR. maja. AA. Komentarji listov o včerajšnjem Hitlerjevem govoru razodevajo precejšnjo skepso. Tako pravi, »llustrovany i Kurier Codzienny«: Hitler je govoril v Stre-; semannovem tonu. Toda kako hoče spraviti svoj govor v sklad z nedavnimi izjavami von Papna?
»Gazetn Polska« pravi, da se bodo mogli dvomi razpršiti šelr tedaj, čc bodo dejanja potrdila dobro voljo, ki jo kažejo besede.
Češhos'ovašha: dvomi
Praga, 18. maja. AA. Češkoslovaški listi ugotavljajo, da je Hitler govoril v zmernem touu, ki se tako zelo razlikuje od nedavnih Papnovih izjav. V tem vidijo vpliv Rooseveltove j>oslnnice. Drugače pa češkoslovaški listi Hitlerjevim besedam ne verjamejo prav, češ, da bo treba videti dejanja, da se svet prepriča, da Nemčija resno misli s svojo miroljubnostjo. Svet bi rajši imel jasen odgovor na vprašanje, kaj namerava Nemčija sdoriti v Ženevi. V Hitlerjevem govoru je težko najti preciznih obvez.
Mad:ari: navdušeni
Budimpešta. 18. maja. AA. Poluradno glasilo madžarske vlade »Pester Lloydt jiiše o včerajšnjem Hitlerjevem govoru in naglaša, da je bil spravljiv, nato pa pravi: Tudi mi smo pristaši miroljubnega sodelovanja vseh narodov in prizadevanja, da se popravijo storjene nam krivice. V vprašanju razorožitve se naše zahteve popolnoma skladajo z nemškimi enaki pravice in enaka varnost za vse narode! — Lisi izraža prepričanje, da je Hitler prepričal svet o miroljubnih namenih Nemčije.
Avstrija bo izgnala 251 naših
rffffrv?f#>f? ? Vlada se izgovarja, da je to samo rUUUl|t:l/ • odgovor na jugoslovanske ukrepe
Dunaj, 18. maja. tg. Kakor poroča »Arheiter • Zeitung«. hodo avstrijska rudarska podjetja po nalogu avstrijske ca izseljeniškega urada odpustila vse jugoslovanske delavce kot represalijo nn izgon av- | strijskih delavcev т Jugoslaviji, katerega so v zadnjih mesecih odredile jugoslovanske oblasti. Nu 2£'->гцјеш àUi&nkâiu je s ica oriuulutah 261 «Ц» i
slovanskih rudarjev, ki чо poslati depiitarfjp * protesti k štajerski deželni vladi, delavski zbornici in jugoslovanskemu konzulu v Gradcu. P« tudi alpin-ska montanska družba je rekiirirala proli lej odredbi i utemeljevanjem, du so jugoslovanski de larei v ničnih uJiraijh najbelj kvalificirani.
Za razburljivo Veliko nočjo v Rimu
jasne vesele
Mirne binkošti
Dunaj, 18. maja. U. Iz Curiha poročajo, da jc Neue Ziircher Zeitung« objavila zelo značilen dopis svojega rimskega dopisnika, ki obravnava vprašanje politične pomiritve, ki jc sledila napetosti, povzročeni po objavi Mttssolinijcvega načrta o reviziji mirovnih pogodb.
Pet poslanikov
odpoklicanih iz Rima
Člankar irdi, da je najznačilnejše znamenje, da se pripravljajo velike politične spremembe, dejstvo diplomatskega bega iz Rima«. Cela vrsta diplomatov, ki so delovali v Rimu in so bili soudeleženi pri vseh političnih razgovorih v Rimu tekom zadnjih mesccev in ki nosijo deloma tudi odgovornost za napetost, ki je nastala med posameznimi evropskimi državami, bo v prihodnjih tednih moralo zapustiti Rim in prišli bodo dragi možje, ki bodo sledili drugim političnim smernicam. Največjo odgovornost za vse intrige prošlih tednov nosi S r a n c o s k i poslanik de Jouvenel, ki je na vsak način hotel Francijo odtrgati od njenih malih zaveznic in jo sporazumeti z Italijo na račun žrtev, ki bi jih bile plačal: male države in Poljska.
De Jouvenel bo v kratkem odpoklican in s tem bo končano žalostno poglavje diplomatskih blodenj človeka, ki je hotel biti državnik, a je bil le navaden politični intrigant. Poljski poslanik groi Potočki je bil ravnotako odpoklican, kakor hitro jc bil objavljen rimski pakt. Za njim pri-de angleški veleposlanik, ki bo' vpo-kojen, ker nosi tudi on delno odgovornost za Mac-Donaldove zablode, ker svojega šela ni točno informiral o dejanskem položaju. Jugoslovanski poslanik Rakič, intimen prijatelj francoskega poslanika de Jouvenela in tudi njegov politični sotrudnik, je bil že odpoklican od jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča iz razlogov, ki so v tej zvezi jasni in o katerih ni treba dalje razpravljati. Tudi romunski poslanik princ Ghica, star petrificiran italoiil, ki je na vsak način 1 hotel Romunijo izključiti iz Male zveze in jo pri-j vezati na Italijo, je dobil dekret o vpokojitvi in rim-! ski politiki bodo edini, ki bodo prelivali solze ob I njegovem itak že prepoznem odhodu. Celo o češkoslovaškem poslaniku Hvalkowskem se je govorilo, da bo premeščen na drugo mesto, vendar pa se zdi, da je on bil edini, ki je ostal v mejah državnih interesov svoje države in da zna ! njegovo bivanje v Rimu biti od koristi tako ČSR j kakor vsem zaveznicam Male zveze.
Francoski parlament odobri! pakt
Važen diplomatični dogodek Z Musijo
Pariz, 18. maja. tg. Poslanska zbornica jc soglasno odobrila iiisko-francosko pogodbo o ucnnpndnnju. llcrriot je lo pogodbo branil tudi s tem. da le/i glavni pomen te pogodbe v jamstvu proti notranjim komunističnim napadom v Franciji, kolonijah iu mandatnem ozemlju, k temu je treha vpoštevati tudi obljube za gospodarsko uennpudidno politiko. Kar se tiče očitkov, du je Francija delovala proti interesom
Bolgari siti neprestanih zločinov
Mule zveze, je izjavil Heiriot. dn sta bila Poljska in Romunija sporazumni s tem, da se podpiše pogodba med Francijo in Rusijo. V tej točki ni mogoča nobena diskusija, Molu zveza se je veselila tega pakta. Na koncil se jc Her-j riot energično izjavil proti politiki oboroženih intervencij v Rusiji. Bivše intervencije zaveznikov v Rusiji so povzročile samo to posledico, da je v Rusiji nnrostlo domovinsko čustvo.
Pred diktaturo močne roke
Novi cilji Italije :
1.	Zbližanje z Jugoslavijo
2.	Sporazum z Malo zvezo
3.	Pot, hi vodi v Francijo
To diplomatsko razčiščevanje v Rimu jc samo zunanji znak, da sc tudi politično ozračje jasni in bistri in da prehajamo iz dobe političnih pasjih dni, ko se jc na vseh koncih in krajih napovedovala burja, v dobo odkrite igre. Napetost je pojenjala, političen položaj se je z nova začel stabilizirati. Tudi italijanska vlada sama jadra pod novimi vetrovi. Vsako strupeno zajedavanjc Jugoslavije v italijanskem tisku — preje vsakodnevna rubrika — je na povelje od zgoraj zaenkrat prenehalo in italijanski tisk je postal naenkrat boljše razpoložen.
Ponudbe Jugoslaviji
Pošast o grozeči vojni nevarnosti med Italijo in Jugoslavijo je izginila brez sledu. Da, cclo to S2 sliši, do je italijanska vlada potom svojega poslanika v Belgradu, Gallija, predložila jugoslovanski vladi konkretne predloge za mirno in sporazumno ter končnoveljavno rešitev vseh spornih vprašanj, ki obstojajo med obema jadranskima državama, in da so ti predlogi bili sprejeti od strani Jugoslavije z dostojanstvom a tudi z vidno dobro voljo.
In Mali zvezi
Tudi imenovanje romunskega trgovinskega ministra Manojlesca za novega poslanika v Rimu je dokaz, da jc italijanska vlada, preje tako strupeno nasprotna Titulescujevi protirevizijonistični propagandi po Parizu in Londonu, sedaj naenkrat po-' zabila na strupeni članek Mussolinija proti Mali zvezi in jc pripravljena poravnati storjene napake z novo trgovinsko pogodbo z Romunijo.
Pretekle tedne se jc vršila ogromna korespon-
denca med Prago in Rimom. Italijanski poslanik v Pragi Rocco in češkoslovaški poslanik v Rimu, kot navedeno Hvalkowski, sta imela polne roke z notami in raznimi predlogi, ki jih je stavljal neizčrpni dr. Beneš. Dr. Beneš, ki je v svojem govoru o zunanjepolitičnem položaju rabil na naslov Italije skrajno prizanesljive, da, naravnost prijateljske besede, si jc očividno stavil nalogo, da posreduje med Italijo in Malo zvezo in da Italijo pripravi do tega, da v Mali zvezi nc bo več videla svojega nasprotnika, ampak lahko svojega sotrudnika ali vsaj prijetnega soseda.
Kaj z Nemčijo
Ta proces pomiritve, ki je zelo ublažil ozračje med Italijo in Francijo na eni, med Italijo in Malo zvezo na drugi strani, seveda odpira vprašanje, kako se bodo potem razvijali odnošaji med Italijo i in Hitlerjevo Nemčijo. Italija ima v tem predelu Evrope samo eno življenjsko nalogo, da prepreči združitev Avstrije in Nemčije. Če se ta združitev s pomočjo iskrenega sporazuma z Malo zvezo onemogoči za dolgo dobo bodočnosti, potem je Italija dosegla svoj neposredni cilj in nima preveč interesa, da bi se navduševala za Hitlerjeve zunanjepolitične ideale. Zakaj tudi?
Žarki nove luči
Politično obzorje, lako končava »Neue Ziir-cher Zeitung«, je brez oblakov, ako izvzamemo samo francosko stran, kjer je nakopičene še nekaj megle, skozi katero pa vedno bolj prodirajo žarki nove luči. Ko je prenehal jadranski ciklon, se izboljšava tudi politično podnebje na francoski meji.
Sofija, 15. maja.
Ko so se makedonske organizacije zbrale na kongresu v Gorni Dlžumaji, so se nadejali ljudje, da bo nastalo med obema kriloma, to je med Mi-hajlovisti in Protogerovci premirje. Toda premirje je trajalo le kratek čas.
V	poslednjih mesecih so uboji in umori med makedonskimi partizani kar na dnevnem redu. Spomnimo se samo bitke pred kraljevim dvorcem, kjer je bil urednik časopisa »Makedonije« Simeon Evtimov smrtno ranjen, en policist ubit in nekaj drugih ranjenih. Strelja se sedaj tu, sedaj tam. V tramvaju, na najživahnejši promenadi »Carja osvoboditelja« tik dvorca, v bolnišnicah, na vseh koncih in krajih Sofije, da uboji so se izvršili celo v centralnem zaporu, kjer so bili v atentatih r.a posamezne Makedonce sodelujoče osebe ubito oci privržencev umorjenih. Nikjer nisi varen, če si Makedonec tega ali onega krila. Nikdar ne veš, kdaj in kje te čaka smrt.
Vsi funkcionarji makedonskih organizacij so stalno obdani od svoje telesne straže (telo-ohra-initeljev), ki spremljajoč evojega gospodarja, budno pazi na vse mimoidoče, roko v žepu, držeč revolver in pripravljena na vsak slučaj.
Atentati se ne omejujejo na Sofijo, ampak se godijo povsod, kjer žive Makedonci. In če časopisi nc poročajo vsakega dne o kakšnem umoru, pa gotovo beležijo vsaj kak poizkus te vrste, ki se jc ponesrečil. Kajpak so morilci oboroženi tudi z bombami, katere včasih vržejo proti zasledovalcem, da morejo v nastali zmedi zbežati. Če jih policija vjamc, je odgovorg vedno eden in isti: uboj, izvršen po zapovedi makedonske organizacije, koje povelje je prinesel nepoznan odposlanec organizacije. Ako žrtev, ležeča na zemlji, še daje znake življenja, ji ubijalci poženejo še nekaj krogelj v glavo iz neposredne bližine, da je smrt gotova. Morilci se kesajo le tedaj, če niso dosegli svojega namena in so nasprotnika le ranili.
Bolgarski narod se je do skrajnosti naveličal teh veftnih zločinov in javno zabavlja čez Makedonce, ker so ta grozodejstva že popolnoma izpod-kopala ugled Bolgarije v svetu. Toda vsi pozivi poštenih ljudi, naj bo enkrat konec temu, zadenejo na gluha ušesa.
V	soboto, 13. maja, n. pr. sta bila kar dva na-
Slovenska pesem med brati
pada. Pri enem je bil težko ranjen neki čevljar Makedonec, in slučajno neka žena, ki je stala na cesti, ko je žrtev bežala pred napadalcem. Zvečer je bil ranjen predsednik makedonske mladeniške organizacije v Krasnem selu pri Sofiji s strelom skozi okno v gostilni.
Danes, ko to poročam, ali jutri sledijo gotovo kaki novi napadi. Država je izdala stroge naredbe ; za nošnjo orožja, prireja racije po javnih lokalih, j kjer pregleda vse navzoče, ali nosijo orožje brez ; dovoljenja — vse zaman.
Ni sc torej čuditi, če se ludi v Bolgariji oglašajo ljudje, ki želijo odpravo demokratičnega režima, ki daje preveč svobode neodgovornim ele-. mentom in nuna moči in avtoritete, da bi zatrl javno uboje in umore. Veliko jih je že, ki pravijo, da zamore urediti državo le močna osebnost, ki bi prevzela vlado v svoje roke. Za lako osebo ee smatra znani profesor Cankov, bivši ministrski predsednik, ki je strmoglavil vlado Stambulijskega in zaiti njegovo stranko z ognjem in mečem. Torej vidite, da sc tudi v Bolgariji smatra fašistični teror za edino sredstvo proti terorju politične anarhije.
Do nedavna so se politični umori godili večinoma le med Makedonci. V poslednjem času se pa uprizarjajo napadi tudi na komunistične funkcio-I narje v raznih mestih. Neznanci mečejo bombe v ; stanovanja, streljajo na komuniste ter se po napadih večinoma brez sledu izgube. Eden najbolj i agilnih komunistov, bivši poslanec Napelov, tajnik komunistične stranke je bil ubit v Gornji ; banji pri Sofiji ob belem dnevu. Truplo jc policija dala prenesli zjutraj zgodaj pred določeno uro na pokopališče, da prepreči delavske manifestacije. Umor Napetova, ki je več let študiral na sovjetskih šolah ter bil glavni zaupnik sovjetske repub-; like v Bolgariji, je delavstvo skrajno razburil.
Domneva se, da se napadi na komuniste upri-' zarjajo po naročilu nacionalističnih organizacij, i drugi pa menijo, da je to delo privržencev Canko-j va, in da ima namen, sejati nemir med narodom ter tako pripraviti tla za močno osebnost, ki naj potem vpostavi red in mir v državi. Ako današnja vlada ne bo znala zajeziti terorja, potem utegne že bodoči režim biti neparlamentaren in nedemokratičen, to se pravi, Bolgarija drvi z vso silo diktaturi v naročje.	K«
Konec vojne na Daljnem vzhodu
Mirovna pogajanja med Japonci m Kitajci?	'к"ф1ш
London, 18. maja.
Po najnovejših telegramih se zdi mogoče, da ho kitajska vlada v Nankingu skušala, skleniti mir z Japonsko. Ponudilo miru je izročil Japoncem bivši kitajski minister za zunanjo zadevo Hiiangfu. ki sc ,je imel to dni odpeljati v Peking, pa jo neki kitajski nacionalist vrgel bombo proti njegovemu vlaku, ker sc nacionalisti trdovratno upirajo vsakemu kompromisu z Japonsko. General lluangfu jo ostal nepoškodovan. Japonci teh mirovnih predlogov nočejo sprejeti, ker zahtevajo, da mora mir predlagati kitajska vlada sama, ki jo zastopa Čankajšek, s Huangfujem pa sc nc bodo pogajali.
Diplomatski krogi so zvedeli, da bi bila podlaga miru sledeča:
1.	Kitajska prizna neodvisnost Mandžurije in Džchola.
2.	Severni Kitaj bi sicer ostal v okviru kitajsko državo, ne hi pa plačeval nobenih davkov in bi bil popolnoma neodvisen. Provizorični vladi severnega Kitaja naj hi predsedoval general Hiiangfu v sporazumu z Japonci.
!{. Japonci se umaknejo iz severnega Kitaja preko Velikega zidu.
4. Kitaj sklene z Japonsko pogodbo prijateljskega sodelovanja in vojaške /.veze.
se odreče vsema ozemt.u nad Velikim zidom
Ker sc Čankajšek obotavlja podpisati tak mir, boječ se močno agitacije naiconalistov, ki bi vzdignili državljansko vojno proti njemu, ako hi sc z Japonci sporazumel, je japonska vlada, kakor se glasijo najnovejša poročila, sklenila, da japonska armada nadaljuje svoj pohod proli Pekingu in Ti-jcncinu.
Oilpor kitajske armado tako pred Pekingom kakor pred Tijcncinoui jo popolnoma zlomljen. Izve se. da so kitajski vojaki mesto Mijuii, ki jc zadnja utrjena postojanka. Kitajcev pred Pekingom, včeraj enostavno zapustili. Japonci bodo radi tega korakali proti Pekingu lire/, vsakega odpora, ako se Čankajšek v zadnjem trenotku ne odloči za mir.
Razen kitajskih nacionalistov nasprotujeta po-inirjenju med Japonsko in Kitajsko predvsem poslanik USA in pa japonski generalni štab oziroma glavni poveljnik japonske armade v severni Kitajski, maršal Muto, ki izjavlja, da bo vkorakal v Peking iu naj Tokio sklene, če hoče, deset mirovnih pogodb z Nankingoin. Šele, ko bomo v Pekingu, izjavlja japonski generalni štab, bomo lahko Kitajcem diktirali tiste pogoje, katere hočemo mi. in se ne bomo dali vleči za nos od Čankajšeka.
London, 18. maja. tg. Japonci t-o zasedli saug-šan. ki so ga izpraznili Kitajci. Njihova glavna moč stoji sedaj pri ICajpingu.
Trboveljski slavčki v Bratislavi
Kraljica Marija na Jadranu
Novi, 18. maja. AA. Vse včerajšnje popoldne so Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej prebili na peščini, kjer sta se kraljeviča zabavala in igrala. Popoldne okoli 3 sta se Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in kraljevič Tomislav odpeljala na majhnem čolnu z ordonančnim častnikom kapetanom Grubieičem in dvema mornarjema na lov na ribe ob obali. Mlada ribarja sta ribarila cclo uro, metala mrežo v vodo in se veselila ri-
biškega uspeha. Po ribarjenju se je kraljevič Tomislav nekaj časa kopal, medtem se je pa Nj. Vel. kraljica sprehajala na obrežju. Ob 5-30 so se vrnili v dvor. Ob 6 so se Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej odpeljali z avtomobilom na izlet in sc vrnili ob sedmih. Medtem sc je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter s svojim učiteljem izprehajal v bližini spomenika blagopokojnega kralja Petra s knjigo v roki in sc učil.
metala mrežo v voao in se vesema n- нгацд reun s Knjigo v roui in sc ucu.
Boj med kinom in gledališčem
Kinolastniki po vsej državi proti zaščiti gtedatiške umetnosti
Bratislava, 17. maja 1933.
Iz Brna smo krenili 16. t. m. ob 7 zjutraj. Na kolodvoru so se poslovili od nas naši rojaki, slovenski akademiki. Kratko, a prisrčno je bilo slovo, saj smo se zavedali, da so sc tu, daleč od domovine, v bratski zemlji, stvorile v teh kratkih trenutkih nove vezi tesnega, odkritega prijateljstva. Med živahnim vzklikanjem je krenil vlak izpod jîokritega postajnega poslopja ter zasopihal v obširno Moravsko ravan. Čim smo prekoračili leno in umazano Moravo, je postajala čim dalje bolj očitna razlika med slovaško in češko zemljo. Povsod so še vidni sledovi nedavnega tujega jarma, ki ni dal slovaškemu kmetu, da bi se bil zamogel razmakniti kot njegov češki brat: številna močvirja, neiztrebljeni gozdovi, slabo obdelana in še slabše rodeča polja, nizke, siromašne hišice, blatne ceste. Vzhodni rob obzorja obrobljajo odrastki Karpatov, gozdovi postajajo čiindalje gostejši. Povsod ob progi smo opazili divjačino: pasoče se fazane in bežeče zajce.
Ob pol 12 smo dospeli na kolodvor v Brali-i slavi. Še preden smo mogli izstopiti, nas je po-! zdravilo navdušeno vzlikanje. Že to nas je opozo-j rilo, da bo tukajšnji sprejem nekaj izrednega. In nismo se motili, kajti mirno lahko trdim, da je bil najveličastnejši. Ko smo se zbrali v kolodvor-: skem vestibulu, je zapel moški zbor jugoslovansko himno, ki so mu naši pevčki odgovorili s češkoslovaško himno pod taktirko prof. Adamiča, ker se je naš pevovodja izgubil v Brnu ter prišel za nami šele s prihodnjim vlakom. Ko se je poleglo navdušeno vzklikanje Jugoslaviji, nas jc pozdravil predsednik ,1Č lige, za kar se mu je zahvalil učitelj Zupančič. Po izmenjanih pozdravih smo krenili v sprevodu s postaje. Olvorile so ga deklice v nar. nošah, ki so nosile vse naše pridobljene trofeje. Pred postajo in daleč po cesti je preko 2000 otrok tvorilo špalir, med njimi nad 500 v nar. nošah, ki so ustvarile prekrasno peslro sliko. Navdušeno vzklikanje in mahanje z zastavicami v jugosl. in češkosl. drž. barvah nas je pozdravljalo vso pot do prenočišč. Dolžnost mi jc omeniti, da nas je prišla pozdravit tudi v Ljubljani dobro znana operna pevka ga, Peršlova, ki je tu našla svojo drugo domovino.
