PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski'
JU	dnevni
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 21 (12.346)
Trst, sobota, 25. januarja
O- -i O
S' 2 ^
o a c 2
^ r—i P-
2 E 3 m x z
2 5 2^-oo£x>
C I> z
r_
-J".
“0
»
Ti
linije)
-j
o
Nevarno rožljanje z orožjem v južnem Sredozemlju
Predsednik ZDA Reagan poslal brodovje na vojaške manevre pred libijsko obalo
Manevri naj bi zajeli tudi Zaliv Sidre, ki ga Libija ima za
NEW YORK — Kot so sporočili v Washington!! je ameriška vojna mornarica uradno obvestila libijsko službo za nadzorovanje poletov, da bodo letala z ameriških letalonosilk začela prihodnje dni manevre v bližini libijskih obal. Gre za doslej največje razkazovanje ameriške moči pred libijsko obalo.
V manevrih, ki bodo potekali teden dni sodelujeta dve letalonosilki, ki imata na krovu skoraj 200 letal, ter še 12 spremljevalnih ladij.
Predstavniki Pentagona izjavljajo, da »sedanji manevri ne pomenijo u-yoda v napad na Libijo, da pa bodo libijskemu predsedniku Gadafiju pokazali, da ZDA v primeru potrebe ne bodo izbirale sredstev«.
Sklep o poteku doslej največjih a-meriških manevrov v bližini libijskih obal so sprejeli na zasedanju sveta za nacionalno varnost, podpisal pa ga je osebno predsednik Reagan. Gre torej za stopnjevanje pritiska na Libijo z najvišjega mesta.
Zadnje manevre na tem področju je ameriška mornarica imela pred enim letom. Avgusta 1981. leta pa so ameriška letala nad zalivom Sidra, ki ga Libija šteje za del teritorialnega morja sestrelila dve libijski vojni le-
tali. Pentagon ni sporočil ah bodo ameriška letala znova letela nad tem zalivom, kar utegne pripeljati do novega hudega incidenta. Libijski predsednik Moamer Gadafi je izjavil, da ima Libija suverenost nad Zalivom Sidra in, da jo bo tudi branila, ZDA pa priznavajo Libiji suverenost samo nad 12 miljami teritorialnega morja. Libijski predsednik je med zadnjo zaostritvijo tudi izjavil,
»da Libija razpolaga z orožjem, ki lahko potopi, oziroma uniči velik del 6. ladjevja in, da se bo v primeru napada branila z vsemi sredstvi«.
Po podatkih, ki jih objavlja Pentagon so v zadnjih dneh v bližino libijskih obal priplule tudi nekatere enote sovjetske vojne mornarice, ki naj bi libijskim oboroženim silam dostavljale podatke o gibanju ameriškega ladjevja. Po trditvah Pentagona je
del svojega ozemlja
Sovjetska zveza nedavno dobavila Libiji tudi več baterij raket srednjega dosega, ki bodo postale v kratkem o-perativne.
V Washingtonu poudarjajo, da so ZDA začele manevre pred libijskimi obalami teden dni pred rokom, ki ga je ameriški predsednik Reagan določil za odhod vseh ameriških državljanov iz Libije. Sodijo, da je približ-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
?0
O »
v z	° n
krogu
RIM — Vzdušje ma Montecito-riu se je pri razpravi o finančnem zakonu umirilo: vlada včeraj ni bila niti enkrat poražena. Craxi se je srečal z načelniki večine, ki so pokazali večjo trdnost. »Vlada ne bo spustila zastave, je zatrdil Craxi, finančni zakon je moč in ga je treba odobriti«. Pri tem mu je pritegnil De Mita, ki je dejal, da »sedaj ni nič pomembnejšega od finančnega zakona«, in da vozi v isto smer s predsednikom vlade.
Odgovarja mu Napolitano, da je KPI vložila popravke, ki se lahko uravnovesijo s povečanjem dohodkov in predloženimi prihranki. Na vladi je, da sprejme delno ali v celoti amandmaje, toda potem mora prepustiti odločitve parlamentu, zanašajoč se na svojo večino, ne da bi se spuščala na pustolovsko pot glasovanj o zaupnici. Toda vprašanje je prav to: zanesljivost poslancev vladne večine, oziroma prostih strelcev. Craxi jim je izrekel obsodbo. De Mita je ostro posvaril demokristjane, naj bodo disciplinirani, toda problem ostaja. In to vrača diskusijo k neodložljivemu preverjanju, ki ga hočejo vsi, toda po odobritvi finančnega zakona. Začaran krog, torej.	G. R.
SZ opozarja Američane na nevarnost
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS ostro obsoja ameriške pomorske manevre, ki bodo te dni potekali v Sredozemskem morju, točno pred libijsko obalo. Gre za pobudo, ki bo še zaostrila napetost v tem delu sveta, pravi TASS in dodaja, da se ZDA očitno pripravljajo na destabilizacijo libijskega režima polkovnika Gadafija. V ta namen naj bi Američani skušali prepričati neko arabsko državo, naj jim gre po kostanj v žerjavico.
O ameriških manevrih v Zalivu Sidre je govoril v Ankari tudi sovjetski veleposlanik Lunkov, ki je povedal, da je Sovjetska zveza opozorila Združene države, da utegnejo imeti manevri zelo hude posledice V
Sredozemlju, poleg tega pa bodo ti ameriški manevri relativno blizu sovjetskih meja.
Libijska tiskovna agencija JANA pa s svoje strani trdi, da so ameriški manevri pred libijsko obalo gusarsko dejanje in izzivanje libijskega ljudstva Libijska agencija obtožuje ameriško upravo megalomanstva ter napoveduje ukrepe arabske lige proti ZDA.
Naj omenimo še, da so štirje poslanci KPI naslovih na predsednika italijanske vlade in zunanjega mi-nistra vprašanje, v katerem ugotavljajo, da prihaja do ameriških manevrov v neposredni bližini sicilskih vojaških oporišč ter zato sprašujejo, ah bo vlada potrdila prepoved, da bi se ameriške sile- posluževale teh oporišč za manevre, ki ne sodijo v okvir NATO.
Danes začetek pogovorov v Dubrovniku
Srečanje Cossiga - Vlajkovic utrjuje prijateljske odnose
Na deželnem kongresu CGIL v Gradežu
Lama za sodobnejši in enoten sindikat
Na obisku v Jugoslaviji bo predsednik italijanske republike Cossiga. Obiski italijanskih državnikov v Jugoslaviji, pa tudi jugoslovanskih v Italiji, se stopnjujejo, kar je že samo po sebi dobro znamenje. Cossigov obisk je predstavljen kot zasebni, ta oznaka pa seveda ne izključuje, da bodo obravnavali še kako pomembne teme.
