H DOLENJSKI LIST
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   OKRAJA   NOVO MESTO
Gozdarstvo na prelomnici
Visokega in dragega gosta, predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonida Brežnjeva smo v ponedeljek popoldne lahko pozdravili tudi v našem okraju med njegovo potjo iz Ljubljane v Zagreb v družbi tovariša Aleksandra Rankovića in drugih. Posebno veliko ljudi se je zbralo ob avtomobilski cesti v Trebnjem, pri Karte-ljevem, v Mačkovcu, pri Drnovem in še posebej pri Brežicah, kjer se je visoki gost s spremstvom za nekaj minut ustavil in vzradoščen odzdravljal zbrani množici. Na čateškem priključku mu je brežiška pionirka podarila velik šopek rdečih rož, sekretar občinskega komiteja ZKS Vinko Jurkas pa mu je izrekel prisrčno dobrodošlico. Izredno dobre volje je Leonid Brežnjev ob krasnem vremenu nadaljeval pot v Zagreb. — Na sliki: predsednik Leonid Brežnjev med postankom v Čatežu (Foto: DOLENJSKI LIST)
V SEVNICI: republiška pionirska oddaja o prometnih predpisih
Podmladek AMD Sevnica je z novim šolskim letom spet začel redno delati. Ima že 20 članov, ki znajo voziti moped in se to jesen ponovno učijo prometnih predpisov. V mesecu prometne varnosti Imajo program s posebnim poudarkom na varnosti na cestah. V ta namen so v Sevnici razobesili plakate, ki opozarjajo na varnost. Razen tega bodo postavili na vidnih mestih dve tabli z lepaki. V tem mesecu mora biti vsak podmladkar najmanj dve uri pri usmerjanju in dve uri {ti kontroli prometa. V šo-
lah pa bodo ustrezna predavanja.
V petek, 5. oktobra, bo ob 19,30 v domu »Partizana« v Sevnici javna oddaja, na kateri bodo tekmovale tričlanske ekipe podmladkov AMD in prometnih krožkov šol iz vse Slovenije. Tekmovalci bodo odgovarjali na vprašanja iz knjige prometnih predpisov za leto 1962. Prijavilo se je že 10 ekip.
Oddaja bo nedvomno zanimiva, ker bo prva in največja prireditev v mesecu prometne varnosti.
. Zaradi živahne razprave na seji OLO, ki je bila 24. septembra, so morali odložiti zadnjo točko dnevnega reda, potrditev programa in finančnega načrta Vodne skupnosti Dolenjske, za prihodnjič. V razpravo okoli prvih dveh točk, v katerih je bilo obdelano gibanje gospodarstva do konca avgusta letos ter sprejem odloka o določitvi gozdnogospodarskih območij, je poseglo kar 11 diskutantov. V zadnjih številkah smo že nekolikokrat postregli našim bralcem s številčnimi podatki o gibanju gospodarstva v letošnjem letu. Zelo podrobno smo to problematiko obdelali pretekli teden v poročilu o seji okrajnega komiteja ZKS pod naslovom »Obdobje vsestranskega prizadevanja za reševanje aktualnih družbenih problemov.« Zato se bomo tokrat izognili številkam in se omejili na glavne misli, ki jih je nakazala razprava. Najdlje pa se bomo pomudili okoli predlogov o bodoči organizaciji gozdarske službe, ker so se v razpravi prav tu mnenja najbolj kresala.
Poročilo o gibanju gospodarstva do konca avgusta letos ponovno ugotavlja predvsem dve pomanjkljivosti, obe pa sta' v medsebojni vzročni zvezi: naše gospodarstvo še vedno v znatni meri kreditira navzven, v posameznih panogah in gospodarskih organizacijah pa se proizvodnja prepočasi prilagaja potrebam tržišča. Večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, boljše in sodobnejše   tehnološke po-
S seje izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL
Pretekli četrtek so na redni seji izvršnega odbora okrajnega odbora Socialistične zveze tredelali sklepe 6. seje okrajnega odbora SZDL, ki jih dobijo te dni vse krajevne organizacije SZDL in sindikalna vodstva. Na seji so nadalje razpravljali o pripravah na krajevne konference organizacij; člani okrajnega odbora naj pri tem povsod intenzivno pomagajo. Izboljšati bo treba predvsem poročevalsko službo, da bodo občinska politična vodstva kot okrajni odbor SZDL sproti imeli pregled nad delom in potekom priprav. Na seji so nadalje razpravljali o metodah dela za predelavo predosnutka nove ustave in o prijTavah za 7. sejo okrajnega odbora SZDL ki bo sredi oktobra.
stopke ter vse ostalo, kar novi gospodarski instrumenti in letošnji ukrepi zahtevajo, bomo v naši sorazmerno dislocirani proizvodnji dosegli z integracijo (združevanjem) in z boljšo in sodobnejšo delitvijo dela v proizvodnji. Zato je treba pozdraviti  težnje,  ki  se v
Kultura v komuni
Svet Svobod in prosvetnih društev našega okraja bo imel v soboto, 6. oktobra, v Novem mestu svojo tretjo sejo. Na dnevnem redu je poročilo »Kultura v komuni«, o čemer so v zadnjih dveh tednih razpravljali tudi na razširjenih sejah občinskih svetov Svobod in PD.
tem smislu že porajajo v gradbeništvu, v tekstilni in tudi v lesno predelovalni panogi. Izvoz je še vedno zelo pomemben, zato se moramo truditi, da bi ga kar najbolj presegli, ker bomo prevzete obveze brez posebnih naporov zmogli. Na področju investiranja je še vedno precej napak, bodisi zato,' ker investiramo v objekte, ki niso dovolj daljnoročno pretehtani, in vlagamo sredstva v nove objekte, čeprav bi marsikje lahko ob preureditvi starih dosegli enak učinek z manjšimi naložbami, pa tudi zato, ker so investicije marsikje še vedno pre-dolgotrajne.
Predlog odloka o dveh gozdnogospodarskih območjih na področju okraja bo ustvaril v gozdarstvu trdne temelje za dosego gospodarskih ciljev, ki jih zahteva družba. S podružbljanjem gozdarske proizvodnje, ki bo v novi obliki laže stekla, bomo odpravili protislovja med kolektivnim značajem gozdov in zasebnim lastništvom. Načrtno gospodarjenje z vsemi gozdovi v območju okraja, ki dajejo les kot pomembno surovino, bo zagotovilo boljšo preskrblje-nost lesnopredelovalne industrije, gozdna gojitvena dela, ki bodo v skladu z izkoriščanjem in odpravilo vse dosedanje pomanjkljivo-
izvoljeni so delegati za volilna telesa
Sekretariat za delo izvršnega sveta 1.1;.i Je te potrdil ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu za območje vseh sedmih komun v o-kraju.
V tem tednu so biile volitve delegatov v volilna telesa v manjših enotah (v kolektivih, ki zaposlujejo manj kot 750 ljudi). Na ta način je izvoljenih 48 volilnih teles, v katerih so delegati vseh gospodarskih organizacij, organov uprave, zavodov in ustanov razen Tovarne papirja Videm-Krsko). Industrije motornih vozil (Novo mesto), Novolesa (Novo mesto) in premogovnika Senovo. Delegati v volilnih telesih bodo prihodnji teden izvolili 49 članov nove skupščine komu-
OD 1. DO 31. OKTOBRA: MESEC PROMETNE VARNOSTI
Za promet brez nesreč
0 Strokovnjaki so izračunali, da znaša celotna gospodarska škoda zaradi prometnih nesreč v Jugoslaviji letno blizu 40 milijard dinarjev. Človeka zaboli glava, ko razmišlja, kaj bi lahko naredili z denarjem, ki ga večkrat nespametno izgubimo. Tolikšne Izgube za državo, ki z vsemi napori gradi boljšo prihodnost, niso majhen udarec.
Zaskrbljujoče je, da so se prometne nesreče predvsem zadnja leta pomnožile. Res je, da je na porast nezgod precej vplivalo večje število motornih vozil v cestnem prometu, vendar bi se dalo doseči vsaj neko sorazmerje med številom vozil in številom nesreč, ker popolnoma varnega prometa zaradi objektivnih razlogov najbrž ne bomo nikoli imeli. Torej bi bilo treba zavreti Porast nesreč, ki nastajajo iz znanih vzrokov in zaradi pomanjkljivosti, ki bi jih mogli odpraviti oziroma vsaj zmanjšati.
Razumljivo je, da tega ne moremo narediti čez noč, pa tudi ne v enem •nesecu. Potrebna je vzgoja, s katero bi morali zajeti res vse državljane.
Organi, ki rešujejo vprašanja reda in
varnosti na cestah, vsako leto prirejajo mesec prometne varnosti. Letošnjo akcijo je v zveznem merilu začela Avto-moto zveza Jugoslavije, v Sloveniji pa republiška Avto-moto zveza. Ta je tudi prij-Tavila program za akcijo v oktobru, mesecu prometne varnosti. Program zadolžuje vse organe, gospodarske, politične in družbene organizacije, ustanove, zavode in posameznike, da s skupnimi napori rešujejo pereča vprašanja v prometu.
Oktobrska akcija nima namena samo zmanjšati število prometnih nesreč, ampak tudi posvetiti skrb vzgoji otrok, mladine in ostalega prebivalstva oziroma zaščiti ljudi in njihove imovine pred prometnimi nesrečami.
Med problemi, ki se pojavljajo hkrati s hitrim razvojem cestnega i-Tometa, je vprašanje nesreč še posebno resno. Zakaj? Lani se je ponesrečil skoraj vsak tristopetdeseti Slovenec; letos do sredine septembra je na cesti izgubilo življenje 146 ljudi, 2412 pa je bilo poškodovanih. V Sloveniji pride eno motorno vozilo na 27 prebivalcev, s čimer se naša republika uvršča že med
prometno razvite dežele, če upoštevamo, da potujejo po naših cestah tisoči in tisoči tujih turistov, je na cestah širom po Sloveniji promet res gost, gostejši kot kjerkoli v Jugoslaviji. Nepazljivost voznikov in tešcev, ponekod še slabo urejene prometne naprave, slabe ceste, pomanjkanje prometnih znakov in zastareli predpisi cestnega prometa največkrat botrujejo nesrečam. Zato bo oktobrska akcija posvetila največjo pozornost predvsem tem vprašanjem ter poskušala podučiti voznike in pešce, da ima vsepovsod prednost le ena stvar — življenje.
Dosedanje akcije, ki so bile v Sloveniji že dvakrat, so dale veliko ustehov. Morda je med največjimi ta, da je bilo vsakokrat v oktobru, ki velja za rekorderja med »nesrečnimi« meseci, manj nesreč kot druga leta, ko še ni bilo pelobnih akcij. Vendar bi želeli, da se temeljiti preventivni ukrepi v cestnem prometu ne bi izvajali samo v oktobru, mesecu prometne varnosti, pač pa vedno. S tem bi dosegli, da bi bil na cestah večji red in manj nesreč.
Slovenija je na akcijo pripravljena. Kot vselej bodo razen republiške komisije delale tudi okrajne in občinske komisije. Uspeh pa bo le, če bodo ti odbori znali stvar pravilno jemati in pritegniti k delu vse, ki jih kakorkoli zadeva vprašanje varnosti na cesti.
nalne skupnosti, preostale štiri člane (skupščina bo imela 53 članov) pa bodo izvolili člani delavskih svetov in upravnih odborov- IMV, Tovarne papirja, premogovnika Senovo in Novolesa.
Volitve delegatov v vollna telesa so opravili delavski sveti in upravni odbori manjših gospodarskih organizacij ter Izvršni odbori clml.kalnih podružnic zavodov, ustanov in organov uprave. — Volitve so brez dvoma odgovorna naloga, saj bodo izvoljeni predstavniki kolekUvov v skupščini komunalne skupnosti zavarovancev gospodaril s poldrugo milijardo dinarjev. Ko bo nova skupščina sprejela statut, bodo še volitve v 6vete zavarovancev (samoupravni organ zavarovancev v komuni) in komisije. V predvolilni akciji so zavarovanci povsod živo razpravljali o dohodkih in izdatkih socialnega zavarovanja, zlasti pa so bile povsod živahne razprave o zdravstvenem zavarovanju, ker na tem skladu Izdatki hitreje naraščajo kot dohodki. Sestanke zavarovancev so povsod sklicale sindikalne podružnice.
sti, ko smo obravnavali zasebne gozdove posebej in družbene posebej ter sredstva gozdnih skladov drobili. VIII. dolenjsko gozdnogospodarsko območje bo obsegalo 69.192 ha gozdov (od tega 45.074 zasebnih) na področju občin Črnomelj in Metlika ter del gozdov v občinah Novo mesto, Trebnje in Ivančna gorica. IX. brežiško gozdnogospodarsko območje bo zajelo 64.396 hektarov gozdov (od tega 48.843 ha zasebnih) v občinah Brežice in Sevnica ter deloma v občinah Novo mesto, Trebnje, Šmarje, Šentjur, Hrastnik in Zagorje. V obeh območjih, ki s svojimi mejami predstavljata gospodarsko in ekonomsko zaključeno celoto, je tudi 18 tisoč hektarov gozdov iz področja okrajev Ljubljana in Celje.
Odbornik   Ivan Kočevar,
direktor SGP Pionir, Novo mesto, je v razpravi poudaril velik pomen združevanja v gradbeništvu, ter to podprl z mnogimi številkamL Franc Košir, podpredsednik ObLO Črnomelj, je podal kratek pregled realizacije gospodarstva v črnomaljski komuni in opozoril na nekatere nedokončane investi-
(Nadaljevanje na 3. strani)
OTROK - DRU-' ŽINSKA SREČA
Od 1. do 7. oktobra praznujemo teden otroka. V tem tednu razpravljamo o najmlajših članih družine, o skrbi zanje in možnostih, da bi jim nudili kar največ razvedrila. Otrok je največje bogastvo družine, zato si prizadevamo, da bi ga dobro vzgojili, mu nudili vse, kar potrebuje, in ga privajali na zmerno življenje. Nikoli pa ne bi smel biti vzrok družinskih razdorov, ker je za otroka najhuje to, če je že od detinstva izobčen iz družinske sreče.
V Novem mestu bodo v tem tednu roditeljski sestanki s starši, danes in jutri pa bodo v otroškem vrtcu »Vide Tomšič« lutkovne predstave za otroke. V torek, 9. oktobra, bodo starši šoloobveznih In predšolskih otrok v Novem mestu poslušali predavanje dr. Gogala pod naslovom »Družina kot kolektiv«.
V tednu otroka praznuje DPM Novo mesto-center 10-letnico obstoja, zato se bodo njegovi člani še posebej posvetili vprašanju varstva in vzgoje najmlajših.
Pogled na poln trs v sodobnem vinogradniškem nusadu KZ Bizeljsko. Letošnja letina v vinogradih ne bo posebno obilna, vendar bo kapljica dobra, zlasti še, če bo sonce t 14 dneh do trgatve jagode dozorilo.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
O PREDOSNUTKU NAŠE NOVE USTAVE
Vse za koristi človeka
»Takšen osvobojeni človek je dejansko subjekt, zaradi katerega socialistična država obstaja in ki naj mu bo podrejena.«
Edvard Kardelj na skupnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine in zveznega odbora SZDLJ.
Govoreč o načelnih osnovah nove ustave, je tovariš Kardelj zlasti podčrtal misel, da je človek tisti, ki so mu namenjene koristi vsake družbene akcije. Socialistična država obstaja zaradi človeka in mu je tudi podrejena. Toda pri tem, ko govorimo o človeku, nimamo v mislih sebičnega človeka, zaprtega vase, samo v svoje individualne koristi, ne meneč se za koristi drugih. Predosnutek nove ustave govori o drugačnem človeku — srečujemo ga vsak dan in na vsakem koraku — s tem ko stalno upošteva dva poglavitna činitelja družbenega razvoja: interes osvobojenega dela in interes socialistične družbe ter njuno usklajanje na vseh nivojih. Tovariš Kardelj je lepo pojasnil skladnost obeh interesov, ko je rekel, da nihče nima pravice krniti pravico človeka, da pod enakimi pogoji za vse in v sorazmerju s svojim delom sodeluje pri delitvi proizvodov družbenega dela, da enakopravno sodeluje pri odločanju o materialni bazi in drugih pogojih svojega dela. A tudi obratno: nihče — ne posameznik ne kolektiv — nima pravice spodkopavati socialističnih odnosov in sebično vsiljevati svoje interese na škodo skupnosti.
Tovariš Kardelj je, ko je govoril o osnovnih družbe-nc-ekonomskih gibalnih silah socialističnega napredka, ugotovil, da ustava ne izhaja od države kot za zmeraj dane in nespremenljive ali celo nezmotljive institucije, ki neomejeno vlada nad državno lastnino in ki naj »reže kruh« državljanom. Ustava izhaja po besedah tovariša Tita od človeka, ki je zaradi družbene lastnine sredstev
za proizvodnjo in družbenega samoupravljanja začel čedalje bolj postajati — sam svoje sreče kovač. Zato se tudi osebne pravice v predosnutku nove ustave izražajo predvsem kot pravice človeka in šele na temelju teh kot pravice državljanov.
Kardeljev referat na skupnem zasedanju zvezne ljudske skupščine in zveznega odbora SZDLJ obširno govori o vlogi in položaju subjektivnega činitelja socialistične družbe. O tem je Kardelj med drugim dejal, da Zveza komunistov in Socialistična zveza pri uresničevanju svoje posebne družbene vloge nimata potrebe, da neposredno poveljujeta pri vsakdanjem delu in gospodarjenju delovnih ljudi in njihovih delovnih organizacij. Usmerjeni sta v mobilizacijo delovnih ljudi za izgradnjo socialističnih družbeno ekonomskih odnosov in v idejno in politično pomoč delovnim ljudem, ki samostojno delujejo v samoupravnih organizacijah in na delovnih mestih. Zveza komunistov in Socialistična zveza potemtakem nimata namena, da bi vladali namesto ljudfi, temveč s svojo socialistično vzgojno vlogo spodbujata in mobilizirata ljudi, da bi sami čim uspešneje vladali, torej delovali v samoupravnih organizacijah in odločali o družbenih zadevah.
Referat se je dotaknil tudi demokratičnega centralizma. Pri tem je citiral naslednje Titove besede: »Nova ustava mora izraziti predvsem dejstvo, da odsevajo današnji odnosi v Jugoslaviji tisto stopnjo v socialističnem razvoju, na kateri je delo osvobojeno v tem smislu, da je nedotakljiva rjravir-n nVi^^no Ho
Pravkar se je končal desetdnevni obisk predsednika Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonida Iljiča Brežnjeva v Jugoslaviji. Brežnjev je prišel kot uradni poglavar sovjetske države, da bi vrnil obisk predsedniku Titu, ki je obiskal Sovjetsko zvezo leta 1956. Čeprav — ko to pišemo — še ni bilo objavljeno uradno sporočilo o obisku in razgovorih, ki jih je imel predsednik Brežnjev s predsednikom Titom in drugimi visokimi jugoslovanskimi funkcionarji, je vendarle že zdaj mogoče vsaj deloma oceniti pomen tega obiska.
Predvsem kaže obisk predsednika Brežnjeva v Jugoslaviji na zboljšanje odnosov med ZSSR in Jugoslavijo, zboljšanje, ki je plod premišljenega in potrpežljivega diplomatskega in političnega dela z obeh strani in medsebojnih stikov. V zadnjem času so Sovjetsko zvezo obiskali državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik ljudske skupščine FLRJ Petar Stambolić na čelu jugoslovanske parlamentarne delegacije in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mijalko Todoro-vič. Sovjetski minister za zunanje zadeve Andrej Gromiko pa je obiskal Beograd.
To so bile vidne priprave za ta obisk poleg nenehnega procesa bolj-sanja meddržavnih odnosov, ki so — priznajmo — v preteklosti doživljali zelo hude preizkušnje in so bili skrčeni na malenkosten obseg diplomatskih stikov.
Polagoma in s strpnim in potrpežljivim delom so se začeli odnosi normalizirati, da so postali takšni, kakršni morajo biti odnosi*med dvema suverenima in neodvisnima državama. To je vsekakor koristno ne samo za ZSSR in Jugoslavijo, ampak tudi za mir v svetu. Koristno za obe
državi, ki verujeta v ideal izgradnje socialistične družbe po lastnih možnostih in zamislih, in koristno v svetovnem obsegu, saj se s premagovanjem starih sporov in nevšečnosti ustvarjajo ugodni pogoji za plodno meddržavno sodelovanje .tudi drugod.
In prav to je bistvo jugoslovanske zunanje politike, ki je bila vedno dinamična, nikoli dogmatska in zmeraj pripravljena izkoristiti vse možnosti za zboljšanje mednarodne-
Taki komentatorji radi opozarjajo na podobnost ali skladnost stališč obeh držav do določenih pomembnih zunanjepolitičnih vprašanj, čeprav so naši najvišji predstavniki dovolj jasno in dovolj pogosto povedali, da sp naša stališča do določenih zunanjepolitičnih vprašanj plod naših lastnih ocen in pojmovanj, kaj najbolj koristi svetovnemu miru, ne pa plod kakršnega koli »oponašanja« ali »kopiranja« stališč te ali one velesile, te ali one države, če
Obisk Brežnjeva
ga vzdušja in mednarodnih odnosov, če je prav koristno, da se normalizirajo in boljšajo odnosi med ZSSR in Jugoslavijo, to ne pomeni, da se normalizirajo in boljšajo na račun kogar koli tretjega in da se normalizirajo in boljšajo na račun naše politike enakopravnega sodelovanja z vsemi državami na svetu, ki so voljne sodelovati z nami na taki osnovi.
To ni potrebno poudariti zato, ker bi bila pri. obisku predsednika Brežnjeva taka politika kakor koli v dvomih, ampak zato, ker se na Zahodu še zmeraj najdejo določeni krogi in določeni komentatorji, ki sleherno zboljšanje odnosov med nami in ZSSR, da, celo normalizacijo odnosov, tolmačijo kot »naslonitev« Jugoslavije na Moskvo, »tendenco« slabitve našega doslednega izvenblo-kovskega stališča v mednarodnih odnosih in »opuščanja« politike aktivne in pozitivne nevtralnosti.
pa se določena naša stališča, izoblikovana po naši objektivni in samostojni presoji, pač skladajo ali so podobna določenim zunanjepolitičnim stališčem ZSSR, je to tem bolje in ne slabše.
Toda za velikansko večino informiranega svetovnega mnenja se tako vprašanje že dolgo ne postavlja več. To mnenje — prav tako kot naše domače, jugoslovansko mnenje — vidi v obisku predsednika Brežnjeva in v razgovorih, ki jih je imel ob tej priložnosti z našimi voditelji, nov dragocen prispevek sporazumevanju med narodi in utrjevanju miru v času, ki je precej nemiren in nestabilen in ko v raznih delih sveta spet tlijo nevarni ognji morebitnih spopadov, ki bi se brez take razumne in daljnovidne politike utrjevanja dobrih odnosov med državami in narodi, kakršno vodi Jugoslavija, utegnili razplamteti v nevarne zublje ali celo v en sam, vseobsežen požar svetovne vojne.
dela in da si prisvoji ekvivalent za svoje delo, skupnost pa vzame toliko, kolikor je potrebno za vzdrževanje skupnih služb in poslov.« — Tovariš Kardelj je posebej poudaril, da predosnutek nove ustave utrjuje široke samoupravne in demokratične pravice delovnih kolektivov, občin ter drugih politično-terito-rialnih skupnosti, toda hkrati zagotavlja družbeni skupnosti vsa tista urav-nalna sredstva, organizacijske oblike in instrumente za nadzorstvo, ki so
neogibni, da bi se vsakdo zares gibal samo v okviru svojih pravic in obveznosti, če družbena skupnost ne bi imela sredstev, s katerimi bi lahko preprečila, da bi se kdorkoli gibal preko okvira svojih pravic, na račun drugega, ne bi mogli zagotoviti niti socialističnih ekonomskih odnosov niti samoupravljanja niti nacionalne enakopravnosti niti vseh drugih lastnosti demokratičnega sistema.
Zanimive misli o predosnutku nove ustave v luči
koristi človeka so povedali tudi poslanci in člani Zveznega odbora SZDLJ na skupni seji obeh forumov. Gojko Garčevič je dejal, da je pravica do dela demokratična, socialna človekova pravica, to je potrditev delavčevega . človeškega dostojanstva in pogoj, da se delavec čuti človeka, da ima občutek osebne veljave. — Jože Potre je v razpravi govoril o osvobojenem delu, ki mu z ustavo postavljamo spomenik. Rekel je, da so s samoupravljanjem dani
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Pionirji so storili vse, da Di ono praznovanje 20-letnic,e pionirske organizacije čim lepše in veselejše. Sirom po Sloveniji so bile prireditve, v Ljubljani, lepi, beli slovenski prestolnici pa je bilo osrednje praznovanje.
V soboto so bile številne prireditve, veličastna baklada in ognjemet na Trgu revolucije.
V nedeljo dopoldne pa se je 15.000 pionirjev in pionirk ter pienirjev-delegatov iz vse Slovenije in bratskih republik zbralo pred muzejem NOB, kjer so odkrili spomenik pionirjem. V Tivoliju so bile tudi razigrane šport-no-zabavne prireditve, kjer so pionirji pokazali svoje mlade, pa veliko obetajoče moči. Zbranim pionirjem in pionirkam je spregovoril pisatelj France Bevk. Lepo, kot to zna priljubljeni mladinski pisatelj, je orisal lik pionirja-borca med narodnoosvobodilnim bojem. Dejal je, da so bili mladi pionirji junaki v najtežjih dneh, ko je bila od sovražnika pogažena in razkosana naša domovina, ko so se nam srca krčila od bolečine, ko sta otrokom groza in žalost gledala iz oči. Vsem tem bo spomenik kot klic tople zahvale. Pionirji pa naj bodo kot pionir in pionirka na spomeniku, ki zorno mlada rasteta v življenje, za soncem še vse lepših dni, z očmi uprtimi v goloba miru.
■ Te dni se je sestal Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. Ugotovil je, da industrijska proizvodnja, čeprav še ne dosega predvidenega obsega, kaže v zadnjih mesecih stalno težnjo po naraščanju, prav tako tudi proizvodnost dela. Čeprav sorazmerno hitro narašča izvoz, še vedno niso izrabljene vse možnosti za njegovo še večje povečanje. Izvršni svet je tudi sklenil predlagati Ljudski skupščini, naj spodbudi ljudske odbore k pospešeni izdelavi urbanističnih programov, k odločnejšemu preprečevanju stihijske in nezakonite graditve. Sprejel je še več drugih predpisov in predlogov zakonov.
■ Predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Stane Kavčič je v in-
tervjuju za »Delo« med drugim dejal, da čedalje bolj prevladuje spoznanje, da je nemogoče prortvajati na dosedanji pol obrtniški — pol industrijski način. Razvoj nujno vodi k vse večji specializaciji, kooperaciji in k čedalje tesnejšemu medsebojnemu povezovanju v najrazličnejših oblikah in na najrazličnejših nivojih. Draga in slaba proizvodnja nima več perspektive. — Tovariš Kavčič je
KLIC TOPLE ZAHVALE PIONIRJEM - BORCEM
v obširnem intervjuju dejal, da smo že do sedaj dosegli konkretne uspehe na torišču integracije gospodarstva. Imamo že številne primere medsebojnega povezovanja in sodelovanja, čeprav se pri tem srečujemo tudi z negativnimi pojavi, kot so administrativno združevanje, združevanje zgolj iz konkurenčnih razlogov, predpisovanje in utesnjevanje gospodarskih organizacij v teritorialne okvire, obravnavanje integracije v luči razdelitve vodstvenih položajev itd. Pri medsebojnem povezovanju in sodelovanju oziroma združevanju je treba upoštevati delavsko samoupravljanje, ki ga integracija ne sme slabiti, ampak ga mora nasprotno krepiti. Hkrati, ko koncentriramo nekatere operativne, strokovne, znanstveno-raziskovalne, komercialne in finančne funkcije posameznih gospodarskih organizacij, se morajo funkcije neposrednega delavskega samoupravljanja in neposredne delavske oblasti še bolj dekoncentrirati.
■ Lidija Šentjurc, predsednica komisije izvršnega odbora Zveznega odbora SZDLJ za organizacijska in kadrovska vprašanja, je v razgovoru z novinarji dejala, da predvolilne aktivnosti v organizacijah Socialistične zve-
ze ne smemo zapostavljati zaradi ustavne razprave. Nasprotno, razprava o predosnutku zvezne ustave mora biti močna spodbuda organizacijam SZDL, da temeljito proučijo konkretno politiko in dejavnost na svojem območju.
t ■ V Ljubljani je bil štiridnevni seminar za' vodstveni kader občinskih in krajevnih organizacij SZDL, ki ga je organizirala komisija za idejno-vzgojno delo Glavnega odbora SZDL. O gospodarskih temah so govorili profesor Anton Moljk, inž. Viktor Turnšek, Janvid Flere, Janko Smole, Rudi Čačinovič in Riko Jerman. Vida Tomšič, predsednica Ljudske skupščine, je udeležencem seminarja govorila o predosnutku zvezne ustave.
■ Na seji sekretariata konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije so menili, da bo morala konferenca poskrbeti, da bo sleherna ženska seznanjena z načeli nove zvezne ustave. V občinah si bodo konference prizadevale, da bodo prišle osnovne ustavne postavke, na primer varstvo matere in otroka, krajevne skupnosti, tudi v občinske statute in v statute gospodarskih organizacij ter da jih bodo tudi praktično rešili.
* Na seji Sveta za znanost LRS so obravnavali delovne perspektive v organizaciji raziskovalnega dela v Sloveniji. Ugotovili so, da je šel lani za te namene 1 odstotek narodnega dohodka. To so znatna sredstva, ki pa bodo morala še naraščati. Govorili so tudi o potrebi po boljši koordinaciji dela med proizvodnimi organizacijami in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami.
* Letos smo izvozili 37 odstotkov več nekovin kot lani. To so ugotovili na seji izvršnega odbora sveta za nekovine. Pomembno je še to, da se je izboljšala tudi izvozna struk"-tura, saj odpade 80 odstotkov izvoza na končne'proizvode. Ugodnost izvoza nekovin pa je tudi v tem, da je čedalje večja usmerjenost na potil očja za nas ugodnejših valu*
pogoji za razvoj resničnega ustvarjalnega dela, za ukinitev najemniških odnosov in sploh odnosov, v katerih je bil človek tisočletja zatirano, ponižano, zapuščeno bitje. — Zlatan Sre-mec je poudaril, da z načeli naše prakse, ki jih osvaja nova ustava, prispeva naša država dokument, iz katerega je čutiti veliko ljubezen do človeka in člo-večanstva. — Dragocene misli o človeku, ki so mu namenjene vse koristi našega družbenega razvoja, naše socialistične izgradnje in katerega koristi so cilj vsega, kar delamo in za kar se borimo, so prispevali tudi drugi poslanci in člani zveznega odbora SZDLJ, ki so sodelovali v živahni razpravi o predos-nirt1"' "ovg ustavp.
Izumih srni j
----■'—'■ -- -     ■ --■ __i_.
■ Jemenski polkovnik Abdu-l.-'i T.u.il j« z vojsko izvedel v Jemenu državni udar proti kralju el Badru, kl Je med obleganjem kraljevske palače v Sani zgorel 6 svojimi prl&ta&l. Uporni jemenski ofic rji, ki so - kot vse kaže - uspešno izvedli prevrat, so uklnlH monarhijo In* razglasili republiko.
■ Alžirska ustavodajna skup-sčir-a Je na svojem prvem zasedanju izvolila za predsednika skupščine bivšega predsednika začasne alžirske vlrde Ferhata Abnsa ln za predsednika vlade Ahmeda Ben Belo. Ben Bela bo vodil alžirsko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine OZN.
■ Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ je na tiskovni konferenci Izjavil, da je »sklep skupnega odbora predstavniškega doma lr. senata ameriškega kongresa ZDA o ukinitvi klavzule največjih ugodnosti v trgovini med ZDA ln Jugoslavijo enostranski sklep ne samo ekonomske, ampak tudi politične dskrlmi-naclje do nase države-.
■ V ameriški zvezni državi Mississippi se čedalje bolj zaostruje položaj zaradi rasističnega stališča guvernerja Bar-nettn in Javnosti do i sprejema črnca Meredltha na -belo« univerzo. Prišlo Je tudi do hudih spopadov med Študenti ln zvezno policijo.
Gozdarstvo na prelomnici
(Nadaljevanje s 1. strani)
ciJe in rekonstrukcije (Bel-sad, Belt, Kanlžarica) ter na Mrave težnje po združevanju Podjetij, kakršne je že čutiti. Opozoril je tudi na to, da bo potreben ostrejši nadzor nad politiko delitve v kolektivih, ker ponekod niso dovolj resno sprejeli opozoril komisije za usklajanje delitve. Alojz Huter, upravnik KZ Črnomelj, je razpravljal o problemih v kmetijstvu in gozdarstvu. V pogodbenem sodelovanju je Plan izpolnjen 54-odstotno, v gozdarstvu 64-odstotno, v lastni proizvodnji zadruge Pa je nekoliko slabše. Živinorejske obrate je prizadela suša, kuma je za nakup prelaga, predvidoma bo izpolnjenega le 60 odstotkov živinorejskega plana. Investicije v zadrugi se odvijajo v redu, 18 milijonov sredstev, namenjenih odkupu najetih zemljišč, bodo preusmerili v na-*UP novih površin, se vedno Pa je premalo sredstev za odkup zemljišč in tudi o stanovanjih in drugih napravah v kmetijstvu bo trena razmišljati. Resno je opozoril na politiko odkupnih °en, ker z nizkimi cenami, za kakršne se vsako leto Ogovarjamo pred sezono, Povzročamo zmedo. Naštel le uspehe zadruge na področju gozdarstva (lani so po-gozdili lo ha, letos 160, v bodoče pa nameravajo po-gozditi po 700 ha na leto) m izrazil bojazen, da bo reorganizacija v gozdarstvu škodila, ker je kmet vajen svoje gozdarske zadeve urejati preko zadruge, ker so v zadrugi gospodarno prelivajo obratna sredstva iz gozdarstva v kmetijstvo in narobe. •
Milan sepetavec, predsed-ObLO Brežice, je naštel težave v gospodarstvu, ki jih »anko rešujemo z združevanjem (Tovarna pohištva v frežicah. Pletilstvo Dobova) ^r nakazal potrebo po še večjem združevanju v trgovini na področju vsega okraja- Pri investicijah povzročajo nepotrebne težave razne komisije pri odobravanju sredstev. Navedel je primer KGP Brežice, ki Je imelo odobreno lokacijo za novo gradnjo, pa so zaradi ponovnega preverjanja na banki v Ljubljani minili trije meseci. Sredstva za odkup zemlje je treba povečati, ker novi objekti v kmetijstvu to zahtevajo, gozdarsko proizvodnjo pa je treba ločiti od kmetijstva zaradi vse večje sečnje, ki zahteva povečanje gozdnih gojitvenih del, in 2ato, da bi v kmetijstvu ve-
deli, kaj je ustvarila kmetijska proizvodnja.