Popoldanski mladinski koncert se je vršil v nabito polni dvorani Redute na odru, ki je bil ves drapiran z zastavami v naših drž. barvah. Tukajšnja deca, ki ji je bil koncert namenjen, je sprejemala naše pesmi z rastočim navdušenjem ter ob koncu poklonila številne šopke krasnega cvetja. Po matineji so bili povabljeni naši pevci od Slovaškega
Belgrad, 18. inaja. I. Kakor znano sta upravi ljubljanskega in zagrebškega narodnega gledališča na svojih anketah, ki so bile sklicane radi ležkega finančnega položaja, v katerem se nahajala obe gledališči vsled znižanih državnih dotacij, v sprejetih resolucijah med drugim zahtevali od vlade, da naj v prid -gledališčem obdavčijo kino-vstop-nicc z 10 odst. Ta sklep merodajnih činiteljev, ki jim je na srcu obstoj narodnih gledališč, jc pripravil Zvezo kinematografov za Jugoslavijo do sklepe!, da v petek, dne 19. t. m. v znak protesta v vsej državi zapre kino-gledališča. Zveza kinematografov hoče zbuditi pozornost vseh poklicanih £ initeljev, da bi v slučaju, če vlada ugodi želji
gledaliških uprav v Ljubljani in Zagrebu, hi hočeta tako rešili narodni gledališči, bil ogrožen nadaljnji obstoj kino-podjetij.
S tem v zvezi so prispeli danes v Belgrad zastopniki Zveze kinematografov v Jugoslaviji, med , njimi predsednik zveze dr. Milko Brezigar iz Ljubljane, podpredsednik dr. Franjo Šole, dr. Alcksan-I der Aranicki iz Zagreba in Robert Kadman, pred-I sednik Zveze filmskih podjetij. Vsi so takoj po prihodu stopili v sliko z lastniki belgrajskih kino-podjetij, ki so odobrili akcijo zastopnikov ljubljanskih kino-podjetij. Delegacija jc obiskala ludi razna ministrstva, kjer je zagovarjala interese lastnikov kino-podjetij.
ženskega kluba v klubske prostore, kjer so bili razkošno pogoščeni. Z izbrano prisrčnimi besedami nas je pozdravila predsednica kluba, za kar se )i je zahvalila učenka mešč. šole Krasnik Leopol-erina. Nato je sledil ogled dunavskega pristanišča.
Večerni koncert je v polno zasedeni dvorani zopet združil vso muzikalno elito Bratislave. Prireditev je otvoril zbor realne gimnazije z jugosl. himno, nagovorom ter dvema pesmima iz Prodane neveste.
Po prvem odmoru je pozdravil naše malčke predsednik mestne občine; prisrčne so bile njegove besede, katerim je sledila poklonitev prekrasnega venca. Navdušenje in ginjenost občinstva je rastla od pesmi do pesmi. Številni prijatelji so prihajali v garderobo, da bi mogli od blizu občudovali naše »slavčke«.
17. maja 1922. Ob 9 smo bili povabljeni v Šte-fanekovo osnovno in meščan, šolo, ki je ena najmodernejših v državi. Pred vhodom nas je sprejela vsa mladina z živahnim vzklikanjem. Nato smo bili pogoščeni v gospodinjski šoli meščanske šole, pri čemer so nam stregle učenke same. Po prisrčnem slovesu smo odšli na ogled mesta, ki hrani redke zanimivosti: mestno hišo, kjer je bil podpisan 1. 1805. mir med Napoleonom in avstr. cesarjem po bitki pri Slavkovu; stolno cerkev, kjer so bili kronani madjarski kralji v presbiteriju, ki je z umetniško izdelanim omrežjem oddeljen od glavne ladje in še mnogo drugega. Popoldne, pred odhodom vlaka proti Dunaju, smo bili zopet gostje Ženskega društva, ki jc grmadilo dobrote na krožnike vedno ješče naše mladine.
Po prisrčnem slovesu na kolodvoru, ki je zopet zdruzil vse naše prijatelje in pri katerem je malo-Icatero oko ostalo suho, smo med glasnimi poslovilnimi vzkliki krenili iz Bratislave, lega srca Slovaške 1er po kratki vožnji zapustili tudi bratsko zemljo češkoslovaško, ki nas je tako bratsko sprejemala na vsej naši dolgi poti.
Koncert na Dunaju
Dunaj. 18. maja. Ig. V dvorani Koiizerlhausa so priredili danes Trboveljski slavčki koncert pod vodstvom učitelja ëuligoja, ki je bil zolo dobro obiskan. Poslušalci so bili zelo zadovoljni. Med gosti smo opazili posebno jugoslovanskega poslanika. generalnega konzula Josimoviča, zastopnike jugoslovanske trgovske zbornice in vseh dunajskih jugoslovanskih društev. Koncert so posetili tudi vodileljski dunajskih pevskih zvez in ravnatelj znanega pevskega zbora Wiener S&ngerknaben.
Kongres Pen-kluba
Belgrad. 18. maja. AA. Prometni minister jc izdal odlok, <la ima jo vsi člani Pcnklubov v kraljevini in gostje iz inozemstva, ki se udeleže II. mednarodnega kongresa Pcnkluba v Dubrov-: niku pravico d« brezplačne železniške vozovnico I. razredu na vseli progah državnih' železnic in iki vseli vlakih, razen ekspresa. Vozni listek bo veljal od 21. maja do (>. junija t. I. Lisičk bo pa j imel veljavo le / legitimacijo Pcnklubov naše kraljevine ali |>a inozemskih, /a povratek pa po vsej kraljevini skupno z omenjeno legitimacijo , Pcnklubov in les pečatom kongresnega odbora.
Dunajska vremenska napoved: Najprej šc lihulno i/pieineiiljivn vreme. Pričakovati jc pa
I posebno na jugu, zboljšanje vremenu.
Osebne vesti
Belgrad, 18. maja 1. Napredovali so: za veterinarskega svetnika 5. pol. skup. v kamniškem okraju Josip Rautcr, zu veterinarskega svetnika 5. pol. skup. v dolnjclcnduvskeni okraju Anton Sok. za višjega veterinarskega pristava 6. pol. skup. v ljubljanskem okraju Viktor de Glcria, za višjega veterinarskega pristava 7. pol. skup. v gračaniškem okraju Ivan Svetec, /n višjega veterinarskega pristava 7. pol. skuti, v radovljiškem okraju Ivan Kupu*. — Postavljen je zn višjega pristava Higienskega zavoda v Nišu v ft. pol. skup. Ing. \ Huilier Ncljko. — Vpokojenn je Fma šešek, učiteljica za ženska ročna dela pri Sv. Bolfcnku.
K protituberkuloznim dnevom
Za zdravje - slovenskega naroda
25 let esperantskega gibanja na Slovenskem
Ljubljana, 18. maja.
19., 20. in 21. mai bodo dnevi, ko bo slovenska javnost zopet enkrat imela priložnost, da se spomni okrutnega delovanja zavratne morilke — jetike. Naj ob tej priliki nanizamo nekaj misli in smernic za uspešen boj proti največji sovražnici posameznikov in tudi narodov.
Tuberkuloza je stara bolezen. Že stoletja in tisočletja zvesto spreml|d človeštvo na njegovi življenjski poti. Človek je sicer kmalu spoznal meno morilsko delovanje, vedel pa mu ni vzroka in se ga radi lega ni znal varovati. Komaj dobrih 50 let je šele od tega, kar so od.irili njenega povzročitelja, in vendar je v teh 50 letih človeška znanost slavila taka zmagoslavja, da danes lahko mirno trdimo, da čez nekaj desetletij tuberkulo/.a ne bo več morila ljudi. Tega pa seveda ne bodo zmogli zdravniki in oni požrtvovalni laiki, ki se žrtvujejo iz gole ljubezni do bližnjega, sami, ampak bo treba za dosego tega ideala dela vsakega poedinca v občestvu.
Eden glavnih pogojev za zatiranje jetike je brez dvoma kultura in širša ljudska prosveta. Na teh dveh mora temeljiti vsa protituberkulozna borba da bo imela uspehe. Lahko bi tudi dejali obratno: po statistiki umiranji za jetiko in po statistiki protituberkuloznih ustanov lahko presojamo kulturo naroda. Naša mala soseda Avstrija ima nad 80 dispanzerjev, od teh jih je samo na Dunaju 27. Mirne duše se Slovenci lahko pobahamo, da smo tudi mi v boju proti tuberkulozi že močno napredovali, za kar gre velika zasluga Osrednji proti-tuberkulozni ligi in dispanzerjem, ki so raztreseni štrom Slovenije.
Naš mali slovenski narod je po veliki večini siromašen in siromašnost je največji zaščitnik tuberkuloze. Uspeh bomo dosegli, če se nam bo posrečila disociacija med tuberkulozo in bedo. Nekaterim severnim državam se je to lepo posrečilo. Pri nas bo to nekoliko težje. Predvsem nam
je treba Slovencem za uspešen boj proti tuberkulozi še bolnišnico, kjer se bodo nesrečneži z odprto jetiko zdravili odrezani od ostalega sveta, da se tako prepreči Širjenje.
Veliko pozornost pa je treba v protituberku-loznem boju posvečati naši mladini, zlasti oni mladim bledih in upadlih lic, ki živi po naših delavskih revirjih. Tej mladini je treba dati hrane, zraka, vode in solnca, treba je v njej zatreti kali zavratne morilke, da bo v svoji Golgoti varna vsaj pred to svojo največjo sovražnico. Še vse premalo je na Slovenskem poleti delavskih mladinskih kolonij, vse preveč je še po delavskih okrajih gnilih in zatohlih stanovanj z luknjami, ki naj bodo okna, kjer delavski otrok že v svojih detinskih letih sprejme vse pogoje, da bo v poznejših letih delovanje jetike tem bolj učinkovito. Tu čaka naše proti-tuberkulozne bojevnike še veliko polje dela, ki ga pa bodo dovršili le, če jih bo v tem podpirala vsa socialno čuteča javnost. Naj bi se v teh protituberkuloznih dneh slovenski ljudje zavedli predvsem tega, saj inora biti vsakomur pri srcu zdravje naroda, kateremu pripada.
H koncu še nekaj nasvetov, ki naj jih v proti-tuberkulozni borbi in tudi v zdravstveni zakonodaji uvažujejo naše oblasti, ki so tudi poklicane k sodelovanju: Vsemu prebivalstvu je treba nuditi učinkovito zdravstveno zaščito, zlasti pa zdravniško pomoč onim, ki je dosedaj niso bili deležni. Med širokimi plastmi naroda je treba vzbujati smisel za zdravstveno zaiščito pred tuberkulozo in pri tem podpirati zasebno iniciativo. Dalje pa je treba tudi omogočiti na javne stroške specielno izobrazbo naših zdravnikov-internistov, kar tiče metod zdravljenja jetike. Naj bi dalje imeli naši zdravniki tudi možnost raziskavanja in proučevanja naše narodne patologije, to je zdravstvenega stanja našega naroda.
Naj bi ti protituberkulozni dnevi pomenili nov korak naprej za lepim ciljem: zdravje in sreča slovenskega naroda!
Nad 4 in pol milijona za kolke v v štirih mesecih
Ljubljana, 18. maja.
Že svoječasno smo'poročali, da je Slovenija letos v prvih treh mesecih plačala pri vseh sodiščih, podrejenih ljubljanskemu apelacijskemu sodišču, za razne sodne takse v kolkih 3,929.362 Din, največ meseca marca, namreč 1,399.264 Din. Sedaj aprila pa je znesek za sodne takse silno padel.
V aprilu je bilo pri vseh sodiščih Slovenije plačano v kolkih samo 770.0C0 Din, tako da je Slovenija v štirih mesecih plačala za sodne takse v pravdah in drugih sodnih zadevah 4,699.362 Din. Tako
silovit padec taks tolmačijo s tem, da je stopil z uvedbo novega civilnopravdnega postopka tudi v veljavo zakon o sodnih taksah, ki nekoliko zmanjšujejo takse in uvaja drugačen način plačevanja taks. Poprej so morale stranke, ki so pri sodišču vlagale civilne tožbe, hkratu z vložitvijo tožbe priložiti v kolkih takso za razsodnino. Po novem pa plačujejo stranke razsodnino šele, ko je izrečena sodba. Civilne pravde splošno zelo naraščajo, zlasti menične. Večji zneski za plačane sodne takse se bodo izkazali šele prihodnje mesece
! Točno ob petindvajsetletnih prve esperant-ske slovnice v slovenskem jeziku so me naprosili slovenski eeperantisti, naj jim napišem nekaj vnstic o počet k u esperantskega gibanja med Slovenci. Rad ustreženi tej prošnji. Toda kakor je bil skromen početek, tako IkhIo skromne tudi sledeče vrste.
V	moji naravi je, da se hitro navdušim za vse novo. lako sem bil na primer abstinent |K)lnih deset let. Mnli članek v nekem listu me je opozoril na abstinenco in že sem bil z vsem srcem njen pristaš. Slično je bilo z eeperantoin. Kot sedmošolec na mariborski gimnaziji sem /vedel za esperanto in se vrgel z vso vnemo na učenje tega jezika. Kmalu se mi je rodila misel, da bi ne bilo napačno, ako bi prevedel v slovenščino slovnico, ki mi je ravno prišla pod roke in bi jo izdal v lastni založbi. Prevod je bil hitro narejen in kmalu tudi na poti v zagrebško tiskarno, ki je bila najcenejša.. Natisnili so 500 izvodov. '/. razpečuvanjem slovnice je šlo počasi in težavno. Nešteto inseratov in
j člaukoN je bilo potrebno, <la sem razprodal po-! lngomo prvo izdajo. Ta uspeli ini ni dal miru iu žc sem mislil na drugo. Tudi drugo izdajo sem dal natisniti v Zagrebu v isti tiskarni in jo v enem letu razprodal do zadnjega. Tupatum j se je še pozneje oglasil kak naročnik, toda do i tretje izdaje ni prišlo.
Leta 19()8, ko je izšla prva izdaja moje slov-j niče. sem v počitnicah osnoval »Eeperantski i krožek«. lii| sem njegov predsednik, podpred-! sednik, tajnik, blagajnik in edini njegov član. Radi reklame je bil potreben ta trik.
V	Mariboru me je našel neki Hrvat-espe-rantist, ki je bil takrat tu magister. Na sprehodih po lepi mariborski okolici sva se navduševala za esperanto. Dobil sem vpogled v espe-rantsko gibanje med Hrvati, ki je bilo daleč pred slovenskim.
Začel sem s prvimi tečaji. Poučeval sein v deškem semenišču. Obisk in zanimanje je bilo zadovoljivo. Želel sem prodreti tu<li na gimnazijo. Naprosil sem gospoda ravnatelja, naj mi da na razpolago sobo, toda odklonil je mojo prošnjo, češ esperanto še ni dovolj zrela stvar in predvsem ni dovolj znanstveno lundirana, da bi ji mogel dati zatočišče na gimnaziji. Svetoval mi je, naj se obrnem na gospoda ravnatelja deškega semenišča, ki mi bo gotovo šel na roke. Moj tečaj je bil namenjen seveda samo Slovencem.
ZiaSomnšntk Molj
je zapustil Trzince
Trzin, 17. maja 1933.
V	nedeljo 14. maja nas je zapustil priljubljeni dušni pastir, zlatomašnik in upokojeni župnik g. Janez Molj. Preselil se je v Kamnik, da si v pozni jeseni življenja od|iočije. Skromen, kakor je bil vsa leta bivanja med nami, tudi ob slovesu ni želel zase nikakih slavnosti in zunanjega bleska. Zaradi tega so celo pevci opustili svojo namero, dn njemu in sebi s pesmijo olajšajo bol ure slovesa.
Z mislijo, da ga ni več v naši sredi, se kar ne moremo sprijazniti. Zdi se nam, da je odšel le na kratek oddih in da se skoraj, skoraj vrne med nas, kjer si je v teku 18-letnega bivanja pridobil vsa srca. Zato se ga v teh dnevih spominja vsa srenja in ga vpleta v svoj pogovor.
Tako blagega spomina je deležen le duhovnik, ki .je bil poleg svojega poslanstva ob vsaki priliki ljudstvu ob strani bodisi z tolažbo, nasvetom, darežljivostjo...
Res je bil velik in tih dobrotnik vsej občini, društvom in cerkvi. Slednji je posvečal posebno pozornost, kar se zrcali iz cele notranjščine naše sicer podružne cerkvice, ki se bo po njegovi ini-cijativi v tem letu prenovila, nakar se bo lahko kosala z marsikatero farno cerkvijo.
Gospoda zlatomašnika bomo pogrešali še dolgo. Vendar pa mu iz srca privoščimo mir in vseskozi zasluženi pokoj. V kraju, kjer je začel kot šo-larček, »poln težav iu bridkosti -— začetek učenosti,« — tam naj mu v zdravju in zadovoljnosti potekajo dnevi do skrajnih mej človeškega življenja.
Spomin njegov ostane neizbrisljiv v hvaležnih srcih udanih — Trzincev.
Živahen promet z
m » » - v •
zem Ijisci
Ljubljana, 18. maja.
Kljub gospodarski stiski je zadnji čas zaznamovati prav živahen promet z zemljišči v Ljubljani in okolici, ki spada pod sodni okraj ljubljanski. Aprila meseca je zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamoval 73 kupnih pogodb, ki predstavljajo v celoti vrednost zemljišč za 2,889 728 Din. Tudi v majniku je prav živahen promet. Pri omenjenem uradu je bilo do včeraj zaznamovanih 48 kupnih pogodb za vrednost Din 1,746.108.
V	Ljubljani sami ni drugače večje špekulacije z zemljišči, pač pa v neposredni okolici in tudi po oddaljenejših naseljih. Mnogi skušajo svoje prihranke investirati v zemlji in zato je veliko povpraševanje po primernih posestvih in zemljiščih. Zemljiškoknjižni urad je do včeraj zabeležil že 2720 vlog, od katerih je prav veliko število onih, ki se nanašajo na intabulacije raznih hipotek in terjatev. Več vlog pa zadeva tako zvano posredovalno postopanje.
Fantovska objestnost
Novo meeto, 17. maja.
Bann'8 Anton, 24-letni posetnikov sin iz Drame pri Št. Jerneju, je šel 12. maja na žago na Mi-liavco. Ko je prišel iz vasi so ga znani fantje napadli in ga precej poškodovali po glavi in drugod po telesu. Napadalci so naznanjeni orožnikom in državnemu tožilcu.
Fantje iz Gaberja in Dol. Suhega Dola so v zidanici peli in se sprli. Jtrneču Mojziju je tovariš vrgel kamen v glavo in mu prizadejal resno poškodbo. Lahkomiselnega fanta so naznanili orož-
Zborovanje slovenskih sodnikov
Preteklo nedeljo se je vršil v Ljubljani občni zbor ljubljanske sekcije Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije. Številni delegati iz vseh sodnih okrožij dravske banovtine so po odobritvi obširnega poročila o delovanju društvenega odbora v preteklem poslovnem letu sklenili, da naj se tudi v bodoče nadaljuje započeto delo po dosedanjih smernicah, ki jim je slejkoprej cilj uzakonitev posebnega sodniškega zakona s povsem samostojno in od drugih zakonov neodvisno ureditvijo službenih in materijalnih odnošajev sodnikov in državnih tožilcev. Do uveljavljenja takega specijalnega zakona pa bo usmerilo društvo svoje delovanje predvsem v zahtevo po novelizaciji veljavnega uradniškega zakona, ki bi jo bilo konkretno izvesti v nekaterih določbah tako zlasti glede primerne rešitve perečega sodntško-pripravniškega vprašanja kakor tudi glede službenega položaja sodnikov sploh.
Občni zbor je razpravljal tudi o drugih aktualnih vprašanjih v pogledu na sedanji kritični, gmotni in moralni položaj sodnikov, na njih preobremenjenost v službi 1er je — v zaščito sodniške stalnosti in neodvisnosti — sklenil ponovno opozoriti društveno članstvo na svoječasni načelni sklep, po katerem noben sodnik v dosego lastnih stanovskih koristi ne išče pomoči z intervencijami pri merodajnih činitel ih izven redne službene poti. — Vse navedene zahteve bodo predložili društveni delegati v obliki primerno ijtemeljene resolucije na glavni skupščini Združenja sodnikov kraljevine Jugoslavije o Binkoštih v Belgradu.
Končno je predsednik občnega zbora pozval navzoče zborovalce, da se yo možnosti tudi osebno v čimvečjem številu udeleže omenjene g avne skupščine v Belgradu in letošnjega I. kongresa slovanskih pravnikov odnosno sodnikov v Bratislavi ter da se — sledeč vzgledu društva, ki je kot tako pristopilo z vplačilom več članarin — odzovejo tudi sami vabilu >Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani« k čim obilne šemu pristopu. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji društveni odbor.