Prvo, kar velja podčrtati je, da med dvema sosednima državama ob Jadranu ni več hudo odprtih vprašanj (tudi ribolov, kot kaže, ne bo več dolgo problem) in da se vse razvija v znamenju nekakšne pozitivne tekočno-sti. Obiski pa so potrebni tudi zategadelj, da utrjujemo obojestransko koristne stike in da po potrebi v kali zatremo nevarnosti, da bi jih karkoli poslabšalo. V Dubrovniku se bosta srečala predstavnika dveh držav z različno družbeno ureditvijo, toda to ni nobena ovira. Dve jadranski deželi kažeta čedalje bolj iskreno privrženost politiki dobrega in plodnega sosedstva tako v mednarodni kot seveda v bilateralni razsežnosti.
Mednarodna sfera: obe državi podpirata napore Organizacije združenih narodov, med drugim tudi letošnja Prizadevanja, da bi »leto miru« poudarili s konkretnejšimi rezultati. V Evropi sta dve državi pobudnici »helsinškega duha«, ki je pred malo več kot desetimi leti vgradil zgodovinske elemente sodelovanja in varnosti ita vsej celini. Bližnji ponovni pogovori v Stockholmu so deležni zainteresirane naklonjenosti dveh sredozemskih sosedov. Zdajšnja napetost na Sredozemlju pa je vnovič
priložnost, da Jugoslavija in Italija razmislita o načinih, kako prispevati k njenemu popuščanju.
Rezultanta take politike so bili na primer Osimski sporazumi, ki res zadevajo neposredno dve državi, vendar njihov pomen še zmeraj daleč prerašča njune meje. Jugoslavija je ugleden in dosleden predstavnik politike neuvrščenosti, v kateri pa ‘je politika dobrih odnosov s sosedi bistvena sestavina; Italija je pripadnik zahodnega bloka, vendar so njeni samonikli napori za aktivno in vsebolj konstruktivno mednarodno sodelovanje vsak dan bolj prozorni.
V tej optiki so dobrososedski odnosi otipljiv in najbolj neposreden izraz in dokaz uspešnosti njune politike in podpore, ki ji gre. Obisk v Dubrovniku pa naj bi le prispeval zlasti k nečemu: da bi namreč na primer gospodarski stiki med dvema državama, ki so sicer na visokem nivoju, pridobili na sodobnosti, da bi se razvijali bolj tekoče, rekli bi celo bolj spontano, saj je bližina dveh dežel pomemben vzgib sleherne gospodarske računice. Včasih se po nepotrebnem zatika, mnogi predpisi so na obeh straneh bržkone prej breme kot olajšava. Resnično spada po svoje v absurd denimo podatek, da jugoslovanski, izvoz v Italijo, v sosedno deželo, še vedno ne dosega niti enega odstotka vsega italijanskega uvoza.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
GRADEŽ — »Vsi, ki smo angažirani v sindikalnem delu se moramo dobro zavedati, da se naša družba naglo spreminja, da se spreminjajo odnosi na delovnih mestih kot tudi v življenju vsakega od nas, da nimamo več opravka s kapitalizmom prejšnjega stoletja, marveč s sodobnim in zelo podjetnim, da se ravnotežje med odvisnimi ljudmi v belih haljah, z belo srajco in kravato, in med delavci v delovnem oblačilu, naglo spreminja v prid prvih,« je dejal v svojem včerajšnjem posegu na 6. deželnem kongresu CGIL v Gradežu vsedržavni tajnik tega velikega italijanskega sindikata Luciano Lama.
»Tudi do teh novih delavcev konec 20. stoletja in začetka novega stoletja mora priti sindikat, saj so to delavci bodočnosti. Ne smemo ostajati zaprti v ozkih mentalnih okvirih, da je sindikalno in delavsko zrel le kdor dela za strojem v neki tovarni. Čedalje več je majhnih podjetij z zelo majhnim številom zaposlenih.
Tudi nje mora doseči sindikalna organizacija, ne pa se omejevati samo na organiziranje tistih delavcev, ki so zaposleni y večjih podjetjih.«
Lama je dejal, da v sindikatu mora biti manj besedičenja in več konkretnih akcij. Da se mora sindikat angažirati v vsakdanjem življenju države, saj so odločitve vlade, parlamenta, krajevnih organov, vezani na gospodarski razvoj države, torej na življenje vseh delovnih ljudi. Sindikat mora živeti v stvarnosti, ne biti iz nje izrinjen, sindikat mora biti skupnost ljudi, ki žele predvsem sestavljati in posodabljati delovne pogodbe, ne pa biti samo vzor zunanje propagandne akcije.
Lama je veliko prostora v svojem govoru posvetil tudi sindikalni enotnosti. Ta mora biti iskrena tako med pripadniki raznih sindikalnih zvez, kot tudi znotraj same CGIL. Drugače sploh ne smemo govoriti o enotnosti. (M.W.)
NA 3. STRANI
Odstavljeni predsednik Jemena baje pripravlja protiofenzivo
ADEN — Novice, ki prihajajo iz Južnega Jemena so vse bolj protislovne, vendar pa se da iz njih izluščiti naslednje: uporniki so dejansko prevzeli oblast in za novega državnega vodjo tudi uradno i-menovali bivšega ministrskega predsednika Haiderja Abudakerja Al Attasa, odstavljenemu predsedniku Ali Naserju Mohammedu pa so odvzeli vse funkcije in naslove.
Vendar se stanje sploh še ni normaliziralo, kot bi hoteli pokazati uporniki, ki so se včeraj prvič Poslužili državne televizije za svojo Propagando. Še več, baje se sedaj Pripravlja odločilna bitka za Aden. Odstavljeni predsednik Ali Naser naj bi v kratkem iz svojega skrivališča v Abjanu, 161 kilometrov
vzhodno od Adena, skupno s svojimi mnogimi pristaši krenil na pohod na Aden.
Medtem se je praktično zaključila evakuacija tujih državljanov iz Južnega Jemena. Skupni napor francoskega, angleškega in sovjetskega brodovja je bil tako kronan z uspehom, čeprav sedaj marsikdo trdi, da je bil beg tujcev vsekakor prenagljen, saj niso ne pro ne protivladne sile tujcem skrivile niti lasa.
Sovjetska zveza se je medtem spet oglasila s trditvijo, da nima pri boju, ki se je vnel pred dvema tednoma v Južnem Jemenu med pravzaprav dvema marksističnima proruskima frakcijama, nič zraven.