0 Skupna obnova vinogradov?
Ferdo Sepetavec, upravnik KZ Bizeljsko, Je razpravljal o vinogradništvu in podčrtal potrebo, da bi se vse 4 komune, ki imajo na svojem področju vinograde, združile ter pričele skupno in resneje reševati problem obnove vinogradov. Sodobna obdelava v obnovljenih vinogradih prihrani 200 delovnih dni na 1 ha; pri 1 litnl vina dobi družba 100 din v obliki trošarine in prometnega davka, v živinoreji pa dajemo še vedno 150 din regresa na 1 kg mesa. Gradnja velikih kleti je bila doslej napačno usmerjena, ker smo gradili komercialne kleti namesto predelovalnih, bodoči zakon, ki bo dovoljeval samo odkup grozdja in ne več mošta, pa nas bo močno prizadel, če ne bomo pohiteli.
Rudi Cimperšek, upravnik KZ Sevnica, je naštel posebnosti v kmetijstvu sevniške komune, kjer so površine zelo razdrobljene in večidel neuporabne za sodobno kmetijstvo. Veliko nihanje v odkupu sadja, ker je zasebna sadjarska proizvodnja zelo primitivna in odvisna od vremena, opozarja na to, da bo treba urejati sodobne sadjarske nasade. Lani je zadruga odkupila 70 vagonov sadja, letos ga ne bo nič, sodobno urejeni sadjarski obrati zadruge pa bodo kljub temu letos dali 40 vagonov sadja. Kmetijske zadruge naj usmerjajo pogodbeno sodelovanje v kvaliteto in ne več v površino ter v odkup presežkov, ki jih potrebujemo. O problemu gozdnogospodarskih območij in o reorganizaciji gozdarske službe, ki bo nujna posledica tega, je bil mišljenja, da so dosedanje priprave in razprave potekale preveč mimo občin in prizadetih organizacij. Opozoril je na močno prepletanje gozdarstva in kmetijstva v sevniški komuni in izrazil mišljenje, da bo treba nato reorganizirati tudi kmetijske zadruge.
9 Gozdarstvo terja jasen odgovor
Franc Videnič, direktor KGP Brežice, je dejal, da moramo v razpravi o določitvi gozdnogospodarskih območij smatrati reorganizacijo gozdarske službe kot poseben problem. Poročilo o stanju v gozdarstvu in pred-'
log odloka o obeh gozdnogospodarskih območjih ne načenja vprašanja reorganizacije, zato moramo izreči jasno in odločno besedo o predlogu odloka. Brez dvoma pa bo nova oblika, ki jo z njim uvajamo v gozdarstvu, prizadela nekatere kmetijske organizacije, ki so ustvarjale doslej precejšen del dobička iz gozdarstva.
Lado Trampuž, direktor Tovarne celuloze in papirja v Vidmu-Krškem, je na kratko povzeto, povedal tako: Sečnjo v gozdovih zaradi velikih potreb po lesu povečujemo, gozdna gojitvena dela pa zaostajajo za 35 odstotkov. Sečnja se bo še povečevala, zato moramo pričeti v vseh gozdovih z intenzivnimi gojitvenimi deli. V to akcijo se bo morala vključiti tudi industrija kot potrošnik gozdnih bogastev. Videmska Celuloza bo morala prispevati vsaj 20 milijonov din na leto v takšne namene. Z lesom bo treba v bodoče gospodarneje ravnati, še vedno govorimo o tem, da bi gradili nove žage, v jugoslovanskem merilu pa so yse žage komaj 50 odstotno izkoriščene. Lesa ne moremo meriti samo na kubike, ampak tudi po vrednosti, predelovati ga moramo tako, da bo vreden čimveč, ker nam ga bo primanjkovalo vedno bolj, zlasti, če bomo še naprej gospodarili tako kot doslej. 1 kubični meter drv je vreden dolar in pol, kubični meter jamskega lesa 3 dolarje, kubik žaganega lesa 8 dolarjev in pol, kubik lesa, predelanega v celulozo, 17 dolarjev in pol, kubik lesa za proizvodnjo kemičnih vlaken pa je vreden 20 dolarjev. Te cene naj nam bodo vodilo, kadar razmišljamo o tem, kako in za kaj uporabljati les.
Ludvik Golob, predsednik ObLO Novo mesto, je v razpravi o investicijah poudaril, da smo v preteklosti preveč zapostavljali pomen ekonomičnosti naložb ter rentabilnosti nove proizvodnje, hkrati pa objekte preveč razmetavali. Te napake -bomo lahko zdaj opravljali samo z združevanjem v gospodarstvu. Kmetijska proizvodnja ne dosega takšnih uspehov, kot jih želimo, ker smo jo zapostavljali. Komune niso naredile vsega, kar bi lahko, v kmetijstvu pa je še vse preveč pisarniškega vođenja proizvodnje. S trdno davčno politiko in z odloki o obvezni agrotehniki na kmetijskih površinah lahko veliko dosežemo. Iz tega
lahko razberemo, da gozdarstvo ni nepremostljiv problem, da ni tako tesno povezano s kmetijstvom, kot radi poudarjamo. Razvoj pa opozarja, da je skrajni čas dokončno razčistiti z gozdarstvom. V rastoči kmetijski proizvodnji ne smemo pozabljati na industrijo, ki bo pridelke predelovala. To je zlasti pomembno, ker si z intenzivnim kmetijstvom ustvarjamo surovinske pogoje zanjo.
$ Tudi v gozdarstvu potrebujemo združevanje
Podpredsednik OLO Silvo Gorenc je ob koncu razprave ponovno poudaril, da stanje v gozdarstvu zahteva takojšnjo odločitev. Odlok o gozdnogospodarskih območjih pa ni mišljen kot napad na zadruge, zato ni prav, če ga ocenjujemo tako. Tudi ta odlok pomeni gospodarsko združevanje, kakršnega je vse več in več. Ljudskim odborom ne bodo odvzete prav nobene pristojnosti na področju gozdarstva. Celo več, v novih območjih, bomo v okviru specializiranih gozdarskih organizacij po komunah ustanavljali obrate, kljub temu pa vodili enotno politiko v celotnem gozdarstvu. Z večjo in močnejšo materialno osnovo bomo ustvarili boljše pogoje za razvoj samoupravnih pravic in odnosov v gozdarstvu in za demokratičnost pri odločanju. Resnica, da z našimi gozdovi oskrbujemo samo 3 odstotke potreb Tovarne papirja v Vidmu-Krškem, nas sili k temu. Morda je vse, kar je bilo v razpravi našteto o sevniškem področju, res, pozabiti pa ne smemo, da je prav v Sevnici močno razvita lesna industrija in se moramo vprašati, kako dolgo jo bodo sevniški gozdovi sposobni oskrbovati, če bo šlo tudi naprej tako kot dosedaj. •
Predsednik OLO Niko Be-lopavlovič je v zaključni besedi povzel misli diskutan-tov in poudaril, da smo že pri lanski reorganizaciji zadrug želeli obravnavati gozdarstvo ločeno od kmetijstva, vendar takrat ni šlo tako. Poudariti je treba, da so se posamezne zadruge v gozdarstvu zelo potrudile, kot kaže primer KZ Črnomelj. Po drugi strani spet pa smo kmetijstvo združevali z gozdarstvom zaradi prelivanja sredstev iz gozdarstva v kmetijstvo. 300 milijonov sredstev, ki smo jih
na ta način prelili, bi, kot vidimo danes, zelo zelo potrebovali v gozdarstvu. Iz razprave je bilo čutiti strah zadrug, češ kako bodo gospodarili z našimi gozdovi drugi. Tam, kjer so zadruge za gozdove skrbele, je takšen strah deloma upravičen. Bolj pa bi nas moralo biti strah zato, ker vidimo, da se lesna Industrija vedno bolj razvija in potrebuje vedno več lesa. S sekanjem in prodajanjem hlodovine ne bomo prišli daleč. Gozdovi so izčrpani, obeta se nam večji posek, zato bo treba vanje vlagati celotna sredstva gozdnih skladov, hkrati pa tudi sredstva iz industrije, ki je potrošnik lesa.
# Odlok je sprejet
Namen seje je bil sprejeti odlok o gozdnogospodarskih območjih, katerega, kot vse t kaže, moramo sprejeti. Za razpravo o tem, kako reorganizirati gozdarsko službo in kako ločiti gozdarstvo od kmetijstva, pa nam še preostane časa, čeprav bo treba tudi s tem pohiteti in ukreniti tako, da bi z novim le-
tom vedeli kako in kaj. Občinski ljudski odbori naj takoj prično razpravljati o reorganizaciji gozdarske službe in prilagoditvi novim pogojem. Problem razmejitve med gozdarsko in kmetijsko proizvodnjo pa nastopa samo v KGPK Novo mesto, zato naj o tem temeljiteje razmišlja novomeška komuna.
Odborniki so nato novi odlok o gozdnogospodarskih območjih potrdili (dva odbornika sta se glasovanja vzdržala) ter izglasovali še odlok o oprostitvi plačila tistega dela proračunskega prispevka, ki pripada okraju, za časopisno-založniška podjetja, delavsko - uslužben-ske restavracije in menze, planinske domove ter zavode za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, odlok o določitvi števila članov TJO Gospodarske zbornice in odlok, s katerim je svet za splošno in notranjo politiko pri OLO pooblaščen za izdajanje predpisov o sistemizaciji delovnih mest in o položajnih plačah uslužbencev pri upravnih organih OLO Novo mesto.
LURGI ZIDAK-zidak bodočnosti
Zavod za raziskavo materi-ala in konstrukcij LRS v ^jubljani je v sodelovanju z ~LES iz Ljubljane razisko-J?l. kako praktično uporabi-11 odpadni material, ki nastaja pri izgorevanju pod fcotli elektrarne, in obenem rešuj problem onesnaženja reke Save, kamor se je doslej ves ta material odplav-Oal. Ugotovitve so pokazale, 5a je elektrofiltrski pepel niožno predelati v zidake, 10 so enakovredni standarden opeki, kar je potrdila predvsem tudi že njihova dosedanja dveletna uporaba širom «J° Sloveniji. Zamisel je to-^j našla svoje mesto in zgrajena je bila tovrstna tovarna pri elektrarni. Od otvoritve tovarne leta 1960 pa r| danes je bil dosežen že j aten napredek, kvaliteta se j* ^boljšala, proizvodnja ne-nshno narašča, medpotrošni-5|. Pa je za njene izdelke precejšnje zanimanje, saj dan a dnem odhajajo izpred tovarne v Trbovljah polni va-
goni zidakov za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij in podobno. Trenutno proizvodnja celo še ne dohaja povpraševanja na trgu.
Zidaki iz elektrofiltrskega pepela so izdelani iz pepela z dodatkom hidriranega apna in azbestne halde. Uporabljajo se za visoke in nizke gradnje, dosežejo namreč visoko tlačno trdnost (150 kg/cm5). Zaradi fine gra-nulacije materiala se lahko epeka žaga, vanjo se lahko zabijajo žičniki, dobro se da dojbsti in vrtati z navadnimi spiralnimi svedri. Gradnja objektov z zidaki iz elektrofiltrskega pepela je mnogo cenejša od gradnje s klasično opeko. Zaradi dobre toplotne izolacije in visoke trdnosti se smejo s temi zidaki zidati zunanji zidovi debeline 30 cm. So večjega formata, zato se prihranijo precejšnje količine malte, ki Je potrebna za zidanje. Kljub gladki površini zidaka
se apnena in podaljšana malta nanjo odlično vezeta. Zaradi večjega formata poteka zidanje mnogo hitreje kot pa s klasično opeko. Ker je zidak iz elektrofiltrskega pepela lahek, se tudi transportni stroški znižajo. Zidak ima luknje tako razporejene, da zidar z minimalnimi udarci hitro odseka potreben kos, ki ga potrebuje pri zidanju (vezave na vogalih, pri prečnih in predelnih stenah).
Ob upoštevanju vseh navedenih lastnosti se stroški gradnje z zidaki iz elektrofiltrskega pepela znatno zmanjšajo.
Raziskave so pokazale, da se oblikovanci iz elektrofiltrskega pepela lahko uporabijo tudi za permanizacijo jamskih hodnikov v rudnikih. Poskusi so dali zelo dobre rezultate in danes jih naši rudniki, predvsem Zagorje in delno tudi Trbovlje — Hrastnik, že s pridom uporabljajo za permanizacijo jamskih hodnikov.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je bila investicija za izgradnjo tovarne zidakov dobro naložena in da je izgradnja za naše gospodarstvo velikega pomena, uspeh in prednost pa je zlasti še v tem, kot je bilo že omenjeno, da velike količine pepela ne gredo več neizkoriščene v Savo.
Proizvajamo: 1. zidake formata 28,5 x 18,5 x 18,5 cm, ki so 5,2-krat večji do normalne opečne enote. Poraba:kos /to? — 25, kos/m» 80. Cena za en kos 55 din, fco Trbovlje.
2. zidake formata 25 x 25 x x 14 cm, ki so 4,67-krat večji od normalnih opek. Poraba: kos/m»-29, kos/m"«). Cena 50 din za en kos fco Trbovlje.
3. Za permaniziranje jamskih hodnikov v rudnikih proizvajamo jamske obliko-vance raznih dimenzij in po naročilu.
Elektrarna Trbovlje obrat tovarna zidakov
ŠE ENKRAT: KRATKA NAVODILA ZA JESENSKO SETEV
Ce se odločimo za setev pšenice, je važna predvsem izbira zemlje in semena. Odsvetujemo setev na slabih zemljah, to je na zamočvirjenih in zelo plitvih peščenih tleh. Najboljša so težka ali ali vsaj srednje težka, dovolj humozna tla. Močno zakisana tla niso primerna.
Pšenico sejemo za okopavinami, to so: koruza, krompir, stročnice in krmske okopavine. Takoj po spravila okopavin pognojimo in zaorjemo 400 kg nitrofoskala. Zemlja mora biti do setve primerno sesedena; zelo težka tla preorjemo vsaj 10—14 dni pred setvijo in zabranamo. Ves potrebni nitrofoskal uporabimo vsaj 7 dni pred setvijo, da ne bo trpela kalivost. Povsod, kjer je možno, naj se izvede strojna setev; njene prednosti so že dovolj) znane. Uporabljali bomo 200 do 240 kg semena na hektar, ki pa mora imeti zajamčeno uporabno vrednost, mora biti dovolj zdravo, kalivo in sortno čisto. Priporočamo gosto setev, da dosežemo dovolj gost sklop. Za novomeški okraj priporočamo naslednje že preizkušene sorte: .
Za boljšo zemljo Leonardo, Etoile de Choisv in San Pastore, za slabšo zemljo pa San Marino.
Cas setve je odvisen od sorte in področja. Na splošno priporočamo za vse te sorte setev — to je odvisno od področja — med 20. septembrom do 20. oktobrom. To so intenzivne sorte, ki zahtevajo več umetnih gnojil kot naše domače. Zaradi večjih zahtev po hranilnih snoveh je nujno, da dušična gnojila, ki se hitro izpirajo, damo t dveh ali treh obrokih v času od 15. novembra do 15. marca. Ugotovljeno je, da intenzivne sorte rastejo in se razvijajo tudi pozimi, dokler temperatura ne pade pod ničlo. Spomladansko dognojevanje je posebno potrebno tudi, če mraz poškoduje posevek. Dušična gnojila v tem primeru škedo popravijo. Dober pridelek je v glavnem odvisen od agrotehnike, šele nato od vremenskih razmer.
M. S.
V. skupščina republiške zveze slepih bo v Dolenjskih Toplicah
Po sklepu republiškega odbora Zveze slepih Slovenije bo V. redna skupščina te organizacije 19. in 20. oktobra v Dolenjskih Toplicah. Pri Zvezi slepih okraja Novo mesto, ki je prevzela organizacijo skupščine, so že sestavili pripravljalni odbor, v katerem je razen zastopnika organizacije slepih še po en član o-krajnega odbora SZDL, okrajnega odbora RK in občinskega odbora SZDL. Naloga odbora je, da pripravi vse potrebno za nemoteno delo skupščine in poskrbi, da bi se 90 delegatov in 30 gostov, med katerimi bodo tudi zastopniki    vseh republiških
zvez slepih iz Jugoslavije ter več drugih visokih gostov, kar najbolje počutilo.
Skupščina bo razpravljala predvsem o vključevanju slepih v družbeno življenje, nji-novi zaposlitvi in izobraževanju kakor tudi o odnosih do slepih državljanov. Na koncu bo sprejela nov delovni program in nova pravila, po katerih bodo delale vse organizacije slepih v Sloveniji.
V času, ko bo zasedala skupščina, bo v Dolenjskih Toplicah odprta razstava, ki bo prikazovala pripomočke slepih pri njihovi dejavnosti in nekatere izdelke te dejavnosti.
Gradbena podjetja .rudniki, trgovska podjetja, kmetijske zadruge, individualni graditelji stanovanjskih hišic, NAROČAJTE — UPORABLJAJTE ZA GRADNJE
ZIDAKE IZ ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA!
Nizke cene,
kvalitetna izdelava, hitrejša gradnja,
prihranek na materialu,
dobra toplotna in zvočna izolacija, znatna pocenitev gradnje! Dobavljamo vagonske pošiljke. Rok dobave takoj. Možnost naročila pismeno, telefonično na št. 80-113,, Trbovlje, ali osebno v Trbovljah. Zahtevajte prospekte! Za naročila se priporoča ELEKTRARNA TRBOVLJE, OBRAT TOVARNE ZIDAKOV, TRBOVLJE
PISMA UREDNIŠTVU
ALI NE POZNAJO
POSTNIH
UGODNOSTI?
Tovariš urednik,
v naš urad prihaja precej pisemske pošte. Imamo poštni predal, pa vendar nam npr. ena izmed novomeških tovarn Jrankira pisma po 20 din, druga pa z 10 din. Njihove uslužbenke najbrž ne vedo, da je dovolj znamka za 5 din, če oddaš pismo za naslovnika, ki ima v Novem mestu poštni predal osebno na pošti pri okenčku. Zelo veliko dobimo pošte ob raznih praznikih m za novo leto; tudi takrat je precej pisem, ki imajo nalepljenih preveč znamk. Ker nekateri uslužbenci ne poznajo predpisov o poštnih tarifah, imajo njihovi kolektivi nepotrebne izdatke
MARIJA ZAJC, Vodo mesto
KAJ BO S CESTNO RAZSVETLJAVO V LOKI?
Tovariš urednik!
Dolgo časa so Ločani in Ra-čičani molčali, čeprav že me-tec dni ne sveti nobena ulična svetilka. Vemo, da je napeljava za ulično razsvetljavo odslužila, to je ugotovila tudi izpostava Elektro v Sevnici: ko namestijo nove žarnice, redkokatera sveti več kot 2 ali tri dni. Koliko denarja gre samo za žarnice! Elektri-čarji iz Sevnice pa pravijo: »Dajte nam denar, pa bomo vse uredili!* To je popolnoma pravilno.
Prebivalstvo na območju krajevnega urada v Loki zahteva, naj se denar, ki ga je dobivalo zdaj že likvidirano komunalno podjetje v Sevnici, razdeli krajevnim uradom. Na ta način bi tudi Loka dobila svoj delež in s pomočjo krajevne organizacij! SZDL rešila vprašanje nočne razsvetljave.
Gremo v zimo, dnevi se krajšajo. Ljudje, ki hodijo ponoči po nerazsvetljenih cestah, so neprestano v nevarnosti, da se jim kaj zgodi. Zato Ločani in Račičani pozivajo pristojne organe, naj razdelijo sredstva krajevnim uradom. Naj se dokončno uredi ulična razsvetljava, pa ne bo treba več razpravljati o njej.
STANKO SKOCIR, Loka
ZAKAJ GLUHA UŠESA?
Tovariš urednik!
V Vavti vasi razpada Kavšč-kova hita, ki prijazni vasi nikakor ni v ponos. V njej se redijo podgane in mrčes. Podgane nadlegujejo sosede, katerih pritožbe pa so bile do zdaj neuspešne. Na zahtevo oblastnih organov, naj lastnik hišo popravi ali poru-H, je gospodar sicer obljubo, da bo stvar uredil, hiša pa te vedno stoji. Ker sosedje ne morejo trpeti podgan in mrčesa, upravičeno žele, da bi lastnik razpadajoče hiše upošteval odlok oblastnih organov.
DRAGO GREGORC, Dolenjske Toplice
IN VENDAR
SE DA...
Tovariš urednik! Kraji na področju V. terena, kot so okolica železniške postaje v Kandljl, Irca vas. Brod, so »ptički brez gnezda«. Krajevne organizacije ZB, SZDL in druge tukaj nimajo lastne strehe niti dvorane za sestanke, zborovanja, predavanja in druge prireditve. Zato je njihovo delovanje skoraj nemogoče.
Razen tega ta teren vedno bolj pogreša trgovino, čeprav bi bila v začetku manjša. Ljudje, ki potujejo in čakajo vlak na kandijski postaji, pa bi radi restavracijo ali vsaj bife. Za kolodvorsko restavracijo je bila svojčas zidana hiša na šmihelski cesti, trgovina pa je bila na Drski.
Na vseh sestankih in zborovanjih tega terena (v gostih ni Jakše na Drski) so ponovno poudarjali, naj bi tudi ti predeli imeli svoj dom. Vendar smo lahko hkrati slišali odgovore: »Nemogoče! Ne da se! Ne zmoremo!
Ljudje so trdno prepričani, da bi se nekaj le dalo narediti. Vsaka organizacija zase seveda tega ne bi zmogla, vsi skupaj pa bi lahko zgradili primeren dom, ki bi imel dovolj veliko dvorano za vse potrebe in morda še za kino. Poleg ostalih prostorov bi bili v njem lahko še trgovina, restavracija ali vsaj bife. Razen terenskih organizacij bi morali prizadevanje podpreti tudi gostinci in trgovci ter morda tudi gradbeni sklad in ObLO. V ta namen bi lahko najeli tudi posojilo.
ALOJZ STINE, Novo mesto, Volčičeva ul. 17
Najpogostnejši vzroki smrti: obolenje srca in ožilja
Kaj nam pove ocena zdravstvenega stanja prebivalstva v okraju — Umrljivost je pod republiškim povprečjem, dojenčkov pa umre pri nas več kot v drugih okrajih Slovenije — Preventivni zdravstveni službi bo treba odmeriti več pomoči in ji nuditi boljše pogoje za širšo dejavnost?
Na zadnji skupni seji okrajnega odbora SZDL in OSS je predsednica sveta za zdravstvo pri OLO tov. Draga Rome poročala  med drugim tudi   o zdravstvenem stanju   prebivalstva v našem okraju. Po podatkih, ki jih je posredoval okrajni zavod za zdravstveno varstvo, lahko ugotovimo napredek    in prizadevanje zdravstvene  službe za boljše zdravstveno stanje  delovnih ljudi na našem področju. Umrljivost je v novomeškem okraju pod republiškim   povprečjem. Med 1000 prebivalci je umrlo lani 8,6%o, medtem ko znaša povprečje v LRS 9%o. Najpogostnejši vzroki za smrt so obolenja srca in ožilja, na drugem mestu so raka-
sta obolenja, sledijo pa jim bolezni dihal in centralnega živčnega sistema. Največji odstotek umrljivosti je v občini Sevnica (9,76%o) zaradi večjega števila upokojencev in dveh domov za stare in onemogle, ki sta na področju sevniške občine.
2al pa je umrljivost dojenčkov nad republiškim povprečjem. Dojenčkov do 1 leta starosti umre v okraju 3,06 odst. (republiško povprečje: 2,94 odst.). Najnižje povprečje umrljivosti otrok je v metliški občini (1,65 odst.) in v sevniški občini (2,02 odst.), največ dojenčkov pa umre v novomeški občini, kjer znaša umrljivost kar 3,7 odst. in je stanje zaskrbljujoče. — Čeprav rodi približno 75 odstotkov žena v bolnišnici, je še vedno 3 odst. po-
Ob mednarodnem dnevu gluhih
Zadnjega septembra je bil že petič mednarodni dan gluhih. Na pobudo Mednarodne zveze gluhih je letošnje praznovanje pri nas pripravila Zveza gluhih Jugoslavije, fci že 17 let skrbi za svoje člane.
Na drugem kongresu gluhih, ki je bil 1955. leta v Zagrebu so poudarili, da je potrebna večja propaganda za to organizacijo, ki skrbi za svoje člane, jim zagotavlja primerno vzgojo in delovno mesto. Primerno se je s tem v zvezi oddolžila gluhim tudi naša država, ki je omogočila šolanje gluhih državljanov in jih napotila v de'avnice, kjer se izpopolnjujejo vsak v svojem poklicu. V Jugoslaviji imamo že nad 20 šol in domov z več kot 50 oddelki za več kot 700 gluhih državljanov. V Sloveniji imamo dva ustrezna zavoda: v Ljubljani in Portorožu, kjer se šola skupaj nad 100 otrok, med temi 7 otrok iz novomeškega okraja. Organizacije gluhih in organi socialnega skrbstva
pri ObLO in OLO so nedvomno rešili že veliko vprašanj, saj so jim na primer ponekod zagotovili mesto v proizvodnji, v družbenih organizacijah, ustanovah in zavodih, vendar je med 350 člani naše okrajne organizacije zaposlenih 20 gluhih, zaposlilo pa bi se lahko še 15 ljudi. Seveda jim je to treba omogočiti!
Organizacija gluhih obravnava razne socialne probleme, nerešena vprašanja šo'a-nja članov, stanovanjske zadeve in drugo. Težave so tudi zaradi tega, ker se nekateri starši boje povedati, da imajo v družini bolnega člana. Tako je Zvezi gluhih skoraj popolnoma onemogočen pregled nad gluhimi. V našem okraju bodo to vprašanje delno rešili na ta način, da bodo babice popisale vse gluhe otroke do 7. leta starosti.
Kljub temu da se gluhi ne morejo  uveljaviti  tako kot
zdravi ljudje, je njihova dejavnost zelo razgibana in raznolika. Predvsem jih najdemo v kulturno • umetniških skupinah, pojavljajo pa se tudi samostojno kot umetniki (n. pr. slikarji). Za svojo dejavnost so poželi uspehe tudi v tujini, predvsem šahisti in športniki in na kulturnih prireditvah.
Tudi Zveza gluhih Jugoslavije, ki je med najbolj aktivnimi članicami mednarodne zveze te organizacije, je znatno prispevala k reševanju vprašanj gluhih in bo še naprej skrbela za svoje sedanje člane ter vključevala nove.
-mir-
rodnic brez strokovne pomoči. Družbeni problem v okraju so tudi splavi, čeprav njihovo število rahlo upada (na 100 živorojenih otrok je zdaj 40 splavov).
Šolskih otrok zdravniki ne pregledujejo redno, v
občini Trebnje pa lani takih pregledov sploh ni bilo. Na vseh pregledih lahko ugotavljajo, da je 40 odst. otrok podbranjenih, tretjina med temi pa je tudi slabokrvnih. Veliko pomagajo pri odpravljanju teh ugotovitev šolske mlečne kuhinjeT zdravstvene kolonije in zdravstvena vzgoja staršev. Dispanzerji za.žene, predšolske in šolske otroke bi morali delovati v vsaki občini. — Zelo slabo in zaskrbljujoče je stanje zobovja pri šolski mladini; problem zobozdravstva je pri mladini prav tako pereč kot pri odraslih.
Zanimiv je pregled, zaradi katerih bolezni smo imeli v okraju v letošnjem prvem polletju največ izgub in izostankov z dela. Zaradi gripe je obolelo letos kar 29,06 odst. vseh bolnikov; v bolniškem staležu je bilo zaradi nje 5.019 zavarovancev skupno 38.885 dni! Na drugem mestu so poškodbe pri delu: bilo jih je 9.649, ki so povzročile 36.371 izgubljenih delovnih dni. Zaradi poškodb izven dela smo izgubili v okraju kar 27.286 delovnih dni, zaradi sklepnega revmatizma pa 21.339 delovnih dni. Medtem ko je na primer tekstilna industrija glede izgubljenih dni zaradi obolenj šele na 8. mestu, kmetijstvo na 9. in kovinska industrija v
NAJBOLJŠE ŠOLE NAGRAJENE!
V četrtek, 20. septembra. Je okrajna komisija za varnost prometa podelila nagrade vsem šolam, ki so največ naredile za prometno vzgojo mladega človeka. Nagrajene so bile predvsem tiste šole, ki so se odzvale natečaju, ki ga je pod naslovom »Varnost prometa« razpisala republiška komisija za prometno varnost. V novomeškem okraju Je tekmovalo 28 šol. Med temi so bile najboljše: Sevnica, Lesko-vcc, Krško, Vavta vas. Osnovna šola Leskovec Je prejela novo kolo, Vavta vas električni gramofon, Skocjan električni gramofon z ojačevalcem in Stopiče novo kolo. Mnoge šole in posamezniki (predvsem učitelji) so dobili pismene pohvale republiške komisije za prometno varnost. Nagrajenci in pohvaljeni so obljubili, da bodo vzgojo učencev ,Ti obravnavanju prometne vamorti tudi v prihodnje jemali resno.
Za uspešnejše letovanje mladine
V našem okraju živi okoli 1800 otrok, ki so bodisi zdravstveno bodisi socialno ogroženi in potrebni posebne nege, predvsem pa letovanja v klimatskih in drugih zdraviliščih ter kolonijah. Za
letovanje teh otrok v času šoskih počitnic sta doslej skrbeli Zveza prijateljev mladine ln okrajni odbor RK Novo mesto. Priprave na letovanje pa so se doslej pričele vedno šele pred koncem šolskega leta, takrat so se razen tega pričela zbirati tudi potrebna sredstva. Ker je 1800 socialno in zdravstveno ogroženih otrok na našem področju resen problem, bo o tem že zdaj razpravljal svet za zdravstvo in socialno politiko pri OLO in bo takoj pričeL tudi programsko pripravljati letovanje, da bi bili doseženi večji uspeni.
Sodni prekrški in požarna varnost
V sredo, 12. septembra, Je svet za splošno in notranjo politiko pri OLO Novo mesto razpravljal poleg drugega tudi o delu okrajnega sodnika za prekrške in občinskih sodnikov za prekrške. Poročilo, prebrano na seji, obdeluje razdobje do 31. Junija letošnjega leta in nudi zanimiv pregled kaznovalne politike za manjše prestopke, pa tudi pregled prestopkov, ki so jih storili državljani, ki so se zagovarjali pred sodnikom za prekrške.
okraju na 10. mestu, »v* dijo« v tej nerazveseljiv statistiki obrt, gradbej ništvo, rudniki in promet-Izgube zaradi izgubljaj nih delovnih dni (vsleo bolniškega staleža) še ved' no naraščajo; letos so kar za 32 odst. večje kakor v lanskem I. polletju, saj so se povečale za 78.000 dni-Posebno nerazveseljivo Je izredno visoko število kratkotrajnih obolenj ^u vmes je prav gotovo velik0 simulantov, ki obolenje sa-mo hlinijo), narašča pa tu* di število izgubljenih delovnih dni zaradi nege obolelih družinskih članov.
Ugotovitve, ki jih daje ocena zdravstvenega stanja prebivalstva v okrajtj« nalagajo zdravstvu, 1JU* skim odborom in drugi1" organizacijam razne nalo;
ge. Sem sodi v prvi v
rs«
Zdravljenje v novomeškem Zavodu za rehabilitacijo invalidov
večja razvitost preventivne zdravstvene službe: delo dispanzerjev za žene, P°/ svetovalnic za otroke, Sol' skih dispanzerjev in drug"1 podobnih ustanov bo rn°" ralo biti še učinkovitejše-Več moramo zahtevati 'u* di od higiensko-epidemiO" loške službe in ji dati P°" goje za razširjeno delo-Delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnin mestih, bo treba češče pre-gledovati. Nujno bo treba izboljšati zobozdravstveno službo za odrasle in otroke.
Reševanje problemov, V so v zvezi z obolenji, P8 bo treba v bodoče upoštevati kot celoto: prouči« bomo morali pogoje dela v gospodarskih organizacijah, življenjske pogoje bolnikov na domu, pri vsern tem pa bo treba doseči tudi tesnejše sodelovanje socialno-kadrovske službe, sanitarne in delovne inšpekcije, organov socialnega zavarovanja in zdravnikov.
Le tako bomo lahko dosegli nadaljnje zboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev našega okraja. Delo pa nam bo vsekakor olajšalo nadaljnje zdravstveno prosvetljevanje množic, za kar bo treba narediti v bodoče več kakor pa je bilo narejenega v zadnjih letih.
—— •
Priznanje primariju dr. Otonu Bajcu
Pred kratkim je evropska sekcija mednarodnega združenja za kardio-vaskularno kirurgijo obvestila ravnatelja novomeške bolnišnice primanja dr. Otona Bajca, da je bil na glavni skupščini ~te sekcije v Stockholmu soglasno izvoljen za njenega člana-Priznanemu strokovnjaku čestitamo k imenovanju!
Nov vozni red: brez bistvenih prememb
bo več sprememb, kajti na tej relaciji Ima avtobusno podjetje »Gorjanci« redne proge, pa ne kaže, da bi Se železnica imela svoj vlak, ki prav zato ne bi bil zaseden.
Predlagali smo tudi, da bi 2TP kupilo šinobus, s katerim bi zadovoljevalo potrebe, kakršne so na relaciji Črnomelj—Novo mesto, vendar smo zvedeli, da bi potrebovalo za nakup 150 milijonov dinarjev, kar pa ni malo in nastane vprašanje, kje dobiti denar.
Dejstvo je, da je vedno več zaposlenih, ki imajo svoja vozila in se z njimi vozijo na delo. Tudi takih, ki si sami gradijo stanovanja v krajih zaposlitve, je vedno več, zato železnici ne kaže prenaglo ukrepati.
■bil.
Železniško transportno podjetje v Novem mestu je sklicalo posvetovanje zaradi sestave novega voznega reda. Sestanka so se udeležili le zastopniki iz tovarne zdravil »Krka«, »Metalke« iz Krmelja, ObLO iz Črnomlja in avtobusnega podjetja »Gorjanci«. Silno skromna udeležba! In vzroki?