R>mski novec izkopan v Smarru
Iz časov, ko jc živel še apostol Peter
Šmarje pri Ljubljani, 18. 5.
Večkrat je že nastal v Šmarju ogenj, vode za gašenje je pa rado primanjkovalo; zato so se va-ščani zavzeli ter z združenimi močmi izkopali zadaj za zupniščem (turnčkom) 3 m globok, 4 m širok in 8 m dalg jarek ter ga zabetoniarli. V globini 3 metrov pa so izkopali bakren, že ves zelen novec. Izkopan in odposlan je bil ta denar muzeju v Ljubljani, dne 4. maja t. 1. V nedeljo (14. maja) je pa prišlo od ravnateljstva muzeja sledeče obvestilo:
»Hvala za poslani in darovani novec. Je pač silno trpel v zemlji. Datira pa iz prve polovice I. stoletja po Kristusu; zdi se, da bo novec cesarja Klavdija... Dr. Mal.«
Iz tega moramo sklepati, da je v sedanjem Šmarju že takrat bila naselbina. Je torej novec velika starina. Cesar Klavdij je tretji cesar ja Augustom in je vladal od 1. 41,—54. po Kristusu, šele za Klavdijem je vladal vsem znani morilec kristjanov Neron (od 1. 54.-68. po Kristusu). Torej je ta denar še izza časa, ko je vladal sv. Cerkev prvi papež apostol Peter, ki je bil križan 1. 67. Pripominjamo, da je bilo v enaki globokosti izkopanih tudii nekaj podkev manjše velikosti. V Šmarju in nn Magdalenski gori bi imeli zgodovi-aarii veliko hvaležnega dnin x i»hoi>avanjem starin.
V prihodnjih počitničah je bil svetovni eeperantski kongres v D m/danili. Naročil som za drag denar dnevnik iz Draždnn, tlti sem imel obširna avtentična poročila o tem za mene takrat nadvse važnem dogodku, tla sem mogel poročati v nnše liste. Čital sem takrat razne krestomatije, romane, razprave. Pisal sem članke in notice v časnike in časopise. Marsikaj je romalo v koš.
Na Ptuju sem priredil v Narodnem domu prvo eisperanlsko veselico. Peli smo naše slovenske pesmi v mojem prevodu, kakor »Slove-nujo, ti estas bel'« in druge. Pripravili smo tudi igro v esperantskem jeziku, pa je radi nenadnih težkoč nismo mogli vprizoriti. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Imel pa sem mnogo težav. Neki gospod, velik narodnjak ki je z damami najraje kramljal nemški, me je nahrulil, ko sem mu ponudil vabilo zn mojo priretutev, češ da on obiskuje samo slovenske prireditve in tla je sramota, tla se »Narodni dom« zlorablja za take profane mednarodne manifestacije.
Ko sem prišel jeseni v Gradec na visoko šolo, sem se kmalu našel / graškimi esperan-tisti. Nn društvenih sestankih sem vzbujal pozornost s prevodi naših lepili slovenskih pesmi, kakor Prešernove »Luna sije« in drugih.
Takoj drugi tečaj sem se znašel v zlati Pragi. Tudi tu sem zahajal v esperanteko društvo in občudoval agilnost čeških eeperantistov.
Razven slovnice sem priredil še mnli ključ in ga |H>slal v London v centralo, ki je izdajala take male slovnice v vseh raznih jezikih. Na žalost je inoj rokopis tam nekje obtičal. Želel sem še izdati rečnik, todn ni bilo denarja.
Dopisoval sem mnogo. V najlepšem spominn imam dve dopisnici, ki sem ju dobil od takratnega angleškega princa of Mavo, ki je bil vnet esperantNt in mi je poslnl sliko svojega očeta Eduardn Vil.
Ves čas svojega aktivnega delovanja na esperantskem polju sein ostal osamljen. Nobene pobude, nobenega aktivnega somišljenika. Fdini. ki mi je pisal, je bil naš neutrudljivi pater Akrabee. ki mi je poslal svoj načrt svetovnega jezika na latinski podlagi. Zato ni čudno, dn sem se,naveličal biti glas vpijočega v puščavi. Fsperanto je v meni vzbudil zanimanje za žive iezike. Tako vsaj za mene osebno ni bila brezplodna ta epolui v mojem življenju.
Dr. Lujo Kosèr.
Slovenci v Zagrebu
Zadnjih štirinajst dni obiskujejo Slovenci Zagreb v posebno velikem številu; 30. aprila sta pripeljala dva posebna vlaka skoro 1700 oseb na. tekmo Primorja in Concordije; zdi se da bodo ti obiski trajali še ves mesec majnik.
Zagrebški Slovenci so pa proslavili vstop v ta lepi mesec najprimerneje s koncertom lepih Marijinih pesmi, ki ga je priredilo Slomškovo prosvetno društvo cerkveni pevski zbor sv. Roka v cerkvi sv. Katarine ob 5 popoldne. Cerkveni koncert je najprimernejši način da se obnovi spomin na nesrečno smrt Zrinjskega in Frankopana v Dunajskem Novem mestu. Pozivu na koncert se je odzvalo ogromno število, tako da je bila Slovencem še iz evharisličnega kongresa znana Katarinina cerkev prepolna in jih je moralo mnogo oditi, posebno starejših oseb, ki bi rade sedele. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzel naš ro ak preč. g. kanonik Janko B a r 1 é ; pozna ga ves zagrebški glasbeni svet, pa so mnogi s svojim obiskom dokazali, da vedo ceniti zasluge nadvse priljubljenega gospoda kanonika. Program je bil zelo peeter; zbor se je men ai s solisti, ka ti iz naklonjenosti so sodelovali odlični člani zagrebške opere: gdč. Erika Druzovič, g. R. B u k š e k in g. M. Šimenc; redkokdaj so imeli bolj hvaležno občinstvo, kakor sedaj, in ljudje, ki imajo le redkokdaj priložnost slišati operne pevce, so lahko občudovali sijaj posazmenih glasov. Stro' ovna kritika glede izvajanja zborovih to*k je precej različna, vendar je napredek od zadnjega božičnega koncerta očividen. Seveda je treba še marsikaj izpopolniti, samo da bo zbor nadaljeval v tej smeri, kakor je pričel. Predvsem se bo treba v bodoče čim bolj mogoče držati sporeda, da bo zbor tudi v tem dokazal svojo točnost. Navzoči so bili
zadovoljni z izvajanjem in čula se je splošna želja, da bi Slovenci kmalu priredili kaj podobnega. Koncert so pohvalili tudi mnogi radio-poslušalci, ki so imeli o izvajanju enotnejši vtis kakor poslušalci v cerkvi. — Hrvaška kritika (Jutr. list in Hrv. Straža) je posebno poudarjala simpatije, ki jih uživa mladi zbor pri vsem občinstvu. S'omškovo prosvetno društvo je pa s to prireditvijo zopet dokazalo, da živi; saj je to v kratkem času njegovega obstoja že šesta prireditev — Skoro bo odprla knjižnica, pozivajo se pa vsi, da po svojih močeh darujejo kaj knjig, ki naj jih pošljejo na naslov knjižničarja: dr. Marija Klemene, To-mislavov trg 9. L, Zagreb,
V	lem mesecu so obiskale Zagreb tudi mnoge slovenske šole. Poleg dveh posebnih vlakov dne 30. aprila je prišlo s posebnim vlakom 10. t. m. okrog 400 dijakov hum^-iistične gimnazije s svo-iimi profesorji in g. ravna eljem dr. Lok ar jem pogledat si hrvaško prestolnico. Imeli smo tudi obiske ljubljanskega in mariborskega učiteljišča, ljubljanskega liceja in druge. Obetajo se nam pa Se mnogi drugi. Vsi so odšli z zelo lepimi vtisi in počutili so se skoro kakor doma Mnogi med njimi so našli svoje znance in prija!el;e v gostilni pri Harmici, ki jo vodi g. Černe, znani gostilničar s Svete gore pri Gorici. — Zastopniki vse Slovenije so bili te >ni večkrat zbrani pri njem in vsakemu je gospodar mogel postreči s pijačo in jedjo po njegovem okusu. Cviček in prošeko, ljutomersko vino in melličan. vsega je bilo dovolj, največ pa veselja nad snidenjem v domačem krogu. Mnogi so dobili pri tem slovenskem ! onzulu dobre in zanesljive informacije.
V	mesecu maju in juniju bo še nekaj prireditev, vse pa bo zaključilo skupno romanje k sv Ksaverju na Mahničev grob.
Planšarsha šola na Menini planini
Banovinsko posestvo »Bibo« na Menini planini, katero je do sedaj upravljal okrajni kmetijski odbor, je pred kratkim prevzela v svojo oskrbo kr. banska uprava. Kakor znano, obsega to posestvo okrog 100 ha posekanega gozdnega sveta in nekaj pašnikov in gozda. Na planini je zgrajen tudi zidan planinski stan z moderno urejenimi hlevi za živino. Banska uprava namerava v prihodnjih letih izvesti melioracijo posekanih gozdnih kompleksov in urediti na planini po švicar-I skem vzorcu idealen planinski pašnik za vzgojo j plemenske živine.
V zastopstvu banske uprave je sedaj novi 1 upravitelj posestva na Menini, inž. Sadar. za oskrbnika planinskega doma pa je postavljen z ukazom banske uprave, dosedanji oskrbnik Franc Jeglič. Planšarji in živinorejci kamniškega in gornjegraj-skega okraja iskreno želijo, da bi se na tem pln-! ninskem posestvu že letos pričela planšarska šola.
Ta bi bila velikega pomena za povzdigo planšnr-I stva in živinoreje, ki je pač glavni vir dohodkov ' prebivalstva gornjegrajskega in gornjega dela kamniškega okraja, zlasti pa Tuhinjske doline.
Rohovnjači v okolici Ptuia
Rokovnjači so se pojavili celo v neposredni bližini Ptuja. Okoliško ljudstvo, ki prihaja po opravkih v mesto, se vrača iz strahu le v skupinah na svoje domove. Ogrožena je javna cesta Ro-goznica—Dornava. Dogodilo se je že več slučajev, I da so bili posamezniki pri belem dnevu ustavljeni na cesti.
Tako se je neko dekle iz Polenšaka vračalo pretekli ponedeljek iz Ptuja na svoj dom Na cesti proti Dornavi pa se nenadoma pojavijo trije moški z revolverji, ki so prestrašeno dekle prisilili, da jim je izročila ves denar, katerega je imela v znesku 80 Din pri sebi.
Pretekli torek se jc dogodilo isto nekemu starejšemu možu. Po opisu napadenih so rokovnjači tujci temnokožci, in ni izključeno, da so cigani. Orožniki iz ptujske postaje so uvedli obširno preiskavo.
Nesreča v vodnjaku
Novo meeto, 17. maja.
Ribič Janez, kočar, iz G. Karteljevega, je pomagal nekemu posestniku- na Selili pri odstranjevanju materijala iz vodnjaka. Pri dviganju je bila posoda prepolna. Kamen iz posode je zdrsnil in zadel na glavo nesrečnemu Ribiču, ki je moral iskati pomoči v kandijski bolnišnici Usmiljenih bratov.
Nevaren tat pod kVučem
Celie, 18. maja.
Celjski policiji se je posrečilo aretirati 25 letnega brezposelnega natakarja Pernata Antona iz Črcšnjevca pri Pragerskem. Aretiran je bil dne 16. t. m. zaradi splošnega suma pri Zelenem travniku. Zasledovalo ga je več polic, dnevnikov zaradi različnih tatvin. Pri njem so našli 12 dramof. plošč. Pernat je trdil, da so plošče njegova last in da jili je kupil na Teharjih, med preiskavo se ie pa ugotovilo, da je bil pred kratkim v Rogaški Slatini, kjer je ukradel radio aparal, vreden nad 6000 Din, in teh 12 plošč. Radio aparat mu jc zaplenilo orožništvo že med potjo v Celje.
Značilno je dejstvo, da je Pernat kradel samo svojim prijateljem. Kolikor jc dosedaj ugotovljenega, je napravil škode čez 20.000 Din. Predvsem ie osumljen sledečih tatvin, med katerimi nekatere priznal, drugih ne: začetkom marca tega leta je osumljen, da je odnesel svojemu sorodniku blaga v vrednosti 3819 Din, kmalu nalo nekemu svojemu prijatelju obleke za 700 Din, nato Stanku Stcrmole v Trzinu za 2280 Din, mizarskemu mojstru Vidolu v Mengšu kolo, vredno 1000 Din, zopet Stermolu v Trzinu blaga v vrednosti 4410 Din, g. Šraju v Radomljah obleke in kolo, vse skupaj v vrednosti 6000 Din, in končno že zgoraj omenjeno tatvino.
V sobolo, dne 8. aprila je spal v nekem tukajšnjem hotelu, kjer je pri odhodu odnesel dve stenski preprogi in eno odeio in ključ v vrednosti 800 Din. Vse kar je ukradel, je prodal v Zagrebu na Sejmišču, razen dveh sukenj in obeh koles. Suknje je zastavil v zastavljalnici v Ljubljani, eno kolo prodal, za eno se pa ne ve, kje se nahaja. Izročen je bil v zapore tukajšnjega okrožnega so-diiiSL.
Ljubljanske vesti:
Severni del Ljubljane - Bežigrad
Bežigrad se razvija Čedalje bolj. Kmalu bo postal eden najlepših ljubljanskih vrtnih okrajev. Ena glavnih njegovih ulic, Pleteršnikova ulica, ki se pričenja tik za strojnimi livarnami in gre od Livarsko ulice vzporedno z Dunajsko cesto, je malone že vsa zazidana. Samo njen spodnji del kazi še nekaj nezazidanih parcel, tako ob (križišču s Smoletovo ulico, a te so že vse v trdnih rokah. Zdaj so Strojne tovarne in livarne prodale tudi ves svet ob podaljšku Smoletove in Livarske idico tja do Kobaridslce ceste. Cena stavbnih parcel je precej vleoka. Nekdanje začasne barake, zgrajene kmalu po 1. 1919 za uradnike in uslužbence Strojnih tovarn in livarn, pravkar podirajo; namesto njih bodo nastalo lepe vile in vrtovi. Tudi Kobaridska cesta bo s tem mnogo pridobila, ker bo izginilo nelepo zidovje, ki je v dolžini kakih 200 m kazilo to cesto. Iliše in vile, ki se bodo tu zidale, bodo stalo tik ob cesti, brez prednjih vrtov, kar je čisto prav, ker bo imela Kobaridska cesta značaj glavne prometne žile Bežigrada. Kako in 3:daj se bo pa uredil njen spodnji del, ki zadeva skoraj pravokotno ob zid Strojnih tovarn odnosno skladišč Balkana, je še odprto vprašanje. Tudi Pleteršnikovo ulico bo treba še zmve-lirati, zlasti se bo moral precej tudi klanec od
Costove ulice navzdol primerno ublažiti, morda s tem, da se znivelira do pričetka Livarske ulice, j To pa se bo moralo zgradili, preden se zazidajo še prazno parcele, da ne bodo pozneje nastali problemi kakor ua Riharjevi in v manjšem obseg-u tudi v Škrabčevi ulici.
V zgornjem delu Bežigrada se je prodrla in razširila Trstenjakova ulica prav do Dunajske cesto ob Strupijevi lesni trgovini. Tam je na desni strani še nekaj parcel za nove vile. Ce se bodo zgradile, ee bo zakril pogled na veliko, 6taro gramozno jamo med to ulico, Dunajsko cesto in Pleteršnikovo ulico. Ta jama se, kakor vse kaže, nikdar ali pa vsaj v doglednem času ne bo zasula.
Kadar se bo preložil sedanji tovorni kolodvor ob Gorenjskem kolodvoru drugam in ko bo postal ta kolodvor le postaja za osebni promet, tedaj se utegne podaljšati ali Costova ali Trstenjakova ulica prav do kolodvora. Zveza Bežigrada s Celovško cesto po Medvedovi ulici je vsekakor nujno potrebna. Seveda eo to velika vprašanja in zvezana z velikimi izpretnembami in stroški zjasli železniške uprave, zato bo poteklo še precej časa, preden se ti načrti uresničijo.
K nedeljskemu koncertu A. P. Z.
Joj, koliko skeptikov je danes nad sodobno maldino. Ali je mladina sploh zmožna resnega konstruktivnega dela? se vprašujejo mnogi. Zanikujejo j in svare jo — mladina pa gre svoja pota, nc oziraje , se na njihove očitke. V družini in družbi je sovra- I štvo in nasprotje med starimi in mladimi, v literaturi so jim mladi zlezli čez glavo, v slivarstvu se spotikajo nad njihovim ustvarjanjem, v muziki motijo disonance njih sentimentalna ušesa. Povsod je prelom. Komaj doba pol generacije je, ki nas loči po starosti — pa tako močna diereza. Vojna doba je mejnik, v življenje je postavila nove probleme. Danes ni čas romantike in sentimentalnosti — ni prijateljskega razmerja med profesorjem in dijakom, očetom in sinom. Tuja sta si ta dva človeka — ne razumeta se. Zato tudi toliko skepticizma nad delom in ustvarjanjem današnje mladine.
Največje možnosti, da bi se Slovenci dvignili do svetovne višine, imamo le na reproduktivnem glasbenem polju in še to le v petju. Saj ni morda naroda na svetu, ki mu bi bilo petje tako priro-j.no kot je nam Slovenccm. Naša dekleta prepevajo na polju, fantje na vasi. Žene pojo uspavanko svojemu otroku — pa tudi možje jo vrežejo pri čaši vina. Petje se razlega ob jutranjem svitu — in poznem večeru. Zato bi morali Slovenci z intenzivnim delom dvigniti naše petje do take višine, da bi reprezentirali Slovenci s petjem našo pesem in domovino v svetu. To nalogo si je nadela naša akademska mladina s Francctom Maroltom. Kljub velikim težavam je A. P. Z. z velikim idealizmom započel svoje delo in že pred leti na svojih koncertih pokazal slovensko moderno, sedaj pa predstavlja Slovencem moža — Antona Foersterja —, ki je med nami živel in delal dolga desetletja, ter nam zapustil delo, ki je, kot pravi Marolt, sto klafter globoko zakopano na slovenski glasbeni njivi.
Zato vabimo vse, ki dvomite nad akademsko mladino, in vse prijatelje lepega petja. Za nedeljski dopoldanski koncert so cene zelo nizke (12 do 2 Din) in se dobe vstopnice v predprodaji v unionski trafiki.
Akcija Rdečega križa
Ljubljana, 18. maja.
Danes jc Krajevni odbor Rdečega križa ponovil nabiralno akcijo obleke in obutve za bedne sloje. Kakor znano, je lanska akcija prav dobro uspela in jc bilo na zimo preskrbljenih z nabrano obleko in obutvijo več sto reveiev. Letošnja akcija se dosedaj siccr ni v taki meri obnesla kakor lani, vendar pa je današnje nabiranje kolikor toliko lc uspelo. Vzroka, da letošnja zbirka ni dosegla lanske, sta predvsem dva: prvič so ljudje žc lani oddali vso odvisno obleko in so imeli letos Ie malo ponošene obleke ali obutve, drugič pa je danes nagajalo vreme, vlila se je celo ploha, tako da jc bilo nabiranje zelo ovirano. Vendar pa se bo nabiranje še ponovilo, ker so se že pričeli oglašati ljudje pri Rdečem križu s pritožbami, zakaj se nabiralci niso oglasili pri njih, da bi jim oddali odvisno obleko. Nabiralci so bili sicer na desetih avtomobilih, pred njimi pa so se na štirih avtomobilih vozili fanfaristi društva »Sloge« ter so sistematično obredli vse mesto, vendar pa zaradi slabega vremena marsikatera stranka ni mogla oddati pripravljenega zavojčka. Kakor čujemo, se bo nabiranje v kratkem ponovilo.
340 Čehov v Ljubljani
Ljubljana, 18. maja.
Danes jc prišla v Ljubljano večja, 340 oseb močna skupina Čehov, ki se mude na izletu po Jugoslaviji. Ta izlet je priredila znana češka turi-stovska organizacija »Pestri teden«. Čehi so dosedaj obiskali v Jugoslaviji Belgrad, Sarajevo, Dubrovnik, Split, manjša dalmatinska mesta, dalje Zagreb in danes ob 4 popoldne so prišli v Ljubljano. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je pozdravil goste v imenu Ljubljane in ljubljanske občine izprašani tujski vodja, mag. uradnik g. Kozinc, ki jih jc nato vodil po mestu. Gostje so si ogledali mestne zanimivosti. Po obisku v Ljubljani obiščejo gostje še Gorenjsko, zlasti Bled, nato odpotujejo črez Jesenicc in Solnograd v domovino.
Siamičev natakar fanez, ki pove nam rad katero, rekel je, da nudi danes rib izvrstnih na izbiro!
Nov s nasadi na Gradu
Na južni strani grajske planote, tam kjer sc cepi vozna pot na Osoje in dalje proti Ulici na grad, so pretekli mesec majhen kos planote nekam uredili. Ta kos sega do grička, na katerem je golobja postaja, ograjena z bodečo žico. Obiskovalci gradu so se že veselili, da se bodo tjeknj postavile klopice, ker je odondot res diveu razgled na ves šentjakobski, trnovski in dvorski okraj in dalje proti barju, Krimu, Ljubljanskemu vrhu in iPolhograjskint dolomitom. Zdi se pa, da so nastale neke zapreke, ker se je sedaj tudi ta, občinstvu namenjeni novi nasad in park prav tako ogradil s trojno bodečo žico.