Stavka zdravnikov se nadaljuje
RIM — Stavka zdravnikov se nadaljuje, kljub pozivu predsednika vlade Craxija, ki je včeraj popoldne ponovno pozval zdravnik», naj prekinejo stavke in se vrnejo na delovna mesta. Stavka se bo zaključila danes zvečer, v tem času pa so zagotovljeni samo nujni posegi, medtem ko ambulan'\ delajo le proti plačilu.
V zvezi s Craxijevim pozivom je koordinacijski odbor sindikatov zdravnikov objavil izjavo, v kateri izraža, presenečenje nad stališčem vlade in ponovnim pozivom predsednika Craxija, saj je nadaljevanje stavke odvisno izključno od zadržanja vlade, ki ni spoštovala obveze, da predstavi sindikatom zdravnikov uradni dokument z odgovorom na zahteve zdravnikov.
Črn teden za ameriški dolar
RIM — Ameriški dolar je v komaj preteklem tednu izgubil kar 30 lir, saj je včeraj dolar veljal 1653 lir, se pravi 16 manj kot v četrtek in kar 31 Ur manj kot v ponedeljek.
Dolar je močno izgubil na vrednosti tudi v Zahodni Nemčiji, kjer trenutno velja 2,42 marke. Med vzroki, ki jih navajajo in ki naj bi botrovali sedanjim težavam dolarja omenjajo zaskrbljenost v zvezi s padcem cene petroleja, ki bi utegnila povzročiti težave celotnemu ameriškemu finančnemu sistemu. Mnoge ameriške banke so namreč posodile velike vsote denarja petrolejskim državam, ki posojila vračajo z vedno večjo težavo.
Dinu Violi ne bodo sodili
o
Milan rešen
o
ODBOJKA: drevi v Nabrežini
Meblo-Tregarofani
NA 10. IN 11. SIRANI
•	Reagan poslal brodovje pred Libijo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
no 1000 Američanov še vedno v Libiji. Ameriško ladjevje naj bi po potrebi sodelovalo tudi pri evakuaciji ameriških državljanov iz Libije.
Sedanje rožljanje ameriškega orožja pred libijskimi obalami sovpada tudi z objavo govora, ki ga je imel direktor ameriške obveščevalne službe CIA, William Casey aprila lansko leto na Fletcherjevi šoli za pravo in diplomacijo o »mednarodnem terorizmu«. V tem govoru, ki so ga objavili z večmesečno zamudo je direktor CIA Casey dejal »da morajo biti ZDA pripravljene nastopiti s silo proti tistim državam, ki podpirajo in vodijo teroristične akcije proti ZDA, neglede na to, ali je cilj napada v neposredni zvezi s teroristično dejavnostjo ali ne«.
Bela hiša sicer poudarja, da se najbližji sodelavci ameriškega predsednika ne razlikujejo glede poglavitnih vprašanj boja proti terorizmu, vendar pa je javna skrivnost, da imata državni sekretar George Shultz in obrambni sekretar Casper Weinberger povsem različna mnenja tako do taktike kot tudi do strategije boja proti terorizmu. Medtem ko Shultz trdi, »da si ZDA ne morejo dovoliti, da bi jih paralizirale posamezne teroristične skupine, in zato ne smejo oklevati z napadom nanje«, obrambni sekretar Casper Weinberger priporoča »previdnost«. Kot poudarjajo dobro obveščeni ameriški komentatorji je predsednik Reagan doslej dajal prednost pogledom obrambnega sekretarja. Eden izmed poglavitnih razlogov za to, naj bi bila skrb za varnost približno 1000 ameriških državljanov v Libiji. Po objavi govora direktorja CIA Williama Caseya postaja očitno, da se je tudi ta najožji sodelavec predsednika Reagana postavil na stran državnega sekretarja. Po mnenju nekaterih ameriških komentatorjev utegne biti objava njegovega govora znak, »da se tehtnica v Beli hiši preveša na stran tistih, ki terjajo maščevalne akcije«.
Najoovejši ameriški manevri ob libijskih obalah sovpadajo tudi s koncem potovanja namestnika ameriškega državnega sekretarja Johna White-heada po zahodnih prestolnicah. Kot so pokazali njegovi pogovori, zahodnoevropske vlade niso pripravljene »slepo« slediti ameriškemu gospodarskemu embargu proti Libiji in drugim akcijam, Id jih s tem v zvezi načrtuje ameriška administracija. Pogledi zahodnoevropskih držav do vprašanj terorizma se bistveno razlikujejo od ameriških, medtem ko daje zahodna Evropa poudarek na politično reševanje tega vprašanja, se ZDA vse bolj »ogrevajo« za posnemanje izraelskih metod.
Ameriška administracija je sicer od zahodnoevropskih držav zahtevala, naj začno z bojkotom nakupa libijske nafte, zmanjšanjem zračnega prometa med Libijo in zahodnimi prestolnicami ter ostrejšim nadzorstvom nad libijskimi diplomati in državljani, ki živijo v zahodnih državah. Skupna politika zahodnoevropskih držav do mednarodnega terorizma bo sicer predmet posebnega sestanka zunanjih ministrov zahodnih držav, ki se bo začel v ponedeljek.
Manevri ameriškega ladjevja pred libijskimi obalami imajo, kot sodijo nekateri opazovalci dvojni namen: libijskemu predsedniku Moamerju el Gadafiju naj pokažejo, da lahko postanejo dosedanje ameriške grožnje resničnost, po drugi strani pa naj zahodno Evropo prisilijo, da bo bolj sledila ameriški politiki na tem področju.
UROŠ LIPUŠČEK
•	Cossiga
NADALJEVANJE S 1. STRANI
V Dubrovniku bo pogovor zanesljivo nanesel tudi na položaj manjšin in na njuno vlogo v bilateralnem in mednarodnem kontekstu. O položaju in problematiki italijanske skupnosti v Sloveniji bo v začetku februarja razpravljala slovenska skupščina, kar je kajpak potrditev pomembnosti, ki jo Slovenija, in seveda Jugoslavija, pripisujeta tematiki narodnostnih skupnosti.
Še zmeraj pa je žal odprto vprašanje globalnega zakona za slovensko skupnost v Italiji. V Jugoslaviji trdimo, da v sodobnem svetu manjšine ne predstavljajo »problema, pač pa prednost«,, ki bogati tudi tako rekoč večinske narode. Njihova vloga bo neogibno čedalje bolj zaznavna tudi v utrjevanju mednarodnih in meddržavnih odnosov. O predsedniku Cossigi je znano, da je Sardinec in da mu potemtakem problematika manjšin in jezikovnih skupnosti ni nepoznana. Impresivno je med drugim delovala njegova nedavna izjava, »da ne bi smeli pozabiti, da je Italija navsezadnje domovina ne enega naroda pač pa tudi več narodnosti«, kar seveda povečuje mikavnost njene identitete.