Sef 2TP tovariš Vinko Bambič je takoj v začetku povedal, da se vozni red ne bo bistveno 'spremenil, kar je tudi utemeljil ln dal zelo točna pojasnila. Navedel je razloge, zaradi katerih 2TP ne more ustreči vsem zahtevam in željam, kajti če bi hoteli ugoditi nam na tem koncu, bi zaškripalo kje drugje. Če bi hoteli uvesti tudi vlak, ki bi prihajal iz črnomaljske  smeri  v Novo
mesto pred 6. uro (n. pr. ob 5.40), bi imelo podjetje letno 13 milijonov izgube. Torej je nerentabilnost razlog, da tega vlaka ne bo. Tak vlak si želijo Crnomaljci, da bi imeli ugodno zvezo z Ljubljano, vsi pa. ki se vozimo na delo v Novo mesto, bi začeli delati tako kot vsi ostali naši tovariši — ob 6. uri.
Za Crnomaljce Je tudi vlak, ki prihaja v Črnomelj nekako ob 18. uri, neprimeren, ker prihaja prezgodaj. Želijo si spremembe, pa jim 2TP ne more ugoditi, ker bi nastopile s tem nove težave.
Na progi Trebnje—Sevnica bodo uredili vozni red tako, da se bodo mogli -voziti delavci iz Sevnice na delo v Krmelj in obratno.
Na progi Novo mesto—Straža pa ie vlakov nreveč. Tu
Gradbeniki - proizvajalci
Najprej se iznenada pojavi nekaj barak, ob njih pa kupi gradbenega materiala. Nato se prične dvigati iz tal stavba, ki hitro dobiva vse popolnejše in vse bolj dokončne oblike. Ko je gotova, predajo ključ in se preselijo drugam, na novo gradbišče. Takšni so gradbinci.
To je zgolj skop obris gradnje, ki ne pokaže teženj, odnosov, hotenj in pogumnih načrtov, ki se kot odmev našega časa porajajo tudi med gradbinci. Celo več bi lahko rekli: tiho in neopazno, pa vendar bolj kot v ostalih Panogah je odmev naglega razvoja čutiti pri njih. Tokrat »am gradbinci SGP Pionir pripovedujejo o svojem namenu: kako graditi hitreje, ceneje in bolje kot doslej.
Na mizi leži razgrnjen načrt, na njem pa so urisane stanovanjske stavbe, ki bodo »asle za sedanjim Naseljem Majde Sile v Novem mestu. Morda v dveh letih, morda 'udi pozneje, kdo ve? Ce bo dovolj sredstev na razpolago, bo ta načrt vsekakor uresničen prej, kot bi bil sicer. 370 stanovanj, z urejenimi cestišči, javno razsvetljavo, kanalizacijo, z vodovodom, garažami, trgovsko hišo, otroškim vrtcem in urejenim igriščem. Vse skupaj bi veljalo 1 milijardo 400 milijonov din, to pa Pomeni, da bi eno stanovanje, "Poštevaje vse, kar smo malo Prej našteli, ne bilo dražje od * milijonov 800 tisoč din. Za-**i torej tako poceni, saj so stanovanja dandanes dražja brez prednosti, ki smo jih "menili?
Veliki kompleksi — poceni gradnjo
pel odgovora na prejšnje vprašanje je v obsežnosti gradenj, ki jih podjetje 12 vaj a. Zakaj? Ce gradimo Vec stanovanjskih stavb na enem gradbišču in če so te stavbe razen tega tudi večje, se gradnja poceni zara-~J tega, ker so orodje in ^roji, ki jih uporabljamo, £olJe izkoriščeni, ker se Varati uredijo kanalizaciji- vodovod, cestišča in «ektrična napeljava za vse stavbe. Pri tem je manj Prekopavanja in je delo Jflogoče bolje organizirati. Sodobna gradnja se zato usmerja v zazidavo večjih Površin. Ne delajo več načrtov za posamezne stav-ampak za večje površi-ne> kjer bo zraslo po več stavb hkrati. V načrtih so
predvidene vse komunalne naprave in vse drugo, kar bo prebivalec potreboval. Zato so se pri SGP Pionir lotili izdelave kompleksnega načrta za zidavo področja za Naselje Majde Šile v Novem mestu. Pripravljeni so na gradnjo, ki bo, kadar jo bodo pričeli uresničevati, ena največjih te vrste na našem področju, pa bo kljub temu lahko opravljena v pičlih dveh letih, če bodo na razpolago sredstva.
Temeljita priprava — poceni gradnja
Tudi od priprav je mnogo odvisno. Ni vseeno, kdaj 'se prične graditi cesta k novemu gradbišču, kdaj dovažati material, ki bo pri gradnji uporabljen; zlasti pa so priprave važne danes, ko uporabljamo razne montažne elemente. Pri starem načinu gradnje smo dovažali sproti, ko je stavba rasla, na gradbišče cement, opeko, gradbeni les, apno in vse drugo, kar je bilo potrebno. Dandanes je treba graditi hitro.
SGP Pionir uporablja že od lani 40 odst. gradiva, ki je pripravljeno vnaprej, največ v zimski sezoni, ko delo na gradbiščih zamre. Strope v stavbah samo sestavljajo iz montažnih delov, na gradbišče pripeljejo izdelane stopnice, balkone, podeste, okenske preklade, tipizirano gradbeno pohištvo (montažna vrata in okna, ki se vgradijo že prepleskana in zasteklena) ter vse to samo vgrajujejo v stavbo. In-
stalacijska dela, ki so bila nekdaj zelo draga in so hkrati. zahtevala tudi veliko časa, so poenostavljena. Vodovod in električna napeljava sta speljana v skupnih sanitarnih vozlih, zaradi uporabe raznih montažnih delov pa je zamudno razbijanje zidu nepotrebno.
Na gradbišču betonirajo samo temelje, vse ostalo pa sestavljajo iz betonskih montažnih delov, ki imajo volumen 10 zidnih opek. Zidovi se dvigajo hitreje, ker uporabljajo velike mode-larne opečne zidake ali pa
ških postopkih, racionaliziramo porabo časa in sredstev in skušamo proizvajati v velikih serijah. Tudi v gradbeništvu je čutiti enake težnje. Sodobnega gradbišča brez velikih žerjavov, ki dvigajo tovor več deset metrov visoko, si ne moremo več predstavljati V cementnih silosih se prevaža cement, mešalke betona z velikimi zmogljivostmi dobesedno bruhajo iz sebe kubične metre betona, starodavno zidarsko lopato so zamenjali kompresorji za ometavanje, pleskarski čopiči so se umaknili stro-
Na enem izmed Pionirjevih gradbišč
slične zidake iz drugih materialov. Tudi dimniki in ventilacijske naprave so že tipizirani in enotni. Na montažni način izvedena betonska dela v stavbah pomenijo znatno pocenitev predvsem zaradi tega, ker niso več potrebni opaži iz lesa. Les je drag, njegova trajnost sorazmerno kratka, prav les pa je gradnje dražil.
Sodobna mehanizacija — poceni gradnja
V industrijski proizvodnji govorimo o avtomatizaciji in sodobnih tehnolo-
WBmmmmmmmmmwammmmmmmmmmm
jem, ki brizgajo barvo. Izkop zemlje in ravnanje terena opravljajo buldožerji, bagri in drugi stroji. Za vse to so potrebna sredstva, tudi v gradbeništvu pa velja zakon ekonomike: kdor bo hitreje vlagal sredstva v sodobno opremo, bo lahko delal več, hitreje in ceneje, zato mu ne bo zmanjkalo naročil.
■ Pri SGP Pionir so pra-
■ vočasno mislili na to. La-
■ ni so na posameznega
■ člana  kolektiva vložili
■ 498 tisoč din sredstev za
■ nakup sodobne gradbe-
■ ne opreme ter ustvarili
■ 65 tisoč din skladov na
■ vsakega člana kolektiva,
■ kar je največ med vsemi
■ gradbenimi  podjetji v
■ republiki. Osebni dohod-
■ ki predstavljajo v odno-
■ su na celotni dohodek, ki
■ so ga ustvarili, najmanj
■ v republiki. To jim je
■ v dobrem letu dni orno-
■ gočilo preiti na sodob-
■ nejši način gradenj! Vzporedno s tem se je
zmanjšalo število delavcev, ki v gradnji sodelujejo za približno 25 odst. na vseh gradbiščih. Na novomeškem gradbišču, ki je eno najbolje urejenih, je na primer lani delalo 700 ljudi, letos pa bo enako delo opravilo s pomočjo sodobnih gradbenih strojev in zaradi uporabe montažnih delov — samo 352 ljudi. Hkrati pa se zelo naglo spreminja kvalifikacijski sestav delavcev v dobro kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Letos je v podjetju za 10 odstotkov več kvalificiranih delavcev in strojnikov, kot jih je bilo lani. O tem naj razmisli tudi šolska mladi-da, ko se odloča za poklice, ker SGP Pionir težko dobiva vajence za zidarsko stroko. Upoštevati je treba, da je današnji gradbinec nekaj docela drugega, kot je bil zidar nekoč.
Industrijska gradnja — poceni gradnja
Če zberemo vse, kar smo nanizali doslej o SGP Pionir, bomo ugotovili, da je že pričelo graditi na sodoben industrijski način. Gradbinec v tem primeru ni več nekdo, ki opravlja svoj poklic kot storitev, ampak postaja proizvajalec. To dokazujejo stroji, ki jih uporablja, to dokazuje dejstvo, da je čas gradenj za četrtino krajši kot nekdaj, o tem pa pričajo tudi nova gradbišča, ki so po svoji urejenosti prave tovarne bodisi stanovanjskih, bodisi drugih stavb.
Vzporedno s tem se razvijata dva načina gradenj: prvi (po sistemu »ključ v roke«) je način, ko se investitor pogodi z gradbenim podjetjem za znesek in za rok, v katerem bo stavba dograjena. Tako gradijo 164 stanovanj in 2 indu-
strijska objekta. Drugi način gradenj je za potreb« tržišča. SGP Pionir je najelo pri Gospodarski banki 400 milijonov din kredita. Z njim začenjajo letos graditi 64 stanovanj, ki jih bodo interesenti, ko bodo dograjena, kupovali.
V primerjavi s ldasičnim načinom gradenj so se cene stanovanjskih površin znižale za 15 do 25 odst. Stanovanje je, povprečno vzeto 500 do 700 tisoč dinarjev cenejše. 12-stano-vanjski blok, ki ga gradijo v Trebnjem, bi veljal po starem načinu 42 milijonov, po novem, industrijskem načinu gradnje pa bo zgrajen za-37 milijonov dinarjev. Stanovanja za prodajo v velikosti od 42 do 72 kvadratnih metrov uporabne površine bodo veljala od 2 milijona 600 tisoč do 4 milijone 100 tisoč din. Investitorji vse bolj in bolj spoznavajo, da so majhna stanovanja neprimerno dražja kot večja, ker je v njih na majhni površini prav toliko opreme kot v velikem stanovanju, to pa ceno kvadratnega metra gradnje podraži.
■ Industrijski način gradnje si že krepko utira pot. Na tak način pa lahko gradijo samo večja podjetja, zato je tudi v gradbeništvu že čutiti težnje po združevanju podjetij. Tudi tukaj terja razvoj hitro odločitev, saj manjša, slabo opremljena gradbena podjetja na trgu ne bodo konkurenčna.
Mj.
■ Frar.coska radikalno-socia-listiena stranka je ostro obsodila de Gaullov načrt o nacionalnem referendumu ter ga označila za »nezakonitega ta protiustavnega«.
■ Ameriško ministrstvo za trgovino je sporočilo, da je skupna vrednost proizvodnja tovarn, ki Jih v tujini nadzoruje ameriSki kapital, dosegla lani približno 26 mniDard dolarjev. Skupna vrednost ameriških Investicij v tujini je približno 58 milijard dolarjev.
■ Osrednja kongoška vlada je razglasila izredno stanje v Južnem Kasaju, pokrajini, v kateri se je Albert Kalondži razglasu za kralja ta objavil odcepitev pokrajine od Konga.
DOPISUJTE V DOLENJSKI LISTI
Si usposobljen za svoje delo?
LetoSnji načrti novomeškega Zavoda za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela pomenijo bogat, izpopolnjen delovni program, ki je namenjen predvsem hitri vzgoji kadrov v gospodarskih organizacijah
Jakob Savinšek: SPOMENIK NA KVASICI
Novi gospodarski sistem z ekonomskimi ukrepi vedno bolj pritiska na gospodarske organizacije. Razvoj podjetja zahteva v novih pogojih čim popolnejšo organizacijo dela, analitične službe, ki sproti nudijo podatke za operativno ukrepanje v proizvodnji ter skladno in natančno delovanje vseh sektorjev. Naše gospodarstvo je v kadrovskem pogledu še zelo slabo. V bodoče nam bo sposobnih in specializiranih strokovnjakov za posamezna področja dela vedno bolj primanjkovalo, brez njih pa bomo vedno teže shajali. Solani strokovnjaki prihajajo iz rednega študija prepočasi, marsikaj smo zanemarili in podcenjevali pomen štipendiranja kot dolgoročnega pridobivanja kadrov. Velike možnosti za hitro usposabljanje posameznih služb in področij dela v gospodarstvu nudi Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela.
Prav gotovo so kadrovske težave, v kakršnih smo, v marsičem posledica zanemarjenih in nerazvitih kadrovskih služb v*podjetjih. Za sekretarja podjetja je bil nekoč sposoben vsakdo, ki je imel količkaj političnega daru, danes pa ni več tako. Po-
trebe zahtevajo prav v kadrovskih službah najsposobnejše ljudi. Prav zato pripravlja zavod za izobraževanje kadrov posebne seminarje za vzgojo strokovnih uslužbencev iz kadrovskih služb. Programi obsegajo razne načine in oblike izobraževanja, ki bi se jih morah v podjetjih posluževati in bi jih morali poznati vsi, ki se s kadrovsko problematiko ukvarjajo ter gradivo s področja delovnih razmerij, znanje s področja HTV zaščite in podobno. Računati je, da se bodo gospodarske organizacije bolj kot doslej posluževale predvsem teh seminarjev.
S področja organizacije dela ln produktivnosti v gospodarstvu pripravlja zavod letos vrsto specializiranih seminarjev za vodilni kader večjih in srednjih podjetij. Gradivo obsega kalkulacijo, analizo izkoriščanja časa in ugotavljanje produktivnosti, analize procesa dela in poenostavitev dela, ureditev delovnega mesta in ekonomiko gibov, merjenje dela in sestavljanje norm ter izkoriščanje zmogljivosti. Za manjša podjetja so v načrtu trije seminarji: prvi o delitvi celotnega dohodka v podjetju, drugi o poslov-
ni politiki in pokazateljih poslovnega uspeha in tretji o delovnih odnosih.
Zavod nudi podjetjem razne strokovne usluge. Po naročilu jim izdela kompleksno analizo celotnega podjetja z namenom, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo, ali pa podrobno analizo posameznih služb v podjetju s predlogi za izboljšanje. Po želji naročnika prouči dokumentacijo podjetja in predlaga nove načine zajemanja podatkov. Pravkar naštete naloge ln načrti zavoda sestavljajo njegovo osnovno dejavnost. Poleg tega pa se zavod ukvarja še z izobraževanjem ln vzgojo neposrednega proizvajalca. Sem spadajo razni seminarji, ki jih zavod po potrebi prireja v delovnih kolektivih. Oglejmo si najvažnejše, ki so v letošnjem programu.
Seminar z naslovom: Kaj moram vedeti o svojem podjetju? seznanja proizvajalce z organizacijo, gospodarstvom, delavskim samoupravljanjem in družbenim upravljanjem v podjetju ter z decentralizacijo sredstev in pristojnosti. Drugi seminar seznanja z osnovnim ekonomskim znanjem za dobro gospodarjenje in upravljanje v podjetju, tretji
pa obravnava odnos med komuno in podjetjem.
Posebna skupina seminarjev je namenjena tistim, ki sodelujejo t predstavniških organih samoupravljanja, t delavskih svetih in upravnih odborih. Obiskovalce seznanja z vsebino in oblikami dela organov DS in s poslovno politiko podjetja, ter posebej z delom posameznih komisij DS. Posebni seminarji so namenjeni članom združenih svetov ln UO pri kmetijskih zadrugah, saj obravnavajo posebnosti s tega področja; v načrtu so tudi ločeni seminarji za upravljal ce v trgovini in v gostinstvu.
Organom družbenega u-pravljanja v komuni je namenjen poseben ciklus seminarjev. Odbornike zbora proizvajalcev in občinskega zbora seznanja z vlogo komune v našem gospodarskem sistemu ln z načinom vodenja zborov volivcev. Posebna predavanja so namenjena organom stanovanjske skupnosti, hišnim svetom, šolskim odborom, oganom upravljanja v zdravstvu ter članom, svetov in komisij pri ljudskem odboru. Ponuja se nam torej obilo znanja!
Ali ga bomo znali in hoteli izkoristiti?
D
B-€ilo je lepo nedeljsko E B popoldne, prvo v letos-■-^ njem juniju. Sedeli smo na vrtu in čakali. To je bil dan, ko so se zbirali udeleženci II. mednarodnega simpozija kiparjev. Japonec Shi-rota je prišel prvi, in to dan poprej. Drugih še ni bilo, zato smo bili radovedni na vsakogar,- ki je vstopil. Čakali smo ves dan, in ko smo se najmanj zanašali, so vstopili. Besedo je povzel najprej Ger-do Ledić. S svojim desetletnim, popotovanjem po naši domova si je nabral toliko izkustva, da ni nikoli v zadregi, kadar gre za srečanje z novim okoljem in ljudmi.
koji me upita bili ja zna napraviti bez gusala konja i čo-vika da za njega napravin ja san napravijo za doktora vi-dovića za izložbu 40 komada toje bila izložba u salonu galica trideset i pete godine i dalje jasan radia do 40 i prve po naručbi doktora Vido-vica onda san prekinuja sve do petdeset in četvrte.
molim vas nemoj te zamjeriti poHosan ja čovik samouk i prisiljen raditi sve što znan.«
Tako se je v reviji »Jugoslavija« predstavil Smajić sam in v teh nekaj stavkih, ki jih je napisala njegova samouka roka, povedal vse, kar je bistvenega za njegovo živ-
znate, male stvari on sve proda, sve mu pokupe. Sada mora izraditi nešto veliko, da ostane -kod kuće!«
Da, tudi doma bi radi imeli kako njegovo delo, zakaj male plastike galerije in posamezniki vse sproti pokupijo.
Obiski v simpoziju niso Smajida prav nič motili. Ljudje so ga spraševali o vsem mogočem, o njem so tudi marsikaj vedeli, saj je vse jugoslovansko časopisje o njem pisalo. Tako je bilo pogovor še laže razpresti in zastaviti vprašanje.
»Ali nimate modela, mojster, tako kot drugi?« ga je nekoč vprašala neka radovedna obiskovalka.
gov talent. Odkupil je sleherno njegovo delo na začetku Smajićeve umetniške poti. Ko so med vojno njegovo domačijo požgali, se je naselil v Ernestinovu. Tamkaj je bil delavec in se je težko preživljal. Po vojni je prešla zemlja v njegovo last in še bolj se je navezal nanjo. V Zagori mu razen kamenja ni ničesar več ostalo, zato ni nikoli pomislil na vrnitev. Ustvarjal je spotoma, grede, ko je opravljal svoja kmečka dela, po vojni več let skoraj nič. Sele leta 1954 se ponovno intenzivneje posveti • ustvarjanju. Njegova dela so naletela na splošno pozornost, in revija »Jugoslavija« mu je posvetila kar več strani. Na
Njegov model je življenje
Predstavil je najprej moža, za katerega bi na prvi pogled mislil, da je kak stric iz Amerike. Bil je v značilni modri obleki, krojeni tamle okoli leta 1935, na glavi je imel lep, toda čisto kmečko oblikovan klobuk, v roki pa kovček, ki je bil podoben tistim, ki jih imajo fantje, ko gredo k vojakom. Tak je bil Smajič. Po fotografiji bi ga moral spoznati, saj sem ga že večkrat videl v raznih časnikih. Toda kdo bi mislil zdaj na to. Vsaka asociacija je bila izključena, zlasti še, ker ga je Gerdo predstavil:
»Eto, to je naš Petre!«
Sedli smo za mizo in se vse popoldne pogovarjali. Pridružila sta se nam še Stane Jarm, ki je prišel iz Kočevja, in Lloyd Glassen iz Nevv Yorka.
Tako je Petar Smajič prišel prvič v Kostanjevico.
Smajićevo življenje
»Ja Smajić Petar rodžen 1.910 u Docu Donjem kt Split oženjen sa ženom ista živi u zajednici i otac sa S djece kolonista sa 5 jutara zemlje naseljen u ernestinovu kotar osjek glavno zanimanje zemljoradnik Pismen samouk sporedno zanimanje kotarski zanat samouk brijač samouk rezbar samouk i najprija tri deset i druge godine jasan napravijo jedne gusle i na njima konja i čevika odnio-jaji u Split daji predan na-trevija na doktora vidoviča
ljenjsko pot. .Stil njegovega pisanja, predvsem pa vsebina pričata, da Smajić ni brez smisla za bistveno. Ta smisel pa se še veliko bolj elementarno razodeva v njegovih delih, ki so polna neke preproste iskrenosti, vere v življenje in imajo globoke korenine v vsem tistem, kar je predmet naše etnografije.
• Njegov model je življenje
Delo v simpoziju je bilo za Smajića svojevrstno odkritje. Dotlej je bil vajen delati samo miniaturne skulpture, ki jih je povečini zrezljal z nožem. Tu se je moral lotiti velikih monumentalnih dimenzij in nekateri poznavalci so bili sprva skeptični. Menili so, da se ne bo znašel v tako obsežnih izmerah. Motili so se, zakaj Smajić je zastavil že prvi dan tako suvereno in s takim poznavanjem, da je kipar Peter Cerne izjavil:
»Pri Smajiću se lahko učijo vsi kiparji. Njegova delovna metoda je nekaj posebnega, nekaj premišljenega in dognanega.«
Res, Smajić je začel in nehal skulpturo tako sigurno, da je prav to posnemanja vredno.
»Nećeš, Petre, raditi malih skulptura,« je rekla Smajiće-va žena, ko 'je videla njegove nove stvaritve. »Odmah ću te naterati, da izradiš i kod kuće nešto veliko.«
Nato je nadaljevala: »Pa
Smajićeve skulpture na letošnjem mednarodnem kiparskem simpozija v novi galeriji na prostem; Spredaj: »ZENA PODPIRA TRI VOGALE PRI HIŠI«
»Pa šta će mi, moj model je život!«
V tem je tudi vsa skrivnost Smajićevega ustvarjanja, skrivnost elementarnega kmeta iz Dalmatinske Zagore, ki je začel na paši, tako kot njegov ožji rojak in vzornik Ivan Meštrović.
• Glavni poklic: »ZEMLJORADNIK«
Tako beremo v Smajićevem življenjepisu. In to drži, kar smo lahko preverili tudi na simpoziju. Smajič je vedel, kaj pomeni simpozij, vedel je, da je njegovo sodelovanje tej mednarodni prireditvi, priznanje njegovemu delu, ki ga je dobil, kakor hitro ga je Društvo likovnih umetni-- kov poslalo semkaj in je lahko ustvarjal poleg ostalih. Vedel je, da gre zares, da se je treba izkazati, in tega tudi skrival ni. Hodil je že v zgodnjih jutranjih urah na delo in potem delal do večera. In prav v tem je znova prišel do izraza njegov kmečki element. Najbolj pa se je to pokazalo v času žetve. Smajić je v simpoziju postal nekam nemiren, nekega jutra pa je prišel v pisarno in kar naravnost povedal:
»Žetva je, moram kući, da pospremimo!«
In je šel. Dober teden ga ni bilo, potem pa se je vrnil in kakor zverina zgrabil nov hlod. Videti je bilo, da se je v teh sedmin dneh kar pre-rodil.
Kljub temu, da so nekako prav v teh dneh pripravljali na slovitem edinburškem festivalu razstavo, na kateri so bile tudi štiri Smajićeve skulpture, kljub temu, da so mu predstavniki ameriškega poslaništva ponovno naročili, naj jim izdela nekaj miniatur, Smajić ni veliko razmišljal o svojem umetništvu, zakaj njegov glavni poklic je »zemljoradnik«, ki ga zlasti v času žetve kliče zemlja, kliče in vabi tako močno, da je ni sile na svetu, ki bi ga mogla prikleniti k čemu drugemu. Sel je za tem klicem, pustil simpozij in Edinburg in ameriško poslaništvo, zakaj zemlja je njegovo življenje.
# Smajićevo umetnost
Smajićeva umetnost se je rodila na pašnikih v Dalmatinski Zagori. Kot pastir je imel v rokah zmeraj kos lesa, ki ga Je spretno oživljal v podobe. Rodil se Je v pokrajini, ki Je sama vsa izklesana, v bližini morja; ta pokrajina Je dala Jugoslovanskim narodom tudi Meštrovi-ća. Smajić ga je dobro poznal in Meštrović se je zanimal zanj. Na »trg« je prišel povsem slučajno. Kot kmet Je hotel nekoč prodati svoj »izdelek«; splitski zdravnik dr. Vidović pa je opazil nje-
kolektivnih razstavah se je pojavil zdaj doma, zdaj v Tokiu, pa v Moskvi, Varšavi in drugod. Katalogi z reprodukcijami njegovih del ter opisi so se čedalje bolj množili.
- »Punu vreču jih imam kod kuće!« je nekoč rekel v Kostanjevici. Toda Smajić je ostal povsem preprost, miren in tih, kakor da se ni nič zgodilo, kakor da o tem malo ali pa sploh nič ne ve. Postal je član društva umetnikov, dobil je »penzijicu«, pre-skrbel otroke in ustvarjal dalje.
Značilno je, toda prav nič slučajno, da se tudi v svojih delih zadržuje največ okoli kmeta. Upodablja ga pri delu, pri igri, v njegovem vsakdanjem življenju. Pravijo, da žena drži tri ogle pri hiši. Tudi Smajić je to slišal in prav na podlagi tega ustvaril kip »Žena kuću drži«. Ce smo zgoraj rekli, da je Smajić v vsem svojem življenju elementaren kmet, lahko rečemo isto za njegovo umetnost. Tudi tu se razodeva trdna zraščenost z zemljo in s tistim, ki-jo obdeluje. Da, Smajićeva umetnost je bolj kot katerakoli druga priklenjena k zemlji. Je preprosta in iskrena, polna neke ljudske hudomušnosti In prešer-nosti ter radoživosti, ljudskega humorja in pristne ljudske modrosti. Smajić se ne zna pretvarjati ne v svoji umetnosti ne v življenju.
• Ljudje so dobri
Smajič ni vajen potovati, še manj ostajati dalj časa od doma. Po dolgih desetletjih zakona je bil letos prvič dalj časa od doma, in iz Kostanjevice je prvikrat pisal svoji ženi. Ona ga je naučila pisati, prej ni znal. V Zagori ni bilo šol tako kot dandanes in pismenost ni bila neobhodna potreba vsakega državljana. Njegova pisava je okorna, in to tako okorna, da človek, ki primerja pisavo in njegova umetniška dela, komaj razume, kako je mogoče, da ima tako zanesljivo roko, kadar ustvarja. Pri kiparjenju ima vendar opravka s kompliciranimi formami, ki se jih ne moreš naučiti tako kot pisanja. In vendar kakšen razloček! Skoraj nepojmljivo, obenem pa je to trden dokaz, da se umetnik rodi!
»Lesa ne morem videti, takoj me pritegne in osvoji. Kliče me, zahteva od mene, da ga oblikujem. In to je plemenit material!« je razlagal Smajić Toda kadar se je spravljal k pisanju, je to dolgo trajalo. Nataknil si je naočnike in se presedal, preden je začel. Nekoč je prišlo v simpozij kakih šestdeset pionirjev iz vse države. Hoteli so avtogram. Smajić jim ni odrekel, toda samo tisti dan sem ga slišal, da je govoril o utrujenosti...
V Kostanjevici mu je vse zelo ugajalo. Posebno ljudje. Celo na radiu je rekel: »Lju-
Kipar Peter Smajić je pravkar odkril svoje najnovejše delo: kip MATERE Z OTROKOM pred kostanjeviško šolo
di so dobri. Pozdravljajo svi, stari i mladi. Čovjek bi hteo da živi tu. Nigde mi se više ne svidja nego tu!«
• Ponovno srečanje
Doslej je bila navada, da so umetniki, ki so ustvarjali v simpoziju, poklonili po eno delo tudi Gorjupovi galeriji, že dalj časa smo razmišljali o tem, da bi pred šolsko poslopje, v katerem je nameščena Gorjupova zbirka, postavili plastiko, ki bi simbolizirala vse, kar predstavlja de javnost tega zavoda. Tako smo nekega dne rekli Smajiću:
»Mojster, naredite nam kip matere, ki "vodi otroka v šolo.«
Smajić, ki je opravil že vse obveznosti do simpozija, je bil takoj pri volji. Preskrbeli smo mu tri metre dolg hrastov hlod, ki je imel skoraj meter premera. Smajić je takoj začel delati in do zaključka simpozija končal veliko figuro: izdelal je kmečko mater, ki vodi svojega otroka v šolo. Preprosta, nekoliko naprej nagnjena kmečka f.una, z veliko ruto na glavi, drži za roko sina in ga pelje v hišo mladosti, ki naj mu da prvo znanje o življenju in svetu. Plastika je iz-
delana v značilnem Smajićevem slogu ter v resnici prehaja v simbol, ki predstavlja vzgojo in umetnost. Ta Pla' stika pa ni samo simbol v navedenem smislu, marveč s svojo rustično obdelavo prehaja v simbol pokrajine W ljudi, med katerimi in za katere je umetnina nastala-Smajićeva Mati z otrokom predstavlja našo preprosto kmečko ženo in mater, ki dela od zore do mraka, da preskrbi otroke. V tej skrbi ji" vodi tudi v šolo. •
Smajić Je delo poklonil našim roditeljem in otrokom. V nedeljo se je z njimi ponovno srečal ter jim na slavnostnem roditeljskem zborovanju izročil svoje darilo. Darilna listina, ki jo je napisal 2 okorno pisavo, se glasi:
»jasmajić Petar sudjelovao-san u kostanjevici na simpoziju tesan uvatio malo vremena nasan napravio zapoklon majku sa djeteton kostanje-vičkoj školi i omladini zado-bar uspjeh ijoš bolji razvitak da imadu uspomenu od mene 62 Smajić Petar«.
Ta listina najjasneje razodeva Smajićevo globoko vero v umetnost in človeško dobroto. Iz nekaj skopih "besed, napisanih z njemu lastno iskrenostjo, lahko spoznamo Smajića umetnika in človeka.
LADO SMREKAR
Obračun s slabostmi
Na ponedeljkovi seji sekretariata okrajnega komiteja LMS v Novem mestu so razpravljali o sklepih zadnjega plenuma tega komiteja. Poudarili so, da je treba največjo pozornost posvetiti izvajanju sklepov, ki jih je plenum posebej podčrtal. Predvsem gre za družbeno in ekonomsko izobraževanje mladih proizvajalcev in upravljavcev, ki bodo morali v organih samoupravljanja bolj uveljaviti svoj glas. V zvezi s tem bo treba poživiti proizvodne konference, ki naj med drugim razpravljajo o morebitnem združevanju podjetij. V prihodnje se bo moral slišati glas tudi tiste mladine, ki je zaposlena v gostinstvu. Njena naloga je, da drugače pojmuje povezavo med gostinstvom in turizmom, kot je bila dosedanja praksa. Vso pohvalo zaslužijo upravni organi nekaterih gradbenih podjetij, v katerih najde v gradbeništvu zaposlena mladina večjo oporo kot
v samem mladinskem aktivu V procesu socializacije P0" deželja in podružbljanja pr°" izvodnje ter zemlje moraj0 mladi kmetijski strokovnjak1 pravilno prikazovati pome" in namen vseh akcij. Tudi od njih Je odvisno, kolikšne pridelke bodo imele gospodarske organizacije. Zato naj aktivi mladih zadružnikov izdelajo ustrezne delovne pr°" grame in razpravljajo predvsem o vprašanjih, ki so specifična za njihovo področje-Slednjič je naloga mladinske organizacije, da pritegne strokovnjake v delo, za katerega sc se izšolali.
Po mnenju sekretariata naj sklepi pomenijo obračun s slabostmi, s katerimi so se srečevala nekatera mladinska vodstva v proizvodnji in i*j ven nje. Ce bodo mladin0' delali v smislu nalog, ki j* je obravnaval že IV. plenum ZKJ, obračun ne bo težak, v mladinski dejavnosti P9 lahko pričakujemo važno P1*" lomnico.
Arheološka izkopavanja vPosavju
Rimski grobovi na Velikem Kamnu — Odkrivanje ilirske gomile na Libni — Letošnja izkopavanja na Drnovem
(Nadaljevanje in konec)
V gomili smo našli več grobov, v katerih umrli niso bili sežgani, vendar se je ohranil le tu in tam drobec kosti, kajti kisline težke libenske ilovice so jih popolnoma razkrojile. Običajno so umrle položili na močno leseno desko, nato pa jih zasuli z zemljo. Vsakemu pokojniku so položili k nogam po več daritvenih glinastih posod, ki so zelo lepo in skrbno izdelane. Na okostju ali pa ob njem smo našli bodisi orožje ali nakitne predmete. Tako prav lahko ločimo moške grobove, v katerih so sulice in noži, od ženskih grobov, v katerih je bronast nakit. Posebno dosti nakitnih predmetov in lončenih posod je imel ženski grob, ki je ležal nekako v sredini gomile. Pokojnica, ki je bila v njem pokopana, Je bila krog in krog in na vrhu obdana z lepo zloženim kamenjem. Ker je bila tako skrbno pokopana in je imela dosti pridatkov, je bila v ilirskem času gotovo na visokem položaju, zato smo Jo tudi mi hudomušno krstili za »libensko kneginjo«.