Na spodnji poti, ki drži od Zavinkov proti .Mačji stezi, je magistrat namestil stari leseni plot, kolikor jo mejil na pobočje nad mestnimi hišami, s trdim zidom. Treba bo tudi druge lastnike pripraviti do tega, da tudi oni napravijo zidne ograje, ki pa naj ne zastirajo pogleda navzdol. To bo v njihovo lastno korist, saj na ta način najuspešneje obvarujejo hiše za Mestnim in Starim trgom kamenja in skal, ki se kaj rade rušijo in vale navzdol.
Ka» bo danes?
Draina: Zaprta.
Opera: >Pri belem konjičku . Izven. Globoko znižane cene.
Kino Kodeljevo: Zaprto.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Baliovec, Kongresni trg, mr. Ustar, Sv. Petra cesla in mr. Hočevar, Celovška cesta.
Rjavi ali črni damski boks čevelj.
Ant. Krisper
Mestni trg 26 Ljubljana Stritarjeva ul. 1-8
© Rogozovo gostovanje preloženo. Rogozovo gostovanje v Hamletu se mora žal preložiti na poznejši čas, ker mu je vsled repertoarja Nar. divadla v Pragi že dovoljeni dopust odgoden. Prosimo, dn j), n. občinstvo to blagohotno upošteva.
© Poizkusile dnšeslovne vaje. Nu naši univerzi delajo poizkusile dušeslovne vaje, zu katere bi bila potrebna tudi udeležba drugega občinstva. Udeleženci teli ]>oizkusov bi ne bili poizkuene osebe, temveč samo opazovalci, ki naj bi beležili svoje vtise, katere bi v teku poizkusa dobili. Za uspeli poizkusov bi bila potrebna čim večja udeležba opazovalcev iz različnih stanov in starostnih dob. Zato naproša vodstvo podpisanega seminarja vse, ki bi imeli zn stvar zanimanje, da se oglase v filozofskem seminarju (univerza na Kongresnem trgu, I. nadstropje, soba št. 72) v dnevih od četrtka do sobote med ti in 12 dopoldne ali pa med 6 in 7 zvečer. Ob tej priliki bo vsakemu vse potrebno pojasnjeno. Poizkusi pa se more jo vsled določeno razporeditve dela na univerzi vršiti samo v teh časih: v ponedeljek od 18—19, v torek in soboto pa od 16—17. Začetek v soboto 20. t. m. V Ljubljani, dne 16. maju 1933. Vodstvo seminarja za filozofijo in eksperimentalno psihologijo na univerzi v Ljubljani.
© Nnpravite ograje ob Ljubljanici! Že nekajkrat smo opozorili varnostno oblast in mestno občino, naj poskrbe vendar za telesno varnost občinstva ob bregovih poglobljene Ljubljanice, to je ob stari cukrarni in ob poti za splošno bolnišnico. Vzlic nesrečam, ki so se pripetile, pa se nihče ne gane. Poživljamo ban-sko upravo, da napravi red in naj pokliče tiste, ki odlašajo 6 to prepotrebno napravo, na odgovor!
O Prošnje za sprejem v počitniške kolonije.
Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja vse starše, da poteče rok za vlaganje prošenj počitniških kolonij dne 20. maja 1933. Pozneje dospele prošnje se ne bodo upoštevale.
© Za konccrt trboveljskih slavčkov vlada ogromno zanimanje, zato prosimo vsakogar, ki namerava obiskati njihov koncert v sredo, 34. t. m. v veliki dvorani Uniona, da si kupi vstopnico že v predprodaji po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice.
0 Nastop gojencev Glasbene Matice. Danes, v petek, dne 19. t. m. ob 17 je v dvorani Filhar-monične družbe produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Nastopijo nasiednji gojenci: Pogačnik Ivica, Ogrin Ksenija, Baloh Janez, Zidarič Ksenija, Burgcr Ada, Stradner Josipina, Magolič Miloš iin Ana, Itogl Danica, šušteršič Vera, Mahkota Angelca, Kobe Peter, Dolmovič Slavko, Klemene Lilijan, Jelenič Ljubica, Kruljc Štefanija, Sodnik Zorka. Druškovič Slavko, Fajdiga Pavel, Maslo Sonja, Matelič Ljudmila, Koch Ivana in Zora, Šter Ciril, Zafretl Vida in Sivic Gustav.
0 Pokojninski zavod za nameščence sporoča, da se preseli v svoje uradne prostore v Gajevo ulico št. 5, I. in II. nadstropje, kjer bo od ponedeljka dne 22. t. m. dalje uradoval.
© Mesta zastavljalnica, bo imela redni dražbi oktobra zastavljenih predmetov in sicer /a dragocenosti dne 6. junija, za efekte pa dno 12. junija t. 1. ob 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15.
© Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14.
Konec gramozne iame
Ljubljana, 18. maja.
Poročali smo žc, da je mestna občina odpovedala stanovanje vsem strankam, ki stanujejo v gramozni jami ob Vodovodni cesti, to je v dveh mestnih barakah, ki sta tam zgrajeni. Mestna občina namreč namerava to jamo zasuti, in sicer z gruščem, ki ga bodo nakopali v Ljubljanici. Sodišče je sedaj odredilo sodno dcložacijo vseh strank. Strankam jc dan rok do 14. junija t. L, da sc izselijo, sicer bo sodišče izvedlo na ta dan prisilno deložacijo. Za ta dan je organizirana že policijska asistenca, tako da sc bo mogla deložacija izvesti. Deložacija je prizadela okoli 30 strank, mestna občina pa žc sedaj izjavlja, da za polovico teh strank, ki niso I v Ljubljano pristojne, ne bo pripravila niti za-I časnih stanovanj. Prizadete stranke so sicer vse ' revne in so ljudje po večini brezposelni, vendar so j proti nekaterim zelo velike pritožbe. Zlasti pa stanuje tam kot podnajemniki mnogo Bosancev, ki sc bavijo z najbolj različnimi posli.
Poizvedovanin
Izgubila sem v nedeljo od unionske dvorane do šentjakobskega mostu za vodo majhno črno skungs boo z belo liso na glavi. Najditelj naj jo odda v upravi ^Slovenca« proti nagradi.
Poživljam dotičnika, ki je včeraj na glavni pošti v I. nadstropju v denarnem oddelku pri okencu vzel okroglo škatlo z dragoceno avbo, naj jo odda pri hišnici v Pražakovi ulici št. 3, da se izogne zasledovanju.
Celle
13 Primarij dr. Franc Pestotnik, specijalist za živčne bolezni ordinira od 15. maja v Celju, Krekov trg 7-II, v palači Mestne hranilnice, dnevno od 'A2 do 4 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od Kil dopoldne do 'Al popoldne.
13 Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Celju jc prepovedalo gg. profesorjem dajati brez dovoljenja g. direktorja event. novice z gimnazije. Ali je taka prepoved umestna ali ne, bodo povedali naši čitatelji. Dosedaj smo poročali z gimnazije različne osebne vesti, n. pr. kdo je bil upokojen, reduciran, premeščen, nastavljen itd., ali pa kake statistike in to šele potem, ko je o teh rečeh govorilo že vse mesto. Če je pa enkrat kaka stvar že javno znana, gotovo ni kaka uradna tajnost. Sicer pa takih poročil nismo dobili od g. profesorjev, temveč smo novice lovili tako po ulicah, ker imamo jako dobra ušesa. Mislimo pa, da ni v interesu javnosti, posebno tiste ne, ki pošilja svoje otroke v šolo in želi biti točno informirana o vseh novicah, da bi ne bi ne bila poučena o vesteh, ki tičejo gimnazije.
13 Najstarejši Celjan umrl. V sredo, dne 17. t. m. je umrl v tukajšnji javni bolnišnici g. Batič Jakob, slikarski mojster v Celju. Pokojni je bil rojen 22. avgusta 1840 v Gorici in jc izvrševal v Celju slikarsko obrt. čez dobre tri mesce bi dopolnil 93 let. Pod Tegetthoffom se je leta 1866. boril proli Italiji. Svojo obrt je izvrševal vse dotlej, ko je pred kratkim časom odšel v bolnišnico. Pogreb se bo vršil danes ob 5 popoldne na mestnem pokopališču. Naj počiva v miru!
13 Smrtna nesreča. V tukajšnji javni bolnišnici jc včeraj umrl Edvard Podgoršek, komaj eno leto star sinček kočarja iz Trnovelj. V sredo popoldne ga je brcnil konj v desno stran čela, mu s tem prizadejal večjo rano in je otroku tudi počila lobanja. Prepeljali so ga v tukajšnjo javno bolnišnico, kjer je pa včeraj umrl. — V bolnišnici je tudi umrl. Doler Martin, 60 let, prevžitkar iz Trnovelj. N. v m. p.I
13 Planinsko predavanje. Ga. Mira Dcbelakova iz Ljubljane bo predavala danes ob 8 zvečer v ri-salnici meščanske šole o moderni plezalni tehniki v Alpah.
13 Lutkovna predstava. Skavtski lutkovni oder v Celju bo vprizoril v soboto, dne 20. t. m. ob 4 popoldne v Zdravstvenem domu lutkovno predstavo »Gašperčck v peklu«.
13 Dar Vincencijevi konferenci. G. Mastnak Ivan, trgovec z manufakturo in konfckcijo na Kralja Petra cesti, je daroval Vincencijevi konfcrcnci sv. Danijela dve fantovski oblekci, 2 para otročjih nogavic, 2 otročji srajci in 200 Din v gotovini. Odbor Vincencijeve konference se velikemu dobrotniku za njegov lepi dar najiskrcnejc zahvaljuje in želi, da bi našel veliko posnemovalcev.
13 Proračun mestne občine potrjen. Ministrstvo za finance jc z odlokom dne 3. maja 1933 potrdilo proračun mestne občine ccljskc.
13 Klub esperantistov v Celju bo imel v ponedeljek, dne 22. t. m. ob 8 zvečer v posebni sobi gostilne Filipčič v Gledališki ulici IV. redni občni zbor z običajnim s!ncvnim redom.
13 Gledališka predstava na Ostrožnem. Prostovoljno gasilno društvo z Babncga bo vprizorilo v nedeljo, dne 21. t. m. ob pol 4 popoldne v salonu g. Fazarinca na Ostrožnem burko v treh dejanjih »Teta na konju«.
Ptui
Vlomi na dnevnem redu. Današnja kronika beleži kar štiri vlome, ki so bili izvršeni v eni noči. Vlomili so v Doleni; rokovnjaffi so se spravili na vinske kleti in oropali kar tri posestnike. Napravili so za več tisoč Din škode, kajti odnesli so skoraj vso vino, ki jo bilo v kleteli, izginile so pa tudi druge, v kleteh spravljene stvari. V zvezi s temi vlomi so orožniki aretirali dva osumljenca, ki sta na sumu, da sla izvršila vlome, ker so pri njih našli del ukradenih stvari. Oddali so ju v zapore okrajnega sodišča. Četrti vlom pa je bil izvršen pri posestnici Heleni Pišotek v Pod-ložu. Iz podstrešja je izginilo meso ene cele svinje. Vloma odnosno tatvine v tem slučaju je osumljen neki Ivan H., ki je menda čutil, kaj ga čaka in je pravočasno izginil. Za njim je izdana tiralica.
Huda nesreča se je pripetila poseetniei Julijam Trafela iz Dravcev. Vozila se je po glavni cesli v Ptuj. Med potjo pa si ji je konj splašil in zdirjal v obcestni jarek. Trafelova je padla pod voz in se na glavi težko ranila. V obupnem stanju so jo prepeljali v bolnišnico.
Brezvestno uničevanje koristnih ptic. V zadnjih letih je opažati, da so naše koristne ptice izpostavljene neusmiljenemu preganjanju, posebno nedorastli mladini, ki brezvestno uničuje in zasleduje mladi roti. Pritožbe otl raznih strani se množijo, posebno opravičene so v teui pogledu tožbe lastnikov sadonosnikov, kjer vrše ptice, posebno sedaj v pomladanskem času, ogromno nalogo pri zatiranju škodljivega mrčesa. Prebivalstvo se opozarja na velike koristi, da ee zaščitijo koristne ptice in da prebivalstvo vedno in ob vsaki priliki opozarja mladino na to okolnost. V slučajih, kjer bi se ugotovilo. da posamezniki brezvestno uničujejo in zasledujejo koristne ptice, jc to prijaviti najbližji oblasti.
Kutturm obzornik
Slovenci
na 5, poml. razstavi v Belgradu
(Naša umetnost je slabo zastopana.)
V nedeljo 7. t. m. se je vršila svečana otvoritev pete pomladanske umetniške razstave v Belgradu, ki bo trajala do konca tega meseca. Umetniki iz veeh delov Jugoslavije so zastopani, ali ne proporcionalno, Razume se, da je največ Belgraj-Sanov, čc tako imenujem v prestolnici stanujoče umetnike. Zagreb, ki ni v upodabljajoči umetnosti zadnja leta nič manj aktiven ko Belgrad, je na--avnost mizerno (vsega skupaj štirje umetniki!) zastopan. Tudi sodobna slovenska umetnost ni niti «laleč predstavljena. V celoti razstavlja 77 slikarjev ozir. grafikov in 11 kiparjev, skupaj torej 88 ■imetnikov, razstava pa obsega okrog 220 del. Od leh 88 razstavljavcev jih skoraj tri četrtine (točno 57) živi in deluje v Belgradu, Po tem je že približno mogoče sprejeti oziroma zavreči mnenje, da ta razstava predstavlja (kar pa bi nujno morala!) vsaj približno točen in kolikor toliko popoln obrat so-dobe jugoslovanske umetosti.
Slovensko umetnost zastopa devet slikarjev (po katalogu!) in dva kiparja. To so: Ivan Vavpotič, Anton Gojmir Kos, Ivan Kos, oba Kralja, J. Tavčar, Bruno Vavpotič, Mara Kralj-Jera-jeva, Miha Maleš in Lojze Dolinar. V resnici Miha Maleš sploh ni nič razstavil, France Kralj pa od v katalogu navedenih treh del (olja) samo eno. Izmed slovenskih slikarjev so bili naravnost od »Cvijele Zurorić« povabljeni A. G. Kos, oba Kralja in Miha Maleš. Ostali so se javili sami. Zakaj Maleševih
grafik in akvarelov (v katalogu je navedenih pet j njegovih del) ni na razstavi, ne vem. Mogoče jih : ni poslal. Isti slučaj je z olji Franceta Kralja. Portreta »Žene« in ^Zagorice pozimi« namreč nisem nikjer našel. Pa je mogoče tudi, da so prirejevavci razstave zadnji trenutek eno ali drugo stvar iz nemotiviranih razlogov odbili. Zlasti v Kraljevem slučaju se mi zdi to zelo verjetno, ker če je prijavil troje olj, gotovo ne bo pošiljal enega samega. Čisto logično bi bilo, če ne bi poslal nobenega ali pa vsa tri. Sicer bi pa to stvar mogla najbolje osvetliti France Kralj in Maleš sama. Vsekakor pa nekaj tiči za tem.
Čisto drugi, skoraj bi dejal škandalozen slučaj se je dogodil znanemu grafiku Ivanu ČaTgu. On že nekaj let živi in dela v Belgradu, Spada pa med najsocialnejše slovenske grafike in je tudi od strani kritike bil (n. pr. Razstava Julijske Krajine!) toplo sprejet. Letos je poslal štiri večja dela (olje, grafika), ki mu jih je pa Žiri enostavno odbil. Pa to še ni glavno in vse. Proti temu bi se človek še ne pritoževal, ker Žiri ima pač razne »pravice« in »dolžnosti«. Čargo pa ni človek, ki bi imel zveze z višjimi krogi in ki bi ga varoval aristokratski ščit »Cvijete Zuzorič«. Glavno šele pride. Na razstavi se namreč nahaja čisto preprosta in brez večjih umetniških skrupul delana Čargova grafika, ki predstavlja belgrajsko savsko pristanišče. V katalogu je seveda ni. Obešena pa je. vsaj meni se tako zdi, ker niso imeli materijala. Najzanimivejše pa je to, da te slike 6ploh ni poslal Čargo na razstavo, ampak je po čisto drugih potih prišla v »Umetniški paviljon«. Torej: solidna in vposlana dela (gospoda okrog »Cvijete«, vedite in zavedajte se, da ima tudi slikar Čargo nekaj avtokritike!) odbijajo, razstavljajo pa izven kataloga in brez vednosti avtorja delo, ki ga on nc bi nikoli poslal na podobno razstavo, ker ima celo vrsto olj kakor tudi grafik, ki ga jih ni treba biti pred nikomer sram.
Pozitivne rezultate bi dala splošna primerjava med načinom ustvarjanja sodobnih slovenskih in srbskih slikarjev. Vsekakor bi dognala, da obstoje kardinalne razlike med umetniškim izživijanjem in stremljenji enih in drugih. Ni to samo različnost šol in umetniških smeri* vplivov in zgledovanj, marveč je še nekaj več, je globlja, psihološka razlika, radi katere je na prvi pogled očitna notranja disharmonija med deli slovenskih in n. pr. belgrajskih slikarjev. Na eni strani občutna, rekel bi vrojena skrb za linijo, mirnost, ravnovesje in odsotnost kolorigtične kričavosti, na drugi zanemarjanje črte in vsega, kar je ž njo v zvezi, barvna preoblože-nost (ne samo v materijalnem smislu), južnjaško nastrojenje in želja za neposrednostjo. Prva smer našemu realnemu času manj odgovarja kot druga, ker prva najlaže prehaja v posiljenost, dočim pomeni druga samo nedodelanost, ki šc brutalneje učinkuje. Prav iz tega razloga, se mi zdi, da bel-grajski kritiki ne sprejemajo in ne bodo nikoli pravilno sprejeli in razumeli umetnosti bratov Kraljev, ker jim je tuja, ker je ne razumejo, a imajo premalo volje, da bi se s prave strani in pod potrebnim kotom poglobili vanjo. Žiri jih sprejema radi tega, ker jih je svetovna kritika sprejela. Vsako leto po vrsti sem še poslušal na sami razstavi in izven nje, najrazličnejše opazke na račun načina slikanja bratov Kraljev, ki so bile vse drugo ko umestne.
V tej smeri bi se dalo še marsikaj napisati, vendar radi omejenega prostora prehajam na razstavljena dela. Tone Kralj je razstavil dvoje del, olje -Slovenska svatba«, ki je površinsko največje na razstavi in kompozicionalno najmogočnejše, dasi ni dobilo osrednjega mesta, in grafiko »Smrt svetega Štefana« (ostala brez številke!), kar je pa čisto dovolj, da je demonstrativno pokazal smer svojega ustvarjanja. V načinu obdelave je čisto nasproten tendencam in duhu našega časa.
Preveč miselnosti je v njegovih delih in premalo smisla za barvo. V tem se močno razlikuje od svojega brata Franceta, katerega »Kopalka« je mnogo bolj realistično gledana in stvarneje podana. Dočim je v Tonetovih delih neki čudno opojni misticizem, se France polagoma približuje čisto realističnemu gledanju predmeta. Razen tega je France Kralj razstavil še kip »Hčerkin portret« (gips iz leta 1931), ki radi mehkobe linij zelo dobro učinkuje. — Ivan Vavpotič je zastopan z dvemi olji. »Frančiškanska cerkev« (Ljubljana) je dobro, impresionistično podana slika. Tudi tihožitje z modro vazo je dražestno in na svoj način originalno rešeno. — Anton Gojmir Kos se je v »Skupini pri mizi« in »Fantih« pokazal kot poln realist. Posebej opozarjam na zanimiv študij kompozicije v obeh slučajih. — Ivan Kos iz Maribora jc razstavil olje »Naši hribi s severne strani«, ki je karakteristična pokrajina hribovja južno od Drave in impresionistično rešena, in risbo s peresov »Starec«, ki je dokaz dobrega risanja, — J. Tavčar iz Brežic ni v oljnati pokrajini povedal nič novega. — Bruno Vavpotič je v štirih akvarelih iz Pariza in Benetk pokazal mnogo rutine in pravega vživetja. — Posebno dražesten pa je »Portret čelistke« »akvarel na svili) Mare Kr a 1 j - J e r a j e v e. Ta žanr slikanja med Srbi sploh nima še tal in prav radi tega vpliva nekam eksotično. — Od Slovencev nam ostane še kipar Lojze Dolinar, ki dela in živi v Belgradu. Pet del, fo jih razstavlja, dovolj zgovorno govori o sigurnosti, s katero kipar ustvarja. Posebej »Portret M. Hubada« v bronu je realistično zadet in naravnost sijajen. Ostala bom radi pomanjkanja prostora le omenil (»Olga«, »Portret arch. M. Zlo-kovića«, »Suzana«, »Počitek«.)
Toliko o slovenskem delu na pomladanski razstavi, ki je, kakor sem že dejal, skrajno nepopoln. Popolnoma namreč razumem, da niso prišli impre-
Triurni opoldanski počitek
Ljubljana, 18. maja.
Ljubljanski trgovski sotrudniki so te dni poslali trgovskemu združenju prošnjo, naj bi se v Ljubljani v vročili mesecih uvedel triurni opoldanski počitek, to je, da bi bili vsi trgovski obrati zaprti od 12 do 3 popoldne. Trgovski pomočniki so to svojo prošnjo utemeljili s tem, da bi v teh treh urah imeli ravno primeren čas za zadosten opoldanski počitek, ki je ob vročih dnevih še bolj potreben, kakor ob hladnih; ali za potrebne iz-prehode ali pa za kopanje na prostem. Dokazovali so, da bi trgovina s tem le pridobila, ker bi se povečala potrebna svežost trgovskega osebja pri delu. Na drugi strani pa bi so dnevni promet v trgovinah prav nič ne zmanjšal, ker bi morale biti zaprte pač vse trgovine in bi torej bila izključena vsaka konkurenca, ki bi računala na promet v urah od dveh do treh. Sicer pa je znano, da v poletnih mesecih, saj še pozimi malo, skoraj nihče izmed kupcev ne obiskuje trgovin v uri od dveh do treh.