MIRO KOCJAN
Še vedno jalovi poskusi umestitve novega vodstva RAI-TV
Državna radiotelevizijska hiša v vrtincu sporov med socialisti in demokristjani
RIM — Poslanci in senatorji, člani parlamentarne komisije za nadzorstvo nad državno radiotelevizijsko hišo, tudi včeraj niso uspeli izvoliti novega upravnega sveta RAL Zaradi ostrih razhajanj v vladni večini (predvsem med socialisti in demokristjani), ki trajajo že nekaj tednov, ni nihče od kandidatov še prejel predvidenega števila glasov, za kar bodo seveda potrebna nova glasovanja. Predsednica parlamentarne komisije Russo Jervolino, ki se je včeraj spet srečala s predstavniki vladnih strank, bo verjotno zahtevala nov poseg predsednikov parlamentarnih vej, ki pa brez političnega sporazuma na vladni ravni lahko le skličeta, kot sta že nekajkrat storila, nova glasovanja. V skrajnem primeru pa ima predsednik vlade pravico, da spričo paralize imenuje izrednega komisarja na vrh radiotelevizijske ustanove, kot že zahtevajo nekatere stranke.
Spor za vodstvo RAI je kot znano politične narave. Socialisti so že jeseni predlagali za novega predsednika ustanove bivšega tajnika CISL Cami-tija, ki je od vsega začetka in še danes mnenja, da mora biti predsednik avtonomen od strankarskih tajništev in da si mora zaradi tega sam iz-
brati svoje najožje sodelavce, začenši od podpredsednika. Zahtevo po večji samostojnosti besedno podpirajo dejansko vsi, velika razhajanja pa je povzročila Carnitijeva vztrajna zahteva, da si bo po izvolitvi sam izbiral sodelavce. Proti temu so se glasno uprli socialdemokrati, ki trdijo, da so se vladne sile že zdavnaj sporazumele, da bo podpredsednik RAI Nicolazzijev somišljenik Leo Birzoli in da hoče Pierre Camiti, ki ni član PSI, izvajati »osebno diktaturo«. Začela se je tako vojna, di traja še danes in kateri ni videti konča. Camiti odločno vztraja pri svojih zahtevah po avtonomiji, socialdemokrati pa hočejo za vsako ceno Birzolija za podpredsednika in to ob podpori določenih krogov KĐ, ki niso še odpustili nekdanjemu tajniku CISL hladnosti in zadržanosti do De Mitove stranke.
Kako se bo ta politični spopad končal je v tem trenutku zelo težko napovedati, čeprav je Camiti za sredo že sklical tiskovno konferenco, na kateri bo povedal ali namerava vztrajati ali popustiti. Kakorkoli že, se ti spori zelo negativno zrcalijo nad delom in programi državne radiotelevizije, ki mora dan za dnem kljubovati zelo ostri
konkurenci zasebnih, zlasti Berlusconijevih postaj. »Afera Camiti« pa je v marsičem tudi ogledalo kaosa in zmede, v kateri se je znašel ves italijanski informacijski sistem, ki še čaka na ustrezno zakonsko ureditev.
V razburkanem morju ne plava samo RAI, temni objaki se zgrinjajo tudi nad Berlusconijem, ki bo v prihodnjih dneh ob Mitterrandovi podpori odprl svojo televizijsko postajo še v Parizu. Milanski podjetnik trenutno neposredno nadzomje tri največje postaje (Canale 5, Retequattro in Euro TV) in torej večji del vsedržavnega tržišča, kar je v nasprotju z zakonom o založniških dejavnostih. Socialisti so že pred časom (upravičeno) dvignili vik in krik proti Agnelliju, ki je prek zaupnikov kupil vse nekdanje Rizzolijeve časopise in bodo verjetno dosegli od parlamenta, da razveljavi pogodbo turinskega mogotca. Za podobni postopek proti Berlusconiju pa se sedaj potegujejo demokristjani, ki očitajo Craxijevi stranki ostrino do Agnellija in istočasno tiho privoljenje Berlusconiju, ki je kot znano od vedno blizu PSI.
SANDOR TENCE
K reševanju prispevali jamarji iz Trsta
Cel razred iz Lucce 24 ur zaprt v jami
BAGNI DI LUCCA (Lucca) — Srečno se je iztekla pustolovščina dvanajstih dijakov znanstvenega liceja Val-lisneri iz Lucce in njihovega profesorja, ki so se v četrtek zjutraj podali na ekskurzijo v jamo »La tana che urla« ter v njej ostali zaprti več kot 24 ur. Včeraj so namreč s pomočjo gasilcev in tržaških jamarjev srečno zapustili jamo, ki jim je bila neugodno prisilno domovanje.
Jama, ki se nahaja pri kraju Verge-moli v pokrajini Lucca v Apuanskih Alpah, je zelo obiskana speleološka točka, saj se vanjo podajajo jamarji, ki komaj začenjajo svojo dejavnost, pa tudi mnogo raznovrstnih skupin in šol. Tako se je zgodilo tudi v četrtek, ko je v jutranjih urah cel razred iz Lucce, ki je opravil že mnogo jamarskih podvigom, obiskal jamo. Vendar
pa se je v času, ko so bili obiskovalci v jami, potok, ki sicer otežkoča vhod vanjo, zaradi dežja in zapadlega snega, tako razširil, da je ustvaril neprehodno vodno pregrado ter tako izletnikom preprečil izhod O izginotju celotnega razreda so se krajani zavedli komaj v večernih urah, ko so opazili, da so avtomobili, s katerimi so prišli obiskovalci, še na glavnem trgu bližnjega kraja. Takoj so poklicali gasilce in pristojne oblasti, ki so se takoj zavedli kočljivega položaja. Pred vhod v jamo so pripeljali umetne črpalke, s katerimi so celo noč črpali vodni tok in tako umetno krčili potok. Obenem pa so potapljači iskali priložnost, da se izmuznejo v jamo in vzpostavijo stik z zaprtimi obiskovalci. To jim je u-spelo komaj v včerajšnjih opoldanskih urah.
Trčenje v Severnem morju
Grški supertanker »Orleans« s 73.000 tonami nafte je včeraj ob zori trčil 100 km od obale Norfolka v Sevemem morju v holandsko ribiško ladjo. Pri tem se je odprla luknja v boku in se je nafta vnela, tako da grozi bližnjim vrtalnim ploščadim. 31-člansko posadko tankerja, ki ga skuša reševati vlačilec, so pa rešili s helikopterji	(Telefoto AP)
SFRJ v OZN za Afriko
NEW YORK — Uspeh priprav na posebno zasedanje generalne skupščine ZN o kritičnih gospodarskih razmerah v Afriki bo odvisen cd pripravljenosti vseh članic svetovne organizacije, da sodelujejo v pripravah. To je izjavil stalni jugoslovanski predstavnik v ZN veleposlanik Ignac Golob. Govoril je tudi v imctiu »skupine 77« držav v razvoju in je na sestanku pripravljalnega odbora obljubil vso podporo te skupine.