V neposredni bližini izkopane gomile sta še dve veliki gomili, od katerih je ena že prekopana, druga pa, ki leži v Spilerjevem vinogradu je že zdavnaj razorana, tako da komaj zaznamo njeno vzpetino. Prav v tej gomili so leta 1928 oče Spiler in njegovi sinovi pri rigolanju vinograda našli precej bronastih in železnih predmetov, ki so prišli v last Narodnega muzeja v Ljubljani. Letošnje izkopavanje Spiler-jeve gomile lahko po najdbah primerjamo z izkopaninami znamenite »knežje« gornik pri Stični, ki jo že več let raziskujejo arheologi Na-r' ?!<a muzeja iz Ljubljane. Tako po vsakem izkopavanju Libna vse bolj in bolj   razkriva svojo pretek-
lost, njena arheološka znanstvena vrednost pa vse bolj raste. Ko bo Libna dobila svoj turistični poudarek, ki ga vsekakor zasluži, bi bilo prav, da s primernimi ponazorili prikažemo tudi njeno znamenito arheološko preteklost.
Drnovo. Letos poleti smo že tretjič zaporedoma sistematično raziskovali ostanke rimskega mesta Neviodu-num na področju vasi Drnovo. Letošnje delo je bilo usmerjeno na zahodni del vasi, okoli cerkve in deloma na »groblje«, številni jarki, ki smo jih izkopali vzdolž in poprek vasi, so nam odkrivali zidove posameznih rimskih hiš, cestišče in velike količine črepinj stoterih rimskih posod. Na enem mestu smo spet odkrili veliko sobano, ki je imela napravo za centralno ogrevanje prostora,   na  tleh tega
del napisnega kamna ki smo jih našli v »grobljah«, pa kaže, da se je rimsko mesto razprostiralo še precej dlje proti vzhodu kot današnja vas. Drnovo. Ta del mesta je stal na savskem bregu nad nekdanjim pristaniščem.
Sedanja triletna sondažna dela so pri kraju. Caka nas še rekonstrukcija rečnega pristanišča in izkopavanje večjih površin, ki bodo v primeru lepih najdb na kraju samem konservirane in zaščitene ter vsakomur na ogled. Vsekakor želimo, da bi v Drnovem kaj kma-ii stal lapidarij rimskih os-talin pod vedrim nebom, za kar je gotovo najbolj prikladen teren v »grobljah«. V času vse večje turistične dejavnosti in prizadevanj v tej smeri je prav, da tudi pozabljeno vas Drnovo poživimo s privlačnimi izkopaninami, ki bodo kot arheološka tu-
Odkrivanje groba v Špilerjevi gomili na Libni
Napisni kamen s podstavkom, najden v Drnovem
prostora pa smo našli zelo veliko kosov slikanega stenskega ometa v živih barvah in z lepim okrasom, ki je nekoč krasil stene tega prostora.
Letos smo dokončno ugotovili, da mesto Neviodunum ni bilo obzidano (tudi vojaške posadke ni imelo!), torej je bilo odprto mesto trgovcev in upravnih uradnikov. Zato nam je lahko umljivo dejstvo, da so se prebivalci mesta v pozno antičnem času ob navalu barbarskih ljudstev od vzhoda zatekli iz nezavarovanega ravninskega mesta na prirodno zavarovano ploščad nad Velikimi Malencami, ki so jo v naglici še dodatno utrdili z vsem, karkoli Je bilo pri ro^ ki. Sredi vasi smo na Rači-čevern dvorišču našli masivno podnožje velikega napisnega kamna, čigar napisno polje je bilo, žal, že zdavnaj odbito. Vse kaže na to, da je ta napisni kamen stal nekje sredi tedanjega mesta, najbrž na forumu.
Veliko število črepinj, nekaj  bronastega   denarja in
ristična zanimivost na vpogled tako strokovnjaku in ljubitelju kakor tudi radovednemu popotniku. Prometne zveze in dostop v vas so naravnost idealne.
Tako je letošnje poletje -lo v Posavju kup novih heoloških podatkov, želja heoloških in turističnih del cev pa je, da bi te rezultat tudi v turističnem smislu primerno izkoristili.
Tone Knez
Tuji dirigenti na zagrebškem bienalu
Na zagrebškem' glasbenem bienalu, ki bo prihodnje leto od 8. do 16. maja, bodo priredili 33 koncertov sodobne simfonične, zborovske, operne, eksperimentalne in elektronske glasbe. Poleg domačih sodelavcev bodo nastopili tudi znani zbori in orkestri ter baletne skupine iz Italije, Francije in ZDA. Na festivalu bo sodelovalo večje število domačih in tujih dirigentov, med katerimi so posebno znani Igor Stravinski, John Kage in Vitold Tutoslavvski.
Smajićevo darilo pred šolo
Več sto učencev, njihovih mater in očetov se je zbralo v nedeljo zjutraj- pred kostanjeviško šolo. Kip matere z otrokom je bil ovit z zelenim ogrinjalom, nad hišami pa je ležala prosojna jesenska meglica, ko so otroci in odrasli s ploskanjem pozdravili kiparja Petra Smajića, ki je prišel s snaho Marijo iz Ernesti-novega spet mednje. Dvajseto obletnico obstoja pionirske organizacije so v Kostanjevici počastili z lepim in nevsakdanjim slavjem.
Pred kipom so deklice najprej zapele in zarajale, pionirski pevski zbor pod • r*-im t.ov. Jankoviča je •> je tovariš Smajič odkril kip in preprosto, skromno povedal:
..«u novo slikarsko razstavo
Zvedeli smo, da pripravlja Gorjupova galerija v Kostanjevici na Krki novo slikarsko razstavo na Lamutovem razstavišču. Tokrat bosta razstavila vrsto svojih novejših del akademska slikarja Bogdan Borčič iz Novega mesta in Miro Kugler iz Brežic. Na razstavi, ki jo bodo odprli konec oktobra ali morda prve dni novembra, bodo olja, akvareli, risbe, gvaši, jedkanice, akvatinte, lesorezi, linorezi in litografije. Prav in potrebno bi bilo, da bi razstavo prenesli kasneje tudi v Novo meseto, Brežice, Črnomelj in še v kakšno občinsko središče.
»Želel sem se oddolžiti Kostanjevici, njenim prebivalcem in Sloveniji: izdelal sem mater, ki je pripeljala otroka v šolo — naj bo tu za spomin na simpozij in naše delo in prijateljstvo ...« Besede so se mu tresle, ko je govoril pred tolikšnim številom ljudi; saj vemo, da govorov ni vajen, razumeli pa smo ga in mu od srca zaploskali za plemenito, dragoceno darilo. Lik naše podgorjanske matere, ki je vsa skromna, tiha in skoraj neopazna pripeljala otroka pred šolo in se tu prvič v življenju poslovila od sinka, je v Smajićevem
MIRO   KUGLER: Jasminov grm (litografija, 1962)
kipu živ in bo tak tudi ostal. Ljudem Je- bil kip prvi hip všeč; matere so prikimavale, ko so si ga ogledovale. Taka je bila tudi njihova zahvala: s prisrčnimi besedami so pristopile k umetniku in mu podarile cvetja, pravi slovenski »pušelc«, pa jagenčka s sladkorjem;  pionirji spet
so mu izročili šopke, predstavnik šolskega odbora in odbornice DPM so mu izrekli tople besede zahvale. Vidno ginjen se je umetnik zahvaljeval posameznikom, ki so mu stiskali roke in se mu zahvaljevali za dragoceno darilo. Nato je v imenu staršev in šole spregovoril Lado Smrekar; opisal je umetnikovo darežljivost in njegovo letošnje delo v Kostanjevici, hkrati pa se mu je od srca zahvalil za naklonjenost do šole, ki bo v novem kipu ostala trajen dokument resnično ljudskega umetnika. Tovariš Smajič spričo vsega povedanega in polnih rok skromnih, a prisrčnih daril kar ni mogel k sebi: do kraja ginjen je dejal:
»Srce se mi ne more umiriti, dokler ne bom za to šolo in za vas še nekaj naredil: izdelal bom kip matere, ki hrani otroka — tudi to naj ostane vaši šoli, na srečo in uspeh slovenskega naroda in vseh nas!« Spet so ga ljudje pozdravili z navdušenim ploskanjem, pionirji pa so zapeli.
Bil je lep praznik. Kostanjevica je bogatejša za novo umetnino, s katero je ki-par-samouk Peter Smajić iz Ernestinovega pustil na Dolenjskem tudi kos svojega dobrega srca. Tj.
■
4. oktobra nova gledališka sezona v Mariboru
Jesensko gledališko sezono bo Slovensko narodno gledališče v Mariboru pričelo s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini Sentflorjanski«.
Delavska univerza naj ne bo osamljena
Uspehe zadnje sezone pošol-skega izobraževanja v sevni-ški komuni, v kateri je programsko dejavnost usmerjala delavska univerza v Sevnici, bi lahko ocenili v okviru mnogih značilnosti in problemov, ki so v glavnem podobni kot v vseh ostalih komunah novomeškega okraja. Dejstvo je, da se je mišljeni izobraževalni proces po programu delavske univerze v sevniški občini pričel šele 1. septembra lani in da je program zaob-segel bolj to, kar so delavske univerze na splošno dolžne narediti, kot to, kar bi sev-niška lahko napravila v svojih pogojih. V tem morajo tudi iskati vzrok, da se je programska priprava preveč zamudila in da je dejavnost precej odstopala od načrtov.
Navzlic temu je delavska univerza v Sevnici dosegla
precejšen uspeh. Organizirala je 11 najrazličnejših seminarjev) o prometni vzgoji, za poklicne šoferje in amaterje, o higienskem minimumu, za osnovne organizacije ZK, idejno vzgojno delo mladine i, na katerih so pred"—'M ji 255 udeležencem razlagali 101 uro in pomagali, da so se razčistila marsikatera vprašanja. Priredila je 58 predavanj o problemih zunanje in notranje politike ter popotovanjih širom po svetu. Predavatelji so porabil; 224 ur za razlago in pojasnjevanje težjih vprašanj, vsa predavanja pa je poslušalo 4.986 ljudi. Kakor drugod je tudi sevniška delavska univerza odprla nekaj šol za klasični način pošolskega izobraževanja. V Sevnici in Kr-melju sta delali večerni politični šoli, v Sevnici pa je bila odprta   mladinska politična
šola. Razen tega sta delali še šola za odrasle in šola za obratne tehnike. Na vseh šolah je bilo 137 slušateljev, kar kaže na veliko zanimanje za pošolsko izobraževanje.
Toda že tu bi morali načeti drug problem, ki je delavsko univerzo tako zavrl, da ni mogla dosledno delati po programu. Gre predvsem sa odnos do te ustanove, ki je bil v pretekli sezoni dokaj slab. Potrebno je omeniti, da so slabe odnose z delavsko univerzo gojili posamezniki in kolektivi. Gre predvsem za-posameznike na odgovornih delovnih mestih, ki so omalovaževali dejavnost in pomen delavske univerze kot tribune za obsežno in koristno, če ne tudi nujno splošno pošolsko '--braževanje, ter so ji odrekli vsakršno pomoč. Bilo je tudi nekaj nasprotnikov, ki
so se sami poklicali ocenjevati dejavnost te ljudske izobraževalne tribune. Ker se niso strinjali z njenim konceptom, so jo prikazali v napačni luči, kar je znatno otežilo đelo vsem, ki so bili voljni delati po programu. Dejavnost delavske univerze so napačno pojmovali tudi nekateri delovni kolektivi, ki so se v procesu izobraževanja zaprli sami vase in niso dovolili vpogleda v svoje delo.
'. raževalni center v konfekciji »Lisca« v Sevnici n. pr. ni delavski univerzi poslal niti poročila za enoletno dejavnost.
N"-'-.or nas ne preseneča, da je spričo tega delavnost nekaterih oganizatorjev pri delavski univerzi popustila. Sprašujemo se, ali se bo poslej še našel kdo, ki bi bil pripravljen res vztrajno delati, če se stanje ne bo spremenilo. Ne bi ponavljali, kolikšen pomen imajo danes izo-
braževalna središča. Odveč je tudi poudariti, da se Je v njih izobrazilo že nešteto ljudi. Zdi se, da je zanimanje za izobraževanje v okviru delavske univerze največje prav zdaj, ko za to ustanovo ni dovolj sredstev in pomoči. Resnica je, da bodo morali marsikaj črtati iz programa, če ji ne bo nihče pomagal. Skoda bi bila, če ne bi mogli zdaj, ko so le nekako dobili prostore, uresničiti novega načrta, da bi namreč osnovali priročno knjižnico.
Uspešnost izobraževalnega centra, kot je del. univerza, je odvisna še od drugih stvari. V Sevnici primanjkuje sposobnega strokovnega kadra. Ce bi ga imeli, bi mnogo laže delali, predvsem pa bi lahko načeli tudi tista področja, ki jih sedanji izobraževalni program ni imel na seznamu. Manjka kadrov, ki bi bili vešči izobraževalnih prijemov, torej dobrih metodikov. Pred-
videvajo, da bo prve potrebe krila kadrovska šola, ki naj bi izobrazila zlasti predavatelje.
Osamljena, kakor je bila zdaj, delavska univerza seveda ne bp prišla daleč. Vsi organi in organizacije, ki so zainteresirani za izobraževanje (delovni kolektivi, njihovi organi, vodstva političnih organizacij in posamezniki), naj bi v prihodnje nadoknadili, kar so v preteklih sezonah zamudili. Predvsem se kaže potreba po medsebojnem sodelovanju, kadar gre za večje izobraževalne akcije, ki jih lahko izvede le delavska univerza. Premik naj bi se pokazal tudi v sodelovanju z delavskimi univerzami in ostalimi podobnimi izobraževalnimi centri v drugih občinah. Ne zapiranje v svoj krog, ampak sodelovanje na vseh področjih in z vsemi, ki se želijo vključiti v sistematičen izobraževalni proces, vodi k napredku!
VELIKO SREČANJE MED PIONIRSKIM PRAZNIKOM
V TEDNU OTROKA SMO:  omogočimo naši mladini, da bo doma in v šoli, pri delu in v zabavi sproščeno uživala svojo zlato mladost, da se bo krepUa in zdravo razvijala ter rasla v naš ponos in veselje, sebi in nam v korist!
V soboto in nedeljo smo prisostvovali mnogim manifestacijam, s katerimi so pionirji proslavili 20-letnico svoje organizacije. Osrednje proslave v Ljubljani se je udeležilo nad 130 delegatov iz vseh pionirskih odredov našega okraja, v Trebnjem, Sevnici, Vidmu-Krškem, Brežicah, Črnomlju, Metliki in Novem mestu pa so bile večje celodnevne proslave. Vsi pionirski odredi so imeli svoje konference, zatem pa tudi kulturne in športne prireditve. Pokrovitelji pionirskih prireditev in proslav so bili predstavniki oblasti, političnih organizacij in delovnih kolektivov, ki so pionirje tudi nagradili.
„K0 ZOPET PRIDE HROŠČ - LE PO NJEM!"
Kako je bilo v naših krajih pred 70 in 50 leti po poročilih v »Dolenjskih novicah«
1. oktobra 1892
Vsi pionirski odredi v okraju so v soboto zvečer kurili kresove in ob tabornem ognju poslušali spomine preživelih borcev, bivših skojev-cev, mladinskih aktivistov, brigadirjev in drugih, ki so se jim pridružili v veselju. Zelo lepo so izvedli svojo prireditev novomeški pionirji, ki so se zbrali pred osemletko in z baklami v rokah odšli v sprevodu po mestu proti stadionu, kjer so zakurili kres.
O uspelih pionirskih prireditvah poročajo od vsepovsod. Pionirji so hvaležni za pozornost vseh družbenih, gospodarskih in političnih organizacij ter oblastvenih organov, kateri so se jim pridružili v manifestacijah, jih nagradili ter obljubili, da otrok tudi v prihodnje ne bodo pozabili.
Iz poročil, ki so te dni kar zasula naše uredništvo, povzemamo le najvažnejše. Tako so imeli metliški pionirji veliko proslavo s kulturnimi prireditvami, njihov fotokro-žek pa je pripravil razstavo o delu in življenju pionirjev. V Brežicah se je svečanosti udeležilo nad 650 pionirjev, medtem ko je pionirje na Bi-zeljskem obiskal sekretar občinskega komiteja ŽK tovariš Jurkas in prisostvoval njihovi akademiji. S Senovega poročajo, da je tamkajšnji pionir-
ski odred »Crnih rudarjev* položil venec pred spomenik žrtvam fašizma. Ob koncu proslave so jim gostje poda-rai malo rudarsko svetilko in
§o pesnika Kajuha. — V itanjevici so pionirji po edovem občnem zboru odnesli rože na pokopališče; počastili so spomin umrlih sošolcev, na grobu talcev pa so se spomnili tudi 12-letnega pionirja Jožeta Zgonca, ki so ga Nemci v jeseni 1943 ustrelili skupaj z očetom, stricem in bratrancem. Petdeset pionirjev je odneslo tudi velik venec rdečih rož na Vodenice, kjer je padel partizanski komandant Tone Kambič; njegovo ime je povzel pionirski odred iz Kostanjevice za svoje.
Stena, ki požira ljudi
Švicarska vlada bo verjetno v bližnji bodočnosti razpravljala o ukrepih, ki naj bi preprečili skorajda množičen naval na Eigerjevo steno, ki je že samo letos terjala pet človeških žrtev in vsak teden spravlja v nevarnost reševalne ekipe. Predstavnik kantonske vlade je te dni sporočil, da ni prave podlage za prepoved plezanja v severni steni in da je zato praktično nemogoče steno »zapreti«. Opozoril pa je na sklep kantonske vlade pred štirimi leti, po katerem nihče ni obvezan pomagati plezalcem v Eiger-Jevi steni, če se ponesrečijo.
Zveza švicarskih gorskih vodičev, katere člani so vsakokrat v veliki nevarnosti, kadar morajo reševati neizkušene plezalce iz Eigerjeve severne stene, razpravljajo te dni o možnosti odstranitve varnostnih vrvi in klinov na spodnjem delu stene. Neizkušeni plezalci katerih znanje
Alah ni bil milostljiv
V mornarskih vrečah 2 napisom »Alah je milost ljiv« sta hotela dva francoska mornarja pretihotapiti opij iz Haife v Marseil le. Toda Alah jima ni bil milostljiv, kajti že v pri stanišču Haifi je policij; prišla po oba tihotapca m ladjo in ju aretirala.
nikakor ni kos težavam v srednjem delu stene, bi prej odnehali, če jih ne bi zapeljevala sedanja »prijetna« pot v steno, ki so jo znatno olajšali z umetnimi pripomočki — jeklenimi vrvmi in klini.
Predstavnik zveze je Izjavil: •
»Naj bodo ukrepi takšni ali drugačni, z njimi moramo doseči, da nevarna stena ne bo več podobna mravljišču, kot je bilo to v preteklem tednu.«
14-letni študent
Na moskovski inštitut za tehniko in fiziko so sprejeli pred dnevi H-letnega Zenjo Levica ki je kljub svoji mladosti z odličnim uspehom opravil sprejemni izpit na fakulteti. Ta izjemno inteligentni fantič je končal srednjo šolo v 14. letu starosti, to je v neverjetno kratkem roku, in sicer tako, da je opravil po dva ali tri razrede v enem letu. Na lanskoletnem tekmovanju najboljših fizikov, na tako imenovani »olimpiadi fizikov«, Zenja nI le tekmoval, ampak se je tudi izkazal: zelo hitro je rešil dva problema iz matematike in našel izviren način rešitve problema s področja molekularne fizike. Levic je sin dopisnega člana sovjetske akademije Benjamina Levica.
MINIMUMA
I   Giovani Guaresci
I Top predmet
"■       °AN topnicabjev v Jugoslovanski lj" .'Ni. Spominjamo se jih in jim za njihov r"* Pošiljamo tople tovariške pozdrave!
60.000 srnifh žrtev prometa
Na evropskih cestah izgubi življenje letno 60.000 ljudi, 1,5 milijona pa jih je poškodovanih. To so ugotovili na konferenci evropskega sveta v Strassburgu.
V poročilu je rečeno, da je 85 do 95 odstotkov prometnih nesreč posledica človeške slabosti. Na konferenci so predlagali vrsto reform, ki zadevajo tako ljudi kot ceste.
jie* I »o najvažnejše
# napiti za voznike in H1! vozniškega dovoljeni*- Po psihiatričnem
'3K &01* na solah
in ^flrfe najširših mno-ac 'rstni cestne var-
• ot"* cestnega o-^re* pranjem varnih
prehodov za pešce in sploh starega ločitev prometa za pešce in vozila.
• Redna kontrola vozil.
• Splošna uvedba varnostnih pasov.
• Omejitev najvišjih dovoljenih brzin.
• Poenotenje cestnopromet-nih predpisov za vso Evropo.
neizpolnjene obljube malo-verne, da prav do zadnjega časa nismo verovali v dolenjsko železnico; priprosti ljudje pa še celo potlej niso hoteli verjeti, da prižvižga hlapon tudi do Novega Mesta, ko se je jela proga proti Kočevju vže graditi. — A sedaj je istina tukaj! Nekaj dni se vže vozi k nam orodje gospođa pod-vzetnika Ceconia, Gajšeka in drugih, -ki so z mnogimi inženirji dospeli v naše mesto.
10. oktobra 1912:
NOVOMEŠKI PREDOR.
Gradbeno vodstvo nam poroča: V nedeljo dne 6. oktobra ob štirih zjutraj predrli so na belokranjski železnici rov 240 m dolgega predora skozi kapiteljski hrib pri Rudolfovem. Smer od obeh strani so natančno pogodili. — Ob istem času smo čuli zadnje razstrelbe blizo mestnega drevoreda. Prostor je bil ozalšan z zastavami. Upo-slenci so dobili nagrado. Tunel ima že na obeh straneh obokano zidovje.
Z DOLENJSKIH VINSKIH GORIC. Bliža se trgatev, na ktero čaka vinogradnik z upi in nadami v znoju na obrazu celo dolgo leto. A letos sta ga zapustila up in nada, ker vinske trgatve skoraj ne bo! Sedaj še le vidimo, kako razdejanje so povzročile uime tekom leta: pozeb, peronospera, plesno-ba, gniloba, toča! Pri večini posestnikov se o trgatvi sploh ne more govoriti; po tih vinogradih vidiš tu in tam cadre s par jagodami, grozdiće kakor abranke, suš-lje, češuljke, a lepega, polnega grozda ni. Pa še tisto ki je, poka vsled deževja in gnije ali se suši in pada na tla. Na vse to ga pa žro sestradani ptiči, gladni sršeni in ose, ali pa ga izpijejo nadležne muhe ...
METLIKA. Časniki so že poročali, da je posestnik Jože Nemanič iz Zelebeja od deželne vlade prejel priznal-no nagrado 52.50 kron, ker je z lastno nevarnostjo utop-Ijenja rešil Martina Male-šiča iz Radovič. Ta okrog desetletni deček je bil padel v Kolpo, ki teče tam ob posestvu Nemaničevem. Ko zve gospodar za to nesrečo, hitro stopi v čoln pri svoji malenci ter privesla proti hrvatskem obrežju, kjer je Kolpa zelo globoka. Nemanič skoči za dečkom, a
Pes je odgriznil m jezik
prvič ga ne dobi. Skoči drugič in dečka privleče skoro na pol mrtvega. Po dolgem drgnjenju deček spregleda. A Nemanič se vsled mokrote prehladi, da opasno zboli na tifusu. Več tednov je bil v smrtni nevarnosti brez zavednosti. Neumornim obiskom zdravnika dr. VVeibla se je zahvaliti, da je gospo dar krizo srečno prestal in je zdaj iz nevarnosti. — Zanimivo je, da je vrli Nemanič že pred par leti iz iste globine rešil enega poto-pljenca.
Hitrostni rekord
Nedavno tega je Elton Wer-gie ob 23. vdrl v neko trgovino v Chicagu. Ob 23.30 ga je policija aretirala, ob enih je stopil pred sodnika, ki ga je ob 1.20 obsodil na 60 dni zapora. Ob 2. uri so ga zaprli v celico.
Kako so Selčani lovili divje prašiče
njačev — pa hajdi nad požrešne ščetinarje! Stari lovec Miha je mojstrsko ugotovil: — Drenti, to tako negre! Moramo narediti načrt, da nam prašiči ne uidejo pred nosom. Dosti škode so ie naredili, naj plačajo nocoj svojo predrznost z glavo! Mi, ki imamo puške, bomo stopili vsak na vogal njive. Vi, gonjači, ki imate kole in vile, pa kar čez sredo njive in kričite: ,hujš, hujš!'
Mike z ženo sredi njive pa niti ni opazil, kakšno gorje se mu bliža. Na vsem lepem zaslišita z Baro: JIujš, hujš, hujš!!' Mike postane, malo pogleda naokrog in vidi, da je obkoljen, da niti miš ne ne bi mogla uteči. Ko pa je zagledal še naperjene puške
v Parkih preveč
t^O^ namerava vla-dft Cena enega hi-,0o9' ii^bno primeren
l5°-°Kiev' Prodali pa lih        Koliko stane
tg« SE JE
V0#£e armade, ki je ^edJ. 8vetovno vojno gg^m se dvajset let "wi<*.i ^»Jih starših na o0dslT* le «> dni prijavil ^C01 oblastem. Niko^ £ sedaj dela kot ziđ*1 P*61 vasi, ki leži 480*^ od Moskve. Ta-kr»1' «t 1,611101 prodirali
r0tš JI k Nikolaj Toniti*1 fjC.0* enote m ^ s „otpore skril na pod-&tfJNe hiše. Da bi „teifiP'orice po vasi, oar-ZH Je njegova
v t^K?*6 niše. Po se-tei" Prostovoljnega »če dolgotrajne«9 i Va PrisuU'
zie*V  ^ to *° laV*
Nekega jesenskega večera je Mike dejal svoji ženi:
— Bara, ne bi šla midva na njivo in potrgala koruzo? Lepa mesečna noč je in hitro bova opravila. Divji prašiči so že bili v koruzi in so nama naredili veliko škode.
Rečeno — storjeno. Odpravila sta se na nekaj sto metrov oddaljeno njivo in se lotila dela.
Lomljenje koruze ponoči pa je slišal lovec Lojze, ki se je vračal po poti tam blizu iz Bojancev. Malo je prisluhnil, slišal kako se lomijo storži in hitro strokovnjaško ugotovil: Primojduna), prašiči so v koruzi' In koliko jih mora biti, prav gotovo cela čreda!
Hitro je stopil v vas, organiziral še nekaj lovcev in go-
in mahajoče kole in vile po koruzi, mu je zavrela kri. Na vso moč je zakričal:
»Da, zdaj Jiujš pa hujš' — ko so prašiči požrli koruzo! Kje pa ste bili prej?!« Zraven je Mike še sočno »onak po belokranjski« zaklel, da se je kar zakresalo v zraku — in akcija je bila v trenutku končana. Vročekrvne lovce in gonjače je vzela noč. Sleherni pa je doma svoji ženi zabičal, da ne sme povedati, da je bil na »nočnem lovu« udeležen tudi on.
Ce vas slučajno zanese pot v Sela, nikar ne vprašajte, kako so lovili divje prašiče! Ce pa bi bil kdo le tolikanj predrzen, naj si prej ogleda, katera pot je najkrajša iz čast...
Dogodka, kakršen se je pred dvema tednoma primeril posestniku Štefanu Smodišu iz Dankovec, se ne spominjajo niti najstarejši v tej okolici in verjetno še daleč naokoli ne. Zena omenjenega je namreč spuščala krave iz hleva z namenom, da bi jih odgnala na paš«. V neposredni blizini je bil domači pes, in ko je krava hotela z jezikom zagrabiti travo, ji ga je pes odgriznil. Smodi-ševa je slišala renčeči glas psa, toda bilo je prepozno. Kravji smrček je bil v hipu v krvi. Smodiševa je računala le na zunanjo rano, hotela je živali nuditi pomoč, in ko je mislila izprati rano na smrčku, je opazila, da je jezik odgriznjen. Iz gobca se je ulila kri, jezik se je le na levem skrajnem koncu za las držal ostalega mesa. Smođišu ni preostalo drugega, kakor da je kravo odpeljal v mesnico, psu pa tudi ni prizanesel. (Iz Pomurskega vestnika)
Bizoni naprodaj
Kdor želi kupiti bizona ali osa, se mora obrniti na ame-iško vlado. Ker so se te živali
Pred kratkim so posneli zadnje metre traku novega slovenskega celovečernega jilma — satirične komedije, ki jo je za Triglav ftlm iz Ljubljane zrežiral František Cap. Film so v dobrih dveh mesecih posneli v Slovenskem Primorju v Piranu, Kopru in okolici Ostala je samo še laboratorijska obdelava filmskega traku, tako da lahko pričakujemo premiera v novembru. Zanimivo je, da se Se zdaj, ko je film še v ateljeju, slišijo razni pohvalni in kritični glasovi. Vendar je bolje še nekaj časa počakati in si »Naš avto« ogledati v kinu. Vsekakor upamo, da not bodo njegovi ustvarjalci prijetno razvedrili, predvsem zaradi tega, ker je dobra filmska komedija pri nas redka stvar.
Sodelavci novega filma so: režiser František Cap, direktor fotografije Mile de Gleria, arhitekt Mirko Lipužič in komponist Marijan Vodopivec. Direktor filma je Roman Stergel. V glavnih vlogah pa nastopajo: Janez Cuk, Sonja Krajšek, Milan Sardoč Tonči Vrdoljak, Ruša Boje, Metka Bučar, Mila Kačič, Štefka Drolc, Janez škof, Alenka Svetel Elvira Kralj, Manja Goleč in drugi.
LETINA BO DELOMA SREDNJA, deloma celo slaba. Crv je storil grozno škodo — krompirja, fižola, itd. bode kaj malo. Dolenjci, kolikokrat so vam »Novice« pridigovale: otresajte, končujte hrošče ali kebre, da vam ne bode škode delal požrešni črv — pa koliko jih je ubogalo? Sedaj imate pa pokoro — škodo! Spametujte se vendar, ko zopel pride hrošč le po njem, kakor eden mož, in potem se ne bo treba črva bati!
MESTNI ZASTOP je po nudil kupljeno vojaško skla dišče pri pokopališču z: pošto, katero hoče vladi sprejeti v svojo skrb. Pošt ni nadkomisar je s tem po polnoma zadovoljen, občini je plačala vže lepe novce z; potrebne načrte — upati je da bodo tako meščani do bili kmalo večo korist i ceneje donašanje s pošte mestna občina pa lepe pri hodke od kupljene hiše. I: tega je pač videti, da so si prehiteli Usti, ki so nekemi gospodu na ljubo podpisal prošnjo, naj se ne nastan pošta v onemu poslopju ampak bliže. Res je, neko liko dalje bodemo večinoms Imeli, — pa sto korakov vet ali manj ni' takova reč; kaj t mnogo veči bode pa dobiček za mesto. Slednjič izrečemc še, da se nam je kaj odvei zdelo, da se je iz Novegi Mesta v »Slov. Narod« pisa k), kako je oni kraj neprl praven radi slabega pota nevaren glede hudobnih lju di in še več druzega. Cemi občinstvo domišljevati m take prazne stvari in občin sko last ob veljavo sprav ljati.
IZ NOVEGA MESTA, dni 29. septembra. Dolgo sme čakali, dolgo upali in se bali — slednjič se nam vendar izpolni želja. Da res, tako so nas storile prejšnje
JACK tONDON:
mm
72-letni upokojenec Iz Vidma-Krškega Franc Sodeč je šel v soboto v gpzd nabirat gobe. To pot je imel nenavadno srečo: v gozdu nad Leskovcem je našel veliko družino jurčkov; kar 22 jih je bilo v eni sami skupini
PRIREDIL: RIŠE: i
73. Spustil se je k jezeru. Ob robu borovega gozdička je stala razpadajoča koča. Vstopil je. V kotu je ležalo človeško okostje, zavito v kožuhovino. Zagledal je kepo zlata in kositrno šl-atlico, napolnjeno z zlatimi zrni. Ljudska govorica je bila pravilna.
74. Na nekem ovwkuJ>W, Počilo. Zaslišal je drugi pok in krogla je zažvižgala ^J[C..je neprestano streljal. Kriš se je skril med grmovj«"' tfp * jJ5!|e m previdno gledal okoli sebe. Opazil ni nikogar. S*^      ^jalo z nasprotnega brega reke.
75. Medtem se je pojavila izza ovinka pasja vprega. Kriš je ustrelil v nasprotni breg, da bi opozoril moža na saneh. Neznani napadalec ga je zadel s prvo kroglo. Po reki navzgor so prihajali glasovi in prikazalo se je troje sani.
Pred mojo hišo je nekdo raztovoril 543 opek, tono peska in vrečo cementa. Ves te hrib materiala mi je zaprl pot do garaže.
Odšel sem k sosedu Giovanniju, ki ima hišo na levi, da ga vprašam, ali je material njegov. Ko me je opazil, je vzkliknil:
— Ravno prav ste prišli. 2e davno sem se hotel z vami pogovoriti o koreninah!
— Koreninah? — sem se začudil.
— Nekaj boste morali storiti, — je nadaljeval Giovanni, — da preprečite širjenje korenin vaših topolov, ker segajo še v moj vrt!
— Topoli vendar morajo imeti korenine, — sem pripomnil.
— Ampak ne na mojem vrtu, — pravi Giovanni.
— Ce bom korenine izpodrezal, se bodo topoli posušili. Poslušajte ... imam 543 opek ...
— Kaj, menda vendar ne mislite, da bom zgradil zid, da bi se obvaroval pred vašimi koreninami? — se razjezi Giovanni.
— Ne gre za zidanje, ampak za kup opeke in peska pred vhodom v mojo garažo.
— Vem, vidim. To zelo kazi videz cele ulice, ampak to Je vaša stvar.
— To ni moja stvar, pa tudi opeka ni moja. Prišel sem vas vprašat, ali ni te material morda vaš.
— Pazite, kaj govorite! — zavpije Giovanni.
Da bi se izognil nadaljnji razpravi, sem sklenil, da se umaknem.
Stopil sem k sosedom na desni.
— Oprostite, — sem dejal ženski, ki je prišla in mi odprla — imam 543 kaosov opeke in kup peska.
— Hvala, ne potrebujemo opeke, — je rekla ženska in zaprla vrata.
— To je nesporazum! — sem zavpil in ponovno pozvonil. Ker mi ni nihče več odgovoril, sem pozvonil še enkrat.
Ker se še vedno ni nihče pojavil, sem pričel izmenoma zvoniti in brcati z nogo ob vrata. To sem počel kakih pet minut, potem pa je menda nekdo vendar slišal, pokukal skoz linico in zavpil:
— Kaj vam je? Ali ste znoreli?
— Poslušajte, — sem zavpil, — jaz sem iz hiše številka 34.
— Zmotili ste se, — mi je odgovoril glas izza vrat, — tu je številka 36. Številka 34 je hiša dalje.
Glas se je oddaljil od vrat. Videl sem, da se ne izplača več izgubljati čas in sem odšel domov. Tedaj sem opazil nekega možaka, ki je stal pred kupom opeke z beležnico v roki.