(Prizadevanja trgovskih sotrudnikov pa niso nagla primernega umevanja pri trgovcih. Ne vemo sicer za razloge, ki bi jih lastniki trgovskih lokalov navajali za svoj sklep, toda dejstvo je, da je ljub-
Dve nagli smrti
Št. Janž, 17. maja.
Od kapi zadeta je umrla včeraj dobra, krščanska mati 9 otrok, Plazar Marija iz Hrušč, stara 48 let. — Možu in rodbini naše sožalje!
Na Leskovcu pa je umrl 13-letni Brinar Janez, čez dan je bil v šoli, zvečer je tožil, da ga boli trebuh, ponoči ga je pokosila smrt. — Bog mu bodi milosten sodnik!
Obetajo se zanimivi procesi
Ljubljana, 18. maja.
Ljubljančanom bo pač šc v dobrem spominu drzno delovanje mnogočlanske vlomilske tolpe Pračka in tovarišev. Ta tolpa jc izvrševala prave profesionalne vlome in jc navrtala zlasti razne blagajne. Pračkova vlomilska družba jc sedaj pod ključem in je preiskava proti njej žc končana. Državno tožilstvo je najprej Pračka in tovariše obtožilo raznih vlomov, naposled pa so dognali, da so prav Praček in tovariši izvršili drzni vlom v Gospodarsko zvezo, kjer so vlomilci navrtali blagajno in odnesli za okoli 34.000 Din v domači in tuji valuti. Pračku in njegovi družbi jc sedaj dokazano, da je ona izvršila ta vlom.
V kratkem sc bo vršil pred okrožnim sodiščem v Ljubljani zanimiv komunističen proces. Pripravlja pa sc šc drug, pravcati monstre političen proces.
Tudi pred okrajnim sodiščem, kjer se obravnavajo samo malenkostne stvari, sc nam obeta večji proccs zaradi žaljenja časti. Ljubljanski župan dr. Dinko P u c je vložil proti kleparskemu mojstru Žitniku tožbo zaradi žaljenja časti.
Najden utopljenec
Št. Janž na Dolenjskem, 17. maja.
Pred 14 dnevi se je pojavil v župniji moški srednje postave, okroglega obraza z malo rjavo brado, šepajoč na eno nogo. Hodil je hitro sem in tja in popevnjoč klical: >Micel, Micel, Micel, lcikc-riki, kikeriki, do Gorice, Ptuj.« In te klice je večkrat ponavljal. Ljudje, ki so ga videli, eo v njem spoznali reveža, ki je slaboumen.
Včeraj pa so ga našli v vodnjaku v vasi Videm, ko so napajali živino. Vodnjak.je okoli 1 m globok in služi le za napajanje živine. Bržkone se mu je omračil um in se jo ponesrečil.
Pri sebi ni imel nobenih dokumentov in jo popolnoma neznan. Čo bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči župnemu uradu ali občini v Št. Janžu na Dolenjskem.
Novi grobovi
-f- Ga. Rozalija Janda-Galle. Umrla je dne 17. t. m. na Rimski cesti 9 gospa Rozalija Janda-Gallé, soproga rudarekega svetnika v p. in učiteljica v p. Blaga rajnica je bila dolgo let naša naročnica. Gospodu svetniku naše sožalje, pokojnici pa večni mir in pokoj!
-f- Videm ob Savi. LImrl je po dolgotrajni bolezni g. Andrci Mast na k, davčni sluga v pok. Imel je v grlu raka, ki je družini prehitro odvzel očeta. Zubogo vdovo, ki ima tri nepreskrbljene otroke, iskreno sočustvujemo.
-j- Črnomelj. Dne 17. t. m. ob 10 jc umrla mati našega advokata g. Malnariča. Večna luč naj ji sveti!
Ijanslio trgovstvo skoraj soglasno odklonilo zahtevo trgovskih na^tavljencev.
K temu moramo pripomniti, da bi nam bilo bolj simpatično, če bi trgovci pristali na zahteve svojega osebja. Znano je, da po vsem svetu omejujejo trgovci ure delovnega tedna. V Franciji n. pr. ob vročih tednih trgovci sploh zapro trgovine za teden, dva. Seveda ne zapro vse trgovine hkrati, temveč menjaje se. V Angliji čim dalje bolj podaljšujejo tako zvano angleško soboto, to je prost odmor od soboto popoldne do ponedeljka dopoldne, v Ameriki uvajajo trgovci poleg nedeljskega počitka še po prost dan za posamezne vrste na jeden. Tako zapirajo po posameznih mestih ma-nufalcturisti ob sredah, speceristi ob četrtkih itd.
Način, kakor ga je predlagalo trgovsko osebje v Ljubljani je najbolj preprost, da so poveča de-lopust. Na ta način bi ne bil prav nihče oškodovan, niti za dinar ne bi upadel promet, ker bi ljudje kupovali pač dopoldne ali popoldne od treh dalje. Sicer pa nihče ne kupuje dandanes več, kakor mu je res potrebno in to žo nakupi v sedmih urah od 8 do 12 in od 3 do 6.
Morda bi se le dobil način, ustreči želji trgovskih sotrudnikov, vsaj pri dobri volji!
Prileti tatovi
Ljubljana, 18. maja.
Policija jo prijela 26 letno Angelo, precej pokvarjeno dekle, ki jo je ovadil neki moški, da ga je okradla. Ovaditelj je tatvino v precejšnji meri »am zakrivil, ker se spušča v družbo s takimi de-Qcleti. Angelca je pobrala svojemu kavalirju štiri prstane, uhane, vratno verižico in srebrno žensko uro. Vse te stvari je policija našla pri njej. Pri aretaciji pa se je izkazalo, da je Angelca iztrgala iz svoje poselsike lmjižice nekaj listov, na katerih so bila zanjo neugodna spričevala, tudi je nekoliko popravila rojstno letnico, ker je hotela biti še mlajša kakor je. Žo dosedaj je bila nekajkrati kaznovana, sedaj pa pride še kazen za njene novejše grehe.
Snoči je kričal pred magistratom mlad fante: »Kar pride naj policaj, ga bom prec v Ljubljanico vrgel!« Stražnik je res "takoj prišel in si ogledal kandidata za policijski zapor, naikar ga je vzel s seboj na stražnico. Junaka so malo pregledali 1er so ugotovili, da ga prav potrebujejo. Zahtevalo ga bo namreč sodišče, ker je nekoč v vasi
Konju pri
Vačah okradel svojega gospodarja, ki mu je služil za hlapca. Fant je nekdanji gojenec vzgojevalnega zavoda na Ponovičali.
Kmalu po polnoči je davi opazil stražnik v Tivoliju dva mlada fanta, ki sta vlamljala v barako branjevke Leopold ine Zajčeve. Fanta sta pred stražnikom zbežala proti šiški, toda stražnik ju je na Celovški cesti prijel in aretiral. Fanta eta 26 letni Franc in 23 letni Jože, oba doma z Goriškega. Oba sta priznala, da sta nameravala vlomiti v barako. Za vlom sta so zmenila tri ure prej v Zvezdi. V baraki je bilo živil v vrednosti okoli 2000 Din, škode na odtrganih žabicah pa sta napravila za okroglo 100 Diu.
Nekemu krojaškemu vajencu na Rakovniku je bila ukradena pred tremi tedni kompletna obleka. Ta krojaški vajenec pa je včeraj naletel v mestu na neznanega moškega, ki jo bil v njegovi obleki. Dal ga je aretirati. Aretiranec je bil Bosanec Omer černičevič, ki pa je povedal, da je obleko kupil od drugega Bosanca lfercegoviča. Policija bo skušala razvozljali zamotano zadevo, kdo je to obleko ukradel,
Kolerfa»
Petek, 19. maja: Peter Celestiin, papež. Pu-dencijana, devica.
Osebna vest
= Duhovniška vest. Alojzij Pajtler, kaplan v Cirkovcih, je premeščen na Muto.
Ostale vestt
—	Izjava, Dne 4. t. m. jc »Slovenec« prinesel imena nekaterih Slovencev, ki so bili v Belgradu vpisani kot ustanovitelji sove Jugoslovanske narodne stranke. Med drugimi je bilo priobčeno tudi ime: Alojzij Miklavčič, zidar pri D. M. v Polju. To se mi zelo čudno zdi: Prvič sem komaj dobre 3 tedne pri D. M. v Polju, kamor sem prišel iz Zagorja ob Savi, kjer sem doma; drugič nisem še polnoleten in se kot tak s politiko ne morem pečati najmanj pa ustanavljali kako stranko; tretjič pa me ni volja, da bi sodeloval pri stvareh, ki za nje nimam smisla. Ko bi vedel, kdo je moje ime tako podtaknil javnosti, bi ga tožil. Zdi se mi pa, da je moral to biti kdo iz Zagorja, ker je največ podtaknjenih imen prav iz Zagorja. Zato prosim uredništvo »Slovenca«, da to mojo izjavo natisne, da me ljudje <ne bodo imeli za nekaj, kar nisem. — Alojz Miklavčič 1. r.
—	Vsem absolventom kmetijskih šol Dolenjske! Dne 25. t. 111. ob 14 bo širši sestanek absolventov kmetijskih šol. Če bo oblast do takrat potrdila pravila podružnice, bo po sestanku ustanovni občni zbor. V ta namen ste va-
bljeni, da pridete vsi, tudi tisti, ki ste iz drugih okrajev in boste sami organizirali podružnice. Zborovanje sc bo vršlo na Grmu v veliki učilnici. Ravnateljstvo Kmetijske šole jc šlo še dalje na roko, obljubilo nam jo, da bi prenočilo na Grmu do 20 absolventov, ki bi morebiti prišli od daleč in bi se hoteli udeležiti vinarskega kongresa, ki bo v četrtek od 8—lt v telovadnici osnovne šole v Novem mestu. Drugi dan, ' v petek, bj pa bil izlet z avtobusom po Belo-' krajini: Lokvica, Metliku, Drašiči in nazaj; : Metlika, dalje Črnomelj, Semič, Novo mesto. Absolventi, ki ee pripeljejo po železnici, bodo imeli nnjbrže polovično vožnjo. Pričakujemo obiska v obilnem številu. Pridite, gre sc zn Vašo interese! — Pripravljalni odbor.
— Pri slabem počutju jc naravna »Franz-Josef« grenčica prijetno učinku-' joče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josei« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
—	Počitniške kolonije Protituberkuloznega dispanzerja bodo tudi letos na Rakitni, v Medvodah, in v Lukovici. Prošnje za sprejem v kolonijo bo sprejemal dispanzer najkasneje do 27, t. m.
—	Vsak hišni posestnik, ki ima poleg hiše tudi vrt z zelenjavo, cvetlice in sadno drevje, posveča v začetku pomladi največjo pažnjo gotovo obdelovanju in ureditvi svojega vrtička. Zato ho vsak resnično napreden gospodar segel z zanimanjem po knjižici sadjarskega in vrtnarskega strokovnjaka .M, Humeka. Domači vrt, tako se imenuje priročna knjiga, katero bi moral imeti vsak posestnik vrta. V njej najdemo praktična navodila kako vrt uredimo, obdelujemo in krasimo, pojasnjeno s 102 podobami v besedilu in 2 barvastima slikama. Druga predelana in pomnožena izdaja, Ljubljana, 1931 — 234 strani, cena nevezani knjigi je 42 Din, vezani 54 Din. Tvarina je razdeljena v dva dela: v splošno vrtnarstvo in posebno vrtnarstvo. V prvem delu razpravlja o ureditvi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenja, gnojilih ter o glavnih vrtnarskih delih. Posebno o poglavju o zelenjadarstvu, o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gojitvi eobnih rastlin (lončnic) ter na koncu o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. —. Onim pa, ki se pečajo v glavnem s sadnim drevjem, pa
Za negovanje las
Prhljaj izalne. Lasje ne izpadajo več. Lasje zopet rastejo.
sionisti, zakaj pa mladih ni, pa ne vem. Edino odrešilno bi bilo, da pride kompaktna ialanga mlajših, ki naj bi nazorno pokazala hotenja sodobne slovenske umetnosti. Zdi se mi pa, da tega ni mogoče izvesti na podobnih razstavah, ker je preveč ljudi zbranih, premalo prostora in preveč ozirov upoštevanih. Pač pa bi kazalo prirediti samostojno in res posrečeno izbrano razstavo sodobne slovenske umetnosti v Belgradu, ker le na ta način bi mogli v res pravi luči pokazati, koliko imamo in kako se od tu doli vladajočega okusa razlikujemo.
Tone Potokar.
U. Giordano : André Chômer
Prcmijera.
Po daljšem razdobju smo dobili spet — na žalost h koncu sezone — novo premijero. Operno vodstvo nam je postreglo z Giordanovo opero André Chćnier. — Delo sloni vsebinsko na zgodovinskih dejstvih iz francoske revolucijo in je prav radi tega z našo dobo, katere ozračje je nekako nasičeno s težkimi podobnimi slutnjami, v neki grozulčavi sorodnosti, kar delu stopnjuje njegovo učinkovitost.
Predstava je bila izvedena prav uspešno. Vloge so bile v glavnem razdeljene skladno s sposobnostmi igralcev. Glavni vlogi sta bili dodeljeni gej. Gjungjonac-Gawellovi in g. Gosb'ču, Ici sta svojo partnersko skladnost v tej sezoni naj-jačje uveljavila v operi »Manonc in sta v nadaljevanju dosegla znaten uspeh tudi v tej predstavi. Tudi glasbena izvedba jo uspela. Nekaj potanjšlh podatkov o predstavi pa bo sledilo po reprizi. — Gledališče je bilo dobro obiskano.	,v. u.
Fran Bnrbalić: Peroj, srpsko selo u Istri (cena 15 Din). Malo je v Evropi izvzemši Baske, Korziko, Sardinijo. Albanijo etnološko, folklo-ristično, zgodovinsko pa geografsko tako zanimivih dežel kot je poluotok Istra. Fran Bar-balio. ki nam je med drugim podaril v političnem pogledu ncpreccnljivo važno knjigo o Verski svobodi Hrvatov in Slovencev v Istri. Trstu in Gorici (Društvo sv. Jeronima, Zagreb 1931), jc sedaj izdal monografijo o Peroju, edini pravoslavni vasi v Istri, v kateri se je naselilo tekom stoletij veliko drobcev najrazličnejših narodov in plemen, med njimi celo Grki in Romuni (Romuni žive še danes v vasi Sušiljo-vici). Pcrojci so potomci Črnogorcev, katere j c naselila beneška vlada 1. 1657. Kakor večinoma vsi istrski naseljenci v 16. in 1". stoletju, so se Črnogorci zatekli v Istro pod okrilje beneškega leva ali pa Habsburžanov od turške stiske, kateri so bili izpostavi jcui v svoji domačiji. Borbalić je jako škrupulozen in kritičen zgodovinar, ki skrbno rešeta vire in posebno zna uporabljati statistične podatke. S presenetljivo natančnostjo nam pisatelj obrazloži naselitov Črnogorcev v Peroju nn osnovi tozadevnih dokumentov beneške republike, ki je bila ena najskrbnejših v Evropi, kar sc tiče. arhivarstva. Barbalič pa prinaša tudi iz najnovejše dobe dokumente, ki osvetljujejo šolsko politiko Avstrije, sedaj pa Italijo v Istri. Želimo, da bi nam pisatelj napisal tudi kaj o narodnih običajih, verstvu, zgodovini in krajc-slovju Istre, ki je vse premalo znana mod nami. To bi bilo tom bolj potrebno, ker narodna starina žal tudi v Istri hitro gineva. Monografijo o Peroju toplo priporočamo v nakup kot zelo važen prispevek k literaturi o lutroslovnnih.
priporočamo najboljšo slovensko knjigo o sadjarstvu: Praktični sadjar, ki jo je spisal istotako naš ■priznani strokovnjak M. Humek. To je zbirka najvažnejših sadjarskih naukov pojasnjena s 24 barva-nimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Ljubljana 1923, 409 strani in stane vezana 80 Din. Obe knjigi je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
KDOR JE MALOKRVEN, BLF.D, BREZ TEKA mn dajte za okrepitev krvi »ENERGIN«. Otrokom za okrepitev 3 male, odraslim 3 velike žlice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah litra 35 Din
—	Dolgo je že tega, kar se je iznašlo suvereno sredstvo proti glavobolu, migreni in neuralgiji t. j. Pyremidon tablete. Kdor je prej z mrzlimi obladki stokajoč ležal v postelji, vzame enostavno sedaj nekaj tablet Pyramidona in kmalu je zopet zdrav in čil ter sposoben za delo. Pyramidon spada med ona zdravila, brez katerih danes nobeden ne more biti, ker v mnogih slučajih ugodno delujejo tudi proti revmatizmu, zobobolu, bolečinam v ušesih, išiasu itd. Hitro zmanjša vročino ter nima nikakih škodljivih posledic.
—	Usodno poznanstvo na železnici. Sedel je že precej ur v svojem kupeju, ko je vstopila »ona«. Zagledal se je v njen obraz, v njene temne lase, v njene modre oči. In kakor se čudno sliši — očarali so ga najprej njeni zobje. Zdaj sta srečno poročena. In zdaj ima tudi on prav tako lepe zobe kakor ona, pravilno in redno negovane s Sargovim Kalodontom. Sargov Kalodont, edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi sulforicinov oleat po dr. Braunlichu, ohrani zobe trdne in svetle, ker odpravi polagoma in zanesljivo zobni kamen, tega največjega zobnega sovražnika, za vselej.
—	Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura
Fran/, Joeefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora.
Maribor
□	Prošnje procesije na Križev teden bodo in sicer v ponedeljek, dno 22. t. m. ob pol 7 frančiškanska procesija v stolnico; iz stolnico gre procesija okrog šestih in sicer v ponedeljek v baziliko Matere milosti, v torek k Sv. Magda-
, leni, v sredo v cerkev sv. Alojzija. — Iz bazilike ; Matere Milosti pa gre procesija v torek k sv. Jo-' žefu v Studencih, v sredo pa k sv. Barbari na Ivarijo.
□	Žetev smrti. Na Koroški cesti 17. je umrla v sredo blaga žena, zasebnica Marija Koren. Dosegla je starost 69 let. Pokojnico polože k večnemu počitku na mestnem pokopališču jutri v soboto ob treh popoldne. Naj počiva v miru, žalujočim naše globoko sožalje.
□	Trboveljski slavčki pridejo danes zjutraj z vlakom ob četrt nn 9 v Maribor. Na kolodvoru
i jim bodo Mariborčani priredili mal sprejem, da ! sc jim kot prvi v domovini oddolžo zn lepe uspehe, ki so jih dosegli na svoji čchoslovaški turneji.
□	Glasbena Matica pojde nn turnejo. Mariborska Glasbena Matica pripravlja v kratkem turnejo po naši ožji domovini. Matičarji ponesejo najprej našo pesem v Slovenske goricc in Prlekijo.
□	Tihotapstvo cvete — kljub ostro zastraženi meji. Za boren dobiček in tihotapsko strast zastavljajo ljudje brezskrbno svojo življenje.
V	noči ml srede so obmejni stražniki zasačili skupino tihotapcev na samotnih poteh med Sv. Križem in Sv. Duhom. Počili so v noč streli, ki pa so tihotapcem le podbrusiii pete. Radi lažjega bega «o odvgli nekaj cul. v katerih so našli stražniki običajno tihotapsko robo: cigaretni panir, vžigalne kamenčke.
□	Izgubljeni sin. F. Danko, ki jc dne 16. t. in. na čolnu odjadral vzdolž Drave, se jo v veliko veselje svojih starišev vrnil zdrav in < il nazaj domov.
□	Avto je povozil 44 letnega p rogov noga delaven Jakoba Podkrižnika nu Janževi sori. Za-dobil jc težke poškodbe na glavi in oboli rokah.
□	Zeleno polje. V nedeljo ob 15. prvenstvena tekma tned rezervami Svobode in Železničarja. Ob 16.30 prijateljska tekma med železničarji in Svobodniki. Obe tekmi sc vršita na novem igrišču SK Svobode. V nedeljo, dne 28. t. m. so bosta najbrže preiskusili moštvi poljskega državnega prvaka »Krakovia«, ki prireja turnejo po Jugoslaviji ter naši vrli »Mariborci«.
□	V nedeljo zaključek. V režiji gospe Starčevo vprizori v nedeljo ob petih popoldne v dvorani na Aleksandrovi 6. dramatski odsek magda-lonsko kongrcgacije svojo zaključno letošnjo igro in sicer otroško pravl jično igro »Princeska Zlata«. Pojdimo, podprimo!
□	»Kralj Brkolin«. Studenška deška osnovna šola vprizori jutri v soboto •■Kralja Brkolinn«. Starši in prijatelji mladine! Dobiček gre v dobrodelne namene.