' Ko je opozoril na zapletenost in večstranskost a-friške gospodarske in socialne krize, je veleposlanik Golob izrazil mnenje, da je zaradi njenega obsega afriške države ne morejo premagovati. Posebej je opozoril na problem hrane na čmi celini, ki ni več samo prehodni kratkoročni fenomen. V številnih krajih Afrike je kmetijstvo praktično uničeno, posledica tega pa je tudi motenje ekološkega ravnotežja.
Jugoslovanski predstavnik v ZN se je zavzel za nadaljevanje pomoči Afriki v hrani in zahteval, da se le-ta integrira v dolgoročnejše razvojne načrte. Po njegovi oceni bi bilo brez tega zelo težko, celo nemogoče, izkoreniniti lakoto v Afriki, (dd)
Rogaška Slatina šampion
ROGAŠKA SLATINA — Včeraj so Rogaški Slatini podelili naziv Šampion turizma 85, najvišje jugoslovansko turistično priznanje. V hudi konkurenci si je letos laskavo nagrado prislužila Rogaška Slatina. Akcija Turistične zveze Jugoslavije, zvezne konference SZDL in še nekaterih teče letos že peto leto, doslej pa so visoka priznanja dobili Višegrad, Plitvice, Jajce in Poreč.
Podelili bodo tudi zlate plakete in sicer jih bodo dobili Čapljina, Niš, Sombor, Peč, Umag, Skopje, Her-cegnovi in prav tako Rogaška Slatina. Srebrno plaketo v Sloveniji prejmejo Radenci, bronasto Maribor, diplome pa Podčetrtek, Postojna, Ljubljana in Portorož.
Treba je povedati, da so lani v Rogaški Slatini slavili 320-letnico zdravilišča, saj štejejo leto 1665, ko je zdravilna voda iz Rogaške Slatine ozdravTa enega od znamenitih grofov Zrinjskih, za svoje rojstno leto. Lanska sezona je bila v Rogaški Slatini nedvomno uspešna, tako po prilivu gostov kot tudi v prodaji mineralne vode. Lani je zdravilišče v Rogaški Slatini ustvarilo polovico svojega dohodka s tujci. Kar zadeva Rogaško Slatino, je treba še posebej pohvaliti turistično društvo, ki izredno dobro sodeluje z zdraviliščem in posebej skrbi za urejen kraj in za turistični podmladek, (dd)
Pritisk na Rim za »jadransko pot«
RIM — V sklepni resoluciji, ki so jo sprejeli te dni na zasedanju Skupnosti jadranskih pristanišč (ki so jo ustanovili leta 1955 in vključuje že 82 javnih ustanov, od deželnih, pokrajinskih in občinskih uprav do trgovinskih zbornic, upravnih organov, koristnikov in pristaniških delavcev), so pozvali vlado, državno družbo IRI in državne finančne družbe, naj v okviru vsedržavnega načrta za prevoze in vsakršnega načrtovanja primerno upoštevajo »temeljno vlogo jadranske vodne poti« in sicer z gospodarskega, turističnega in produktivnega gledišča.
Poziv izzveni kot ponoven pritisk na vlado in na pristojne državne družbe, naj ne žrtvujejo pomorskega prometa po Jadranskem morju v korist Tirenskega, kot dajejo slutiti zlasti sporne izbire glede bodočnosti plovne družbe Lloyd Triestino in druge pobude v škodo jadranskih luk.
Po zadnjih podatkih o gibanju italijanskih menjav
Energetski viri glavni vzrok primanjkljaja
Kot vsako leto imamo januarja na razpolago prve (nepopolne) podatke o premikih v italijanskem gospodarstvu v minulem letu. Pred nekaj dnevi so objavili podatke o trgovinski bilanci (razliki med uvozi in izvozi) v mesecu novembru. Kot že leta 1984 je bila v tem mesecu trgovinska bilanca pasivna, in sicer za 3000 milijard lir (lani 3518 milijard). Tudi tokrat gre negativno vrednost pripisati negativnemu energetskemu saldu, oziroma, drugače rečeno: pri uvozu in izvozu energetskih virov je Italija meseca novembra bila pasivna za 3751 milijard, medtem ko je bil saldo za ostalo blago aktiven za 751 milijard lir. Kljub pocenitvam surove nafte ostaja za italijansko gospodarstvo energetski problem še vedno zelo občuten.
Če upoštevamo podatke za celo leto, je namreč slika približno ista: pasivni saldo je v obdobju januar - november dosegel 21.094 milijard lir (lani 17.803 milijarde) s pozitivnim saldom ostalega blaga 14.788 milijard in negativnim saldom energetskih virov 32.591 milijard.
Tudi plačilna bilanca (ki vključuje vse mednarodne transakcije neke države, torej, poleg blaga še storitve, premike kapitalov itd.) je po še nepopolnih podatkih izkazovala ob koncu lanskega leta deficit 8.518 milijard lir.
Medtem pa je prišlo tudi do nekoliko nepričakovanih ukrepov na področju zunanje trgovine: predvsem ponovna uvedba finansiranja izvoznikom za 75 odst. terjatev do tujih operaterjev in začasno omejitev naložb kreditnih ustanov. Razloge za take ukrepe so oblasti razložile v tiskovnem sporočilu: v bistvu gre za to, da so mnogi pričakovali devalvacijo lire in so del dolgov v tuji valuti (ob podpori bank) spremenili v lire; to je povzročilo zmanjšanje rezerv v tuji valuti, obenem pa tudi zmanjšano finansiranje državnega primanjkljaja z nakupom državnih efektov.
Po mnenju izvedencev ne predstavljajo nedavni ukrepi nobenega alarmnega zvonca za italijansko gospodarstvo: nasprotno, morali bi utrditi
položaj lire in jo zavarovati pred morebitnimi devalvacijami.
Prav kar zadeva položaj italijanske valute se zdi, da so se italijanske oblasti odločile, da skušajo na vsak način ohraniti sedanji ugodni tečaj z nemško marko (od zadnje spremembe tečajev znotraj evropskega monetarnega sistema niso bile razlike v menjavi lira - nemška marka višje od dveh odstotkov nad in pod pariteto). S tem bi verjetno inflacijska stopnja v letu 1986 ne presegla programiranega odstotka (6 odst.). Optimisti so celo mnenja, da bo inflacija letos še nižja.