— Ah je to vaša opeka? — me je vprašal možak. — Pokažite mi dovoljenje!
— Dovoljenje? — sem se začudil. — Kakšno dovoljenje?
— Nikar se ne delajte neumnega! Dovoljenje za gradnjo.
— Saj ničesar ne zidam, — sem odgovoril besno.
— Zakaj pa ste si pripeljali te gradbeni material.
— Saj ni moj!
— Material na vašem zemljišču ni vaš? To pravljico lahko komu drugemu pripovedujete. Ce nimate dovoljenja, izvolite plačati kazen za oviranje prometa, sicer...
Na sodišču sem se takole zagovarjal:
— Tedaj se mi je zameglilo pred očmi in sem iz kupa potegnil top predmet...
Age Howmand:
Srečna številka
»Nocoj sem sanjala, da sem rodila petorčke,« mi je rekla žena nekega jutra.
»Jaz sem pa sanjal, da sem bil vojak pete čete in da sem bil v sobi številka 55. Dobil sem pet dni zapora, ker sem za pet minut zaspal na straži.«
»čuden primer,« pravi žena. »Razen tega pa je danes
še peti.«
»To je gotovo dobro znamenje,« sem glasno razmišljal, »to bi utegnil biti namig sreče...«
»Sreča pa ima tudi pet črk,« je vzkliknila žena.
»Veš kaj? Danes je nedelja, lahko hi odšla na konjske dirke in stavila.«
»Ali bova vzela tudi Petrčka s seboj?«
»Seveda, star je natanko pet let. Vzeli bomo taksi, in ker je v njem prostora za pet ljudi, bova povabila tvojo sestro Frideriko in njenega moža.«
»Imenitna ideja,« je dejal svak, ko smo sedli v taksi, »številka pet nam bo gotovo prinesla srečo in bomo zaslužili mnogo denarja. Po dirki vas bom vseh pet povabil na bogato večerjo s petimi izbranimi jedili!«
»Dirkališče!« pravi šofer. »Dolgujete mi pet kron in 55 oerov.«
»Zopet pet! Danes nas pa res spremljajo same petice.«
»Petice?« se začudi šofer. »Potem vam pa moram še reči, da ste danes moja peta stranka, da sem vstal zjutraj ob petih in da je številka mojega avtomobila 55555.«
Plačali smo in zdirjali na dirkališče. Pristopil sem k blagajni:
»Stavim na konja številka pet v peti dirki! Kako pravite, ime mu je Kvintus? Dajte mi pet bonov po pet kron na Kvintusa! Se pet bonov po pet kron za mojega sina.' Naj deli srečo s svojim očetom!«
Svak je storil isto.
Pričela se je peta dirka.
»Kvintus! Kvintus!« smo navijali v zboru.
Razburjenje je prišlo do vrhunca, ko so konji pritekli skozi cilj. Nismo mogli natanko videti, kakšen je bil vrstni red na cilju, ker smo stali precej daleč od njega. Toda kmalu smo zaslišali glas iz zvočnika:
»Kvintus je prišel na cilj peti!«
JUNAKI ZRAKA
Poleg pijancev, ki povzročajo prometne nesreče na cestah, se neprestano veča tudi število žrtev letalskih nesreč, ki jih povzročajo alkoholizirani piloti. V lanskem letu je zabeležila »Aviation Agencjr« (ZDA) 54 nesreč, ki so Jih povzročili zasebni piloti pod vplivom alkohola. Od tega se" jih je 38 končalo s smrtjo.
PRED NEDELJSKIM SLAVJEM GUBĆEVE BRIGADE NA TREBELNEM
S Trebelnega do bele Ljubljane
4. SEPTEMBRA 1942: Sredi velike italijanske ofenzive je bila po odredbi Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske št. 10 z dne 26. avgusta 1942 v gozdu ob Trebelnem formirana slovenska partizanska udarna brigada »Matija Gubec«.
Se istega dne popoldne po ustanovnem mitingu je prebila ognjeni krst v borbi z belogardisti na Bleč-jem vrhu in z Italijani okrog Trebelnega.
V svojih spominih na tiste dni, ki jih je napisal za ljubljanski radio tovariš Franc Kolar, takole popisuje ta dogodek:
V prvih septembrskih dneh so na Trebelno prihajale z vseh strani partizanske čete in bataljoni Krškega in Zahodnodolenjskega odreda. Prišli so tudi tovariši iz Okrožnega komiteja partije in OF ter tov. Aleš Bebler, ki je v imenu Glavnega poveljstva tudi formiral brigado »Matije Gubca«.
Ko so se enote, namenjene za sestav Gubčeve brigade, zbrale, je bilo v vsej okolici nepopisno veselje; zaupanje v našo moč in zmago pa se je še bolj utrdilo. Te partizanske enote so priredile takrat na Trebelnem tudi veliko parado. To je bil slovesen dan, to je bil dogodek, ki je nazorno potrdil pravilnost borbene revolucionarne politike KP in OF.
Pri Retljevem mlinu v dolini pod vasico Malne so naši skrbni intendanti uredili veliko partizansko kuhinjo, ljudje pa so iz ljubezni do svoje vojske kar sami vozili h kuhinji živež in drva. Dekleta so parti-zankam pomagala pri pranju in šivanju, zdravniki partizani so zdravili ranjence in bolne partizane ter prebivalce domačine. Naše patrulje in straže pa so budno čuvale svoje borce, svoje ljudstvo.
Kaj pa v taborišču samem? Tu so imeli sestanek mladi fantje in dekleta, 6kojevci, tam je resno razpravljala celica o nalogah komunistov, pod tretjo bukvijo je bilo posvetovanje komandirjev in komandantov ter političnih komisarjev. V tehniki so tiskali in razmnoževali Slovenskega poročevalca in Partizana, neka partizanka-strojepis-ka pa si je izbrala štor za mizo in tipkala. Nekateri so v skupinah čistili orožje; tu si videl tovariša Bebler-
Po reorganizaciji le pet popolnih šol
Na zadnji seji je ObLO Trebnje razpravljal o organizaciji osnovnega šolstva v občini. Po predlogu bi imeli osrednjo popolno šolo v Trebnjem, njene podružnice (pouk od I. do IV. razreda) pa bi bile osnovne šole na Čatežu, v Do-brniču. Dol. Nemški vasi, Knežji vasi in šentlovrencu. Osrednja popolna šola bi bila * še v Mokronogu s podružnicama na Trebelnem in v Jel-ševcu, v velikem Gabru s podružnico v Selih-Šumberku, medtem ko bi bili popolni šoli na Mirni in v šentlovrencu brez podružnic.
j a, Avblja, in druge vodilne tovariše, ki so obiskovali posamezne enote, se pogovarjali z borci in funkcionarji. Vse pa nas Je prežemala ena sama misel: naša moč raste, sposobni smo, da do kraja potolčemo zeleno okupatorjevo golazen ...
padla postojanko v Žužemberku, izgnala belogardiste in zažgala njihovo utrjeno poslopje. Sledila je bitka za grad Dob pri Mirni, nato se vrste imena znanih krajev, kjer so Cankarjeva, Tomšičeva in Gubčeva brigada napadale in uničevale Italijane ter belogardiste:
V nedeljo nas vabijo Gubci na Trebelno!
7. oktobra bo na Trebelnem nad Mokronogom veliko partizansko slavje. Tu blizu je bila 4. septembra 1942 ustanovljena GUBČEVA BRIGADA naše slavne partizanske vojske, v nedeljo pa bodo njeni preživeli borci skupaj z domačini in drugimi tovariši proslavili 20. obletnico tega znamenitega dogodka.
Zjutraj bodo na Trebelnem najprej zaigrali budnico, ob 10. uri pa bo žalna komemoracija na pokopališču. Ob odkritju spominske plošče bo govoril narodni heroj Franc Krese-čoban, sodelovali pa bodo tudi recitatorji, godba na pihala in moški pevski zbor. Ob 11. uri se bo program nadaljeval ob spomeniku v gozdiču, kjer so pred 20 leti brigado ustanovili. O zgodovini Gubčeve brigade bo govoril tovariš Franc Kolar, po slovesnosti pa bo ljudsko veselje.
Krajevni odbor Zveze borcev NOB na Trebelnem in vodstva vseh drugih organizacij vabijo na proslavo nekdanje borce in aktiviste in delovne ljudi od blizu in daleč!
OD 5. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA: Brigada raz-orožuje belogardistične tako imenovane vaške straže po vaseh okrog Sel-Sumber-ka, Žužemberka, Podlipo-glava in Višnje gore, se spopade z izdajalsko »legijo smrti« pri Sv. Križu, kamor hočejo namestiti postojanko, napada belogardi-stično postojanko škocjan in Italijane v gozdu nad Pristavo pri Stični. V teh bojih si brigada pribori precej orožja za bodoče akcije.
— OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER: Nekatere enote brigade čistijo področje med dolenjsko železnico in nemško mejo, druge pa napadajo sovražno postojanko Polico nad Grosupljem, čistijo teren okrog Trebelnega, pobirajo mine in bombe ob nemško-italijanski meji in uspešno rušijo progo Ljubljana— Novo mesto.
Brigada je nato v decembru 1942 uničila močno be-logardistično postojanko na Ajdovcu, v noči od 22. na 23. december pa je na-
TREBANJSKE NOVICE
Temeniška dolina, Prim-skovo. Dolenja vas, Mačko-vec, Šentvid in Zagorica. Januarja 1943 je brigada skupaj s tomšičevci in can-karjevci prešla na hrvaško ozemlje in uničevala Italijane. Dolga je vrsta imen s katerimi je zgodovina Gubčeve brigade tesno povezana: borbe na progi Zagreb—Karlovac, vzdolž proge Črnomelj—Novo mesto —Trebnje, bitke v Suhi krajini, zmaga v Jelenovem žlebu, pa spet bitke in zma-
ge v Beli krajini, v Miren-ski dolini, okoli Čateža in na Dvoru.
Gubčeva brigada je hkrati s cankarjevci in kasneje še z XII. in XV. brigado tvorila jedro novo ustanovljene 15. divizije. Ob italijanski kapitulaciji je brigada razorožila močne sovražne enote v Mokronogu, Trebnjem in šentrupertu, nato pa odšla v bitke proti Nemcem na Gorjancih, v Zumberku, okoli Novega mesta in drugod po Dolenjskem. Spet so tu znani dogodki: blokada Novega mesta, .neprestane borbe z Nemci in belogardisti okrog Trške gore, rušenje prog na Dolenjskem, pohodi proti Ljubljani, Trebelne-mu, Mirni peči, Grosupljemu, Žužemberku in Beli krajini. Malo je krajev, kjer med vojno ne bi tudi Gubci prelivali svoje krvi. Prav v zadnjih mesecih vojne je imela brigada hude borbe z Nemci in domobranci, prve dni maja 1945 pa je udarna pest gubčev-cev pregnala sovražnika iz Kočevja. Gubci so vkorakali v Velike Lašče in prodirali naprej proti Mlačeve-mu in Ponovi vasi, 7. maja so napadli močne bunkerje na Orljah pred Ljubljano, 9. maja pa je brigada zmagovito vkorakala v osvobojeno Ljubljano.
Ena izmed prvih štirih slovenskih brigad je častno izpolnila svoj delež pri osvoboditvi domovine.
Trebelno nas vabi — tu blizu je bila pred 20 leti ustanovljena Gubčeva brigada
Pionirski praznik v občini Trebnje
V soboto, 29. septembra, je bilo v Trebnjem zelo živahno. Okoli 1000 pionirjev Je spremenilo enolično podobo Trebnjega. Na Športnem igrišču so se eesli pionirski odredi »Vinko Slmončič« (Čatež), »Edo Hol-bek« (Dol. Nemška vas), »Jože Slak-Silvo« (Dobmič), »Jože Slak-Silvo (Knežja vas), »Marija Kmetova« (Sentlovrenc), »Zdenka Krapš- (Trebnje), kjer so praznovali 20. obletnico u-stanovitve pionirske organizacije.
Pisani sprevod se Je pomikal proti železniški postaji, kjer so pričakali pionirje, delegate lz Mirenske doline. Pionirji so bl-U v narodnih nošah, nosili so zastavice, pionirske kape ln rute, kar Je ustvarilo zelo pisano sliko. Ob deveti uri Je bil zbor vseh odredov ln delegatov, nakar so pionirji prisostvovali programu. Po uvodnem govoru predsednika ObLO tov. Cirila Bukovca so zastopniki družbenih organizacij ln podjetij odredom razdelili skromna darila: žoge, značke in knjige. Pokroviteljstvo nad odredi so prevzeU: ObLO Treb-
nje za osnovno šolo Trebnje, občinski odbor SZDL za osnovno solo Čatež, KZ Trebnje za osnovno šolo Sentlovrenc, Kovinsko podjetje za osnovno šolo Dol. Nemška vas, trgovsko podjetje »Gradišće« za osnovno šolo Dobrnič ir. Knežja vas.
Po končanem programu so bUi pionirji pogoščeni! nato pa so si ogledali film in pri tekmovanju preizkusili nove žoge.
Podobne proslave so bile Istočasno tudi v Ser.trupertu, Mokronogu im Vel. Gabru, na Mirni pa naslednji dan ob 15. uri popoldne. Tudi tem pionirskim odredom so pokrovitelji izročili darila. To so bili: obč. komite ZK za osnovno šolo Vel. Gaber ir. Sela-Sumberk, TSS Mirna za osnovno šolo Sentruipert, »Dana« za osnovno šolo Mirna, »Mesoizdelkl« — Mokronog za osnovno šolo Mokronog, trgovsko podjetje »Tr-žar.« pa za osnovni šoli Trebelno in Jelševec.
Vsem, ki so omogočili, da Je več kot 2000 pionirjev naše občine občutilo, da je 29. september res njihov prazniSc, prisrčna hvala!. M. D.
★ POZDRAV UDARNI GUBČEVI BRIGADI -
ČVRSTI PESTI NAŠE PARTIZANSKE VOJSKE: Trgovsko podjetje »GRADIŠČE« — Trebnje, KMETIJSKA ZADRUGA — Trebnje, PEKARIJA — Trebnje, GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE — Mirna, »DANA« — Mirna, TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« — Mirna, »MESOIZDELKI« — Mokronog, TRGOVSKO OBRTNO PODJETJE »TR2AN« — Mokronog, MIZARSKA DELAVNICA — Trebnje
DOB - fašistov grob...
■ Na 76. mednarodnem dunajskem velesejmu Je zastopana tudi Jugoslavija, ki je tokrat prvič prikazala Uaktorje, kombajne ui druge kmetijske stroje. Jugoslovansa podjetja so na Dunaju največ razstavila izdelke elektroindustrije, kovinsko predelovalne, kemične tekstilne ln živilske industrije, izdelke domače obrti ln podobno.
■ V bližini Foče so strokovnjaki geološkega zavoda iz Sarajeva odkrili okrog 2 milijona kubičnih metrov zelo kvalitetnega marmorja. Oprema nahajališča bo veljala okrog M milijonov dinarjev.
BORCE SLAVNE GUBČEVE BRIGADE
POZDRAVLJAJO
OB 20-LETNICI  NJENE USTANOVITVE
DELOVNI KOLEKTIVI: Trgovsko podjetje »2ELEZNINA« — Novo mesto • KMETI JSKO-GOZDAIISKI PREDELOVALNI KOMBINAT — Novo mesto • »ELEKTRO« — Novo mesto • »NOVOTEKS« — Novo mesto • SGP PIONIR — Novo mesto • KOMUNALNA BANKA — Novo mesto
... Čete se razporejajo. Velik obroč se sklepa okoli gradu. Vedno ožji je. Vedno bliže so luči ln razsvetljena okna. Psi zalajajo. Srce se nam stisne. Tišina. Psi Se glasneje zalajajo. Nobenega strela. Mučni so trenutki pred bojem, ko veš: zdaj zdaj se začne.
»Obroč je sklenjen. Zveze vzpostavljene.« Še malo živčne napetosti, ki jo sprosti prvi pok.
»Ogenj!« Partizanske strojnice in puške zapojejo pesem, ki se ne sklada s pesmijo, U so jo ravnokar peli Italijani v gradu, drugi četi je uspelo sovražnika presenetiti in vdreti v prvo nadstropje. Bombaši s polnimi naročji bomb, slavna trojka Aci, Mile in Džoli, za njimi mitra-Ijezec Ibar in drugi. Druge čete morajo navidezno napasti z druge strani, da bi olajšale delo drugi četi. Italijani v gradu tekajo nekaj časa sem ter tja in vpijejo, a se kmalu znajdejo; zaregljajo »brede«, da se kar bliska, kamor udarjajo krogle.
»Hura! Naši so notri, petnajst jih je v gradu. Zmaga je naša!«
»Prva četa iz rezerve takoj na položaj! Temeljito obkoliti grad in zgraditi dobre bunkerje!«
Po isti poti skušajo priti še novi v grad. Še dva pu-škomitraljezca prispeta v prvo nadstropje. Sedaj so trije naši mitraljeze! v gradu. Nato zaregljajo italijanske strojnice v tisto stran. Trije partizani so ranjeni. Herman zelo hudo. V sosednji vasi, kjer je ambulanta, je izdihnil. Bil je pomočnik puško-
mitraljezca, dober partizan. Naši bombaši v gradu osvajajo sobo za sobo. Počasi ln previdno. Prvo nadstropje je naše. Od zunaj tolčejo partizanske krogle po puškarnicah in strelnih linah v drugo nadstropje in v stolpe, kamor so se zabili Italijani.
»Zaseditc vso stavbo in prodrite v drugo nadstropje!« ukazuje komandant...
Borba za stopnice! Borba za drugo nadstropje! Težko gre..
Samo vodnik Leon, neustrašeni borec, koraka počasi v grad. Koraka, kot bi hodil po domači njivi in koraka zadnjikrat v svojem življenju. Fašistični rafal mu prebije lobanjo.
Tovariševa smrt samo podžiga borbenost partizanov. »Hura, cela četa je v gradu.«
Veljko govori Italijanom in grofa, naj se vdajo, da jim bodo sicer podkurili.
»Soldati italiani, arrende-tevi!«
France Mihelič: NA JURIŠ!
»Tovariš Rade, z enim vodom v grad skozi glavna vrata. S seboj vzemi težko avionsko in dobro vžigalno vrvico!« ukazuje komandant komandirju 3. čete.
S pojačano silo vžgejo naši mitraljezi in puške po italijanskih strelnih linah, da bi Rade s svojimi fanti čim laže prispel v grad. 2e skoči Rade, za njim še drugi. Tik pred njega pade bomba. A ni nič hudega. So že v gradu.
Italijani se nočejo vdati.
Fantje v gradu nekoliko-krat poskusijo zasesti stopnice in prodreti v drugo nadstropje. Zaman! Italijani imajo odličen položaj. Ura je že dve ponoči. V daljavi čujemo močno streljanje. Cankarjeva napada!
»Halo, tovariši!« kliče komandant bombašem, »zadosti Je tega. Zažgite grad! Temeljito podkurite v vseh sobah prvega    nadstropja    ln se
umaknite v pritličje. Držite zasede!«
»Kakšna škoda,« si mislijo partizani in komandant, »če zgori orožje in municija ...«
Partizanu je puška ljubica, mitraljez del njegovega srca.
Rdeči sij se že vžiga v sobah. Vedno večji je in večji, počasi prasketa — in buhne. Prvi zublji obliznejo okna... Naši se umaknejo pred ognjem v pritličje. Fašisti pridejo še v prvo nadstropje, skušajo gasiti. Zaman! Skušajo priti v pritličje. Tam jih sprejmejo naše bombe in mitraljezi. Tudi skoz okna žvižga smrt. Desna stran prvega nadstropja še ni v plamenu. Kot besne ose švigajo fašisti skozi zublje in dim, iščoč rešitve. Grof dobro pozna svoj grad. Pelje jih v sobo v desnem vogalu gradu. Tam začno z noži kopati tla ter se spustijo po vrvi v sirarno v pritličju. Partizani so iznenađeni. Vname se borba na življenje in smrt. Fašisti so na enem koncu hodnika v sirarni, naši na drugem koncu hodnika v skladiščih. Medtem grad gori dalje. Vname se drugo nadstropje, streha, dva leva stolpa. Italijanska municija in bombe pokajo v ognju. Vsak pok je sunek v partizanovo srce.
Štiriindvajset ur nepreneh-ne borbe.
Plameni že ližejo stopnice.
»Bred ne bo, municije ne bo,« mislijo partizani.
»In tako potrebujemo mitraljeze ...« premišljuje komandant.
Nobenega strela. Skoraj tišina okoli gradu, ko zavpije glas iz gradu v slabi hrvaščini:
»Vdamo se! Halo, partizani! Dajte nam lestev...« »Ci arrend.jmo!«...
(Skrajšan odlomek iz spominov na napad Gubčeve brigade na Dob pri Mirni)

20. obletnica napada na italijansko kolono pri Kvasici
V nedeljo, 23. septembra, je minilo 20 let od velike in uspešne partizanske akcije na Kvasici pri Dragatušu, v kateri je bila uničena italijanska kolona, ki se je pomikala iz Črnomlja proti Vinici. Tega dne pred 20. leti je IV. kordunaška brigada s pomočjo belokranjskih partizanov napadla sovražnika in mu prizadejala težke izgube. Ob tej priliki je bilo ubitih in zajetih 127 sovražnih vojakov, medtem ko so imeli partizani le enega mrtvega.
Te obletnice se okoliški prebivalci   radi spominjajo.!
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
če prideš v razgovor z ljudmi, vedno nanese beseda na to uspelo partizansko akcijo.
Na kraju, kjer so bile borbe, je postavljeno spominsko obeležje. Ob 20. obletnici dogodka je letos krajevna organizacija ZB skupno z osnovno šolo iz Dragatuša pripravila prijetno proslavo, na kateri so sodelovali pionirji s posebej za to pripravljenim programom. Svečane proslave se je med drugimi udeležil tudi predsednik občinskega odbora ZB Črnomelj, ki je pred 20. leti tudi sam sodeloval v tej akciji, in zastopnik garnizije JLA iz Črnomlja.
Po pozdravnih besedah predsednika KO ZB je navzočim spregovoril zastopnik JLA o borbi naših narodov, o bratstvu" in enotnosti, ki se je kovalo v skupnih bo-
jih za svobodo, in pri tem na-glasil pridobitve naše revolucije.
Proslava je bila zelo skrbno pripravljena in se je je udeležilo okoli 200 ljudi, predvsem mladine.
L. S.
čitalnica in knjižnica v Črnomlju
Letos spomladi je bilo v Črnomlju odprto novo kulturno žarišče, namenjeno predvsem mladini, da bi imela priložnost preživeti nekaj popoldanskih ur med časopisi in revijami. Nova čitalnica v letnih mesecih iz razumljivih razlogov ni bila obiskana, kot bi želeli, avgusta in posebno septembra pa se je pokazalo, da je bila čitalnica v Črnomlju močno potrebna. Neposredno v bližini je ' tudi ljudska knjižnica, ki razpolaga z okoli 3500 knjigami raznih strok, največ s področja beletristike. Trenutno urejajo notranje prostore knjižnice. Računajo, da bo delo opravljeno do konca oktobra, potem pa si bo naš delovni človek lahko izposojal primerne knjige za razvedrilo in poglobitev strokovnega in politično-ide-ološkega znanja.
M. K.
Ekipa cestarjev Podjetja za ceste Novo mesto popravlja cesto Brezuce—Bizeljsko. Podjetje za ceste je letos reorganiziralo cestarsko službo tako, da posamezni cestarji ne odgovarjajo več za svoj odsek ceste, kot je bilo doslej, združili so jih v ekipe, ki se na organiziran način selijo s ceste na cesto in jih temeljiteje obnavljajo. Kako se bo novi način cestarjenja obnesel, še ni mogoče oceniti, ne gre pa prezreti dejstva, da so mnoge ceste letos bolj zanemarjene kot prej in da vozniki trdijo, da je bil stari način cestarjenja boljši.
Tudi belokranjska zemlja bi lahko več dajala
Oba zbora 'ObLO Črnomelj sta v sredo, 26. septembra, na skupni seji razpravljala o nadaljnjem razvoju kmetijstva in gozdarstva v občini. Uvodna poročila so u-gotovila, da je bil plan kmetijske proizvodnje v letošnjem prvem polletju realiziran s 55 odstotki, kar je glede slabših objektivnih pogojev za kmetijstvo na belokranjskih tleh in neugodnih podnebnih razmer še kar zadovoljivo. Razprava pa je podčrtala, da je kljub znatno povečanem prizadevanju kmetijskih strokovnjakov in zadruge proizvodnja dokaj pičla, kar se pozna zlasti pri odkupu tržnih viškov.
Razloge za tako stanje bi morali iskati predvsem v dejstvu, da je v črnomaljski občini 97 odstotkov zemlje v lasti takih zasebnikov, ki imajo skupaj manj kot 5 ha obdelovalnih površin. Drob-nolastniška posest ne more nikdar dati takih pridelkov kot velike, zaokrožene površine, na katerih je možno uporabiti najmodernejšo mehanizacijo, in jih smotrno obdelovati. Zato daje predvsem zasebni sektor manj tržnih presežkov, kot bi jih lahko dal. Resnica je
tudi, da dobimo iz zasebnega sektorja v občini le 40 odstotkov tržnih presežkov živalske proizvodnje. Kaže, da bo treba poiskati možnosti in rezerve v zasebnem sektorju, ki naj bi ob poostritvi raznih ukrepov smotrneje gospodaril, več pridelal in pripravil /ečje količine za trg.
Med ukrepi, za katere so glasovali odborniki obeh zborov ObLO, velja omeniti predvsem odlok o agromini-mumu. Odlok predpisuje, da mora vsak kmečki pridelovalec uporabiti na hektaru obdelovalne površine najmanj 300 kg umetnih gnojil letno, razen tega pa določa vse potrebno glede globine oranja, pospravljanja pridelkov, košnje in podobno. Za vse, ki bi gospodarili mimo teh ukrepov, so predvidene kazni, n. pr. odvzem zemljišča za dobo pet let in njegova vključitev v plansko obdelavo.
K novim ukrepom bi prišteli tudi spremembo lestvice pri plačevanju občinskih doklad od dohodkov v kmetijstvu. Do zdaj - so davkoplačevalci plačevali po dveh stopnjah. Pri tem so nastale razne pomanjkljivosti in razlike, ki so hribovce
bolj bremenile kot kmetovalce v nižinskih predelih. Da bi v prihodnje pravičneje odmerjali dajatve, so vse davčne obvezance razporedili v štiri razrede.
V prizadevanju, da, se izboljša stanje v kmetijstvu, čakajo kmetijsko zadrugo v Črnomlju obsežne in zahtevne naloge. V prvi vrsti bo morala zadruga še nadalje krepiti lastno proizvodnjo. V obseg teh nalog spada po-družbljanje proizvodnje in zemljišč, to se pravi, da bo treba na eni strani izčrpati vse možnosti pogodbenega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci, na drugi strani pa še povečati površine z zakupom, nakupom in arondacijo zemljišč. Po koopera-cijskem planu za prihodnje leto bo pogodbeno sodelovanje zajelo že nad 1600 ha, kar predstavlja šestino vseh obdelovalnih površin v občini. Za krepitev lastnih obratov pa bo morala zadruga zbrati potrebno količino sredstev, s katerimi bo še naprej pridobivala obdelovalne površine s krčenjem gozdov in steljnikov. Kar zadeva investicije, je kmetijska zadruga do zdaj porabila 297 milijonov dinarjev, od tega letos 154 milijonov dinarjev pri krčenju steljnikov, ostalo pa za gradnjo nekaterih živinorejskih obratov, na katerih nameravajo rediti okrog 2000 glav živine.
Podobno kot v drugih ob-
činah so tudi belokranjski gozdovi izčrpani in zanemarjeni. To potrjuje pred/sem ugotovitev, da je zaloga lesa komaj 80 do 120 kubičnih metrov na hektar, čeprav bi moralo biti na tej površini najmanj 250 kubičnih metrov. Te minimalne količine so posledica nenačrtnega gospodarjenja, pri čemer je sleherni lastnik gledal samo na to, koliko mu bo prodani les vrgel, deveta skrb pa mu je bila .nega gozda. Pereče stanje gozdov je zahtevalo boljšega gospodarja. Nedvomno čakajo kmetijsko zadrugo obsežne naloge tudi v gozdovih, ki so veljali do zdaj v glavah slabih gospodarjev za neizčrpen vodnjak dohodkov. Da bi takoj reševali težko stanje gozdov, je kmetijska zadruga uredila plantaže zelenega bora v Mlakah in pospešila gojitev intenzivnih nasadov na Bo-jancih in v Lokvah. Skupaj Ima že več kot 8 ha drevesnic, namerava pa pogozditi nad 4000 ha steljnikov in drugih poljedelsko nedono-snih površin.
»Oktober v Opatiji« na avstrijski televiziji
Letošnji program prireditev pod naslovom »Oktober v Opatiji« se bo zaključil s skupno oddajo jugoslovanske in avstrijske televizije. Iz opatijskega studia ga bosta prenašali televizijski mreži obeh držav.
»Sporočite zahvalo tovarišu Beletu!"
»Moja dolžnost je, da pomagam ljudem v nesreči« pravi miličnik postaje Ljudske milice v Brežicah. Večkrat ga srečamo na cestah, kjer skrbi za varnost prometa. Kako to ocenjujejo vozniki, ki potujejo po naših cestah, najlepše govori zahval-
no pismo, ki ga je nedavno prejel komandir postaje Ljudske milice v Brežicah. Mate Malinarič iz Zagreba, Ulica proleterskih brigad, med drugim piše:
»Mislim, da je moja dolžnost, da vas obvestim o lepem postopku tovariša Franca Belete. 1. septembra popoldne sem potoval z avtomobilom po avtomobilski cesti proti Ljubljani. Okrog ,500 metrov pred odcepom za Brežice — Čatež je motor v avtomobilu nenadoma ugasnil. S sopotnikom sva poskušala ugotoviti okvaro in popraviti, pa nama ni uspelo. Ko naju je zagledal miličnik Bele,'ki je bil na križišču, je takoj prišel na pomoč in v kratkem času okvaro odstra-
Obnovitev šole v Pišecah
V' Pišecah se za proslavo 150-letnice šole pripravljajo že sedaj. Trenutno preurejajo šolo. Napravili bodo namreč sodobna stranišča in zgradili drvarnico. Prenovitev bo stala okrog milijon 800 tisoč dinarjev. Okoli 800 tisoč dinarjev so i'rispevali domačini s samoprispevki, ostali dolg pa so obljubili poravnati OLO, ObLO in podjetja. Obljuba pa dela dolg, pravijo Pišečani.
nil. S sopotnikom sva lahko nadaljevala pot. Ko sva se mu zahvalila, je pojasnil: — To je moja dolžnost, želim pomagati ljudem v nesreči! —
Vljudnost in pozornost tovariša Franca Beleta je lahko primer in v čast vsem pripadnikom službe javne varnosti. Prosim, da mu prenesete prisrčno zahvalo in izrekam vse priznanje za uspehe pri vzornem vzgajanju uslužbencev in vam želim pri tem se veliko uspehov.«
Vrstice, ki veliko povedo ...
Dejavnost turističnega društva v Pišecah
Pišece imajo lepe možnosti za razvoj turizma. Pred nekaj meseci je bilo ustanovljeno turistično društvo, ki šteje 48 članov. Vodi ga Mihael šeko-ranja. Nedavno je društvo organiziralo sestanek z vaščani, na katerem so sklenili urediti pročelja hiš in okolice. V začetku tega meseca pa je bilo širše posvetovanje, na kate-
Delovni načrt pododbora društva knjigovodij
Maja letos je bil ustanovljen v naši občini pododbor Društva knjigovodij. Upravni odbor sestavlja-sedem članov izmed računovodij gospodarskih organizacij in zavodov, zastopnika narodne banke in ljudskega odbora.
Osnovna naloga, ki si jo je upravni odbor zastavil, je, pomagati finančnemu kadru v
rem so sodelovali predstavniki novomeške turistične zveze, občinskega ljudskega odbora,, kmetijske zadruge ter krajevnih organizacij. Obravnavali so možnost nadaljnjega razvoja turizma v Pišecah. — Predlagali so adaptacijo pišeč-kega gradu, zgraditev ceste Pišece—Bizeljsko ter ureditev tople hrane v pišečki gostilni. Pri zasebnikih bodo organizirali 10 do 15 ležišč in pripravili prostor za taborjenje, če bodo sklepi uresničeni, se obeta pišečkemu turizmu" lep razvoj..
podjetjih in zavodih pri njihovem delu. Naš finančni kader v podjetjih in zavodih je namreč, kakor se ugotavlja, precej šibak, nima širšega obzorja, posamezniki se omejujejo le na svoje ožje delo in podobno. Ta kader je treba u-sposobiti tako, da bo danes ali jutri sposoben prevzeti odgovornejše delo, če se pokaže za to potreba.
Smatramo, da naj bi usposabljanje tega kadra ne bilo naloga samo pododbora društva knjigovodij, ampak tudi vseh kolektivov gospodarskih organizacij in zavodov.
Predstavniki gospodarskih organizacij (računovodje) so na posvetu sklenili, da se prvi tak seminar skliče za 26. septembra, v bodoče pa naj bodo vsak mesec redno posveti, na katerih bi razpravljali o predpisih, ki bi medtem izšli. Na ta način bi bilo možno odpraviti nejasnosti, ki se vedno pojavljajo, in bi prišli do e-notnega tolmačenja. Vsi računovodje strokovnjaki, ki obvladajo svojo nalogo, naj bi s svojim znanjem na teh sestankih in posvetih pomagali.
Am.
Obnavljanje topolovih plantaž v Spodnjem Posavju
Vse večje povpraševanje pc lesu, precejšnja pasivnost glede gozdnih fondov in pa obsežne površine degradiranih gozdov v Spodnjem Posavju, predvsem na področju občine Brežice, so napotile gozdarje in druge k iskanju takih drevesnih vrst, ki bi v razmeroma kratkem času dale čim večjo lesno maso. V poštev so prihajale v prvi vrsti razne vrste topolov in nekateri drugi hitro rastoči mehki listavci, ki so se doslej smatrali kot gozdni plevel, a postajajo gospodarsko vedno bolj pomembni.