□	Prekmurska svatba. K jutrišnjemu prekmurskemu večeru v Narodnem domu poj as il ti-jemo nekatere zanimivosti zadevnih prekmurskih običajev pri svatbah. Kaj so to pozvačinic: teden dni pred svatbo pošljeta ženin in nevesta vsak svojega pozvačina (vabiti — zvati — po-zvačin) k sorodnikom in sosedom. Pozvačina vabita nu gostijo; na glavi imata do pol metra visok klobuk, okrašen s papirnatimi rožami. Od roba klobuka jima visijo po licu pisani trakovi.
V	rokah nosita lesene sekiro, na koncu katerih je napeta ježeva koža. S sekiro ^ježata« dcco, ki trumoma hodi za pozvačinoma. V torbi nosi kruh, v čutari vino. Kamor prihaja vabit, untoči vabljcnccm vina in poda kos kruha, da bodo vedeli, kakšen kruh bodo jedli in kako vino pili na gosttivanju.
D Sprejemanje učencev v počitniško kolonijo. Mestno načelstvo mariborsko sc jc sporazumelo /. Državnim zdravstvenim domom, Po-mladkom rdečega križa, društvom za zdravstveno zaščito dece ter državnim higijon&kim zavodom radi enotnega postopka pri sprejemanju učeneov osnovnih, meščanskih in srednjih šol v počitniško kolonijo. Učenci, ki se določijo zn počitniško kolonijo nn javno stroJka se upoštevajo le. ako bo preiskava ugotovila, dn zato sposobni iz zdravstvenega in sooinlncga stališča. Pregled v osnovnih šolah izvrši mostni šolski zdravnik dr. Wanknitillcr. v meščanskih, sred-
njih in na vadnici vodja drž. zdravstvenega doma dr. Vrtovec. Za sprejem iz javnih sredstev pride letos v poštev 194 otrok (133 na Pohorje, 61 na morje) in sicer na račun mestne občino 85 otrok na Pohorje. 33 na morje: na račun banovine 33 otrok na Pohorje; na račun Pomladka rdečega križa 26 otrok na morje; пл račun fonda za zdravstveno zaščito dece 15 otrok na Pohorje. Da se omogoči večja izbira otrok, ki pridejo v poštev, so l)o določeno število (194) v poštev prihajajočo dece izbralo i z 291 otrok, ki jih botlo določilo šole sledeče; Vso 4 deške osnovne šole 66. moška vodnica 6, štiri dekliško osnovne šole 61, osnovna šola šol. sester 13, obe dekliški meščanski šoli 31. meščanske šolo šolskih sester H, deška meščanska šola 30, klasična gimnazija do IV. razreda 23 otrok in realna gimnazija do IV. razreda 31 otrok. Od navedenega števila bo izbranih ISO otrok pristojnih v Maribor, lit p« pristojnih drugam. — Zu učence, za katere plačajo starši polno oskrbnino veljajo sledeča navodila: Sprejem v Počit, kolonijo Kraljice Marije nn Pohorju je treba prijaviti tajništvu Društva za zdravstveno zaščito dece in mladine, Strossmajcrjcva nI. 26. — Sprejem v Počit, kolonijo Pomladka rdečega križa na morju jc treba prijaviti predsedniku prof. Finku na drž. učit. šoli ali pa pri vodji kolonije g. Ravtcrju istotam. Oskrba z vožnjo nn morje in nazaj stane za dobo 4 tednov 400 dinarjev. Sprejem v Počitniško kolnijo v Martinščici pri Sušoku jc treba prijaviti Drž. zdrav, zavodu v Koroščcvi ul. 3. Oskrbnina za mesec dni brez vožnje 730 Din. Počitniška kolonija nn Pohorju trnja v treh skupinah od I I. VI. do 10. VIL. od 11. VII. do '). \ III. in od 10. VIII. do s. IX. Kolonija v kašlel—l.tik-šiču traja od 3. VII. do t. VIII. v Boku roti od 3. VII. do 3. VIII. in v Mnrtinščici julija za dijake. avgusta za dijakinje in učence ljudskih šol.
□	Mojstrovi borci. Žc lani v novembru so si osnovali Mojstrovi borci pripravljalni odbor, ki naj bi jih strnil v enotno organizacijo. Delo odbora pa jc nekoliko zastalo in iz tega vzroka se jo vršil sedaj ponovem sestanek, na katerem so se odobrila pravila ter sc je izvolil nov pripravljalni odbor. V odlwiru so jiodpk. Cvirn. Malenšek. Guštin, Vizovišek, špes. Lipov/. Odbor bo predložil pravila društva bonski upravi v v potrditev, nakar sc bo vršil ustanovni občni zbor.
□	V gradbeno sezono prihaja živahnost.
Nekaj bomo letos vendarle gradili. Na torkovi seji mestnega sveta je bil tel kup gradbenih prošenj ter so dobili dovoljenje za pričetek gradbe številni prosilci. Največja lio zgradba trgovca Josipa Piricha. Na Mcljski cesti 26. bo zgradil dvonadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo. — Ostale zgradbe so bolj na periferiji 1er ononaiistn.puc ali pritlične stanovanjske hišo. Dobili so dovoljenja: Ranor Kotirati in Marija, gradba enonadstropne stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici. — Bračko Bogomir in Marija, ononadstropna stanovanjska hiša v dr. Turner-jevi ulici. — šumljak Ivan. zgradba visokopri-tlične hiše v Beograjski ulici. — Nadalje je dobila tekstilna tovarna Zdenko & Coni. gradbeno dovoljenje za zidanje skladišča in kotlarno v Linhartovi ulici. Ista tovarna je dobila hkrati uporabno dovoljenje za novo zgrajeno tkalnico, barvarno in apreturo ob Tržaški cersti. — lTpornbno dovoljenje je dobila tudi tvrdka Močivnik in drug za zgradbo tovarniških prostorov zo izdelavo ovratnikov. Nada lina uporabna dovoljenja so dobili: Gustinčič Justin za adaptirane prostore pisarne, mehanične delavnice in garaže ob Tattcnbachovi ulici, čiček Franjo in Vera za novo visokopritlično hišo v Aljaževi 9., Major Ivan in Rozalija za visoko-pritl. stan. hišo v Metelkovi ulici 19. Gradbena dovoljenja so dobili še Klcmcnčič Vinko zo pr izida vo kopalnico na Tržaški 39.. Malči Ška-pin, Kras Ilona iu Žnidoršič Marija za napravo vrtnih ograj. Olepševalnemu društvu so na isti seji mestni očetje odobrili podporo v znesku 2500 Din zn popravilo kavarno v parku. Tudi proSnja sladoledarjev je bila uslišana tor bodo lahko prodajali to robo tako kakor lansko leto. Odobrilo so sc tudi prošnjo za prireditev tombole Krščanski ženski zvezi in gasilnemu dru-
Čudovito pevsko slavje v Estoniji
Mešan zbor 15.000 oseb
Pesem in glasba eta igrala važno vlogo že pri starih Estoncih. Za to je mnogo dokazov v estonski zgodovini, v narodni poeziji in pravljicah. Ljubezen do petja iu glasbe je ohrauil estonski narod <lo danes. To najbolje dokazujejo mnoge pevske prireditve, ki so poetale že tradicionalni narodni prazniki v Estoniji. Pevski pravnik - to je magična beseda —, ki vžge srce vsakega Estonca. Desetti6oči mož in žena se "hirajo iz vse dežele ml leta do leta, od dneva v dan, da se vadijo v zborovski pesmi in instrumentalni glasbi z namenom, da se pozneje snidejo k pokrajinskemu ali državnemu pevskemu prazniku. V skupnem prepevanju in glasbi ljudje pozabijo vsakodnevne skrbi in nadloge. Ob veedržavnem pevskem festivalu živi in se veseli ves narod estonski. Po ljubezni, ki jo čuti mali estonski narod do svoje pesmi in svojega narodnega izročila, je podoben Slovencem.
Prvi tak peveki praznik se je vršil 1. 1869, ko se je pričelo narodno prebujenje v Estoniji. In ti prazniki so pozneje igrali važno vlogo pri vstajenju malega naroda, ki je trpel pod krutim režimom ruskega carizma. Sedaj pa je estonski narod svoboden in enakopraven med drugimi kulturnimi narodi sveta, za kar se mora v prvi vrsti zahvaliti prav svoji pesmi. — Trditi moremo, da je prav pesem ustvarila estonsko kulturo in demokratsko republiko Estonijo ob Baltskem morju.
Pevski prazniki so postali veličastne manifestacije glasbene kulture in narodne edinosti Estonije zlasti po prevratu v I. 1918. Danes se praznujejo kot narodni prazniki vse dežele in vzbujajo povsod veliko navdušenja in veselja. Zdrav patriotizem, duševna nepokvarjenost, moralno bogastvo in estetični doživljaji vežejo med pevskim praznikom v skupni simfoniji èuvstev vse Kstonce, vzpodbujajoč jih k plemenitemu delu in prizadevanju za vse lepo, za slavo in srečo svoje male domovine.
Kakor pri starih Grkih olimpijske igre, tako so v Estoniji pevski prazniki prava manifestacija nurodnega genija. V svrho gojitve te
evečanoetne narodne tradicije se bo zbralo т dnevih od 23.—25. jun. t. 1. v Talinu (Reval), v glavnem mestu estonske republike, 18.000 estonskih mož in ženu k tO. jubilejnemu pevskemu prazniku. Ta jubilejni pevski pravnik bo največjega obsega in najveličastnejši v zgodovini estonskih pevskih praznikov ter istočasno največji na vsem svetu. Pri pripravah za ta festival, ki so se pričele že 1. 1929, so estonski pevci in njih voditelji, najboljši estonski komponisti in zborovodje, koncentrirali vso svojo energijo za skupni cilj. da pokažejo glasbeno sposobnost in kulturo estonskega naroda ter za pojejo himno domovini in pesmi.
Nastopil bo mešani zbor 15.000 oseb nn lepi obali estonskega glavnega mesta, slišalo sc ho nepozabno prepevanje množice, kakor da bi hotelo tekmovati valovom Baltskega morja. Na festivalu bo sodelovalo 590 pevskih zborov in okerstrov z 18.200 pevci in glasbeniki, med njimi bo 450 mešanih, 40 moških, 20 ženskih zborov in 80 orkestrov na pihala.
Program festivala obstoja iz del najboljših estonskih komponistov in kot dirigenti bodo sodelovali najslavnejši strokovnjaki kakor: prof. J. Aavik, T. Neumann, T. Vettik, V. Ne-rep, J. Sitnni in R. Kull.
Istočasno s pevskim praznikom bo prirejena muzikalna razstava in prvi estonski glasbeni teden, ki ima na programu simfonične in komorne koncerte, operne predstave in orato-rije, vse iz originalnih estonskih del. Med festivalom bo prirejenih več gledaliških predstav v prosti naravi, kjer bo prostora za 100.000 ljudi. Vse je že pripravljeno in samo čaka prihoda zgodovinskih dni.
Kakor ob priliki prejšnjih pevskih praznikov, se bo zbrala tudi sedaj v glavnem mestu estonske republike četrtina vsega estonskega naroda in mnogo inozemcev iz vseh dežel in delov eveta. Velike vozne olajšave in druge ugodnosti bodo omogočile poset te prireditve.
Za inozemstvo daje vsa izjasnila Esperant-ska Turistična komisija Estonije.
Po esperantskih virih — K.
Čuden prizor! Sport v senci ogromnih topov! Angleški mornarji gojijo sport tudi na krovu vojnih ladij. Angleška mornarica je te dni nn potu v angleška kopališča, da bi tam delala reklamo zase in privabila čUnveč novincev za nevarno mornarako službo
Misiionsha stolica na Duna u
P. dr. Johanno» Thauren S. V. D. je prejel dovoljenje (venia legendi), da predava na dunajskem vseučilišču o mieijonstvn. S trm se je na Dunaju postavila stolica za misijonsko vedo. O. Thaurcn je avtor mnogih znanstvenih del.
Roparji so io vrnili
Pozdravlien, grmeči ptič!
Velikansko ameriško letalo je pristalo v indijanskem taboru. Glavar tega tabora pozdravlja letalo, ki ga je nazval »grmečega ptiča«. Tako imenujejo Indijanci letala
Ce te trga
Kadar gre za hud revmatizem, potem si moraš vurovati tudi obisti. Zategadelj ne smeš uživati preveč dražljive hrane. Prepovej si alkoholne pijače, ali pa jih uživaj samo v majhnih i količinah. Kava in čaj nista tako škodljiva obi-I stim kakor alkohol, če jih uživaš zmerno. Te-I lovadi io z dihalno telovadbo skrbi za dotok kisika v kri in za izločevanje škodljivih snovi! Glej, da greš redno na stran! Neguj svojo kožo, umivaj jo, zrači jo in kopiji se! Na ta način ee ne samo pomnoži njena izločeval na moč, temveč koža ee tudi utrdi in tako postane bolj odporna vremenskim izpremembam. S tem se boš lažje izogibal prehladu, ki je posebno revmatičnim tako nevaren. Proti prehladu se obvaruješ tudi s primerno spodnjo obleko. Če moraš radi svojega poklic-a pogosto menjati temperaturo, v kateri delaš, potem n<isi vedno na goli koži volneno obleko, edino poleti se obleči lažje. Tudi prehrana sama je velike važnosti. Uživaj posebno mnogo sadja in zelenjave in sicer dvakrat na dan! Meso 6icer ni škodljivo, vendar nc uživaj ga preveč
		^ЗВИ&Ш^ - ЛтаН
Д- M,		
тШШШТ rv FSI	f?Шјш^* Wt	
/ Ш шСШ i-> дшиМ		
		ИГж^И н| J
ш ■„ Ш-f-1		
Ш • ,»;/ i.		
|Ж j j		
	■ул	УШШШ^ШШШ^ШШЕШ.I
flftff		
Na sliki vidiš Marjeto Mac Mat h, hčerko ameriškega milijonarja Neila Mac Matha iz Harwicha v državi Massachusetts, ki so jo nedavno ugrabili roparji in za katero so zahtevali 80.000 dolarjev odkupnine. Ko so starši plačali omenjeni znesek, «o roparji vrnili hčerko. Roparjev tiieo uašli. čeprav so prvotna poročila prinesla vest, rja so že v rokah pravic«
100 let so zidali katedralo
Šele te dni so dokončali v glavnem mestu BoUvije La Pazu katedralo, ki so jo gradili že nad 100 let. Nobena cerkev na svetu gotovo ne stoji tako visoko kakor ta. Sezidana je namreč na točki, ki leži 4000 metrov nad morsko gladino. Tudi sicer ima svoje posebnosti. Z njo »o zazidali ploskvo 4042 kvadratna metra. Njen glavni oltar se dviga 14 metrov pod zemljo. Cerkev je okrašena z raznimi kamenitimi in lesenimi kipi. ki so jih izdelali domačini. Ku-jKila sega v višino 70 metrov, podpirajo jo ogromni stebri. V cerkvi je prostora za 12.000 ljudi, graditi so jo pričeli 1. 18^5.
Posnemajte, bogataši!
V Newyorku «o te dni obhajali tretjo obletnico smrti petrolejskega kralja Henrika Fol-gerja. ki je bil predsednik družbe Standart Oil Company. Ta industrijec in finančnik je imel tudi smisel za leposlovje, posebno Shakespeare se mu jc silno priljubil. Že v zgodnji mladosti je pričel zbirati njegova dela. Ko je umrl, je zapustil 10 milijonov dolarjev za proučevanje Shakespeareovih del v Ameriki. Že prej je zgradil krasno mramornato palačo v Washingtonu. v kateri je zbral dela velikega angleškega dramatika. Ta zbirka ne zaostaja mnogo za veliko zbirko v angleškem muzeju.
S kavo ne morejo nikamor
Največji argentinski dnevnik >Nacion<- toži, da so pridelovalci in prodajalci kave najbolj od vseh prizadeti po krizi. Na nobenem drugem področju ni slične breaposehioeti, ker ni nikjer tako nad-krilila ponudba povpraševanje. Sedanje zaloge neprodane kave in sicer samih boljših, za izvoz namenjenih vrst, bi lahko krile ves svetovni konzum za 16 mesecev, četudi ne bi obrodili v vsem tem času nasadi nobenega novega zrna. Vse dežele na svetu, pridelovalci in uvozniki skupaj, porabijo sa- 1 nio do dva milijona kave na mesec. Med tem ne more prodati Brazilija sama 24 milijonov vreč, ki »o zatrpal« vua tyena skladi*»
Sir Eric Phipps, dosedanji angleški poslanik na Dunaju je bil imenovan za angleškega poslanika v Berlinu
Tudi mulcem jemljejo vero
V februarju so pričeli v sovjetski Rusiji trgati vero iz src mutastih otrok. Za te otroke obstoji že od I. 1930 poseben oto-fonetični zavod. Tu so v februarju nastavili 18 učiteljev, ki imajo nalog, da organizirajo brezl>ožno propagando med otroki. Otroci naj poneso potem tudi domov nove nauke. Učitelji pri tem rabijo posebno brezbožne slike.
Neeuški mojster Heim Mtiller je bil v borbi z angleškim mojstrom Petersonom v Ixmdonu poražen. Ze v prvem rundu je Anglež pobil Nemca na tla. Nemca pravkar odnašajo z bojišča, čudno, ljudje, ki imajo na eni strani (mine živce in so bolestno občutljivi, se na drugi strani zabavajo nad takšnim mesarskim bokeaujej»
Pos1 anec mtru
Franklin de Roosevelt. predsednik ameriških Združenih držav je naslovil na vse države poziv, naj se razorožijo. Njegova poslanica je imela v prvi vrsti namen, posredovali med Anglijo in Francijo na eni strani, ter Nemčijo na drugi. Hitler se je že zbal obroča, ki je začel oklepati Nemčijo zaradi nepopustljivosti nemških odposlancev na razoroži-tveni konferenci, in je v svojem zadnjem govoru pred državnim zborom izjavil, da sprejme Roose-vehov načrt. Da bi Amerika dala dober zgled ostalim državam, je poveljstvo ameriške vojne mornarice izdalo uk.iz. naj se tretjina ameriške mornarice in ameriškega letalstva začasno razoroži.
Zlat rudnih za nekai dinar ev
V mestu Virginia City se zadnje dni zelo razburjajo. Vse mesto je pod vtisom nenavadnega dogodka. Neki brezposelni rudar je v družbi s svojimi tovariši cepil drva v lopi na svojem dvorišču. Njegovi tovariši so nenadoma zagledali več kamnov, kj so imeli nenavadno barvo. Domnevali so. da vsebujejo zlato. Odnesli «o kamne ravnatelju rudniške družbe »Consolidated Virginia«. Ta je rudo analiziral in ugotovil, da vsebuje velike količine zlata. Seveda ni tega povedal rudarjem, pač pa je takoj kupil rudarjevo majhno posestvo in plačal zanj okoli 12.000 Din. Rudar se je sicer v prvem trenutku zelo razveselil, ker je tako dobro prodal majhen kos zemljišča. Toda kakšno je bilo njegovo razočaranje, ko je pozneje zvedel, da se na njegovem zemljišču nahaja na zlatu bogata žila! Kmalu so ugotovili, da vsebuje ruda, ki ee razteza v širini 4 metrov, mnogo zlata in 6rebra.
Paolino Uscudun, ki je bil že enkrat poprej evropski mojster v težki rokoborbi, je le dni v Madridu zrušil Belgijca Petra Charles« in si zdaj zopet pridobil evropsko prvonatsu
Zadružništvo državnih uslužbencev
Dne 4. juuija t. 1. bo v Banjaluki občni zbor Zvezo nabavljnliiih zadrug državnih uslužbencev, za katerega jo uprava zveze izdelata obširno poročilo, iz katerega posnemamo:
število članic Zvezo je naraslo za 48, odpadlo lia je D zadrug, tnko da znašn čisti prirastek 38 zadrug in je bilo koncem leta 1932 včlanjenih v Zvezi 131 zadrug (1931 pa 110), od teh 79 (75) nabuvljalnih, 03 (27) kreditnih, 10 (14) stavbnih in dve produktivni zadrugi. V Sloveniji je odpadla ena nabavljalna zadruga: Ribnica (zaradi likvidacije). Med stavbnimi zadrugami je odpadla mariborska železničarju stavbna zadruga. Produktivni zadrugi sta dve čebelarski: v Surajevu ni v Ljubljani.'prva ima 250 članov, druga pa 100.
število zadružnikov je znašalo koncem lota ' 1931 81.121 in je do konca leta 1932 naraslo na 9° 478 Največ članov štejejo nabav, zadruge: 61.229 (58.781), nadalje kreditne 27.451 (21.825). Lastna sredstva nabav, in stavbnih zadrug so narasla lani za 4.3 na 27.5 milj. Din. V Sloveniji je število zadružnikov v nabuvljalnih zadrugah naraslo od 12.027
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke za 15. maj kaže tele važnejše izpremembe:
Podlaga se je občutno zmanjšala: za 10.6 na 1.012.3 milj. Din. Sam zlati zaklad je sicer naraslel za 0.2 na 1.762.5 milj., dočim so valute padle za 0.11 na 0.038 milj Din, devize pa za 10.66 na 150.4 milj. Din. Nasprotno pa so se povečale devize izven jMxHage za 5.16 na 82.6 milj. Din. Nadalje opažamo večji dotok kovanega denarja v blagajne, kajti blagajniško stanje kovanega denarja pri Narodni banki je naraslo za 26.5 na 189.4 milj. Din. Temu dvigu najbrž odgovarja dvig raznih pasiv za 33.8 na 215.1 milj. Din, kar pomeni, da je banka prevzela za toliko srebrnega denarja od države, da ga pusti v promet.