Na ta način pa bi Italija nekoliko izgubila v kompetitivnosti na tujih tržiščih: ker pa so se zadnje čase cene energetskih virov in surovin na svetovnem tržišču znižale, obenem pa dolar nenehno drsi navzdol (in so torej vse uvožene dobrine cenejše), si Italija lahko tudi privošči, da nekoliko izgubi na kompetitivnosti, a da se obenem inflacijska stopnja zmanjša.
MARKO OBLAK
Okrogla miza na 6. deželnem kongresu CGIL v Gradežu
Tudi pravilno vrednotenje manjšin sestavni del prizadevanja za mir
Ob koncu portoroškega seminarja
Seminar že četrt stoletja ponuja sistematičen in neposreden stik z italijansko kulturo in jezikom. Paleta predstavljenih tem omogoča udeležencem dopolnjevanje pedagoških znanj in daje kulturno oziroma vsestransko informacijo. Pomen tedenskega delovnega srečanja, njegovo razvojno pot, prednosti in pomanjkljivosti ocenjujejo udeleženci sami:
Prof. Dario Groppi, pedagoški svetovalec za šole narodnosti na.Obali:
Seminar je bil zamišljen kot jezikovno izpopolnjevanje učiteljev, ki sb ga v začetnem povojnem obdobju potrebovah. Postopoma se je začela ta zasnova spreminjati, saj imamo dobro pripravljen in strokoven učiteljski kader. Mnogi so celo študirali v Italiji, tako da z jezikom nimajo nobenih težav. Zato smo s seminarji želeli ponuditi pomoč pri drugem šolskem delu — vključevali smo nove teme od astronomije, filmske vzgoje, umetnosti in drugo.
Milena Markič, pomočnica predsednika Komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Slovenije:
Mislim, da je že samo dejstvo, da ohranjamo ta seminar skozi četrt stoletja dokaz, da ga potrebujemo in da prinaša nove vzpodbude za naše delo in za razvoj šolstva z italijanskim učnim jezikom na Obali. V vseh letih se je na seminarju zvrstilo mnogo pomembnih italijanskih književnikov. strokovnjakov z različnih drugih področij. Vsak seminar je tako omogočil nov vpogled, srečanje z novostmi iz sosednje Italije. V današnjem času pa se mora učitelj vedno znova izpopolnjevati in seznanjati z dosežki naglega razvoja. In v tem pogledu je portoroški seminar lepa priložnost, da si ustvarjamo nove delovne stike v sosednji Italiji.
Leni Benussi, učiteljica iz Nove vasi blizu Buj:
Lahko rečem, da so bile na letošnjem seminarju nekatere zanimive novosti. Mislim predvsem na častnega gosta, pisatelja Zorzija, ki je s svojo prisotnostjo in pripovedjo o pisateljskem in raziskovalnem delu bogato popestril program. Samo eno pripombo imam, ki pa ni nova, saj sem nanjo opozorila že pred leti. Taka 'strokovna srečanja bi morala omogočiti ne le izpopolnjevanje, temveč tudi stike, izmenjavo mnenj in izkušenj med udeleženci samimi.
Daniela Paliaga Jankovič, ravnateljica piranske srednje šole z italijanskim učnim jezikom:
Priprava takega srečanja je izredno zahtevna. Organizatorji so seveda imeli več težav v začetnih letih, ko še ni bilo tolikšne kulturne in jezikovne ponudbe, kot je danes ob pomoči radia, televizije in tiska. Tega je zdaj veliko, vendar še ne dovolj, zato so seminarji, kot je portoroški, potrebni in koristni, četudi bi lahko našli nekatere pomanjkljivosti. Morda bi se organizatorji v prihodnje zgledovali po zadnjem dnevu seminarja, tako da bi kar najbolj živo, neposredno obravnavali določeno kulturno ustvarjalnost.
MIRJAM MUŽENIČ
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Nafta draga, elektrika poceni
GRADEŽ — Problemi miru, razorožitve, prijateljskega sodelovanja v deželah loka Alpe - Jadran. O tem je tekla razprava na okrogli mizi, ki so jo prejšnji večer priredili v Gradežu v okviru 6. deželnega kongresa CGIL, ki se v teh dneh odvija v tem mestu sredi lagune in ki mu prisostvuje nad 250 delegatov, ki zastopajo 90 tisoč delavcev, Id so včlanjeni v ta sindikat.
Na okrogh mizi so govorili novinarji, duhovniki, sindikalisti iz treh sosednjih držav, sklenil pa jo je generalni tajnik CGIL Luciano Lama. Lama je dejal, ob zaključku zanimive razprave, v kateri so prišla na dan optimistična in tudi pesimistična gledanja na položaj pri nas, da si mora sindikat prizadevati, da bo podpiral vse ljudske pobude v prid miru, pa naj prihajajo od pacifistov, od verskih gibanj, od katerekoli skupine kajti vsi ti, ki se zavzemajo za mir, imajo podporo vseh poštenih ljudi.
V razpravi so prišla v ospredje tudi vprašanja vezana z našo narodnostno skupnostjo. Direktor časopisnih oddaj tržaškega radia Fulvio Moli-nari je že v uvodu svojega posega vehementno poudaril, da se dandanes v nekih krogih v Trstu in Gorici obnavlja nacionalistično in protislovensko vzdušje, ki je bilo v teh krajih značilno pred 60 leti, ko je tu divjala nacionalistična protislovenska gonja, ki je prizadela tudi nekatere poštene italijanske ljudi, kot je bil na
Uspešno poslovanje izolske ladjedelnice
IZOLA — Na lansko uspešno poslovanje izolske ladjedelnice 2. oktober je v precejšnji meri vplivalo dejstvo, da so bile ladjedelniške zmogljivosti enakomerno zasedene čez vse leto. S popravilom tujih ladij je 2. oktober iztržil okrog pet milijonov dolarjev.
Kljub večletni krizi v pomorstvu so si jugoslovanski ladjedelci, še posebej tisti, ki se bavijo pretežno z remonti, zagotovili dovolj dela tudi zahvaljujoč meddržavnim sporazumom z evropskimi socialističnimi državami. Zato tudi ni presenetljivo, da so v izolski ladjedelnici kar devet desetin »izvoza« ustvarili s popravili sovjetskih ladij.
Izolska ladjedelnica, ki se je z odplačilom posojila najetega za dok rešila dolgov, načrtuje že v tem letu začetek gradnje nove 200 metrske o-Perativne obale, ob kateri bi lahko Povečali število privezov. Zaradi visokih gradbenih cen (po današnjih izračunih bi ureditev načrtovane obale stala okrog 350 milijonov dinarjev) bodo gradnjo izpeljah v več fazah.