Topolov les je vsestransko uporaben. Zelo je cenjen kot surovina za pridobivanje celuloze in papirja v bližnji tovarni celuloze in roto papirja na Vidmu pri Krškem, nadalje za izdelavo lesne volne, za proizvodnjo vžigalic, vezanih   in   umetnih plošč.
furnirja itd. Topolov les Je spričo pomanjkanja iglavcev na našem področju uporaben tudi kot kmečki gradbeni les in hlodovina za ža-
Plantažni način proizvodnje topolovega lesa v konso-ciaciji s poljščinami omogoča večkratno povečanje dosedanjega hektarskega donosa obstoječih in ne dovolj izkoriščenih zemljišč nasploh, prirastka lesne mase na hektar pa še posebej. Pri intenzivnem gojenju topolovih plantaž pričakujemo letno okoli 30 do 40 m' prirastka lesa na hektar, in sicer na prvovrstnih tleh. To je približno desetkrat več, kot znaša na primer sedanji povprečni prirastek lesne mase v gozdovih na področju občine Brežice.
Spodnje Posavje, predvsem področje občine Brežice, je eno  izmed  glavnih topolo-
vih področij v Sloveniji. Območja, ki ležijo izpod 500 m nadmorske višine, predstavljajo na splošno najširše klimatično topolovo rastišče. V tem najširšem območju Spodnjega Posavja ležijo na obeh straneh Save naplavin-ska področja, ki predstavljajo" prvovrstna topolova rastišča. Računamo, da je tod takšnih zemljišč okoli 1.500 hektarov.
Na tem področju je možno gojiti tppolove plantaže in nasade raznih oblik: to-polove plantaže s pridruženimi poljščinami kot najln-tcnzivnejšo obliko, topolice (to so z raznimi hitro rastočimi listavci mešani topolovi nasadi v obliki gozdnega sestoja), nasade po pašnikih, med njivami, ob cestah, potokih in rekah, i posamezna drevesa na ohišnicah kmetijskih gospodarstev in vetro-brani pasovi (to so okrog
20 metrov in več široki in poljubno dolgi objekti, zasajeni s topoli ter ostalimi hitro rastočimi listavci, in služijo za zaščito proti vetru).
Za topolove nasade kakršnekoli oblike je poleg odgovarjajočih zemljišč najvažnejše, -da je zagotovljen izbran saditveni material. Med posameznimi sortami topolov so neverjetno velike razlike v rasti in le selekcionirane in proti boleznim odporne topolove sadike bodo dale uspeh. Takšen saditveni material proizvaja Kmetijsko - gozdarsko podjetje Brežice v svoji drevesnici v Vrbini pri Brežicah, ki je pod nadzorstvom Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. V tej drevesnici vzgojijo v dveh letih do 8 m visoke in 5 cm debele topolove sadike za presaditev na teren. Drevesnica ima tre-
nutno 10 hektarov površine, razširili pa jo bodo na 20 hektarov. Drevesnica < bo dajala dovolj kvalitetnih sadik za potrebe celotne Dolenjske, delno pa tudi za potrebe drugih predelov Slovenije.
Kmetijsko - gozdarsko podjetje Brežice je v letih 1961 — 1962 osnovalo na svojih zemljiščih v Vrbini 17 hektarov topolove plantaže v konsociaoiji s poljščinami. Tu je bil prej degradiran gozd, ki je bil izkrčen, zemljišče pa s sodobno mehanizacijo zrigolano, temeljito obdelano, pognojeno in nato zasajeno s topoli. Kot omenjeno, je trenutno zasajenih s topoli le 17 ha. Vzrok temu je bilo dosedanje pomanjkanje kvalitetnih sadik. Za topolovo plantažo pa Je na istem objektu pripravljenih še okoli 90 ha, ki bodo zasajeni do Jeseni 1963. Do takrat pa bo to zemljišče služilo čisti kmetijski proizvodnji. Kombinirani način produkcije topolovega lesa in poljščin je najintenzivnejši in najhitrejši način gozdne pro-
izvodnje. Poljščine je možno gojiti med vrstami topolov 5 do 6 let, vse do časa, ko se krošnje topolov strnejo. Od tega časa pa do sečne zrelosti topolov (okrog 10. do 12. leta starosti drevja) pa pod drevjem pridobivamo še travo.
V Vrbini bo torej do Jeseni 1963 osnovan na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja okrog 110-hektar-ska topolova plantaža s pridruženimi poljščinami. Plantaža bo osnovana na najsodobnejši način.
Po svoji lokaciji naj bi kot vzoren objekt bila žarišče za širjenje tovrstne gozdno-kme-tijske proizvodnje tudi na obsežna sosednja zasebna zemljišča. • Ta misel je aktualna predvsem zdaj, ko je Kmetijsko-gozdarskemu podjetju Brežice bilo odobreno večje investicijsko posojilo za odkup zasebnih zemljišč na obeh straneh Save v občini Brežice. V glavnem so vsa ta zaseb-
(Nadaljevanje na 12. strani)
Na krmeljskih tleh še leži premogov prah ...
Dolina Hinje, majhne rečice, ki se je zajedla globoko v hribovje in deli naselje. Oblačno nebo, naslonjeno na vrhove okolišnih hribov in pod njimi sive hiše. Tu je Krmelj, staro naselje z vsemi značilnostmi in navadami rudarskega naselja. Njegovo srce je nasičeno s preraogovim prahom. Tla so potemnjena, zidovi kakor okajeni.
Tujec bi precej ugotovil: »TU je rudnik premoga.«
Res, tu je bil rudnik premoga. Zrak še diši po premogu, tistem iz globine 400 metrov. Premog še diši po znoju rudarjev, že desetletja; stoletje in več. Kar je čudnega, je to, da ne srečaš več počrnelih obrazov, ljudi z rudarsko svetilko in s šlemi na glavah, čeprav si prepričan, da bodo vsak čas prišli iz jaškov, ko bo konec izmene. Toda zaman jih boš čakal. Zadnja izmena je odšla iz jame že pred meseci.
Sicer pa je še tako, kot je bilo. Zunanje naprave še stoje in separacijski obrat tudi. Toda... Rudnik je prenehal bruhati tone rjavega premoga, ki leži med debelimi zemeljskimi plastmi. Vzrok: nerentabilnost. V rudniku je mir. Namesto neprestanega hrupa v separaciji in na rudniškem tiru slišiš-udarjanje kladiv po kovini. Mariborska »Metalna« gradi v Krmelju svoj obrat in nova zaposlitev je tu. Nekđanji rudar postaja danes kovinar. Lahko bi bil še naprej rudar, toda v Trbovlje in Hrastnik je predaleč, razen tega ima doma družino in živi z vsem srcem v dolini Hinje.
Drugačen je napev pesmi, ki jo poje kladivo, njena vsebina pa je ostala nespremenjena: boj za življenje.
Tečaj za prvo pomoč v Loki
Na pobudo krajevne organizacije RK se bo v Loki pričel tečaj za prvo pomoč. Med drugim se ga bodo udeležili tudi tisti, ki bodo skrbeli za omarice ^prve pomoči Člani RK in lastniki hiš, ki so si sami napeljali vodovod v stanovanja, so prejeli" od organizacije nagrado dva ali tri tisočake. V kratkem pa bodo z izkupičkom zadnje veselice v Radežu začeli graditi rezervoar, iz katerega bodo črpali vodo štirje hišni lastniki, ki si nameravajo napeljati vodovod.
S. Sk.
Važne naloge pred jesensko setvijo
Kaj bo s cesto ftadeče-Loka-Breg-Sevnica?
Promet na občinski cesti Radeče—Loka—Breg—Sevnica je v zadnjem času zelo velik, predvsem za časa zagrebškega velesejma. V celoti pa je ta cesta slabo vzdrževana, šoferji vedo, da vožnja po jamasti cesti ni udobna in tudi ne najbolj varna, vendar vozijo po njej zelo pogosto, ker je cesta na desnem bregu (Vrbovo—Boštanj —Krško) še mnogo slabša. Ce bo občinska cesta iz Radeč do Sevnice še nadalje brez stalnega cestarja, lahko pričakujemo tudi kaj hujšega.
Obe občini, Sevnica in Vi-dem-Krško, bosta morali reševati to vprašanje. Ce so lahko uredili cesto iz Radeč do Zidanega mostu in Rimskih  Toplic,  ne  bi smelo
■ Dravske elektrarne so v začetku septembra dosegle skupaj milijardo kilovatnlh ur e-lektrlone energije. S tem so letošnji plan presegle za 7 odstotkov. Največja proizvodnja električne energije je bila v avgustu, ko so dravske elektrarne oddale 38 odstotkov več elektrike kot lani v totem obdobju.
biti nobenih ovir, da tudi omenjene občinske ceste, nad katero se pritožujejo kolesarji, mopedisti in vozniki motornih vozil, ne Di mogli v doglednem času popraviti.
S. Sk.
0 poteku jesenske setve
Te dni potekajo v vseh občinskih središčih razgovori o kmetijstvu. Glavni namen sestankov, ki se jih udeležujejo predstavniki ObLO, OLO, kmetijskih zadrug, družbenih posestev in gospodarske zbornice okraja Novo mesto, je sestaviti osnutke planov kmetijske proizvodnje v prihodnjem obdobju in proučiti vprašanja v zvezi z jesensko setvijo in odkupom krompirja. Trenutno je najvažnejša akcija za jesensko setev in potrošnjo umetnih gnojil, kot jo predvideva novi odlok o minimalnih agrotehničnih u-krepih.
Zborovanje socialnih zavarovancev
Te dni so bila v metliški občini zborovanja socialnih zavarovancev. Na njih so se pogovarjali o novejših predpisih in spremembah zakona o socialnem zavarovanju. Zavarovanci so bul podrobno seznanjeni s spremembami, ki so že v veljavi od 1. julija ln o spremembah ,ki bodo začele veljati z začetkom prihodnjega leta.
Po zborovanjih so bile po podjetjih ln ostalih volilnih enotah volitve delegatov za občinsko konferenco. V občini sta dve volilni enoti: industrijska in negospodarska. V prvo je bilo izvoljenih 28 delegatov, v drugo 25. Vsaka enota bo izvolila enega člana skupščine socialnega zavarovanja.
Obnavljanje topolovih plantaž v Spodnjem Posavju
(Nadaljevanje z 11. strani)
na zemljišča po svoji strukturi in globini tal izvrstna bodisi za Čisto kmetijsko, bodisi za kombinirano gozdno-kmetijsko  proizvodnjo. Saj topole lahko gojimo na kmetijskih zemljiščih (v primernih medsebojnih razdaljah), ne da bi s tem kmetijsko proizvodnjo občutno okrnili. Nikakor pa ni nujno, da Jo S tem prekinemo. Na površinah, ki   Jih   bo Kmetij-sko-gozdarsko podjetje Brežice   pridobile   z odkupom zasebnih  zemljišč,   bo proizvodnja krmnih rastlin za lastne   živinorejske obrate
glavni cilj, kar pa nikakor ne izključuje možnosti gojiti na teh površinah tudi topole. S tem načinom le dopolnjujemo dve sorodni panogi našega gospodarstva.
Kmetijsko-gozdarsko podjetje Brežice z velikim zaupanjem pričakuje, da bo s pomočjo pristojnih upravnih organov, političnih organizacij, in ob razumevanju prizadetih lastnikov zemljišč, predvsem pa z lastnimi napori doseglo svoj cilj, naši domovini pa v okviru svojih možnosti pripomoglo, da stopi na pot intenzivnejšega izkoriščanja tal.
Inž. Vlado Jenko
Nedavno je izvršni odbor občinskega odbora SZDL Sev-"Hiica razpravljal o nadaljnjem razvoju kmetijstva ter širjenju in krepitvi socialističnih odnosov v kmetijstvu. Konkretno se je izvršni odbor lotil nalog za uspešno izvedbo jesenske setve.
Kmetijske zadruge v ->vni-ški k. nuni so že sprejele plane oz. akcijske programe jesenske setve. Na pogodbeno sodelovanje odpade 330 hektarov, na lastno proizvodnjo pa 16 hektarov. Površine z lastno proizvodnjo so v pri-
merjavi s površinami s pogodbeno proizvodnjo zelo majhne, ker je večina zemljišč družbenega sektorja namenjenih za -proizvodnjo krmnih rastlin. To pa je glavni razlog za usmeritev organizirane proizvodnje pšenice v pogodbenem sodelovanju.
Izvršni odbor je zato priporočil zadrugama Tržišče-Sent-janž in Sevnica, naj takoj nabaviti zadostno količio semen in umetnih gnojil in o-stali reprodukcijski material. Zadrugi morata imeti pripravljeno mehanizacijo in se
Novi odloki ObLO
Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora, ki je bila 21. septembra, so razpravljali o več odlokih in jih nato sprejeli.
— Po daljši razpravi o novostih v socialnem zavarovanju so odborniki soglasno sprejeli odlok o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za območje okraja Novo mesto; obenem so razpravljali tudi o svetu zavarovancev v občini in dveh kandidatih za medobčinsko skupščino zavarovancev.
— Sprejet je bil odlok o novi reorganizaciji mreže osnovnih šol v občini. Tako so končno osnovne šole (matične in zunanji oddelki) dobili pravno uzakonitev, čeprav se je dejansko reorganizacija v glavnem že skoraj   izvedla.  —  Poleg tega
so odborniki spregovorili tudi o drugih šolskih problemih. Tako na nekaterih šolah kvaliteta pouka ne zadovoljuje povsem, saj se je zgodil primer, da je šla najboljša učenka iz šole v srednjo tekstilno šolo in je imela tu zelo slab uspeh. Čeprav ne gre tega primera posploševati, pa vendarle taki in podobni primeri kažejo, da pri vseh šolah kvaliteta pouka in metode dela ne ustrezajo zahtevam šolske reforme. — šolski odbori na popolnih osemletkah in pri zunanjih oddelkih so odslej o učnih in vzgojnih problemih premalo razpravljali. Tem vprašanjem bodo morali posvetiti več časa tudi na roditeljskih sestankih.
— Po odloku o spremembi odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne   telefonske storitve
Vozniki vprežnih vozil: tudi vi nimate dveh glav!
Na postaji LM v Metliki so nam povedali, da je bilo potrebno precej truda, preden so vsaj delno rešili vprašanje prometa z vprežhimi vozili. Ni redko, da naletiš na voz, ki pelje po levi strani ali po sredini ceste, moral pa bi peljati po skrajni desni; vozovi ponoči niso osvetljeni s svetilko in nimajo zadaj odbojnega stekla; vozniki šele v zadnjem trenutku umikajo vozila. Brezbrižnost pri nakladanju, malomarnost pri označevanju dolžine in širine in vse, kar smo našteli poprej, je pogosto vzrok nesreče.
Vozniki vprežnih vozil, tudi za vas veljajo prometni znaki! Spoštujte znake STOP in upoštevajte križišče s cesto, ki ima prednost, ter pravilo desnega t križišču! Tudi vi imate dolžnosti in obveznosti.
Pazite: dobro ln pravilno opremljen voz, previdna vož-
nja po cestah in v križišču, upoštevanje cestnoprometnih znakov, vožnja po skrajni desni strani ceste, pravilno nakazovanje pri spremembi smeri vožnje, vse to Bo omogočilo vam in drugim varno in neovirano vožnjo.
je prometni davek precej znižan: prva vrsta telefonskih naročnikov je oproščena prometnega davka, dru-^ ga vrsta naročnikov bo po" tem odloku plačevala le 50-odstotni prometni davek na redno telefonsko naročnino (prej stoodstotno), a tretja vrsta sto odstotkov (prej 150 odstotkov).
— V razpravi o odloku o spremembi občinske dokla-de na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženja za leto 1962 je bil dan predlog za povišanje občinske doklade za nižinski predel, ki zajema katastrske občine Metlika, Primostek, Podzemelj, Kra-sinc in Gradac. Z novo davčno stopnjo bi razlika med nižinskimi in višinskimi predeli znašala 6 odstotkov, kar bi ustrezalo vsem pogojem in zmogljivostim davčnih zavezancev v nižinskem predelu občine. Dosedanja razlika med višinskim in nižinskim predelom je znašala doslej le 3 odstotke.
Odborniki so po obravna-' vi odobrili jamstvo Lesno predelovalnemu podjetju za 28 milijonov dinarjev za stalna obratna sredstva. Ob zaključku so še potrdili pravila zavoda Dom počitka v Metliki. J. D.
čimprej lotiti sklepanja pogodb s posameznimi proizvajalci ter v to akcijo vključiti vse strokovno osebje v zadrugi. Pri jesenski setvi naj sodelujejo tudi člani zadruž-
SEVNIŠKI VESTNIK
nega sveta pri kmetijski zadrugi in člani področnih zadružnih svetov.
Pri sklepanju kooperacij-skih pogodb naj zadruge upoštevajo, da se s tem doseže čim večja proizvodnja krušnih žit in povečanje tržnih viškov ter jačanje družbenih skladov ob istočasni primerni stimulaciji gospodarstva delovnih kmetov.
Občinski ljudski odbor je dolžan posvetiti akciji za jesenske? setev čimveč pozornosti, zlasti pri izvrševanju planov KZ in izvajanju predpisov o agrominimumu.
GRADAC: razprava o kmetijstvu
Čeprav je v Gradcu manj ljudi, ki se izključno bavijo samo s kmetijsko proizvodnjo, je za kmetijske probleme v zadnjem času med člani Socialistične zveze precej zanimanja. Zato je krajevni odbor sklical razgovor o kmetijskih vprašanjih. Razprave se je udeležil direktor kmetijske zadruge iz Metlike Franc Jakljevič, ki je zbranim članom Socialistične zveze pojasnil razvoj kmetijstva na območju metliške občine. Na sestanku so se pogovorili tudi o drugih vprašanjih.
■ Občinski ljudski odbori v
Vojvodini so sprejeli sklepe o agrominimuimu. Ti naj bi v novem ekonomskem letu veljali za milijor. 200.000 ha zemlje, 5e to jesen pa tudi 185.000 ha zemlje zasebnikov.
■ Od 8. septembra vozijo po zagrebških cestah majhni dve-tonski kamioni, s katerimi o-pravlja zagrebško prevozniško podjetje Croatiatrans mestni prevoz blaga.
Okupator ni prišel na počitnice
D ako Brajčič s Hrasta se spominja, kako je bilo, ko so Italijani prišli na Hrast:
»Hudič uzmi onaj dan, ko su u Hrast došli fašisti. Bilo je spomladi 1942. Dobro se spominjam, da so kostanji že zeleneli. Na Hrastu je bil tedaj premožen posestnik Martin Težak, ki je že od vsega začetka simpatiziral s fašisti ln Je tudi poklical Italijanski odred s Suhorja na Hrast. Menda Je že zvedel,
0 revalorizaciji in štipendijah
Upravni odbor kmetijske zadruge v Metliki je na zadnji seji uvodoma obravnaval vprašanja dolžnikov kmetijski zadrugi. Organizacija je prisiljena, da proti svojim dolžnikom postopa ostreje, in če je potrebno, tudi sodno izterja dolgove. Pri revalorizaciji osnovnih sredstev so sprejeli predloge posebne komisije. Pri tem so razpravljali o ocenitvi zemljišč, nefunkcionalnih osnovnih sredstvih (mlin na Su-berju) ter o ocenitvi osnovnih sredstev, ki niso bila evidentirana.
Ker ima zadruga težave z obratom mlekarne zaradi strokovnega kadra, so sklenili, da je potrebno čimprej dobiti kvalificiranega mleka: ja. — Tudi ta gospodarska organizacija skrbi za svoje bodoče strokovnjake. Trenutno ima sedem štipendistov: pet v srednjih šolah, dva na agronomski fakulteti, tako da v prihodnje ne bo primanjkovalo strokovnjakov. Ker je večina njihovih štipendistov zaradi podražitve stroškov zaprosila za zvi-
šanje štipendije, so o prošnjah razpravljali in jih ugodno sprejeli.
Kmetijska zadruga ima kreditno hranilni odsek, ki daje članom zadruge posojila za nakup živine, popravilo gospodarskih poslopij in drugo. Na seji so odobrili 0,4 milijona dinarjev posojil.
Posvet o novostih v socialnem zavarovanju
Podružnica socialnega zavarovanja iz Črnomlja je v Metliki sklicala posvetovanje blagajnikov vseh gospodarskih in negospodarskih organizacij. Na njem so se seznanili z novostmi v poslovanju socialnega zavarovanja (prijave, odjave, nadomestilo boleznin in drugo).
Utopila se je
Ano Plesec iz Železnikov pri Drašičih so 28 septembra zjutraj naši mrtvo v sosedovem vodnjaku. Imenovana je bila v zadn času duševno neuravnove; ena, za o domnevajo, da je naredila sami-n or Bila je st?rc 66 let.
da so tudi na Hrastu ljudje, ki se ne strinjajo z nJim in se je hotel zaščititi. Italijani so se takoj vselili v njegovo vilo, izpraznili pa so tudi sosednjo hišo. V teh hišah so imeli štab.
Brž ko so Italijani prišli na Hrast, so v bližini naredili bunkerje. Sprva so bul mirni, ravnodušni. Ko pa je prišla vest, da Je neki partizan ubil Italijana v Mao kovcu pri Jugorju, je postalo čez noč drugače. Iz fašističnega štaba je prišel ukaz, da je treba pojačati straže na Hrastu, da mora vsak bunker dobiti strojnico in kopico municije in da naj se vojaki ne oddaljujejo preveč s Hrasta, predvsem ne posamič. Nato je sledil ukrep za civile. Uvedena Je bila policijska ura, vas pa popolnoma zastražena Srečo' je imel, kdor se je takrat izmuznil med fašističnimi gnezdi.
Najteže je bilo, ker ljudje niso smeli na polje. Njive so marsikje ostale neobdelane, žito nepožeto.
Italijanom je prišlo na uho, da se na Hrastu zbirajo komunisti. Začele so se ovadbe, zaslišanja Na vsak način so hoteli vedeti, kje so tisti, ki se upajo upreti dučeju. Niso zvedeli nič, čeprav je bilo v okolici vedno več partizanov.
METLIŠKI TEDNIK
Nasprotno: čedalje živah-neje je delal rajonski odbor OP. Organiziral je ljudi, da so pomagali partizanom, zbirali hrano in drugo ter skrbeh za obveščanje Okupator je bil tudi prebivalcem vedno hujši trn v peti. Dobro smo vsi vedeli, da ni prišel na počitnice...«
ZAHVALA
Bolniki pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, zdravniki ln vse osobje se Iskreno zahvaljujemo podnuadkarjem &K osemletke v Metliki, ki tudi letos niso pozabili na nas.
Ze vrsto let nam v tednu boja proti tuberkulozi pošiljajo svoja darila. Naša knjižnica Ima že kopico njihovih knjig, na katerih so z nežno otroško pisavo napisana posvetila, in se Je z njihovimi prispevki lepo obogatila. Letos so nam poslali šahovsko garnituro ln nam zaželeli, da bi ob njej preživljali prijetne urice. Nežna pozornost otroških src, ki se vsako leto spomnijo na nas. nas bodri v težavnih dneh zdravljenja in okrevanja, zato smo jim za ljubeznivo pozornost toliko bolj hvaležni. Svetlo željo, da bi ob poslanem darilu preživljali prijetne urice, cenimo ln se jim zanjo zahvaljujemo.
Zavest in vztrajna pozornost podmladkarjev iz MeUike nam je toliko večje bodrilo tudi zato, ker vidimo, da rasto iz njih ljudje, ki znajo ceniti zdravje, ki ne pozabljajo na bolne ln pravilno pojmujejo humano vlogo RK. Vemo, da bodo iz njih postali pravi aktivisti Rdečega križa. Čeprav malce pozno, jim hkrati čestitamo za 20. obletnico pionirske organizacije.
Bolniki, zdravniki in osebje pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu.
Razširjajte Dolenjski lisi!
Zakaj moreči molk na konferenci?
Polletna Komcicuca sindikalne podružnice v No-voteksu, ki je bila v nedeljo, 30. septembra dopoldne, je minila skoroda brez razprave. Tudi udeležba članov kolektiva je bila dokaj slaba. Poročilo Izvršnega odbora sindikalne podružnice je naštelo probleme, s katerimi se je sindikat ukvarjal, ter posebej nanizalo podatke o skrbi za družbeni standard (obrat družbene prehrane, gradnja stanovanj, počitniški dom) in se pomudilo tudi okoli športne rekreacije v kolektivu.
Poročilo predsednika DS je nudilo<pregled zavidanja vrednih uspehov v proizvodnji, ki jih je kolektiv letos dosegel. Opozorilo je tudi na nekatere težave v zvezi z nabavo novih strojev za tkalnico in v zvezi z izvozom izdelkov. V raz^ pravi po poročilih so se o-glasili predstavniki ekonomskih enot (iz vsake po eden), ki so prebrali vrsto podatkov o proizvodnih uspehih v svojih enotah. Nato še nekaj besed o športu v kolektivu in konferenca je bila zaključena. Skoraj bodlo je v oči dejstvo, da so vsi ostali molčali in da ni niti en neposredni proizvajalec v nevezani besedi diskutiral.
Novoteks je bil eden izmed redkih kolektivov pri nas, ki je lani zelo pogumno načel problem nagrajevanja in decentralizacije delavskega samoupravljanja. Poznamo ga kot zelo dobro organizirano tovarno. Letos so v Novoteksu dosegli zelo lepe proizvodne uspehe. Brez dvoma pa ima tudi ta kolektiv svoje probleme. Odkod torej molk na konferenci? To se vprašujemo zlasti zato, ker predsednik DS v svojem poročilu govori o tem, da je v kolektivu premalo sodelovanja večine članov
samoupravnih organov, da delo leži na peščici članov kolektiva, ostali pa samo poslušajo in dvigujejo roke.
Mar res ni problemov? Ali pa jih morda proizvajalci ne čutijo dovolj? In zakaj jih ne čutijo? V odgovoru na to vprašanje bo najbrž treba iskati vzroke za molk. Iz poročil smo razbrali, da se trudijo delavce kar najbolj obveščati o vseh ukrepih. Po svoje je bila značilna tudi opazka v razpravi (brez dvoma malce dramatizirana, pa vendar), da se je glasilo kolektiva izpremenilo v glasilo uredniškega odbora, ker nihče ne dopisuje vanj.
Zelo popoln in dodelan sistem nagrajevanja, ki so ga sprejeli lani, kot je videti, ni dosegel zaželenega učinka. Najbrž zato, ker ga ni spremljala zadostna decentralizacija sredstev in pristojnosti v delavskem samoupravljanju. Letos ni na tem področju v Novoteksu opaziti prav nobenega napredka. Proizvodni uspehi so kot edina posledica lani storjenih korakov bleščeči, toda delavec se je namesto v zavestnega proizvajalca in samouprav-ljavca izpremenil v polav-tomat, ki dela zato, da bi imel večji osebni dohodek, in morda tudi zato, ker se boji kazenskih sankcij pravilnika. Izza poročil predstavnikov ekonomskih enot so kar sijali uslužbenci, ki so ta poročila sestavili ... Tehnično zelo dobro speljan obračun, dobra organizacija dela in vse drugo, kar je tako bleščeče, skoroda negira delavsko samoupravljanje, zato ker se izgublja vsebina novih kvalitetnejših družbenih odnosov najbrž prav, zato, ker ni bilo vse to spremljano z decentralizacijo sredstev in pristoj-
Novomeška kronika
■ V prostorih studijske knjižnice -Mirana Jarca« ]e te dni
odprta razstava knjig in Toko-pisov slovenskega pesnika Alojza Gradnika, ki letos slavi 80-letnico življenja. V pestrem izboru najdemo med deli, ki jih je Gradnik objavljal v najrazličnejših revijah in izdajal v samostojnih knjigah, tudi pesmi v rokopisih in pisma, ki jih je pošiljal našemu rojaku Jarcu. Razstava v celoti zelo posrečeno prikazuje prerez delavnosti enega najbolj plodnih ln najboljših slovenskih pesnikov.
9> Nove napisne table smo
opazili nad vrati nekaterio pro-dajaler. na Glavnem trgu. Res je bil že skrajni čas, da so namestili nove. saj so bile stare od dežja ln sonca že dokaj uničene, razen tega pa marsikje tudi naslov nI več ustrezal. To novost moramo pozdraviti, saj je dober. prispevek k lepši podobi mesta.
■ V prodajalni podjetja »Obrtnik«, na Glavnem trgu so te dni zaceli prodajati s precejšnjim popustom. Ženske plašče, ki so prej stali okoli 15.000 din. lahko dobite zdaj že za 7560 din. PovedaU Je treba tudi, da to ni slabo blago, saj vzorci in modeli še vedno ustrezajo.
Vabilo k odrskemu udejstvovaniu
DPD Svoboda Dušan Jereb, Novo mesto — DRAMSKA SEKCIJA — lepo vabi vse, ki imajo veselje za odrsko udejstvovanje, naj se udeležijo pogovora in kratke avdicije, ki bo zanje v ponedeljek, 8. oktobra ob 18. uri, v garderobi Doma LP (pod odrom). Se posebej vabimo mladino.
■ Ponedeljkov živilski trg je
bil v znamenju gob. Jurčke, ki so Jih letos gozdovi perecj polni, so prodajali po 400 din kg. Povečini so bili lepi in le malo črvivi. Dobiti je bUo tudi grozdje po iro din. breskve po 70 din, jajca po 35 din, paradižnike po 80 din, papriko po 100 din. koren po 50 din. buče po 30 din, slive po 80 din, krompir po 40 din, fižol po 150 din, hruške po 60 din. solato po 160 din, motovileč po 400 din, zelje po 50 din, čebulo po 120 din. surovo maslo v zavitkih po 170 din. šplnačo po 150 din, črno redkev po 6* din ter Šopke rož po 150 din. Tudi ribe so prodajali po 220 din kg.
■ Javni nasadi v našem mestu so še vedno priljubljeno področje za divjaško izživljanje nekaterih, ki ne znajo ceniti sredstev, vloženih za olepsanje zunanjega lica mestnih ulic in trgov, ter velikih naporov, ki Jih vlagata komunalno podjetje ln vrtnarija za vzdrževanje nasadov. Odnašanje klopi, lomljenje drevja Ir. lepotičnega grmičevja, hoja po travi ter podobna pobalinstva so zadeva, o kateri bomo v našem listu resneje spregovorili in postregli tudi z Imeni »junakov«, ki takšne stvari uganjajo. Pouda-. riti velja tudi to. da bo moral ljudski odbor poleg odloka o javnem redu in miru sprejeti tudi odlok o redu ir. snagi v Novem mestu, ki bi določal kazenske sankcije za kršilce.
■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Cilka Skublc iz Naselja Majde Sile 12 - dekUco, Elizabeta Mušet Iz Kristanove 19 -dečka. Poročila sta se: Anton Rozman, strojevodja iz Mirne peči. in Ljudmila Brezovar, go-spodimska pomočnica lz Na-sella Majde Sile 6. Smrti lr. no-*tpč i» t»<i"n ni bilo.
nosti. Kot je videti, proizvajalec v tem procesu še ni našel svojega prostora, stoji ob strani, posluša, dviguje roko in je nezainteresiran.
To so problemi in .vprašanja, ki se po nedeljski polletni  konferenci vsi'ju-
NOVOMESk KOMUNA

jejo sami od sebe, na vse to pa bo moral kolektiv Novoteksa najti odgovor. Mar je članom kolektiva res vseeno ob podatku, da so letos zaradi boleznin izgubili 21 milijonov din čistega dohodka in plačali 4 milijone 21 tisoč din dopolnilnega prispevka Zavodu za socialno zavarovanje? Zakaj ni v razpravi prav nihče podrobneje spregovoril o tem?
Brez dvoma so v kolektivu objektivne težave, ki deloma opravičujejo to, kar smo našteli malo prej. Večina ljudi se na delo vozi, ni dovolj stanovanj, razgledanost delavcev je majhna itd. Prepričani pa smo, da bi bilo povsem narobe skušati docela opravičiti takšno stanje z malo prej naštetimi izgovori. Razvoj zahteva prilagajanje in vedno novih oblik,
prav to pa nam nikjer ne dovoljuje spati na lovorikah iz preteklosti. Morda pa je bil lanski strah, da bodo sveti ekonomskih e-not tovarno raznesli, če bodo dobili pristojnosti za razširjeno reprodukcijo, le brez trdne osnove?
Skrb za izobraževanje novih delavcev, ki jo kažejo v kolektivu, priča, da tudi v Novoteksu čutijo potrebo po širšem krogu razgledanih upravljavcev. Morda bi kazalo začeti tudi s sistematičnim političnim in ekonomskim izo-• braževanjem vseh članov kolektiva? Načrti odseka za izobraževanje kadrov so, kot je videti, tako usmerjeni.
Poudariti pa velja to: samo izobraževanje in samo obveščanje, pa naj je oboje še tako popolno in temeljito, ni dovolj. Proizvajalcem je treba prepustiti pristojnosti, več pristojnosti, kot so jih imeli doslej. Šele potem bodo začutili probleme in o njih živo spregovorili, tako živo, kot so diskutirali lani ob sprejemanju novih pravilnikov in ob ustanavljanju ekonomskih enot. Šele potem jim bodo problemi bližji in šele potem se bodo živo zainteresirani spopadli z njimi kot zavestni proizvajalci.
MILOŠ JAKOPEC
Letos sedijo prvikrat v šolskih klopeh; komaj da so se posamezniki med njimi nasmehnili našemu fotoreporterju!
1500 otrok v novomeški osemletki
Letos se je v prve razrede novomeške osemletke vpisalo 169 otrok. Razvrstili so jih v pet oddelkov; trije imajo dopoldanski, 2 pa popoldanski pouk. Pričakovali so, da bo letos vpisanih v šolo 1450 otrok, vendar jih je doslej že več kot 1500. Da bi ustregli staršem, ki so zaposleni, predvsem pa materam, ki delajo v proizvodnji, so letos uvedli izmenični dopoldansko • popoldanski pouk po oddelkih. Ker se dopoldanske in popoldanske delovne izmene v proizvodnji menjujejo vsak teden, so tudi pouk uredili tako. Šolski otroci obiskujejo teden dni pouk dopoldne, naslednji teden ga imajo popoldne in tako naprej. Pri tem so upoštevali želje staršev v prime-
Dober začetek na vajenski šoli
1. sepHerrtbra so se spet odprle lepe in prostorne učilnice novomeške vajenske šole, kjer v prvem tromesečju poseca 80 vajencev prve letnike ključavničarske, kleparske, kovaške, lesne, avtom eha nske ln strugar, ske stroke. Nov način vzgajanja mladega naraščaja s pri-učevar.Jem na delovnih mestih se že čuU, vendar pa Je sedanji čas šolanja še vedno primeren In ustreza potrebam.