Zelo interesantna je ugotovitev, da je eskont narastel za 1.47 na 2.001.01 milj., dočim je lombard padel zn 1.44 na 320.25 milj. Prejšnji predujmi državi so narasli za 0.3 na 1.813.3 milj.
Obtok bankovcev je padel za 54.6 na 4.462.5 milj. Din. Istočasno so se obveznosti po vidu zmanjšale za 19.7 na 944.8 milj. Med njimi so državne terjatve padle za 4.'J6 nu 1.93 milj- razni računi pa za 7.54 na 634.14 tnilj., dočim so žiroračuni narasli za 32.0 na 308.7 milj. Din. Velik del dotoka denarja pa je Narodna banka usmerila v blagajniške zapise, saj so se obveznost i z rokom povečale za 25.85 na 1.297.04 milj. Din. Za obveznosti /. rokom pa ni treba zakonitega kritja.
Skupna vsota vseli obveznosti, plačljivih a visla, se je zmanjšala v primeri s prejšnjim izkazom za 34.9 milj. l)in na 5.400.3 milj. Zaradi lega je skupno kritje vkljub zmanjšanju podlage naraslo od Ï5.34 na 35.37, dočini se je v še večji meri povedalo samo zlato kritje: od 32.38 na 32.59%.
Izpremembe in dopolnila davka na poslovni promet
Kakor smo žc včeraj poročali, objavljajo Službene novine dolgo lislo izpreinemb in dopolnitev v tarifi davka na poslovni promet, katero danes nadaljujemo:
Tarifna postavka 485 kožne rokavice se sedaj loči v dve skupini: nepostavljene —, 6, postavljene 3.6, 6 (doslej skupno —, 6.5), t. p. 504 pnevmatike se ločijo sedaj v l) pnevmatike 3.6, 3.8 in v 2) ostalo 3, 6, 1 (doslej skupno 1.8, 4), t. p. 513 pre-jileti itd. 2. 5. 3 (doslej 1, 1), t. p. 514 preproge za tla itd. 3, 0 (1, 3), t. p. 515 pletarski izdelki itd. 3, 6 (—, 3), t. p. 516 3, 6 (—, 3), t. p. 517 3, 6 (—, 3), tar. post. 518 3, 6 (—, 3), tar. post. 519 519 aparterije itd. 2.5, 6 (—, 3), tarif, jxist. 520 izdelki iz sparterije 3. 10 (—, 3), t. p. 524 slonova kost itd. 6, 10 (—, 8), t. p. 525 izdelki iz slonove kosti itd. 8, 16 (—, 8), t. p. 526 biseri itd. 8, 16 (—. 8). t. p. 527 korale itd. 8, 16 (—, 8), t. p. 528 ribja kost ima sedaj dve skupini 1) v obliki deske 6. 8. 2) izdelki 8, 10 (doslej skupno —, 4), t. p. 529 živ. inalerije ild. 1) komadi in deščice 6, 8, 2) komadi 8. 10 (doslej skupno —, 5), f. p. 552 jialice, ročice ild. 3, 10 (1, 5, 5). t. p. 553 pluta v obdelanih kosih itd. —, 4 (—, 2), t. p. 555 ostali izdelki iz plute : podlati, jiaeovi itd. —, 5 (—, 2.5), dodana je pripomba: izdelki iz. umet. plute plačajo pri uvozu skupni davek kot izdelki iz naravne plu-lovine, v notranjem prometu znaša stopnja 4%. Dodatek znaša 2.2%. — T. p. 590 drago kamenje itd. 6, 16 (—, 8). t. p. 591 poldrago kamenje itd. 4, 12 (—, 6), t. p. 615a okraski za gradbe iz ker. materiala 2.2, 4 (—, —), t. p. 651 žica valjana ali izvle-čena, neobdelana in obdelana 3.6, 7 (1.8, 3.5), t. p. (>51 a (nova) žica opletena ali ovita s jiredivi 6.4, 10 (doslej pod 651), 1. p. 089 pohištvo itd. 3.4, 8 (1.7. 4), t. p. izdelki iz železa v zvezi s prostim in finim nialerialom 2.8, 9 (1.4, 4.5), nova je na-daljo postavka 705 a: izidelki iz železa v zvezi z najfinejšim materialom in pleni, materialom 4.2, 10 (doslej pod 705), t. p. 791 vagoni, vagoneti itd. 2, 3 (1. 3.2), t. p. 792 vozovi in sani za tovore —, 8 (—, I), nadalje sta tu novi postavki: 792 a vozovi in sani za vožnjo brez in z obročem okovani in neokovani, ne barvani in lakirani —, 8, 792b vozovi in sani za vožnjo okovani ali barvani ali lakirani. Ročni vozički za vožnjo otrok, bolnikov in invalidov, ročne sani za vožnjo in sport 4. 8 (vse to je doslej vsebovala postavka 792 s —, 4).
Nov zakon o državnem računovodstvu. V članku Naša finančna politika« piše belgrajsko »Vreme , se izdeluje v finančnem ministrstvu zadnja redakcija novega zakona o državnem računovodstvu. Novi zalkon bo imel za nalogo preskrbeti državi zadosten obratni kapital in sploh zagotoviti redno izplačilo državnih obveznosti.
Veliko izbiro usnja in usnjenih izdelkov bo nudil letošnji XIII. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Zastopane bodo vse večje domače tvrdke s svojimi izdelki. Temu oddelku bo priključena raz-slava vsakovrstnih čevljarskih slrojev, na kar posebno opozarjamo naše čevljarske mojstre.
Zagrebška borza razpisuje več mest borznih senzalov (mošotarjev) na blagovnem oddelku.
IV. V/hodni sejem v Bari. Tudi letos, kakor doslej vsako leto, se bo vršil vzhodni sejem v Bari (Fiera fiel Levante, Hari). Častnim zastopnikom je imenovan g. Lujo Mohr, tajnik bančne zvezo v Belgradu, ki daje vsa jiodrobna pojasnila. Interesenti naj se obrnejo na njegov naslov: Belgrad, Vlajko-vičeva ulica 5, telefon 22-316 in 25-447 ali poštni predal 23.
Konkurz občine Donawitï. Dunajski listi poročajo, da je znana industrijska občina Donawitz pri-
lin 13.178. v kreditnih pa od 3.344 na 1.030. Nabav-ljaliiih zadrug jo v Sloveniji 12, kreditnih pa 5.
Računski zaključek zveze izkazuje povišanje glavnico od I08.7 na 117.3 milj. in fondov 1er rezerv od 0.9 na 1.3 milj. Din. Meti aktivi je narasla blagajna cd 0.05 nn 0*24, naložbe v den. zavodih so padle od 11.85 na 5.03. dočini so se krediti zadrugam povečali od 67.5 na 78.2 milj. in razni dolžniki od 3.7 na 5,8 milj. Postavka vredn. papirjev je padla paradi odpisov. Blagovne zaloge so se povečale' od 2.15 na 8.4 milj., predvsem v mlinih. Nepremičnine so narasle / iradi nakupu stuvbišča v Sarajevu in gradbe doma na Cetinju.
Brirtodonos ee je zaradi večjega poslovanja zvišal od 6.3 na 7.9Г» milj. Din. največ zaradi večjega donosa donna v Belgradu. Primerno so narasli tudi stroški, dočim so se v milnih celo zmanjšali. Nižji so ludi odpisi. Cisti prebitek zveze se je sicer nekoliko zmanjšal: od 1,367 na 13.340 milj. Din, dočim se je čisti dohodek od mlinov povečal od 3.304 ua 0.679 milj. Din, tako da znaša čisti dobiček zveze zn 1932 2.02, z.a 1931 pa samo 1.67 milj. Din.
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Zagorje
Dne 18. maja.
Borza
Denar
V današnjem deviznem prometu se je popravila zlasti nemška marka, tečaji Curihn, Pariza in Prago so ostali neizpremenjeni, dočim so so tudi vse ostalo devize učvrstile.
Avstrijski šiling je bil zaključen na ljubljanski borzi po 8.85, v Zagrebu po 8.825, v Belgradu pa po 8.85 in 8.80. — Grški boni so notirali v Zagrebu 41—42 (41), v Belgradu pa 42—42.50 (42.50).
Ljubljana. Amsterdam 2309.85-23.21.21. Berlin 1339.03—1349.83, Bruselj 799.41-803.35. London 194.69—196.29, Curih 1108.35—1113.85, New York 4941.59—4969.85, Pariz 225.88—027, Praga 170.90 do 171.76, Trst 298.79—301.19.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.214 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 17.53 New York 446, Bruselj 72.125, Milan 26.975, Madrid 44.30, Amsterdam 208.25, Berlin 120, Dunaj 73.32 (67), Stockholm 90.30, Oslo 89.20, Kopenhagen 78.25, Praga 15.42, Varšava 58.05, Atertc 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Črsta tendenca za državne papirje je začela vedno bolj prevladovati in na današnjem borznem sestanku eo tečaji večinoma izkazovali dvige. Promet je znašal: 7% Bler 2000 dol. in 7% inv. pos. 100.000. Nadalje se med delnicami opaža nadaljnji dvig tečajev Priv. agrarne banke, kar je v zvezi z raznimi načrti za konverzijo kmetskih dolgov. V Zagrebu je bilo zaključenih 20 delnic Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. zakli. 43. vojna šlioda 191—196. 8% Bler. pos. 33—36, 7% Bler. pos. 32 den.. Celjska pos. 7% pos. Drž. hip. banke 36 den., Trboveljska 160—165.
Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. pos. 13—14 (•14), agrarji 24—26, vojna škoda 194—198, 6. 193 do 198, 6% begi. obv. 32 —33, 8% Bler. pos. 33.50 do 35, 7% Bler. pos. 32.25—33 (32). — Delnice: Narodna banka 3625—3800. Priv. agr. ban lui 218 ilen.. Šečerana Osjek 140—150. Impeks 50 den., Isis 30 bi., Trboveljska 160—163 (160).
Belgrad. Narodna banka 3775—3850. Priv. »gr. banka 225—227 (222, 221). 7% inv. pos. 45—47 (46, 45.50), vojna škoda 196—199 (195), 0% begi. obv. 32.25—32.50 (32, 31.75), 8% Bler. pos. 83—38.50 (33), 7% pos. DHB 43.50 bi.
Dunaj. Don. sav. jadr. 57.70, Aussiger Chetni-sche 171. Alpine 13.10, Trboveljska 16.50.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor, Novi Sad, gbč., sred. bč., srem., bč. ladja Begej 212.50 do 217.50, bč. potiska, bč. ladja Tisa 216—220, gban. 210—215. - Ostalo ueizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 42 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: maj 11.77—11.79; junij 11.67—11.88, zaklj. 11.67—11.70; oktober
10.75. Rž: junij 6	.........., _____t.
do 7.27. Koruza (stalna tendenca): maj 7.20,'zaklj. ! 7.20—7.22; julij 7.26—7.37. zaklj. 7.30—7.32.
Chicago. Pšenica: maj 72.50, julij 73.50, sept, j 75.25, december 77.50. Koruza: julij 47.50, sept. 49, i december 50.375. Oves: julij 26.25. sept. 20.625. It ž: i julij 57.25, sepl. 58, december 59.50.	j
V torek dne 16. t. ni. nas je zapustil 6. gosp. kaplan Franc M u r k e ž.
Dne 4. t. m. je poteklo štiri lela odkar je bil nastavljen z dekretom knezoškofijskega ordlnari-juta ljubljanskega, kot kaplan in katehet v Zagorju. Bil je nad vse priljubljen kol vzoren duhovnik in katehet. V službi vesten Kristusov apostol, v zasebnem življenju pa energičen krščanski mož. vodja raznih kongivgacij in društev. Zavedajoč se težkega položaja in v skrbi za bodočnost dobre krščanske družbe, je pazil na mladino ter jo zbiral v razne Marijine kongregaoije in vrtce; šolsko in izven šolsko mladino, katero je s krepko roko in ljubečim srcem, kot duhovni oče vodil in vzgajal v krepke in odločne katoličane. Njegova ■ne mala zasluga je tudi, da imamo sedaj v Zagorju precej povečani Zadružni dom, kjer se zbirajo vsn katoliška društva in kongregacije, katere je do sedaj vedno vzorno vodil on sam. Zato ga bomo tutti v tem oziru težko pogrešali.
Kako priljubljen je bil pri vseh, je zlasti pričala polna dvorana Zadružnega doma, kjer so so zbrali ljudje vseh slojev ob priliki poslovilnega večera, katerega je priredil cerkveni pevski zbor njemu na čast v nedeljo, dne 14. t. m. S solzami v očeh so se poslovili od njega zastopniki raznih kongregacij in ustanov, kakor tudi mladina. Pevci pa so mu v slovo zapeli par ljubkih pesmi. Ko se je končno g. kaplan tudi sam v lepem govoru poslovil in zahvalil za poslovila, je glasni jok otrok, kateremu so se pridružile še ženske, preglušil njegovo besedo. Bil je nad vse ganljiv prizor, tako da se je orosilo tudi marsikatero moško oko.
Ko pa se je g. kaplan v torek, dne 16. t. ni. odpeljal na svoje novo službeno mesto, ga je spremila na postajo velika množica ljudi. Otroci pa so njegov voz okrasili s cvetjem, in se mogoče za vedno z glasnim jokom poslovili od svojega dušnega pastirja.
Na tem mestu kličemo g. kaplanu še enkrat z Bogom in mu želimo v njegovi novi službi mnogo uspeha in božjega blagoslova. Mi pa se priporočamo njegovi molitvi.
Z Bogom v Kristusu našem križanem Gospodu!
Šoštanj
Vo'rmh
Lična in prijazna cerkvica sv. Tomaža jc preteklo nedeljo privabilo mnogo ljudstva na svoj hribček. Kako tudi ne? Saj je bilo najlepše vreme, krasen spomladanski dan. Zelo lahek prihod je na hribček. V dobri pol uri si od župne cerkve ali ! iz trga Vojnik po lepo zložni cesti na vrhu hribčka, ! odkoder se ti nudi krasen razgled. Iz tega hribčka i vidiš tja onstran Dobrne cerkev sv. Križa pri Belih i vodah, Savinjsko dolino do Polzele in Vranskega, na drugi strani Št. Jurij ob juž. žel. s sosednjo župnijo Ponikvo, kjer je tekla zibelka škofu Slomšku in tudi rojstni kraj njegove matere prijazne Čreš-njice; skratka vidiš nad 30 cerkva, česar ne vidiš niti z večjega hriba v novoccrkovški dekaniji niti ne z visokega sv. JoSta nad Kozjakom.
Ob 10 je cerkvico blagoslovil ob asistenci do-mačih gg. žifpnika Lasbacherja in kaplana Čepina I novocerkovški dekan in kanonik č, g. Pavel Žagar, j kateri je imel zelo krasno zasnovan cerkveni go-! vor in je opravil najsvetejšo daritev, j Slovesnost bi bila potekla zelo slovesno, ako bi ne bilo skupine ljudi, katera ni imela toliko pietete do Najsvetejšega, katero je bilo izpostavljeno, in je začelo peti razne zdravičke v neposredni bližini velikih vrat, medtem ko se je še v cerkvi vršila služba božja.
Pošta se je preselila. Pred dnevi se je poštni urad preselil iz dosedanjih prostorov v I. nadstropju v pritličje iste hiše.
Vozni red. S 15. majem se je spremenil vozni red mariborskega avtobusa na pr°gi Maribor—Celje, tako, da sedaj odhaja avtobus dopoldne iz
itober 10.72-10.Г0, zaklj. 10.73 do i	- ' t , „ 1 M |J .av JDUS °oporan,e u
6.75; oktober 7.26-7.38, zaklj. 7.26 ! , '.'Vf ob 11-2°ltoreJ minut pre, ko pa dose-•	•	1 oaj. tako je avtobus ze preapoldne v Vojniku.
Ostavko na funkcijo odbornika okoliške občine je podal gosp. Ivan Dermol, posestnik v Druž-mirju.
Uradni dnevi kontrole mer. V smislu dopisa codelka kontrole mer v Celju bodo njeni uradni dnevi v Šoštanju: 7. junija, 12. julija, 9. avgusta,
13.	septembra, 11. oktobra, 8. novembra, 14. decembra.
Šmartno ob Fahi
Koncert mladinskega zbora tukajšnje osnovne šole, prirejen dne 30. aprila in ponovljen dne
14.	maja, jo bil za naše razmere nekaj l/.bornega. No rečeni, da bi ne mogel biti še boljši, a za naše razmere je zbor gotovo nekaj izrednega. Zbor ima nekako 54 otrok-pevcev. Pel je 21 skladb: 12 narodnih in umetnih, 9 skladb je pa novih od domačega g. organista Fr. Klančnika mL, ki so bile tokrat prvič javno izvajane. Odlikoval se je zbor pri obeli prireditvah po lepih glasovih, dobri tehniki in lepi izgovarjava, ki naj bi bila le tu pa tam, n. pr. Pregljevi Lastavčki, nekoliko skrbnejša; hvalevredna je tudi disciplina pevcev. Senčna stran zbora je nekoliko v tem, da je prvi glas nekoliko slaboten v razmerju z ostalima glasovoma, in da ima zbor nekaj pevcev, ki so več ali manj samo statisti. Zbor bi pridobil na kvaliteti, ako bi se ti ne udeleževali javnih nastopov, dokler za nje ne dozorijo popolnoma. Lepši je bil prvi nastop, ki ga niso spremljale tako neugodne razmere kakor onega dne 14. maja: neugoden prostor v šoli, mrzlo iu vetrovno vreme ter okolnost, da so otrokom pevcem bile vcepljeno kozo v najbujnejši razvojni stopnji. Da omenim posameznosti: prvi glas se jc razživel šelo v 6. točki, v Adamičevi Ciganski in Klančnikovi Siroti so pevci nelcam needini oklevali. Zalo so pa bile zopet druge točko toliko si-jajnejše: n. pr. Pojdimo spat. Starček, Rožmarin, Večerna, Samo to noč in naslednji dve. Nad vse ljubka pa je menda bila Adamičeva Uspavanka z nekoliko tihim, a tako prijetnim solo Berte Le-tonje. Kompozicije Klančnika ml. naj precenijo po njih vrednosti strokovnjaki, če pa zatrdim, da jih je prijetno poslušati in da iznenadijo poslušalca, nisem pretiraval.
Dravsko polje
Brezule. V četrtek 11 .maja je po petdnevni bolezni zaradi vnetja možganske mrene umrl g. Franc Skodič. Pokojni je bil vedno vesele narave, pri vseh, ki so ga poznali, zelo priljubljen. Deloval je mnogo pri ljudski prosveti, bil je vnet za katoliško stvar. Dan pred smrtjo je prejel sv. popotnico, nato pa mirno izdihnil. Zapušča ženo in pot otrok. Žalujočim naše iskreno sožalje.
Hoče. V teku dveh let so vsako leto zgradili po nekaj kilometrov projektirane banovinske ceste iz Hoč preko Pohorja proli Rušam. Zgrajene je dosedaj iz lioške strani 8 km. V letošnjem bano-vinskem proračunu pa ni predvidena vsota za nadaljevanje te gradnje.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20.
Petek, 19. maja: Zaprlo.
Sobola, 20. maja: KAREL IN ANA. Red B.
Nedelja, 21. maja: HAMLET. Izven. Znižane ccnc.
OPERA
Začetek ob 20.
Petek, 19. maja: PRI BELEM KONJIČKU. Izven.
Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Sobota, 20. maja: MADAME BUTTERFLY. Gostuje tenorist gosp. Peter Burja. Red A. Nedelja, 21. maja: MARTA. Izven. Znižane cenc.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 19. maja: Zaprto.
Sobota, 20. maja ob 20: ADIEU MIMI1«. Znižane cene. Izven.
froQrami KadHo-Litubljana »
Misijonski praznik je bila za našo faro pretekla nedelja. Imeli smo v svoji sredini kitajeskega misijonarja g. Jožefa Kereca. 2e v soboto popoldne je za otroke ljutomerskih šol imel skioptično predavanje. Med mladino je g. misijonar vzbudil veliko zanimanje za misijonske pokrajine in misi-
Pelek, 19. maja: 11.15 Šolska ura: Igrokaz »Ili- i i°narjevo življenje. V nedeljo predpoldne je gosp.
rija«, zgodovinska slika s petjem, izvaja osnovna šola Cerklje pri Kranju 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 18.CO Salonski kvintet 19.00 Francoščina (prof. Prczelj) 19.30 Podzemeljsko vodovje (prof. Pclerlin) 20.00 Nauk o instrumentih (L. M. Skcrjanc) 20.30 Večer slovenskih pesmi. Poje oktet I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Vmes harmonika solo, g. Kokalj 21.45 Čas, poročila 22.00 Prenos iz kavarne »Zvezda«.
Sobota, 20. maja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.<X) Salonski kvintet 18.00 Iz našega narodopisja (Viktor Pirnat) 18.30 Angleščina (ga. OrUiaber) 19.00 Pedagogika in kultura
misijonar v cerkvenih ' govorih z misijonskimi dogodki utrjeval vero v srcih zvestih poslušalcev, ki so mu enako pozorno sledili ob skioptičnem predavanju v dvorani Katoliškega doma po večerni-cah. Bog povrni darov v prid kitajskim misijonom!
soeioonili iurdk Zeiss-lkon, Raden-stock, VoigtlSnder, IVellu, Cerio i. t. d. i. I. d. imn vedno v zalogi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
d Ljubljani, Miklošičeva cesln 5
Spori
CRACOWIA V LJUBLJANI
Cracowia, nogometni prvak Poljske, bo prišel v Ljubljano, kjer nastopi 27. t. m. proti naši Iliriji.
w • ' ■ »и,ш,Л Tekma se bo vršila zvečer, torej ob razsvetljavi (dr. Gogala) 19.30 Počitnice pod platneno streho 1 močnih ........ ~
vsoto 200.000 šilingov.