L UMER
primer tržaški škof Fogar. V našem vsakdanjem delovanju moramo spoštovati kulturo in jezik vsakogar je še dejal Mohnari, ter vse to povezal s prizadevanji za mir.
Goriški duhovnik Ruggero Piazza, ki je govoril v imenu katoliškega gibanja za mir, je dejal, da mora biti zaščitni zakon izraz zaupanja državne uprave do državljanov slovenske narodnosti. Govoril pa je tudi o razorožitvi, o oporečništvu plačevanja davkov za vojaške potrebe, o stališču nekaterih pripadnikov katoliške cerkve o tem vprašanju, kar je prišlo do izraza v zadnjem času v vseh pokrajinah Veneta in naše dežele.
Viljem Pahor za slovenske sindikate, ter Zvonimir Hrabar za hrvaške sta orisala položaj jugoslovanske države v prizadevanju za mir v tem delu sveta. Orožje, ki ga imajo jugoslovanski ljudje, ni naperjeno proti nikomur, služi le za obrambo dežele kateri je večkrat marsikdo gro. zil. Avstrijska sindikalista Gottfried Grandi in Josef Sellanti pa sta prikazala nevtralistično vlogo Avstrije in pomen današnje povojne avstrijske družbe v prizadevanjih za mir v srednji Evropi.
Okroglo mizo je otvoril tajnik CGIL
Jugoslavija je velik uvoznik energije, saj je mora na tujem kupiti kar nekaj manj kot 40 odstotkov. Ta delež je tolikšen predvsem zaradi velikega uvoza surove nafte in naftnih derivatov, saj mora Jugoslavija na tujih trgih kupiti okoli 11 milijonov ton teh goriv, sama pa načrpa le nekaj več kot 4 milijone ton surove nafte, čeprav so za porabnike nafte svetovna borzna gibanja ugodna, saj se rujfta kar naprej ceni, poleg tega pa se zmanjšuje tudi tečajna vrednost dolarja, v katerem potekajo vse naftne kupčije, mora Jugoslavija na svojem trgu naftna goriva neprestano (torej pogosto in dokaj občutno) dražiti. Zadnja takšna podražitev je bila sredi januarja, ko se je npr. super bencin podražil od 140 na 152 dinarjev pri litru.
Podražitve naftnih goriv so v Jugoslaviji pričakovane. Dajo se celo napovedati, to pa zaradi tega, ker velja (nenapisan) dogovor, da se lahko tekoča goriva podražijo takoj, ko se dinarjeva menjalna vrednost do dolarja poslabša za več kot 5 odstotkov. Čeprav dolarju na svetovnih denarnih trgih vrednost že nekaj časa kar občutno pada — in se zaradi tega nafta pravzaprav ceni — pa to ne taliva na jugoslovanske cene tekočih goriv, kajti dinar mnogo hitreje drsi po vrednostni lestvici navzdol, kot pa dolar. Glede na dolar je npr. lani dinar izgubil skoraj 50 odstotkov svoje vrednosti. Ta izguba vrednosti se potem mora pokazati pri cenah naftnih derivatov na jugoslovanskem
Giannino Padovan, ki je prikazal prizadevanja sindikatov naše dežele za sodelovanje s sosedi. Govoril je tudi zastopmik UIL Gianfranco Trebbi, ki je še poglobil ta vprašanja. O prizadevanjih za mir, pa. čeprav z zelo optimističnim pogledom na stvar, sta govorila tudi urednik Messaggera Veneta iz Vidma Vittorino Melloni in deželni predsednik AGLI Alessandro Verrini.
Včeraj so se k besedi oglasili tudi številni delegati, ki so govorili o lastnih izkušnjah v sindikalnem gibanju, v večjem ali manšem pxxljetju, o težavah, s katerimi se danes sooča sindikat, o stiskah upokojencev. Veliko je bilo govora tudi o notranjem položaju CGIL, o različnih gledanjih, o marsikaterih sporih, še zlasti je učinkoval govor deželnega podtajnika sindikata Bruna Milocca, ki je zahteval strpnost, dejal je, da sd delavstvo mora prizadevati za konkretno enotnost ne pa samo za deklarativno navdahnjenost s pesništvom.
Kongres se bo nadaljeval danes z govori še nekaterih delegatov ter z razpravo o zaključni resoluciji in izvolitvijo novega deželnega vodstva in delegatov na vsedržavni kongres CGIL. MARKO WALTRITSCH
trgu kot podražitev. Ker so druge evropske valute veliko bolj čvrste kot dinar in v zadnjem času tudi čvrstejše kot dolar, je na naftnih trgih v drugih evropskih državah opaziti nasprotne značilnosti kot na jugoslovanskem; tam se naftna goriva vsako toliko pocenijo. Res pa je, da je na teh trgih zdaj nafta še vedno precej dražja kot leta 1980 (na za-hodnonemškem za četrtino, na britanskem pa za 50 odstotkov), kajti tečajna vrednost dolarja se je zlasti leta 1983 in 1984 močno povečala in zdajšnji padec dolarja še zdaleč ni tako močan, da bi se že približal vrednosti iz leta 1980.
Na pocenitev naftnih goriv na zahodnih trgih pa ne vplivajo samo tečajne vrednosti valut, ampak tudi prodajne cene surove nafte. Zaradi velike ponudbe surove nafte cena na borzah neprestano pada. Velike proizvajalke surove nafte (v organizaciji OPEČ) sicer skušajo zaustaviti pocenitev nafte tako, da zmanjšujejo črpanje nafte in s tem tudi ponudbo, toda ker ima precej držav, ki so izvoznice nafte, velike težave z deviznimi bilancami, skušajo svoje devizne primanjkljaje pokriti z večjimi prodajami nafte. Zaradi velike ponudbe (pa tudi zaradi preusmeritve potrošnikov k racionalnejšemu izkoriščanju energije) nafta na trgih izgublja vrednost. Napovedujejo celo, da bo cena' v začetku pomladi (ko se po končani zimi poraba zmanjša) spet močno padla.