O vsem tem so razpravljali tudi na nedavnem roditeljskem sestarJru staršev ln mojstrov zadnjo nedeljo. Okoli 100 navzočih Je poslušalo upravitelja šole Jožeta Zamljena ln druge predavatelje, ki so povedali, kako bo potekalo šolanje v poklicnih šolah, kjer bo mladina dobila potrebno izobrazbo v teoriji ir.- praksi, kvalifikacijo pa si bo tak naraščaj pridobil na delovnem mestu Zato bo šolanje po sedanjem načinu le do konca Šolskega leta 1962-63 ir. bo v tem letu večina vajencev, ki hodijo v prvi letnik, že v tretjem semestru končala tudi drugI letnik ln s tem dvoletno učno dobo. Tov. Zamljen Je povedal tudi, da se za 30 prostih mest .v avtomehanskt stroki poteguje 300 mladincev, pač pa ni zanimanja za dimnikarski poklic ta se zanj že dve leti ni nihče javU. Tako je tucU s kovači, kolarjl ir. 6odarjl. Ko je obvestil starše in mojstre fie o delovanju šolske kuhinje, je prosil navzoče, naj bi z živili podprli naibiralno akcijo, podjetja pa bodo pomagala s prevozi. Tako bodo vajenci spet vse leto imeli toplo hrano, saj vemo, da mnogi   že  ob zori
KrojaStvo v Šentjerneju v likvidaciji
Delovni kolektiv krojaške delavnice v Šentjerneju Je predlagal, da bi delavnico likvidirali, ker nima pogojev za nadaljnji obstoj. V zadnjem času kolektiv ni ustvaril niti toliko dohodkov, da bi lahko izplačal osebne dohodke. O zadevi je razpravljal ObLO Novo mesto in potrdil predlog kolektiva ter sveta za industrijo in obrt pri ObLO.
Na zadnji seji je ObLO potrdil tudi predlog, da se uvede reden likvidacijski postopek proti obrtni zadrugi sobnih slikarjev in pleskarjev v Novem mestu. Zadrugo sta v zadnjih mesecih predstavljala le poslovodja in vajenec.
vstanejo In se šele zvečer vračajo domov.
Pomenili smo se tudi o delu šolske skupnosti, ki bo letos močno zaživela, o prostih dejavnostih, pomoči mladine pri delu r.a vrtu ta ureditvi igrišča in o učenju. Ko smo pregledali osnovno znanje vajencev, smo opazili, da ima večina kljub temu, da je končala osemletke, slabo znanje lz računstva, zato bo treba to snov šele utrjevati.
Navzoči so bili obveščeni tudi o gosipodarskem stanju šole,
ki je na lastni finančni bazi. Položaj te Sole Je dokaj čuden: še zdaj se ne ve, kdo bo osnovni plačnik. Gaj šola že dve lcU kljub vsem prizadevanjem kolektiva ln vodstva nima šolskega odbora ln dela - menda edina v Sloveniji - ilegalno.
Prisotni so obljubili, da bodo na zborih volivcev zahtevali rešitev tega vprašanja, saj tako ni moč delati ne v vzgojnem ne v gospodarskem pogledu. Na koncu so skleniU, da bodo take sestanke sklicevali vsak mesec. -trm-
rih, ko obiskuje osemletko po več otrok iz družine, ter uredili zadevo tako, da čas pouka in delovna izmena matere sovpadata.
Jutri bo seja občinskega zbora
Jutri dopoldne bo v Novem mestu 19. seja občinskega zbora ObLO Novo mesto, na kateri bodo sprejeli odpoved nekaterih odborniških mandatov in razpisali nadomestne volitve.
Občinske doklade se bodo povečale za 14 odstotkov
ObLO Novo mesto Je na zadnji seji potrdil novo lestvico obdavčenja za povečanje občinskih doklad. Lestvica razporeja davkoplačevalce v tri razrede. Nižinski predeli, ki so blizu središč kmetijskih organizacij, bodo plačevali občinsko doklado po stopnji o' 20 do 40 odstotkov na davčno osnovo, nižinski predeli, ki so od zadrug oddaljeni, bodo obdavčeni od 18 do 36 odstotkov na davčno osnovo, višinski kraji pa bodo občinsko doklado plačevali po lestvici od 15 do 31 odstotkov. Skupno se bo občinska do-klada povečala za 14 odstotkov, sredstva pa se bodo stekala v poseben sklad.
Mladim samska stanovanja!
V četrtek, 27. septembra, Je bil plenum ObK L.MS Novo mesto, na katerem so razpravljali o vlogi mladine pri reševanju gospodarskih problemov novomeške komune v luči sklepov IV. plenuma ZKJ, o pripravah na letne konference LM in o nekaterih kadrovskih spremembah.
Iz poročil, ki so bila zelo dobro pripravljena kakor tudi lz razprave Je bilo razvidno, da Je mladina razumela sklepe IV.
Lojzka Potrč, nova predsednica    občinskega komiteja I.MS v Novem mestu
plenuma ZKJ ter sc vključila z vsemi močmi v reševanje aktualnih političnih In gospodarskih vprašanj. Ugotovili so, da so se v organizaciji LM do sedaj nekoliko preveč ukvarjali Z raznimi reorganizacijami, premalo pa so skrbeli za mladega človeka ta njegovo uveljavljanje na področju celotnega družbenega življenja. Jasno so poudarili, da ne gre več toliko za to, da bi bili mladi v organih samoupravljanja, ampak bolj za uveljavljanje mladega proizvajalca prt reševanju vseh gospodarskih ta političnih problemov v okolju, kjer živi ta dela. Seveda bo to možno do-ečt le z bnllšlm pozna-
vanjem gospodarstva in proble-maUke, pri čemer morajo posvetiti še več pozornosti kot doslej družbenoekonomskemu Izobraževanju. Kajti le izobražen mladinec bo lahko kos vsem nalogam.
V razpravah o kmetijstvu so poudarili, da mora biti mladina na vasi nosilec vseh naprednih socialističnih Idej m to pojasnjevati tudi starejšim. Podčrtali so tudi potrebo po hitrejši gradnji samskih stanovanj. — Do sedaj Je v Novem mestu zgradil samski dom le SGP -Pionir-. Organi delavskega samoupravljanja In Obč. LO bi morali o tem vprašanju več razmišljati, saj je delež narodnega dohodka, ki ga u-stvarijo mladi, mnogo večji, kot ga porabijo za stanovanja mladih.
Pri obravnavi o letnih konferencah aktivov LM so naglasili, da morajo biti dobro pripravljene ln morajo obravnavati vprašanja svojega področja. Konference bodo toliko pomembnejše, ker bodo v času priprav na VII. kongresu LMJ. Ta bo predvidoma v januarju prihodnjega leta
Ob koncu Je plenum razpravljal o kadrovski spremembi. — Dosedanji predsednik ObK LM Slovenije Valentin Humar je odšel v šolo, za novo predsednico pa 'e bila Izvoljena tov. Lojzka Potrč, ki Je pred kratkim uspešno končala srednjo pollUčno šolo v LJubljani.
Novemu vodstvu želimo veliko uspeha!
France Sladic
Veliko zanimanje za jezikovne tečaje
Za jezikovne' tečaje, ki jih je pred kratkim razpisal Zavod za izobraževanje kadrov ln proučevanje produktivnosti dela v Novem mestu, se je do ponedeljka opoldne javilo 140 interesentov. Največ zanimanja je za nemški jezik (77 pri lavi iencevl, angleščino (28)
in italijanščino. Samo iz »Krke« in IMV je prispelo 38 prijav, kar kaže, da so delovni kolektivi poučevanje tujih jezikov vzeli zelo resno. Ker se tečaji tujih jezikov še niso pričeli, se lahko zamudniki še vedno prijavijo, toda najkasneje do 2. oktobra.
Živinorejci ponujajo govedo
Živinorejci okrog Dolenjskih Toplic, prodajajo živino. Letošnja suša jih je močno prizadela, saj so pridelali manj krme kot druga leta. Vsak dan se vrste pogodbe o prodaji goveda, ki ga živinorejci ponujajo po zelo nizkih cenah, od 70 do 80 dinarjev za kilogram.
D. G.
Zaposleni v letu 1961
Po podatkih Zavoda za statistiko LRS je bilo 1. oktobra 1961 zaposlenih v u-stanovah v našem okraju 4.723 ljudi, od tega 2-758 žensk. Največ zaposlenih v ustanovah so imeli državni orgianj (1.511). šolska dejavnost (1181 ž. 896) in zdravstvena dejavnost (1.025, ž. 798). V gospodarskih organizacijah pa je bilo 30. septembra 1961 zaposlenih 22.902 oseb (od tega 6.796 žensk). Največ j5h je bilo v industriji in rudaTstvu (10.079, ž. 3.493), v obrti (3192, ž. 822). gradbeništvu (2.479, ž. 186) in kmetijstvu (2.323. ž. 751). Skupno je bilo v obeh dnevih popisa zaposlenih v okraju 27.625 ljudi, od tega več kot 30 od-g+oflenv žensk (9 554).
Poslej: še več skrbi izobraževanju
Tole pa je gasilska desetina s Senovega, ki je na letošnjem okrajnem tekmovanju v Vidmu-Krškem dosegla prvo mesto
27. septembra Je bil v Via-mu-Krškem razširjeni plenum občinskega mladinskega komiteja. Razpravljali so o idejno-vzgojnem izobraževanju v zimski izobraževalni sezoni, o delu mladine po IV. plenumu CK ZKJ in o izvedbah volitev po aktivih. Ze sam dnevni red plenuma je torej obetal pestro in bogato razpravo. Mladina se je to pot odkrito pogovorila o svojem delu in nakazala vrsto uspehov mladine v našem družbenem ln gospodarskem razvoju občine. Plenum Je nadalje konkretno analiziral tudi slabosti posameznih mladinskih aktivov. Mladinski
Poživljena turistična dejavnost
Turistično društvo v Vidmu-Krškem se čedalje uspešneje uveljavlja. Društvo, ki dela po navodilih Turistične zveze Slovenije ln Dolenjske turistične zveze, ima tri sekcije, od katerih je najbolj delavna sekcija za olepšavo kraja
60 milijonov dinarjev za vodo
Prebivalci Vidma-Krškega imajo slabo pitno vodo. Strokovna komisija je odločila, da se zgradi posebno črpališče na Belem bregu pri Drnovem. Izgradnja črpališča in cevovodov do mesta s potrebnimi črpalkami In elektromotorji bo stala 60 milijonov dinarjev. Del sredstev za financiranje bo najetih kot posojilo pri Vodni skupnosti. Dolenjske. Posojilo se bo vračalo v 20 teletih z enoodstotno obrestno mero. Kaže, da se bo kontne problem krške vode le pričel reševati.
Z večanjem članstva in aktivnih sodelavcev je društvo lahko uspešno Irvedto nekaj akcij, ki so jib prebivalci z veseljem sprejeli. Po mestu stoje zdaj mikavne razglasne table, ki so jih izdelala doma ča podjetja. Pred občinskim praznikom je društvo organiziralo teden čistoče. Odziv meščanov za delovne akcije res ni bil poseben, vendar so bila vsa dela v glavnem iz/r-
Prebivalstvo v Sloveniji
Po podatkih zavoda LRS za statistiko je imela Slovenija v juniju okroglo 1,601.000 prebivalcev, od katerih se jih je 2324 odločilo za zakon in smo tako praznovali 1162 porok. Na svet je prijokalo 2185 novih državljanov, smrti pa je bilo 1132 Od lanskega junija se je število rojstev malo znižalo, število smrti pa je precej nai-astlo.
Medklubska razstava črno-bele fotografije v Vidmu-Krškem
Fotoklub Iz Vldma-Krskera je zelo delaven. Celo v poletnih mesecih njegovi člani niso mirovali. 1. Julija Je organiziral ▼ Krtkem VI. klubsko razstavo črno-bele fotografije. Bila Je lepo pripravljena in je zato tudi uspela. Ze takrat Je klub pričel razpravljati o organiziranju druge, medklubske razstave. Organizator Je ■ tem prevzel veliko in odgovorno nalogo. Poslal je razpis mnogim fotoklubom v državi. Razpis Je uspel.
Na letošnji medklubski razstavi bodo Številčno najbolje zastopani fotoamater ji iz Srbije, slede jim amaterji iz Slovenije, Bosne in Hercegovine
ter Hrvatske. Izkazali so se zlasti domači f uiu.im.it eu i; na razstavi jih bo sodelovalo kar devet, in sicer s 11 slikami.
Razstava bo od 11. do 21. oktobra v Vidmu-Krškem. Foto-amaterji so morali poslati svoja dela v oceno žiriji že do 20. sept. 2irija Je od 517 del 118 avtorjev Izbrala za razstavo i si del 75 avtorjev.
Fotoklub iz Vidma-Krškega ima že bogate Izkušnje pri organiziranju razstav. To mu bo močno koristilo tudi pri organiziranju medklubske razstave. Več o poteku priprav za drugo medklubsko razstavo črno-bele fotografije bomo le poročali.
šena. Posamekniki in kolektivi so poskrbeli za lepo podobo hiš in okolice, popravili so tudi odtočno žlebovje in 'fasade. Ob koncu tedna je posebna komisija med dva kolektiva in 7 hišnih lastnikov razdelila 30.000 din nagrad za najlepše urejene stavb«. Komisija Je komunalni upravi predlagala tudi nekatera nujna dela v mestu.
Hotel »Sremič« se pripravlja z društvom na sprejem go stov, ki bodo s podjetjem »Kompas« iz Ljubljane prišli na trgatev. V oktobru se bo lahko zvrstilo več skupin trgačev, ki bodo lahko uživali pri trgatvi in dobili za nagrado grozdje in vino
Eno zadnjih nedelj se je 36 članov društva udeležilo izleta z avtobusom po občini. V Leskovcu so si ogledali izkopanine rimskih grobov iz Velikega Kamna in Drenovega, nekdanje rimsko pristanišče v Neviodunumu, nato pa so obiskali v Podbočju malčke, ki so tam letovali. V Kostanjevici so spremljali delo kiparjev v simpoziju Forma vi-va, obiskali so Gorjupovo galerijo in krenili preko Rake in Velikega Trna proti domu. Mimogrede so še občudovali umetniška dela akademskega kiparja Vladimira Stovička nad Leskovcem in si ogledali vzoren nasad hrušk in breskev na posestvu »Matija Gubec« v Leskovcu.
Oton Mikulič
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
aa.ii v. . ^uopodarskih organizacijah na primer, ne razpravljajo dovolj o gospodarskem uspehu podjetja. Premalo pozornosti se posveča izobrazbi mladine. Mladinski aktivi "tovarne celuloze ln papirja ima veliko možnosti za široko dejavnost. Plenum pa je ugotovil, da te možnosti mladina ni izkoristila. Mladina bi nedvomno lahko preko proizvodnih konferenc in aktiva mladih komunistov veliko prispevala k nadaljnjemu razvoju podjetja. Tudi mladinski aktiv Splošne obrt-no-kovinarske zadruge ni glede izobraževanja mladine napravil dovolj. Uveljavil pa se bo v tej delovni organizaciji le z vsestransko dejavnostjo. Nasprotno pa je mladina v Elektro-Krško zelo delovna. Na svojih sestankih razpravlja o nepravilnostih, ki se pojavljajo v ekonomskih enotah in tudi samo prispeva k odstranitvi raznih napak. Mladina v Elektro je lahko vzgled ostalim. ,
Vodstva mladinskih aktivov v gospodarskih organizacijah se bodo morala v bodoče resneje lotiti izobraževanja mladih ljudi. Le z znanjem je mogoče aktivno sodelovati v raznih razpravah. Mladina mora biti pobudnik pri povečanju proizvodnje in vzor vsem ostalim zaposlenim v podjetju. z
Kmečka mladina pa je do sedaj premalo obravnavala napredno kmetijsko proizvodnjo v socialističnem sektorju.
Mladinski aktivi na osemletkah izvajajo program idej-novzgojnega   dela, premalo
Kakšna je voda v krških vodnjakih?
Analiza vode iz krških vodnjakov, ki je bila opravljena 4. septembra, je pokazala sledeče: v kubičnem centimetru vode iz vodnjaka na Hoče-verjevem trgu je 1800 živih klic, iz vodnjaka pri pošti nad 3200, v Dalmatinovi št. 6 tudi £72 in v studencu pri Rozaliji 176. Voda je neprimerna za pitje, ker vsebuje več kot 300 živih klic. Potemtakem je v Krškem pitna le voda iz studenca pri Rozaliji. Ker je bila preiskava vode opravljena takoj po obnovitvi vodnjakov, je bilo v njej še veliko živih klic. Upamo pa, da bo nova preiskava vode dala drugačen izvid.
KAM S KVALITETNIM SREMIŠKIM VINOM?
Samo dobrih štirinajst dni nas loči od trgatve. Letošnji pridelek je v vinogradniškem obratu na Sremiču v zadnjih desetih letih največji. Lani so pridelali 300 hektov vina, letos pa ga bodo okoli 500. Nastaja pa vprašanje, kam z grozdjem in kvalitetnim sremiškim vinom, ki ga imajo na zalogi še okoli 220 hektov, in sicer: laškega rizlinga (12 maliganov) 110 hektov, muškatnega silvan-ca (13 maliganov) okoli 30 hektov, belega burgundca (13 maliganov) 30 hektov, riz-vanca 20 hektov ln rdečega vina okoli 30 hektov. Zastoj v prodaji vina je, po izjavi predstavnika vinogradniškega obrata, nastal zato, ker podjetje »Vino« iz Brežic letos ni odkupilo pridelka. To podjetje Je namreč že več Jet odkupilo skoraj ves pridelek sremiških vin, letos pa zaradi zastoja v izvozu tega ni storilo.
Ali zares prav tu tiči zajec? Gostinci trdijo, da je prodajna cena 180 dinarjev (oziroma 200 dinarjev s plačano
trošarino) nedostopna. Tudi odborniki občinskega ljudskega odbora so na nedavni seji občine izrazili mišljenje, da je vinogradniški obrat pri prodaji vin nekoliko neelastičen. Odborniki so s tem verjetno mislili prodajno ceno.
Gostinstvo Je važen činitelj za razvoj turizma. Turist, ki obišče naše kraje, si prav gotovo želi tudi pristnega domačega vina. Gostilne v občini Videm-Krško pa so založene z vsemi mogočimi vini, le sremiškega nimajo na zalogi. Potem ni čudno, če ne moremo pritegniti turistov. Ce gostinci stremijo po prevelikem zaslužku, ne delajo prav. Drži, da lahko drugod nabavijo vino po znatno nižjih cenah, premalo pa upoštevajo, da je kvaliteta sremiških vin izvrstna. Sremiška vina niso znana samo doma, temveč tudi v tujini in so že večkrat dobila na vinskih razstavah priznanja in diplome. Kakovost je torej ne-soodhitini   Vsakdo   na f"\i
piti dobro vino, pa čeravno je za 10 ali 20 dinarjev dražje. S povečanjem prometa v gostilnah bi se hkrati povečal tudi dohodek gostincev. Ali ni prepričljiv dokaz slabega sodelovanja med gostinci in vinogradniškim o-bratom, če na primer točijo v postojanki hotela »Sremič« na Sremiču tuja vina, čeravno je v kleteh iste stavbe polno sortnega sremiškega vina. Ljudje nad tem upravičeno zmajujejo z glavami!
Vinogradniški obrat bo po vsej verjetnosti skušal zalogo lanskih vin prodati po litrih in po primerni ceni. Ze sedaj krožijo govorice, da se bodo gostinci temu ukrepu odločno uprli. Razumljivo, da bi bil to za gostinstvo hud udarec, ukrep pa prav gotovo ne bi prispeval k pameti in trajnejši rešitvi problema. Treba bi bilo sklicati posvetovanje gostincev in vinogradniškega obrata, in se pogovoriti o pametni rešitvi. 2e sedaj v jeseni bi   bilo   potrebno načelno
določiti prodajne cene, gostinci pa bi se morali pogodbeno obvezati za odkup vin.
Vsekakor bi moral biti letošnji zastoj dragocena šola vinogradniškemu obratu na Sremiču. Toda tudi gostinci se morajo zavedati, da s sedanjo izbiro vin niso povsem zadovoljili domačinov, pa tudi ne turistov!
Vinarski obrat na Sremiču namerava v prihodnjih letih obnoviti nadaljnjih 50 ha z modernimi vinogradniškimi nasadi. S porastom pridelka bodo tudi cene vinom primernejše. Kmetijska zadruga iz Vidma-Krškega, ki vključuje vinogradniški obrat na Sremiču, pa bo čimprej morala nabaviti transportno embalažo, ki jo bo dala v uporabo gostincem za čas točenja vin. To že zdavnaj nudijo vse večje kleti v Sloveniji. Kmetijska zadruga v Vidmu-Krškem jih bo morala posnemati, če želi o pravem času prodati vino.
Drago K.istelie
pozornosti pa posvečajo izobraževanju. V lanskem šolskem letu je šolsko obveznost izpolnilo 519 učencev, kar 200 mladincev pa ni dokončalo osemletke. Ta mladina nima perspektive, ker bo ostala doma na kmetijah ali se bo zaposlila v industriji kot nekvalificirana delovna sila. Zato ji je treba sedaj pomagati in ji omogočiti nadaljnje posamezno izobraževanje. Aktiv mladine na tehniški srednji šoli pa ni dovolj zaživel tudi zaradi razdvojenega šolskega pouka.
Ce analiziramo delo vseh mladinskih aktivov, vidimo, da bodo morala v bodoče vodstva aktivov posvetiti mnogo več pozornosti izobraževanju. Mladina se bo morala bolje  udeleževati zborov
občanov in sestankov, na katerih se bo obravnaval osnutek nove ustave. Idejno raven mladine je mogoče dvigniti s širjenjem obsega znanja in z družbeno-politično in idejno akcijo.
V oktobru bodo na območju občine mladinske konference, na katerih bodo izvoljena nova mladinska vodstva Konference naj bodo odraz dela aktiva, ne pa formalna izvedba volitev. Da bodo mladinski aktivi kos vsem nalogam, morajo izvoliti dobra vodstva.
Plenum je sprejel še več sklepov, ki bodo prav gotovo prispevali k poživitvi delovanja mladinskih aktivov v vi-demsho-krški občini.
K.
SINDIKAT 0 NOVEM ZAKONU 0 SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Na razširjenem plenumu občinskega sindikalnega sveta v Vidmu-Krškem 27. septembra, so bili navzoči seznanjeni z nalogami sindikalnih organizacij pri uveljavljanju novega zakona o socialnem zavarovanju. Plenum je opozoril na določene napake, ki se dogajajo v posameznih kolektivih glede izkoriščanja socialnega zavarovan jar Ugotovljeno je namreč, da mnogi delavci izkoriščajo bolezenski dopust pa svoji Milji. Zdravniki bi morali iz-tajati preglede nad pacienti mnogo strožje. S tem bi preprečili zlorabo sredstev socialnega zavarovanja. Plenum je tudi opozoril na premajhno sodelovanje med zdravstvenimi domovi ln Zavodom za socialno zavarovanje.
Plenum je sprejel več skle-
pov. Priporočil je sindikalnim organizacijam, naj v najkrajšem času seznanijo člane s vsebino novega zakona o socialnem zavarovanju ln zdravstvenem zavarovanju. Izdelati je 'treba pregled bolezenskih dopustov po posameznih pod-ietjih s konkretnimi podatki. Uvesti je treba tudi večjo kontrolo nad bolniki in imeti boljše stike z zdravstvenimi domovL
Predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Škafar je navzoče seznanil z delavskimi športnimi igrami, ki bodo v oktobru. Zaprosil je sindikalne organizacije, naj pravočasno sporoče svoje sodelovanje.
Razprava na plenumu bo vsekakor pripomogla, da bodo zbori zavarovancev res uspešni.
LJUDJE MED SEBOJ
Poglejmo resnici
V OCli
V Tovarni celuloze in papirja bi se pri čiščenju lesa lahko zaposlilo 50 delavk. Z delom bi lahko zaslutile do 15 tisočakov mesečno. Komisija za ogled delovnih mest pa je prepovedala zaposlitev žena na teh delovnih mestih. — V tem smislu je tekla razprava na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Vidmu-Krškem. Za opisani primer smo se pozanimali pri delovnem inšpektorju ObLO in v razgovoru z njim prišli do sledečih ugotovitev: Komunalna uprava naj bi se pogodbeno obvezala za čiščenje lesa v Tovarni celuloze ln papirja. V ta namen bi zaposlila okoli 50 žena, ki bi čistile les. Sklenjena bi morala biti pogodba  o plačilu  dela, po kateri naj bi komunalna uprava dobila od tovarne celuloze za kubični meter čiščenega lesa 950 dinarjev; od tega bi se delavki izplačalo 480 dinarjev. Do te pogodbe pa ni prišlo. Tri ženske so se namreč zaposlile pri tem delu in v 40 delovnih urah skupaj očistili samo 2,10 m' lesa. -Dnevno bi torej zaslu žila vsaka po 200 dinarjev. Na tem delovnem mestu to ženske vzdržale samo tri dni.   Tudi moški so poskusili: zaposlila sta se dva delavca in dnevno zaslužila 393 dinarjev. Tudi ta dva sta vzdržala samo 7 dni. Ker ni nihče vzdržal na delovnih mestih, je Zavod za zaposlovanje delavcev imenoval komisijo, ki je ugotovila, da so delovna mesta neprimerna za zaposlitev ženske delovne sile. Komisija je svojo sodbo utemeljila s tem, da mora zaposleni položiti do 30 kilogramov težak celulozni les na poseben 90 centimetrov visok podstavek in ga tako s približno pol kilograma težkim nožem   očistiti.- Delo se opravlja na prostem v dopoldanski izmeni.
Iz tega sledi, da je trditev o 15 tisoč dinarjih mesečnega dohodka za te žene neresnična. Trditev odbornikov o potsopku inšpekcijske službe lahko ocenimo kot enostransko in neresno. Njen postopek je bil pošten in upravičen; odborniki pa so, kot je videti, bili o vsej zadevi preveč enostransko obveščeni. — Ko so prizadeti iskali rešitev za zaposlitev žena, so pozabili, da je tudi žena človek! Ne gre samo za denar, za zaslužek, ženi moramo zagotoviti takšno delo, kakršnega lahko opravlja, tiar nismo problem zaposlitve žena pričeli reševati na tak način birokratsko in neodgovorno? Nameravali smo zaposliti žene na takih delovnih mestih, ki zahtevajo od človeka prehud fizični napor, da mu žene prav gotovo niso kos. Na Zavod za zaposlovanje delavcev v Vidmu-Krškem je prijavljenih okoli 230 žena, ki iščejo zaposlitev. To je velik problem, vendar ga ne moremo rešiti tako. kot so ga želeli rešiti v opisanem primeru Ženam je treba dati tako zaposlitev, da bodo delo sposobne opravljati in bodo zanj prejemale tudi primeren zaslužek.

V NEDELJO BO V NOVI GORICI ATLETSKI TROBOJ:
DOLENJSKA-GORENJSKA-PRI MORSKA
Na OZTK smo zvedeli, da bo * nedeljo, 7. oktobra, v Novi corlci te dolgo pričakovani atletski troboj pokraj Insklb reprezentanc DOLENJSKE, GORENJSKE ln PRIMORSKE. Tekmovanje Je predvsem propagandnega pomena, bo pa pokazalo, kje Je doslej atletika Saj več napredovala.
Reprezentanca Dolenjske, ki
Jo bodo poleg novomeških atletov in atletinj sestavljali tudi najboljši posamezniki lz Kočevja, Črnomlja, Brežic, Krškega ln Senovega, ima precej upanja, da zmaga tako v moški kot v ženski konkurenci in osvoji pokal prireditelja — OZ-TK Nova Gorica. Seveda pa bo to možno le v primeru, če bo nastopila kompletna,  torej če
Republiško prvenstvo modelarjev
Pred nekaj sto gledalci Je bi-J°,v nedeljo, 30. septembra, na stališču v Prečni republiško Prvenstvo modelarjev. Skupaj *« Je prijavilo 1» moštev Iz J^eh večjih slovenskih mest. N»* okraj so zastopali tekmo-v*lci novomeškega ln cerkljan-**'ega aerokluba.
V končni razvrstitvi so zmajali tekmovalci lz LJubljane ■ 77« točkami, Novomeščanl so * Postavi Dušan Zupane, Jože Uhan, Janez Pen ca, Peter No-v*k in Adolf Šuštar zasedli 4. *5Moi Cerkljani pa so MU 'edmi. Ekipni pokal Novega so prejeti novomeški tekmovalci, ki so v tekmova-nJu z modeli kategorije letečih
Živahnejši brežiški nogomet
Nogometni klub Brežice se je zadnje čase zopet začel vneto PfipravlJaU na Jesensko tekmovanje. Vsako sredo in petek trenira na igrišču preko 20 no-J* članov. Društvo Je sprejelo od republiške zveze dojenje za priključitev k celj »ki podzvezl, kajti novomeška pHteveza ima še samo tri klube J ne more organizirati tekmo-J,**1!. ker nima resnih nasprotnikov niti klubov, ki bi bili ^"Mereslrani za tekmovanja. . ^lhodnji teden, ko bodo ob-Hn«W razporedi tekmovanj v r~5*kl podzvezl, bo na nogo-PJ'riem Igrišču v Brežicah Se rJJJJ živahno, kajti začelo se bo r^fanje najboljših, ki bodo rT^vlJall ekipo NK Brežice v {**sezoni. Ljubitelji nogometa "°do lahko zadovoljni, saj bo-2 labko videli v letošnji se-r"u r-a domačem Igrišču pre-tekmovanj. B
kril zbrali Ml točk, drugi so bili Celjani, ki so v tej kategoriji nabrali 413 točk.
V tekmovanju z jadralnimi modeli Je zmagal Celjan Vladimir Kočevar ■ 413 točkami, 3. mesto so prisodili Petru Novaku iz Novega mesta, ki Je za dober let svojega modela prejel 25« točk, 4.-5. mesto je dosegel Dušan Zupane (N. m.) s 176 točkami, medtem ko Je bil Adolf Šuštar s 73 točkami Sesti. Med Novomeščanl se je najbolj Izkazal Zupane, U Je tekmoval tudi z modelom na pogon z gumo in zbral 154 točk.
Turnir mest v balinanju
V nedeljo je bil v Novem mestu turnir mestnih reprezentanc v balinanju za prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo. Tekmovanje bo v bodoče stalno ter bo prispevalo k razvoju balinanja na Dolenjskem.
Prvega tekmovanja so se udeležile ekipe lz Zagreba, Ljubljane ln Novega mesta. Ekipa lz Primorske ni priSla na tekmovanje.
Rezultati srečanja: LJUBLJANA : NOVO MESTO 13:9.
LJUBLJANA : ZAGREB 13:0. ZAGREB   1   NOVO MESTO 13:1«.
Ekipa Novega mesta je pokazala lepo igro, vendar se Je videlo, da ji manjka Se en dober tolk.ič, ki bi v drugi Igri lahko pripomogel k zmagi nad Zagrebom. Prehodni pokal in prvo mesto Je osvojila reprezentanca LJubljane, druga je reprezentanca Zagreba ir. tretja reprezetanca Novega mesta.
(en)
ne bo nepričakovanih odpovedi glede sodelovanja. Upanje Je še večje, ker so nastop v reprezentanci obljubili tudi C crva n, Span, G rožnik, Kostclcc, Penko, Potrč, Bavdek, Zaletel), Serbčcva, Hudetova, Razpotnl-kova itd. Čeprav niso vsi člani atletskih organizacij Dolenjske, smejo nastopiti za barve Dolenjske, ker so od tod doma in so tu z auetsklm udejstvo-vanjem začeli.
Kandidati za reprezentanco Dolenjske so že določeni, dokončno sestavo pa bo določil poseben odbor po IZBIRNEM TEKMOVANJU, ki bo v četrtek, 1. oktobra, ob 15. url na stadionu »Bratstva in enotnosti« v Novem mestu. Odbor za aUetiko OZTK vabi vse atletske sekcije s področja Dolenjske, naj pošlje svoje najboljše atlete in aUeUnje na izbirno tekmovanje. Program tekmovanja bo Isti kot v nedeljo v Novi Gorici, in sicer: moški: 100 metrov, 200 m, 400 m, 1500 m, 3000 m, 4 x 10O m, skok v višino in daljino, krogla, met diska ln kopja; ženske: 100 m, 600 m, 4x100 m, skok v višino in daljino, krogla, met diska in kopja.
ATLETSKO PRVENSTVO DOLENJSKE
Tudi letos bo novomeška OZTK priredila odprto atletsko prvenstvo Dolenjske za posameznike. Letošnje prvenstvo bo V nedeljo, 14. oktobra, ob 10. uri na stadionu »Bratstva in enotnosti« v Novem mestu, udeležijo pa se ga lahko vsi atleti ln atletinje Slovenije. Poleg najboljših slovenskih atletov bodo vabljeni tudi aUeU lz Karlovca ln Zagreba, zato se za zaključek letošnje sezor.e obeta kvalitetno ln zanimivo' atletsko tekmovanje. Program bo enak kot na troboju v Novi Gorici.
Atletska sekcija novomeškega Partizana obvešča vse svoje člane, da so redni treningi te vedno vsak torek in četrtek od 16. ure dalje na stadionu »Bratstva in enotnosti«. fin
ROKOMET
SLOVAN : PARTIZAN 11:3 (3:2)
V nedeljo so Crnomaljke gostovale v Ljubljani ln v tekmi s Slovanom izgubile. Sodnik Je dobro sodil, ekipa pa Je nastopila v naslednji postavi: RaJ-gelj, Zunič, Weiss, Kvas, Bi-žalj, Furlan, Ivanušič, Butala. Lahko bi rekli, da je bila tekma ena najslabših v letošnji ženski republiški ligi. S tem porazom Je ekipa iz Črnomlja trenutno r-a petem mestu z istim številom točk kot prvi.
DlillUV V ČRNOMLJU
V nedeljo, 7. oktobra, bo v Črnomlju tekma med »Mladostjo« Iz Kranja in »Partizanom«
iz Črnomlja v ženski rokometni republiški ligi. Obe ekipi sta v letošnjem tekmovanju na vrhu lestvice. Tekmeca čaka v nedeljo velika naloga, kajti ekipa »Mladosti« brani naslov republiškega prvaka Slovenije za leto 1962, domača ekipa pa bi rada ta naslov dosegla.