(Mirosl. Zor) 20.00 Harmonika solo, g. Magister 20.30 Samospevi ge. Repovš-Kranjčeve 21.15 Pevski zbor P. II. Sattnerjn iz Most pri Ljubljani 22.00 Čas, poročila, salonski kvintet.
Druat programu
Petek, 19. maja: Zagreb: 20.00 Prenos koncerta iz Belgrada — Milano: 21.00 Simfonični koncert — Brno: 20.10 Gledališki večer — London: 21.C0 Konccrt BBC gledališkega orkestra — Stuttgart: 20.20 Simfonični koncert — Leipzig: 20.30 Konccrt simfoničnega orkestra — 22.05 Poročila, nato 23.30 Wilhelm Bcngerjev koncert, — Berlin 20.30 Operna glasba
—	21.30 Koncertna glasba — 22.C0 Poročila, nato do 24.00 Plesna glasba. — Beograd: 20.00 Bralim-sov koncert. — Rim 21.00 Simfonični koncert — Langenberg 20.05 Ko se budi ljubezen, opereta.
—	Budapest: 19.25 Pester koncert. — Varšava: 20.15 Simfonični konccrt.
Sobota, 20. maja: Zagreb: 20.00 Prenos iz Prage — Milano: 20.15 Operetni prenos — Brno: 19.25 Gledališki večer — 20.30 Koralni koncert — Barcelona: 21.05 Koncert radio orkestra — London: 21.00 Orkestralni koncert — Leipzig: 20.00 Pester večer — Suisse Romande: 21.00 Koncert slovanske glasbe — Belgrad: 19.50 Koncert kvarteta »Jeka«, poje narodne jiesmi
—	20.30 Cavalleria rusticana-, opera, plošče — Rim: 20.45 Simfonični koncert — MUnchen: 20.00 Pester večer, operetni prenos in koncert radio orkestra — Budapest: 19.30 Turandot , opera (Verdi)— Varšava: 20.00 Koncert lahke glasbe — 22.05 Chopinov koucerL
električnih žarnic. Ker borno imeli priliko videti enkrat tudi poljske nogometaše in ker se vrši tekma zvečer, ko je zn marsikoga mnogo pri-kladneje kakor v nedeljo popoldne, zato je pričakovati rekordnega obiska. Vstopnice so dobe že od ponedeljka dalje v kavarni Evropa.
IIAŠK : PRIMORJE
Komaj je za nami nedeljska tekma, že je pred durmi druga važna ligina tekma. V nedeljo nastopijo proti črno-bcliin zagrebški akademiki, enajstorica, ki igra nogomet, ki mora vsakega zadiviti. Oni polagajo največjo važnost na tehnično plat ter na kombinacijsko igro, zato njihov način igranja ni tako oster, temveč vseskozi fair in vendar zelo napet. Kajti akcije tega moštva se tako bliskovito menjavajo, da spravijo Še tako vigrano enajstorico iz ravnovesja. Zato IPritnorje ludi 1o nedeljo ne bo imelo lahkega stališča; vendar pa pričakujemo in želimo, da nam zaigra lako, da bo publika — kar se namreč tudi njegove igre tiče — prišla na svoj račun. Tekmo bo sodil g. M. Ames.
II. KOLO
DRŽ. PRVENSTVA MOŠTEV V TENISU
V nedeljo nastopi proti Iliriji znano zagrebško teniško moštvo ATK Zagreb, ki ima za prvaka simpatičnega Pallado, ki je letos nastopil kot Davis Cup igrač v Firenci proti Italiji. Kaka bo postava gostov, se še ne ve. prav gotovo po bo nastopil Pallada, za njim Kukuljevič T. in drugi. Ilirijo čaka po krasni zmagi nad Rapidom precej trd oreii, izgledi za zmago kakor tudi za časten rezultat so preeej sporni, vendar pa so prepričani, da bodo llirijani etorili vee, da dosežejo čim boljši uspeh.
Zagrebčan Pallada si je letos priboril Ze nekaj krasnih zmag, postal jo prvak Dalmacije, v izločilnem turnirju je pa v Zagrebu gladko porazil Schiifferja 6:4, 6:3, 6:2 in Franca Kukuljeviča 6:2, 6:2, 3:6, 9:7. Po teh lepih zmagah je prešel v moštvo, ki je nastopilo za Davis Cup. Turnir bo v nedeljo ob 9. zjutraj in bo pred vidoma končan dopoldne. Podrobnosti še sporočimo.
Težke atletske zadove. Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi se na željo SK Ilirije v Ljubljani preloži mesto 21. t. m. nn 11. junija. Tekmovanje se bo vršilo v Mariboru na unionski verandi. Kakor znano, organizira omenjeno prvenstveno tekmovanje mariborski SSK Maraton. —• V Zagrebu bodo imeli v kratkem prijatelji težkoatletskega športa priliko prisostvovati zanimivi prireditvi: boksarski match med najboljšimi boksarji Dunaja in Zagreba. — Na novo so sc verificirali v naši težkoalletični zvezi: Anton Krpan od I. II. Gradjanekega v Zagrebu za roko-borbo ter Ivan Petričič od T. A. K. Zrinjskega v Koprivnici. Oba imata pravico naslopa s 17. majem 1033.
Nogometna tekma roprczentanc Galierje : Celic. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršila pri Skalni kleti nogometna tekma reprezentanc Gaberje proli Celju. Kakor je razvidno iz spodaj navedene postave moštev, bo tekma zelo napeta in zanimiva, kajti vsa štiri celjska moštva postavijo svoje najboljše igralce v reprezentanco. Oba kraja eta močna športna centra, tako da bo izbirna tekma res športno zanimiva in upumo tudi na višku. Reprezentanco Gaberje sestavljajo: Primožič. Stožir, Končan, Zor-ko, GoriSek, Wohlgernut. Hrastnik, Tltalčič. Koželj. Gobec. Ahtig, rezerva Čater. Celjsko moštvo pa nastopi v tej postavi: KoprivSek, Hojnik, Mikuš, Presingej L, Zupane, Stojkovič, Maric, Trifunovič, Stepančič, Močan. SuhoWnîk, rezerva Prcfingcr 11.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Die 1*— ; iem-tovunjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas l)in 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja ee računa enokolonska. 3 mm visoka petiina vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Težho sc dobi
v vsakem oziru primerno stanovanje!
tlužbodobe
Čevljar
ki obvlada delo na »do-plerici« (Doppelmaschine) — se išče. Tovarna Ant. Krisper, Zgor. Šiška 5. b
Postrežnico
srednjih let, pošteno, pridno, vajeno vseh gospodinjskih del - sprejmem, Naslov v upravi »Slovenca« pod št 5503 (b)
Išče se samski
hišnik
ki zna samostojno oskrbovati zelenjadni vrt. — Natančneje se poizve pri upravi obče državne bolnišnice v Ljubljani, kjer je vložiti event. ponudbo do 25. t. m._(b)
Šoferja
m ključavničarja rabim za takoj k tovornemu avtomobilu »Ford«. Plačam 300 Din mesečno z vso oskrbo. Ponudbe na Vlado Rutar, Dravograd.
IE33HES3
3000 Din mesečno
plačamo agilnim zastopnikom. Pišite na upravo »Slovenca« pod »Novo« 5652. Priložite znamke! z
Trgovskega vajenca
z dežele, ki je vajen dela, zdravega, močnega, iz poštene hiše, z dobrimi šolskimi spričevali, takoj sprejme Plementaš Jožef, trgovec, Planina pri Sevnici,	(v)
Denar
Brezobrestno posojilo
vsak dobi! Pišite upravi pod »Denar« št. 5652. — Priložite znamke! (d)
Stanovanja
Sobo s štedilnikom
oddam. Idrijska ulica 3. s
Nov zvezek pridig
za nedelje in praznike: DR. MIHAEL OPEKA
Raztreseno Klasfe
II. zvezek — 17 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24'— ; polplatno Din 32-—, platno Din 40-—. Založila
Jugoslovanska knllgorna
f Liubitoni.
Popolen seznam dr.Opekovih govorov (24 knjig) je brezplačno na razpolago.
Manjše posestvo
na Dolenjskem kupim. -Plačam s hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. - Franc Mi-klavčič, Bloke, p, vas pri Rakeku.
Pojdiva k »Slovencu« ! Mal oglas v tem listu ne bo zastonj!
Kupimo
Bukova drva in oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24.	(k)
Žensko kolo
močno, kupim. Ponudbe Nova na upravo »Slovenca« (p) pod »Kolo« 5649. (k)
Novo hišo
3 sobe, vrt, pri Maribo-
Čajno maslo
tedensko 50 kg, rabim od
ru, proda za 40.000 Din 15. junija do 10. sept. -Zagorski, Maribor, Fran- Ponudbe na upravo »Slo-čiškanska ulica 21. (p) venca« pod 5618. (k)
Kupimo takoj
proti gotovini: venecijan-ko na 4 žage, cirkular in žago, kompletno prenes-ljivo, rabljeno, a v popolnoma dobrem stanju. Ponudbe poslati na Električno i industrijsko društvo, Vel. Gradište. (k)
Obrt
Horuzo za hrmo
oddaja najceneje
veletrgovina Žita in moke
A VOLK, LJUBLJANA
Kraljeva cesta 24.
irJCTTPffffl
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, dobra mati, tašča, stara mati, gospa
Neža Vidmar roj. Jekel
soproga trgovca in posestnika
danes zjutraj ob 2 po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 67. letu starosti, Bogu vdana za vedno zaspala.
Pogreb drage nam pokojnice se bo vršil v soboto, dne 20. maja 1933 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Zrečah, združen s sveto mašo zadušnico, nakar se bodo položili zemeljski ostanki prerano umrle na farnem pokopališču k večnemu počitku. Ohranite blago pokojnico v prijetnem spominu. Zreče, dne 13. maja 1933.
Matija Vidmar, soprog. Ludvik, Pepček, Franček, sinovi. Micika, Lojzika por. Ravničan, Rozika por. Fijavž, hčere. Slavko Fijavž, Alojz Ravničan, zeta. Ana Vidmar, sinaha. Justika, Eraica, Karlina, Micika, Pepček, Franček, Lojzek, Pepček, vnuki in vnukinje — in ostali sorodniki.
Ce avto svo) stan prodajal af motorja bi znebil se rad. bri kuoctv ti mm>ço prižene Slovenčev na/manjî? inserai
Modna konfekcija I
Najboljši nakup! A. Pre-sker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Volna, svila, bombaž
•talno * bofiab izbiri * vseh vrstah za «troino pleteoie № ročna dela pe nainižtib cenah pn tvrdki Kari Prelofi. Liubliana — Židovska ul ta Stari trg-
Dolžniki vseh stanov.
Za Vas posluje društvo za Vašo zaščito. Obrnite se s polnim zaupanjem nanj in bo društvo vprašanje Valih dolgov ▼ vseh primerih uredilo najuspešneje in najceneje. — Postanite član, ker vse ugodnosti uživajo le člani! — Društvo za zaščito dolžnikov za Jugoslavijo s sedežem v Beogradu, glavno zastopstvo za Dravsko banovino: Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
Starejšim osebam revmatične bolečine
zagrenjujejo etare dni. Vsem, ki trpite na revmatizmu, pro-tinu, zbpdanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, ee priporoča masaža.
Za masažo je
ffLG5
Kupimo takof
Id strojno litino
v komadih, ki se dajo lahko razbiti, po ceni Din 8(>— za 100 kg franko vagon Ljubljana. — Ponudbe z navedbo količine nasloviti na
Strolne tovarne In livarne d. d Lfubllana
lagala i fllgo Vat hupi, ojvbžuJl
ALGA je sa stare ljudi pravi blagoslov.
1 steklenica ALGE Din 14-—.
(Heg. br. 18.Ш/И)
LIkanfe
moške ali damske obleke Din 18,—, Garderobo na.hitreje zlika, kemično očisti, pošije. obrne
HALLET EXPRESS, Ljubljana, BlBdališha ul.Z-II
Na likanje se lahko počaka.
FOTOAPARATI
•valovnih tvrdk Zeiti«kon, Rodanslock i: VolgtiBndar, Welta, Certo ild. ima «««no
* zalogi foto trgovina Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani, Miklošičeva c. S
BIB8iiiRffRIBiiiil
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure oo pol 8 zjutraj do pol I popoldne m od 2 do b popoldne Telefonska Stev 3030.
Razpis
Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev zidarskega, tesarskega, krov-skega in kleparskega dela pri adaptaciji mestnega šolskega poslopja na Vrtači.
Pismene ponudbe je vložiti v mestnem gradbenem uradu do
ponedeljka, dne 29. maja 1933 do 11 dop. Tam se dobe tudi potrebni ofertalni pripomočki.
KRAJEVNI SOLSKI ODBOR MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE,
dne 12. maja 1933. Predsednik: Dr. Dinko Puc 1. r.
«
Moško kolo
prodam. Idrijska ul. 3. (1)
Belo spalnico
ugodno prodam. Cankarjevo nabrežje 19/111. (p)
Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z o. z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloniialno in specerifsko blago, kmetijske stroie in orodle, umetna gnojfa, cement, premog itd.
ти e is » 3 Ja?p
t-Hs l
o 2- o =
4h.l
< 93 —*' Oî N, л " ï D E.S-
-s i * ?
M 2 S , ••
- _< iT e a- <Г ™
■ 3 o s. N
iS.«-' »
. , o-o
S'
* s? g 5
c§o = °5' S
«
„N < O B

a 7г
a
• O
f I f
t n »
0	* -O =
1	rs'«
: 3 «
-
- Sš'r-r-1J *
22
; io.
j>. a
»5 o S
5'S.

n
B S-5
s: n c o a T U o. C* u t>
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
>бе1 bom na kmete,«; sem si mislil, »in tam v notranjosti Angieske bom opazoval njenega srčnega raka, in ko bom proučeval bolezen, bom našel zdravilo.«
>S tem načrtom sem zapustil glavno mesto in se napotil v neko vas. Vedel sem, da je gospodar zemlje angleški baron, ki je bival tisti čas v Londonu. Mislil sem, da bodo njegovi zanemarjeni zakupniki vsi nezadovoljni godrnjali. Pa sem se motil.«
»Hotel sem vedeti, kako daleč sega plemičeva domena, ki jo ima za svojo zabavo, kadar je doma, in šel proti »Honor-jui kakor imenujejo njegovo posestvo. Pričakoval sem, da bodo lesene oknice zaprte in da bodo pota porasla s travo.«
»Preskočil sem ograjo in koračil po bogatem polju, dokler me ni nagovoril dobro oblečen kmet, ki me je nekako osorno vprašal, česa iščem. Odgovoril sem mu, da bi si rad ogledal zemljo in hišo. Nato ine je vprašal, ali imam dovoljenje in kako sem prišel noter. Ko sem ntu to razložil, je odvrnil, da čez ograjo skakati ni dovoljeno in da se moram vrniti. Rekel sem mu, če bi bila družina doma, da bi tega ne storil; da je pa v njeni odsotnosti to ne more žaliti. »Sir Richard je strog tudi takrat, kadar ga ni doma,« se je glasil odgovor.«
»Ali je tako neprijazen,« sem dejal, » da hi gospodu zabranil iti čez svoje posestvo, ne da bi bil kaljen njegov mir? »Najsi je tu ali ne, ni izjeme,« je odvrnil mož, > zakaj, če tujci hodijo v park, noter in ven, ga kvarijo, pa naj bo Sir Richard doma ali ne.«
»Potem pa kar vseskoz gojite park?« sem vprašal. »Gotovo ga,« je odgovoril mož in me ogledoval, kakor da ne ve, ali sem potepuh ali kak siromak.
»Pa mi morete dovoliti, da bi šel skozi park?« »Da, če dobite dovoljenje od g. Lowndesa ali g. Banksa, ali upravitelja ali zastopnika, ali...« našteval je, koliko ljudi bi mi lahko dalo dovoljenje, dokler ga nisem prekinil in rekel: »No, potem je pa to velika reč.« »Da,« je dejal, »najsi je gospod Richard doma ali ne.«
»In kdo ste vi,« sem poizvedoval.
»Eden izmed čuvajev, gospod.« »Dobro,« sem rekel, »ker ne utegnem vprašati nobenega tistih, ki ste jih imenovali, bi bili morda vi tako prijazni —« in ves čas sem, kakor bi brzojavil, trepljal s tremi prsti desne roke, ki sem jih imel v žepu telovnika — »morda bi bili vi tako prijazni in mi pokazali do hiše.« Ko sem končal svoje vprašanje, sem pomikal petkronski novec naprej in nazaj med palcem in kazalcem. »No, gospod,« je dejal čuvaj, »vidim, da sle gospod,« in takrat ni gledal mene, ampak novec, »ne vem, zakaj naj bi vam to branil.« In ko je novec padel v njegovo roko, je postal vljuden.«
»Peljal me je skozi sijajen park proti hiši. Po potih ni rasla trava kakor sem pričakoval; bile so krasne poti, take kakor če bi bil gospodar doma. Med tem, ko sem ogledoval lepote na desni in levi, sva dospela do hiše. Lesene oknice niso bile zaprte. Skozi polodprta okna se je poigravala sapica z dragocenimi zastori, ki so se bočili ven, kakor da bi hoteli božati rože; te pa so zopet kukale noter In tako so med seboj ljubimkovale te notranje in zunanje krasote.«
»Ko sem stopil v hišo, sem stal v štirikotni veži s hrastovimi stenami. Strop je bil nizek in razdeljen v bogato rezljane osmerokotnike. Bleščeča se tla so bila enako razdeljena in deske so bile slikane z umetno izdelanimi vložki ter čudno rezljane. Strmel sem v lepo razvrščeno zbirko starinskega orožja, v loke, sekire, kije, meče in še drugo, čemur ne vem imena. Na tleh pa je ležal velikanski pes, se solnčil in izpolnjeval celoto te domače orožarnice.«
»Stopal sem iz sobe v sobo, v katerih je vseskozi vel duh premožnosti in blagostanja.«
»Tu je bila slarinska knjižnica z dragocenim starinskim pohištvom, s starinskimi stoli in sedeži iz slono-vine z mehkimi blazinami, ki so te vabile k čitanju. Okna te krasne sobe so zrla na starinsko urejeni vrt, ki so po njem na kratko pokošene trave bile videti mehke kakor baržun, razdeljene po vrslah temno zelenih tis, katere so bile obrezane tako ravno kakor stena. Velikanska cedra je iztezala svoje veje tja do okna, tako da je sobo kar zatemnjevala, da je bila v nji tista poltema, ki se ti tako silno prileže, kadar bere« ali kaj razglabljaš.«
«Po vsej hiši so bile podobe, po večini portreti, ki
jih imajo Angleži tako radi. Nekatere izmed njih so bile zelo dobre, prave umetnine. Holbein in Vandyke sta ove-kovečila nekdanje gospodarje Honorja, ki so viseli tam po vrsti in imeli prostor ob stenah gradu, ki so mu nekoč gospodarili.«
»Na vseh teh slikah si videl pečat časa. Premožnost in udobnost je podedoval rod po rodu. Duh miru in pokoja je vel po vseh prostorih, da ti je kar dobro delo. Skozi odprto okno si slišal tisti mehki šelest cvetlic z vrta, ko je vela skoznje topla sapica in prinašala v knjižnico njihov vonj.«
»Kdo bi mogel v takem trenutku misliti na revolucijo? Kjer je toliko udobnosti, lam je ljubezen do pokoja in užitka.«
»Priznam, da me je vse to premagalo in prepričan sem bil, da ima Tone prav.«
»Ko sem zapustil Honor, sem pa le premišljeval, čeprav se plemstvo opaja s takimi užitki, ali ne bi bila velika ljudska množica vendarle pripravljena udariti na njihov mir, ki ga mu je kupila za ceno svojih žuljev in svojih davkov. Zato sem si mislil takole: »V Honor ju v Allenbyu nimam kaj iskati, pač pa v vasi.«
»Ko sem opazoval nekaj dni, sem spoznal, da je upanje na prevrat Angleške smešna misel. Udobnost ljudi je povsod tako velika, da bi celo manj oprezni ljudje, kakor so Angleži, ne tvegali njene izgube za nado nekakih pričakovanih blagoslovov.«
»Njihove hiše so dobro grajene in čiste, na njih vidiS tudi ljubezen do okrasja. Ovijalke se ovijajo okoli oken, ob katerih vise beli zastori. Okoli hiš so čedne ograje, ne vrtu pa cvetice. Cvetice pri nižjih slojih pričajo o blagostanju in zadovoljnosti dežele.«
»In prebivališča boljših ljudi, h katerim vodijo čedni pločniki od vrtnih vrat mimo vedno zelenega grmovja an vežnih vrat s svetečim se medenim tolkačem in obročem za hišni zvonec in stopnice, ki so vedno tako bele, kakor da bi bile pravkar umite, in njihova čista okna z beneškimi zastori, od zunaj vedno sveže pleskana, ni da bi govorili... skratka, niti dvajsetine udobnosti, ki kaže kako lahko in prijetno žive ti ljudje, ne morem našteti!«
»Zunanja podoba njihovih hiš je seveda v skladu z njihovim življenjem. Imajo dobre postelje, so dobro oblečeni in dobro hranjeni.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v LJubljani: Karel Cei.
Izdajatelj: Ivan Uakovea
Urednik: Frane Kremžor.