Kakor smo zvedeli od vodstva rekometnega kluba, bo tekma ob 14. url na malem stadionu poleg dijaškega doma. Domačinke bodo nastopile v najmočnejši postavi. Ce računamo na pomoč domačega občinstva, lahko pričakujemo lepo borbeno tekmo za dragocene točke. Igralke domačega Partizana v letošnji sezoni te r.iso bile poražene na svojem igrišču. M—K
DRUGA ZMAGA ODBOJKARJEV
Preteklo nedeljo so novomeški odbojkarjl zabeležili drugo zaporedno zmago. Premagali so zadnje plasirano moStvo v Ugl — Slovensko Bistrico s 3:1 (15: 13, 5:15, 15:11, 15:8) In si tako priborili dve novi točki. Tekma nI bila kdo ve kako kvalitetna, ker rudi gostje niso dosti pokazali.
Položaj novomeške ekipe v republiški ligi navzlic dvom novim točkam ni rožnat. Kanal je nepričakovano doma Izpustil dve točki v korist Zorisa, tako da verjetno vse do zadnjega kola ne bo znano, kdo se bo moral posloviti od republiške lige. Kandldau za slovo so tudi Novomeščanl, odločilna pa bo verjetno nedeljska tekma v Rušah, kjer se bodo pomerili z Z orisom. fm
Družina mladih ribičev v Črnomlju
društvo prijateljev mladine iz Krškega je ob praznovanju 20-letnice PO odprlo v Krškem novo otroško Igrišče. z lastnim sredstvi (okoli 200 tisoč dinarjev) je društvo kupilo opremo za igrišče in tako razveselilo naše najmlajše.
■ Ribiška družina v Črnomlju
je jjmela junija ustanovni občni zbor mladinske sekcije. Do ustanovitve je bUo sorazmerno malo mladincev v ribiški družini, zdaj pa je 1. .ti Število iz dneva v dan večje. Na ustanpv-nem občnem zboru so mladinci izvolil v svoje vodstvo Franca Zajca, Staneta Adamiča in Bogdana Slkonjo. Od starešinstva ribiške družine Je bil imenovan Jovo Grobovšek, ki bo mladince poučeval ln vzgajal v pravem športnem duhu.
Ribiška družina je dala mladincem del vode v upravljanje in obljubila, da bo po dodelitvi Flekovega mlina preuredi-U eno sobo za mladinsko sekcijo, Jo opremila ln nabavila strokovno literaturo. Mladinci so se zavezali vestno delati in pomagati družini pri zatiranju krivotova   ln    varstvu voda.
Sprejeli so tudi sklep, da bodo v sekcijo sprejeli le mladince, ki bodo Uspolnlll obveznosti po pravilniku In ki dosegajo v Soli zadovoljiv učni uspeh. Pri dosedanjem delu so mladinci pokazali že mnogo volje. Vodstvo riiblSke družine želi, da bi pristopilo čimveč mladincev. Zaradi tega bodo že v prihodnji sezoni organizirali tečaj za plavanje ln veslanje, razen tega pa bodo mladinci deležni teoretičnega pouka.
■ Ribiška družina v Črnomlju dela že vsa povojna leta. Za vestno delo ln trud so nekateri člani zaslužili posebno priznanje. Zaradi tega Je družina že poslala predloge z utemeljitvijo za podelitev odUkovanJ. RZS je na podlagi priporočil in zaslug odlikovala naslednje rl-
Takole so žene in dekleta na Mirni pripravile zimsko zalogo za Šolsko kuhinjo
Jurčki rastejo
Hranilna vrednost in priznani okus sta doma in po svetu dvignila ceno užitnim gobam, predvsem rjavemu in bronastemu gobanu, ki mu pn nas pravimo jurček. Priljubljene so p ražene gobe, gobe z jajčkom, gobova rižota, juha, omaka; po zidanicah pa naletimo na posebno jed — jurčka; ob njem se dobro pije. Podoben je na-rastku, je precej masten in je najboljši vroč. Naredimo ga takole: raztepemo jajce, pridenemo 3 žlice moke, 3 žlice mleka in pest narezanih, poparjenih in ožetih jurčkov ter sol. Maso stre-somo v kozico na vročo mast in spečemo v pečici (manjšo količino lahko tudi na štedilniku ali električnem kuhalniku).
Kot dodatek k narezku so zelo cenjene gobice v kisu. Izberemo mlade, zdrave in nepoškodovane jurčke, ki jih dobro operemo v mrzli vodi. Nato jih v precej slani vodi kuhamo 20 minut in kuhane stresemo na rešeto, da se od-
cede. Medtem skuhamo vinski kis, ki mu dodamo malo muškatne dišave, popra in po okusu malo koprovega cvetja ali lovora. V vreli kis vlagamo odcejene gobice, da še enkrat prevrejo, nakar jih odstavimo od ognja. Popolnoma ohlajene vložimo z dišavami vred v kozarce in jih zalijemo s kisom, ki mora pokrivati gobe za prst visoko.
Večje gobe sušimo, lahko pa jih shranimo tudi s soljo. Gobe narežemo na lističe, jih razgrnemo na prt in posolimo ter pustimo nekaj ur, da oddajo vodo. V kozarce naložimo plast gob, Jo posolimo in tako ponavljamo, da Jc kozarec poln. Sproti dobro tlačimo; če se je nabralo vode, jo odlijemo in porabimo za juho, omako, rižote ali kot dodatek k mesnim omakam. Paziti moramo, da jedi ne bomo presolili.
Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto
biče: Draga Kobeta, Ivana Ku-činlča. Jar.ka Grahka, Franca Klevišarja, Danila Pavlina ln Vojka Kvasa VC
Komu priznanje?
12. oktobra zvečer bo strokovna komisija objavila ocene in podelila nagrade za najboljše eksponate na III. mednarodnem sejmu oblačenja pod naslovom »Moda po svetu«. Sejem bodo odprli 12. oktobra v Beogradu.
STOTICA NA LOKI
V letoSnjl zadnji prvenstveni košarkarski tekmi pred domačim občinstvom so Novomeščanl močno premagali moštvo iz Klsovca. £e rezultat 123:47 (56:13) pove, da so Partizanovi
Igralci gospodarili na igrišču. Tempo igre Je bU v začetku precej počasen, nato pa se je domačinom odprlo. Razen tega so znali dobro izkorisUU višino svojih centrov (Setlna, Knol); tako da so do polčasa dosegli 56 košev. V. drugem polčasu pa sta obe moštvi zaigrali se hitreje, tako da Je stoti koš padel že v 14. minuti. Nato so Novomeščanl nekoliko popustili, vendar pa so do konca tekme dosegu te 23 košev.
Tekmo je zelo dobro sodu Zornada Iz Ljubljane, vendar ni imel težkega dela, ker sta obe moštvi lepo Igrali.
■ Na progi Beograd-Bar gradijo dva večja predora, dolga 3910 ir. 1050 metrov. Prav tako je v teku delo pri vrtanju zla-tlborskega predora, ki bo dolg < km. Vsi predori bodo urejeni do 1966. leta. d?
II. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE NOVOMEŠKE OBČINE
IMOVOTEKS pred PIONIRJEM!
Tekmovanja v okviru II. delavskih, športnih Iger novomeške občine so v polnem razmahu. Doslej so tekmovali v osmih panogah, vendar v malem nogometu, odbojki ln baU-°anju tekmovanj« še nI zaključeno. Tu moramo počakaU Se n« f>ialne rezultate. '
Rezultati petih panog, ki se točkujejo za končno razvrstitev sindikalnih podružnic, dajejo slutiti da bo letos boj za Prvo mesto in za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Novo mesto veliko bujši kot leni. Lanski zmagovalec Pionir S| Je namreč dovolil v ekipnem tekmovanju v krosu krepak spodrsljaj, ki bo lahko odločilen v borbi za prvo mesto. V •noski konkurenci ni postavil kompletne ekipe, v ženski konkurenci pa sta od treh dve tekmovalki med tekom odstopili •n tako Je Pionir tudi tu ostal brez točke. Nasprotno pa si Je njegov najhujši konkurent NOVOTEKS tu močno opomogel. £er se Je na tekmovanje dobro pripravil — Izvedel Je celo «Mrna tekmovanja — Je tako v moški kot ženski krvtkurenci osvojil prvo mesto In zato tudi dvakrat po 100 točk za končno razvrstitev sindikalnih podružnic. Morda Je zato vprašanje ■><o ojesa zmagovalca že rešeno, lahko pa se zgodi, da bo Pionir razliko, ki znala sedaj te 1(0 točk, nadomestil. Kaj *e vet
b«
Plavanje Je bilo letos prvikrat » sporedu delavskih Športnih ijter. Tekmovalci sedmih sindi-k"lnJh podružnic so se v ne-J'lJo, 9. septembra, pomerili v '•-metrskem bazenu v DolenJ-**iii Toplicah. Na 50 metrov "•fcr.o sta bila najhitrejša pred-•tovnllta Novolesa. v prostem Mavanju pa Je bU naJbolJSi fonir. V štafeti 2x59 m prosto {♦ bil najboljši Pionir. Med J>08a merniki Je v prsnem pla-»»niu zmagal Bavdek (Novo-'«£). drugi Je bil Knap (Pio-""•). tretji Felkl (ZTP); v pro-Hjm piavar.Ju pa Je zmagal i"« (Pionir), ki Je Imel skoraj sukund naskopa pred Mrakom (DNZ) ln Feiklom. (2TP). V skupni oceni Je v plavanju
zmagalo zastopstvo Pionirja. Vrstni ref.- 1. PIONIR 100 točk, 2. ZTP Kn točk, 3. Novotes (5 točk, 4. ONZ 55 točk, 5. Novo-teks 50 točk, i. Opekarna Zalog 45 ročk, 7. Zelcznlna 40 točk.
V ženski konkurenci Je nastopila le, ekipa Pionirja (Po-držaj, Zaharija) ln Je tako zmagala brez konkurence. Osvojila Je 100 točk za končno razvrstitev, medtem ko so ostale sindikalne podružnice tu ostale brez točk.
ONZ NAJBOLJSI
V OCENJEVALNI VOŽNJI
Rezultati ocenjevalne vožnje z motornimi vozili, ki Je bita izvedena v nedeljo. 1«. septembra, v okviru okralne ocenje-
valne vožnje v organizaciji AMD Novo mesto, so znar.l. V ektpnem tekmovanju Je zmagala ekipa ONZ (Skerl), Proseni-čki ln Speli ar"). Med posamezniki je bil najbojjšl Anton Kos Iz Novoteksa, ki Je zmagal brez kazenske točke, drugi Je bil Herman Koprlvnlk (Novoleks) s 4 kazenskimi točkami, trettt pa Herman Skerlj (ONZ) , petimi kazenskimi točkam
Vrstni red sindikalnih ojdru-tnlc: I. ONZ 21 kazenski!- 'očk (100 točk), 2. Novoteks !' >az. točk (80 točk), S. Novo'-s Ji kaz. točk (65 točk), 4. ZTP 172 kaz. točk (55 točk), S. Narodna banka 345 kaz. točk (50 točk), C. Vojna pošta 2058 797 kaz. točk (43 točk), 7. ObLO 2131 kaz. točk (40 točk), (. 2elezni-na, 9. Opekarna Zalog, 19. 1 lek-tro, 11. Pionir.
VLEČENJE VRVI: ZA ONZ 100 TOČK
Preteklo nedeljo popoldne se je kar precej gledalcev zbralo na stadionu na Loki in opazovalo zanimive spopade šestčlanskih ekip v vlečenju vrvi. Zal se Je od 16 prijavljenih Javilo vodstvu tekmovanja le S ekip, ki so tekmovale po sistemu vsak z vsakim. Kot je bilo pričakovati, so spet zmagali lanski zmagovalci — tekmovalci oddelka za notranje zadeve (ONZ), ki so vse nasprotnike premagali z 2*. Tudi zastopniki  KCPK (v glavnem
so ekipo sestavljali pleča t i mesarji) jim niso bili kos- ln -o se morali zadovoljiti z drugim , njastcaM J* tj»m*m*ttr fte? 1
Vrstni red ekip: 1. ONZ 1 zmage (100 točk), 2. KGPK S zmage (80 točk), 3. ZTP 2 zmagi (65 točk), 4. Novoteks 1 zmaga (55 točk), 5. Pionir brez zmage (50 točk).     -tH»e> (ta. I
V ATLETIKI:
PROSVtTA IN NOVOiiiKS
Do-le; najbolj ir.no/.aiio tek-. nk-» n e n rtel. . • k\ Športnih 1 >K*r .e bilo preieklo toboto ln mkl: 1,0 na stadionu -Bratstva in enotnosti«. Dvanajst moških in Sert žeraklh ekip se Je morio za točke v atletiki.
Pri moških Prosveta (sindikat prosvetnih delavcev) nI Imela resnega konkurenta. To pa Je tudi razumljivo, saj Je imela v svojih vrstah tekmovalce, ki v atletiki precej pomenijo (Spl-lar, Bavdek, MazniSt). Zanimivo Je, da so drugo mesto zasedli člani Novoteksovega delovnega kolektiva. Njihov uspeh pa Je razumljiv (Novoteks Je zmagal tudi v ženski konkurenci, toda les 37 točkami prednosti pred Pionirjem), ker so Imeli posebne izbirne tekme in dobro organizirane treninge. Trud Je bil poplačan.
Ce gledamo IetoSnJe rezultate, lahko opazimo veltk napredek. Skoraj polovica ekip Je letos dosegla več točk kot lanski zmagovalec. To Je posledica boljših priprav, večje Izenačenosti nastopajočih ln polne zasedbe v vseh disciplinah. Isto velja tudi za tekmovanje ženskih ekip.
Med posamezniki velja posebna pohvala Maznlku (190 m -
11,8), Pavlinu (1900 m - 2.58,4)» Bavrtku (višina — 177 cm), spila r.i 11 (krogla - n,r,i. m) ter Goršlnovt (60 m - • 1», (Jantarjevi (vitina - lio 1 m) in Rado-vanov (krogli — 9 lspn). ]
Boljši rr/iit-ati:
»!() :il: 10. m: Maj-mk (Pr.) :i;t. Kopr.-.n.-< (Novouks) 12.0:
Štafet« 4x100 m: Prosveta 49.1. Novoteks ri.3.-ONZ 51,8;
UVJ0 m: Pa vil n (Novo tek«) 2: "n4. M.iznik (Pr) 3:00.1;
skok v visino: Bavdek (Pr) 177 cm, Turk (IMV) ln A* (Novoteks) 160 cm; "
skok v daljino: Bavdek (Pr) 585 cm, i,- i.u (Pr) MU cm;
krogla: Spllar (Pr) 11,56 m, Ilrastar (Novoteks) 10.94 m.
Vrstni red ekip: 1. Prosveta (441 točk (100 točk), 2. Novoteks 5353 točk (tO točk), 3. ONZ (877 točk ((5 točk), 4. Pionir (243 točk (55 točk), 5. IMV 3708 točk (50 točk), (. Iskra — Šentjernej 3278 točk (45 točk); sledijo te Narodna banka, KOPK, Pletilstvo (Mirna peč), Elektro Itd.
ŽENSKE: 69 m: GorSln (2e-leznlna) 9,0, Gantar (ZTP) 9.2. Radovan 9,(;
štafeta 4x100 m: Pionir 95,3, Novoteks 67,9, KGPK 71,9;
skok v višino: Gantar (ZTP) 130 cm, Goršin (2cle-.-n.na) 110 cm;
krogla: Radovan (Novoteks) 9,11 m, Goršin (2eieznlna) 8,41 metra.
Vrstni red ženskih ekip: 1. Novoteks 2939 točk (100 točk), 2. Pionir 2902 (89 točk), 3. Pletilstvo (Mirna peč) 24(5 ((S točk), (. 2elcznlna 2022 (55 točk); sledita te ZTP (KM) In KGPK (1497 točk).
Omenimo Se, da ao biU rezultati doseini brez običajnih atletskih pripomočkov (sprinta-lic), žito So vredni toliko več. Pravila namreč predpisujejo,-u . .01 ..jO vsi nastopajoči tek-ni< ..iti v copatah ali bosa, da So -a vse enaki pogoji. Pohvalo ...služijo tudi tekmovalci ln t> ovajfce lz Mirne poči in Šentjerneja, ki 80 so prav dobi, .idrezali.
V KROSU:
DVAKRAT NOVOTEKS
Tekmovanje v ekipnem krosu Je bilo izvedeno v okviru atletskega tekmovanja v nedeljo dopoldne. Udeležba m bila rav- . no najboljša, tako da nekatere sindikalne  podružnice,' Id bi lahko postavile svoje ekipe, niso prišle do točk, ki jih bodo še zelo potrebovale za dobro uvrstitev v končni razvrstitvi. ■   Tako v moški kot ženski konkurenci  Je Novoteks postavil najboljši ekipi, zato Je zbral maksimalno Število - 200 točk. " Ker je Pionir tu Izostal, da V skupni razvrstitvi celo na dru- : gem mestu ogroža ONZ, čeprav nima ženskih ekip.
Rezultati tekmovanja v krosu:
MOŠKI - 2000 m: 1. Novoteks 8:21,4 (100 točk), 2. ONZ 8:42,7 (80 točk), 3. Pletilstvo (Mirna peč) 1:50,1, 4. 2eleznlna 8:56,1« 5. IMV 9:11,9.
ŽENSKE - SOO m: l. Novoteks 6:03,5 (190 točk), 2. Pletilstvo (Mirna peč) 6:55,9 (8(1 točk).
Posamezniki: 1. Pavllr '•."ovo-teks) 3:59,3. 2. Senlcar <Z :«zr.«» na) 4:09,6.
Posameznice: 1. Bifei1 (Novo-, teks) 1414, z. Golob (N6\rteks) 3:02,5.
(Konec prihodnjič) _
VTEM TEDNU VAS ZANIMA

Četrtek, 4. okt.: Frančišek Petek, 5. okt.: Marcel Sobota, 6. okt.: Vera Nedelja, 7. okt.: Dan art. JLA Ponedeljek, 8. okt.: Simeon Torek, 9. okt.: Abraham Sreda, 10. okt.: Danijel


Ob bridki Izgubi dragega mola ln predobrega očeta
ANTONA MBVARJA lz Stopič
se prisrčno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem ln njegovim sodelavcem za pomoč, pevcem in govornikom za poslovil-ne besede, vsem, ki so darovali vence in nam ittotih eo-žalje ter vsem, ki so ga v tako velikem Številu spremili ln mu Izkazali čast na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena ln otroci
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in zeta
JOSKA POTOCARJA
se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko vencev, ln vsem, ki so nam ustno ln pismeno izrazili sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in zdravstvenemu osebju Internega oddelka za ves trud in pozornost med njegovo boleznijo, lovcem, gasilcem in stanovskim tovarišem, organizaciji Zveze borcev pa za vso pomoč.
Potočarjevi lz Mirne peči
no v Novem mestu ali okolici.  Naslov v upravi lista (1152-62). SREDNJE VELIK CRN PES Se
je izgubil od Otočca do Ločne. Kdor bi o nJem kaj vedel, naj proti nagradi 1000 din javi v upravo Usta (1160-62).
NAHRBTNIK sem Izgubil dne 28. septembra zjutraj od Koroške vasi do Malenška, v katerem je bil par moških čevljev in dežni plašč. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Naslov V upravi lista (1157-62).
GOSPODINJSKO POMOČNICO (lahko začetnica) sprejme Štiričlanska družina. Ponudbe na naslov Jože Pangeršič, Radeče pri Zidanem mostu.
SLOVENEC, star 23 let, z dobrim poklicem, ki živi v Ameriki, želi spoznati dekle "od 18 do 24 let. Pismene ponudbe z življenjepisom in sliko pošljite na upravo »lista (1151-62).
STANOVANJE ali sobo iščeta zakonca brez otrok v Novem mestu. Ponudbe na upravo lista pod »Plačava za leto dni vnaprej« (1161-62).
ZA 5 METROV SUHIH DRV zamenjam v Novem mestu kratek moški zimski suknjič, moške hlače, gojzarice št. 42 in 6 parov čevljev, vse v dobrem 6tanju; gojzarji so skoraj novi. Naslov v upravi lista.
devetih«, 10. tn li. oktobra nemški film »Mazurka ljubezni«.
Sevnica: 6. in 7. oktobra ameriški barvni film »Mož, ki ga ni bilo«, 10. oktobra ameriški film »Beg v okovih«.
Šentjernej: 6. in 7. oktobra
sovjetski film »Človekova usoda«.
Semič: 7. oktobra angleški film »Poplave strahu«.
Trebnje: 6. ln 7. oktobra ameriški barvni film »Dolgo toplo leto«, 10. oktobra francoski film »Velika Iluzija«.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK, p. Trbovlje
sprejme

PREKLIC
Podpisana Martina in Anton Gorše in Meniške vasi 9 pre-kllcujeva neutemeljeno trditev, da naj bi bila Cvetko in Pepca Cebron iz Meniške vasi 8 vrgla v r.ajim vodnjak podgano.


VZIDLJIV ŠTEDILNIK ln r.ov mizarski skobelnlk (Hobel-bank) prodam. Naslov v upravi Usta (1158-62).
(TAKOJ VSELJTVO enostano-vanjsko hišo, zidanico in vinograd, vse na eni parceli v Kotu, Dvor pri Žužemberku, prodam. Naslov v upravi Usta (1154-C2..
GARAŽO oddam na Zagrebški cesti 7 v Novem mestu.
MOŠKI ŠIVALNI STROJ ugodno prodam, informacije pri krojaču v Straži.
HISO (soba, kuhinja, shramba) z elektriko lin vodo, vrtom, vse v odličnem stanju, ugodno prodam. Marija Rlmac, Ce-rov log 15, p. Šentjernej.
DVOSOBNO STANOVANJE hišnika v centru LJubljane zamenjam za enako ali enosob-
Brestanica: 6. Im 7. oktobra risanka   »Uspavana lepotica«,
10. ln 11. oktobra češki film »Višji princip«.
Črnomelj: 5. in 7. oktobra: ameriški film »V 80 dneh okoli sveta«, 9. in 10. oktobra italijanski film »Prijatelj gangster-jev«.
Dol. Toplice: 8. oktobra francoski barvr.i film »Slepi potnik«.
Kostanjevica: 7. oktobra ameriški barvni film »Kavboj«, 10. oktobra francoski film »Dvigalo za pogubljanje«.
Metlika: 6. in 7. oktobra zahodno nemški film »Grofica Marica«, 10. oktobra jugoslovanski film »Kota 905«.
Novo mesto — Krka: od 5. do 8. oktobra Italijansko-francoskl film »Lažne naivke«, od 9. do
11. oktobra »Samson«. Senovo: 6. ln 7. oktobra ameriški film  »Sreča prihaja ob
MATIČNI  URAD MOKRONOG SPOROČA
Septembra sta bila rojena dva dečka. Porok in smrti ni bilo.
MATIČNI URAD ŽUŽEMBERK SPOROČA
Septembra sta bila rojena en deček in ena deklica. Porok ni bilo.
Umrli so: Franc Drenšek, invalid lz Budganje vasi, 69 let; Andrej Mura, otrok s Sel, 5 mesecev; Franc Berjak, kmetovalec lz Budganje vasi, 72 let; Franc Sadar, kmetovalec lz Drašče vasi, 84 let; Jože Rogelj, užitkar lz Sadinje vasi, 80 let; Franc Zupančič, užitkar iz Budganje vasi, 94 let; Ana Sali, upokojenka iz Gor. Ajdovca, 81 let.
' MATIČNI URAD NOVO MESTO SPOROČA
V času od 24. septembra do 1. oktobra je bilo rojenih 16 dečkov ln 19 deklic.
Poročila sta se: Ivan Jakše, kmetijski tehnik iz Skrjanč, ln Marjana Golob, uslužbenka iz Stranske vasi.
Umrla sta: Jože Potočar, gostilničar lz Mirne peči, 55 let, m Štefanija Sluga, uslužbenka iz Brestanice, 41 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Urbič lz Sentruperta - deklico, Rozalija Kafol s Pristave - deklico, Gizela Bokan ie Kočevja
— deklico, Marija Vidervol iz Salske vasi — dečka, Marija Martinčič iz Vrbovca — dečka, Marija Štrukelj iz Ručetr.e va-6i — dečka, Alojzija MiketiC iz Loke — deklico, Frida Vraničar iz Črnomlja — dečka, Joža Mal-nar s Sel - deklico, Stanislava Poglavec iz Dol. Straže — dečka, Marija Bobnar iz Bršlina
— dečka, Pavla Tavčar lz Gabrijel - deklico, Jelka Marolt iz Praproč — dečka, Ana Zupančič iz Meniške vasi — dečka, Majda Klevišar iz Kanižarice — dečka, Marija Derganc iz Pod-gore - dečka, Olga Sila s Pristave - dečka, Alojzija Petan
iz Petar. — deklico, Julka Sta-nlša iz Smihela — deklico, Štefanija S pehar s Tance gore — deklico, Gabrijela Cugelj iz Družinske vasi — dečka, Frančiška Kastelic iz Jablane — deklico.
KRONI

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Vinko Jerman, mesarski pomočnik iz Male Bučne vasi, je padel in se udaril v desno koleno; Franc Jeralič, klepar iz HrušJce se je pri varjenju opekel po obrazu; Ivan Skrabar, delavec iz Le-skovca, je padel z avtomobila in si poškodoval glavo; Milan Ivančič, sin posestnika tz Družinske vasi, je padel pod voz in si poškodoval glavo im noge.
za jamske obrate Trbovlje, Hrastnik in Dol
VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV
v starosti od 18 do 30 let
V poštev prihajajo le zdravstveno in fizično sposobni delavci z dostojno disciplino, ki je potrebna v rudarstvu. Nastop službe je mogoč takoj. Stanovanje je zagotovljeno v sodobno urejenih samskih domovih, prehrana pa v obratu družbene prehrane, ki posluje v sklopu rudnika.
Za disciplinirane in dela voljne delavce je zaposlitev stalnega značaja, saj ima rudnik glede na bogate premogovne zaloge za vrsto let zelo dobro perspektivo.
Vse morebitne kandidate vabimo, da se s potrebnimi dokumenti javijo v kadrovsko-socialnem sektorju na upravi rudnika v Trbovljah zaradi dokončnega dogovora.
KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ
OBJAVE — RAZPISI
VESELEGA IN
ZADOVOLJNEGA
LICA
ga sprejmete, ko se pokaže pri vas. Večkrat ko pride, toliko raje ga imate. Toda tudi vaš pismonoša ni brez skrbi! Lahko pa mu jih olajšate: pripravite že danes 450 dinarjev za polletno naročnino DOLENJSKEGA LISTA, ko vas bo prihodnje dni obiskal!
Razpis za tečaj
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV - podružnica Novo mesto razpisuje enomesečni tečaj za pripravo kandidatov, voznikov motornih vozil na izpite za kvalifikacijo.
Prijave sprejema podružnica samo do 15. oktobra 1962, ker je število kandidatov omejeno. Ostale Informacije dobe interesenti v pisarni podružnice vsak četrtek od 16. do 18. ure ln vsako nedeljo od 9. do ll. ure.
Odbor
Razpis čevljarskega podjetja Mokronog
Upravni  odbor Čevljarskega podjetja   Mokronog razpisuje delovna mesta za S ČEVLJARSKE POMOČNIKE.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravilniku.
Razpis za mesta pismonoš
Sprejmemo več pismonoš za zaposlitev v LJubljani in okolici. Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Pogoj: dovršena osnovna šola ln odslužena vojaščina. Pismene ponudbe z življenjepisom dostavite na naslov: Osnovna FTT enota Ljubljana L Ljubljana, Čopova 11.
Razpis licitacije
Na podlagi 46. In 47. člena Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. list FLRJ št. 45/61) razpisuje podjetje »TRANSPORT«, Videm-Krško
I. JAVNO LICITACIJO Za oddajo gradbenih in obrtniških del za gradnjo garaž v Vidmu-Krškem. Licitacija bo IS. oktobra 1962 v prostorih uprave podjetja v Vidmu-Krškem. Razpisna vsota za navedena dela znaša 12,970.000 din. Rok zgraditve garaž je 31. december 1962, a prizidka 1. ju-
VREME
od 4. do 14. oktobra Padavine i ohladitvijo pričakujemo okrog 8. in deloma okrog 13. oktobra. V ostalem suho oz. lepo vreme.
nlj 1963. Potrebno dokumentacijo lahko dobite v upravi podjetja. Ponudniki naj pismeno ali osebno dostavijo ponudbe najkasneje do 15. oktobra do 8. ure.
RAZPIS GOSTINSKE ŠOLE
Na osnovi 4. člena pravil Zavoda za napredek gostinstva ln gospodinjstva razpisujemo vpis v Gostinsko šolo za poklic ku-har(-lca), natakar(-ica).
Sprejemni pogoji: končanih 8 razredov osnovne šole, starost nad 15 let, veselje do gostinskega poklica.
Prošnje pošljite do 15. oktobra Zavodu za napredek gostinstva in gospodinjstva v Novem mestu, Društveni trg t.
Priloge: zadnje Šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, rojstni Ust, potrdilo nosilca stroškov šolanja, življenjepis, kolek za 50 din.
Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva, Novo mesto
PD »B0H0R«, SENOVO
proda
televizor RRTV810
• Vse informacije pri
• Planinskemu društvu
• Senovo.
NESREČE
TRČENJE V KOLONI
30. septembra Je zagrebški avtobus na avtomobilski cesti pri Mrtvicah napačno prehiteval druga vozila. Pri tem Je bu voznik Josip Jurković dokaj nepazljiv ln Je nenadoma spe' zavil v kolono ter trčil v osebno vozifo Staneta Lisca iz Novega mesta, ki je potoval v Zagreb. - Skoda na vozilih je majhna.
VINJEN MOPEDISr V OSEBNI AVTOMOBIL
Zadnjega septembra je iz Zagreba proti Brežicam potoval z osebnim avtomobilom Martin Turk. Pri brežiškem gradu je naproti pripeljal mopediM Henrik Klemboš in se zaletel v avtomobil. Pri pregledu so ugotovili, da je Klemboš pO alkohoL Škode na vozilhi j« Za okrog 60.000 din.
NEPREVIDEN KOLESAR
V nedeljo se je po Cesti krških žrtev v Vidmu-Krškem peljal z motorjem Jože Suša. Pri hiši št. 32 Je z dvorišča pripeljal kolesar Alojz Nemečer ln se zaletel v motorista. Kolesar se Je poškodoval po obrazu. Materialna škoda je majhna.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine, Spod« Posavja in Dolenjske!
ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« LJUBLJANA
odda v najem
eno etažo skladišča v Novem mestu
(površina skladiščnega prostora 591 m>). Interesenti naj se javijo t upravi kombinata t Ljubljani, Cufarjeva 2, telefon 33-573.
SPORED RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.05, (.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od Sto do 1.00.
PETEK,   S.   OKTOBRA: 8.30
Eabavni kaleidoskop — 9.25 Jutranji obisk pri Josephu Hayd-rju — 11.23 Petintrideset zabavnih minut — 12.15 Kmetijski uostevi: Inž. Dušan Terčelj: Delo v kleti po letošnji trgatvi — 13.30 Od arije do arije - 14.35 Križem po Sloveniji - 15.30 Odmevi z Balkana — 17.45 Plesni karnet — 18.43 Iz naših kolektivov — 20.30 Jugoslovanske narodne — 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.
SOBOTA, 6. OKTOBRA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Zabavna relula — 11.25 Izberite si svojega pevca - 12.15 Kmetijski nasveti: t±. Jože Sile: Pozna setev ozirala, dognojevanje in posebnosti ** 1X30 Niz orkestralnih
skladb - 14.3F Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.29 Spomini na Johanna Straussa
- 17.05 Gremo v kino - 18.30 Pet popevk za pet pevcev — 10.03 Glasbene razglednice — 20.00 »Opatija 62« - 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, T. OKTOBRA: 8.00 Mladinska radijska Igra: Zgodilo se je ob 12.40 - 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite, tovariši...
- 11.30 Mllenko Sober: Proizvajalci velikih motorjev — 12.03 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 13.30 Za našo vas
- 14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 13.13 Zabavni orkester Wemer Mttller - 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne — 17.05 Športna nedelja — 20.00 Vaša pesem — vaša melodija — 22.15 Zabavni ansambli RTV Zagreb.
ponedeljek, 8. OKTOBRA:
8.25 Zabavni kalejdoskop — 8.53' Za mlade radovedneže — 9.25 Zabavni orkester Armand Bernard — 11.00 Državni simfonični orkester iz Bukarešte — 12.13 Kmetijski nasveti: dr. Franc Adamič: Pravilen izbor sadnih vrst in sort za Intenzivne sadovnjake — 13.40 Sopranistka Anice Cepe — 14.06 Glasbeni on. nibus — 14.33 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 17.05 Arija skozi stoletja - 18.10 Prvi večerni ples — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filhamomije
— 22.15 Za romantično razpoloženje.
TOREK, 5. OKTOBRA: 8.23 Zabavni kalejdoskop — 11.00 Šopek Dipovškovih skladb — 12.15 Kmetijski nasveti : Inž. G vido Fajdiga: Cas zadnje košnje lu-cerne - 13.30 Verdijeve melodije - 14.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov — lf.SO V torek na 6Vider.je - 17.05 Pri dunajskih klasikih ... - 18.10 Vaš plesni karnet — 20.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe
— 22.15 Griegov večer.
sreda,   10.   oktobra: 8.03
Orkestralna matineja — 9.25 Havajske melodije — 11.25 Odlomki iz oper hrvaških skladateljev - 12.15 Kmetijski, nasveti: Franc Cimerman: Kakšno stojišče ustreza čebelam pozimi — 13.30 Straussove melodije — 14.35 V toičetrtinskem taktu - 15.20 Poje komorni zbor RTV Beograd — 17.05 Šoferjem na poti — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Pojoči mozaik — 21.00 Igrajo vam zabavni orkestri.
Četrtek, 11. oktobra: s.of Majhen koncert domače glasbe — 8.30 Zabavni kalejdoskop
— 9.25 Od tu iln tam iz opernega sveta — 11.30 Iz filmov irc glasbenih revij - 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Tone Slmon-člč: Kooperacija v prašičereji
— 13.30 Dva ruska skladatelja s konca stoletja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo — 15.zf Iz opere »Snegu-ročka« — 17.05 Koncert po že-ljajo — 15.25 Iz opere »Snegu-nut turizma ln melodli — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ir. napevov — 21.00 Sodobna finska lirika.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Vldem-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič. Tone □oSnlk. inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slmlč, prof. Tone Trdan. Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni ln odgovorni  uredniki,  MiloS  Jakopec   Drago Kastelic ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 45" dinarjev: plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 dinarjev - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu 606-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA DV UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 (vhod tz DUančeve ulice) - Poštni predal 23 - TELEFON Štev. 127 - Rokopisov ln fotografi' ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje -DELO- v Ljubljani.