Toda takšne censke zakonitosti lahko izkoriščajo samo tisti kupci, ki kupujejo na borzah nafto za gotovino. Tega pa si Jugoslavija zaradi pri-manjkanja deviz ne more privoščiti in torej nafte ne more kupovati takrat, ko so cene in dobavni roki najugod-
nejši. Nafto mora kupovati s posojili ali pa na podlagi kompenzacijskih poslov (menjava izdelkov na nafto). To pa pomeni, da nafta ni niti poceni niti se je ne da kupiti takrat, ko so drugi pogoji najugodnejši. Zato jo plačuje dražje, kot če bi jo kupovala na borzah, to pa se pozna tudi pri cenah naftnih goriv na domačem trgu. Zato je v Jugoslaviji bencin npr. sorazmerno drag. Vendar le za Jugoslovana, ki s svojo skromno plačo lahko kupi skoraj 10-krat manj bencina kot npr. Zahodni Nemec. Za tujca (zaradi ugodne menjave njegove valute v dinarje) pa so pogonska goriva v Jugoslaviji še vedno zelo poceni, kar dokazujejo npr. kupci iz Italije, ki so v obmejnih krajih edini redni obiskovalci bencinskih črpalk.
Na podlagi vseh teh Ugotovitev bi lahko zapisali, da je cena tekočih goriv v Jugoslaviji ekonomska — čeprav o pravem prostem trgu ne moremo govoriti. To — da je cena ekonomska — je treba poudariti, kajti še pred nekaj leti so bila naftna goriva sorazmerno poceni (najbolj prav v času naftne krize), ker je država bila prepričana, da s tem izboljšuje konkurenčno sposobnost jugoslovanskega gospodarstva na tujih trgih. Toda nizka cena energije (ne samo nafte, ampak tudi vseh ostalih) tega ni zagotavljala, saj se je delež Jugoslavije v mednarodni trgovini prav takrat, ko so bila goriva poceni, najbolj manjšal. Slabe posledice takšne gospodarske politike je čutiti zelo močno še sedaj. Ker je bila e. nergija poceni, je gospodarstvo gradilo naprave, ki so veliki energetski požeruhi. Zato zdaj v Jugoslaviji porabimo za povečanje nacionalnega dohodka za 1 odstotek več energije
kot v zahodnem industrijskem svetu. Tekmovalna sposobnost jugoslovanskega gospodarstva je zato na tujih trgih slabša, ne pa boljša, kot se je pričakovalo.
Posledice pa so še dolgoročnejše. Industrija, ki je bila zgrajena na napačni predpostavki, da bo energija v Jugoslaviji poceni, zdaj ne dopušča, da bi ekonomska cena prevladala tudi pri drugi energiji, ne samo pri nafti, pri kateri so zaradi ukaznih stroškov morali popustiti. To velja za premog, še veliko bolj pa velja za električno energijo. Z dolgoročnim stabilizacijskim programom je bilo določeno, da bi morali že letos imeli ekonomske cene pri elektriki. To bi dosegli tako, da bi se električna energija bolj dražila kot pa je stopnja inflacije. Toda pritisk industrije je bil tolikšen, da je vlada premaknila čas, ko naj bi uvedli ekonomske cene, za tri leta naprej. Industrija bo na ta način sicer imela manjše izdelavne stroške, toda prave prisile za varčnejšo porabo električne energije ne bo. Japonska ima npr. energetsko najvarčnejše naprave in stroje prav zato, ker je energija pri njih najdražja, hkrati s tem pa so izdelki njene industrije na svetovnem trgu najkohkurenčnejši.
Toda to ne bo edina slaba posledica. Zaradi neekonomskih cen imajo vsa jugoslovanska elektroenergetska podjetja izgubo, kajti lani se je elektrika podražila za 58 odstotkov, nafta za 86 odstotkov, inflacija pa je bila približno 80 odstotkov. Kdor pa ima pri poslovanju izgube, ta navadno nima denarja za naložbe. Plan porabe elektrike do leta 2000 predvideva, da bi morali do takrat zgraditi za 9000 MW novih elektrarn. Če bi se torej hoteli izogniti nevšečnostim zaradi pomanjkanja električne energije, bi morali takoj začeti z e-nergetskimi deli. Teh del pa zdajšnja censka politika ne omogoča, kaže pa, da tudi v nekaj naslednjih letih ne bo prišlo do bistvenih sprememb, čeprav so potrebne. J. PETROVČIČ
DOMA
|j|p/ IN V SVETU
SLOVENIJALES DOBRO POZNAM
---- Marko Walt ritsch ---
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
47.
Goriški deželi so takrat začasno priključili tudi dva okraja dežele Kranjske, ki sta bila takrat zasedena po italijanskih četah. To sta bila postojnski in logaški okraj. V obeh je bilo v tem šolskem letu odprtih 70 slovenskih osnovnih šol s 163 razredi, 159 učitelji ter 11.101 učencem. Sem so všteti tudi nekateri kraji v logaškem okraju, ki so jih italijanske pete zapustile po rapalski pogodbi, saj so bili prisojeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Slovenske in hrvaške šole pa so v tem šolskem letu delovale tudi v Trstu in v Istri. Vseh slovenskih ter hrvaških šol na zasedenem ozemlju je bilo v tem Riškem letu 285 s 605 razredi. Učiteljev je bilo 567, Ppencev pa 48.160. V okraju Trbiž, ki je dotedaj so-dil pod deželo Koroško, tedaj upravno-politično prirejen Goriški, pa ni bilo izključno slovenskih šol. Uradne statistike so poleg nemških izkazovale le eno
utrakvistično šolo s 3 razredi in učitelji ter 156 učenci. V gornje podatke niso vštete slovenske zasebne osnovne šole v Trstu (šole Ciril - Metodove družbe), kajti v tem šolskem letu jih niso odprli. Vojaška zasedbena oblast ni dala dovoljenja, prav tako kot ni dala dovoljenja za odprtje slovenskih zasebnih šol društva Šolski dom v Gorici in Ciril - Metodove družbe v Gorici. V gornje podatke niso torej všete slovenske zasebne šole v Gorici in Trstu.
V naslednjem šolskem letu so se na slovenskem podeželju odprle še nekatere druge šole. Marsikatero poškodovano šolsko poslopje na območju Brd, Krasa ter goriške kotline, so županstva dala popraviti. Ponekod se je pouk vršil v barakah. Vendar pa je v večje kraje na podeželju pričelo prodirati tudi italijansko osnovno šolstvo. Še zlasti v kraje ob meji, kjer se je naselilo veliko vojaštva ter policijskih sil, ki so jim sledile tudi družine z otroki vred. V naše podeželje so prišli tudi železničarji. Tako smo kaj kmalu dobili italijanske osnovne šole v Postojni, Nabrežini, Divači. V Podgori je bila že pred prvo vojno. šikan na račun obiska v slovenskih šolah na podeželju do takrat ni bilo. Ovire so bile, kot že povedano, v Gorici in v Trstu. Izginile pa s0 že predvojne slovenske šole v Gradišču ob Soči, Ločniku ter Krminu.
Huje je bilo v hrvaški Istri, kjer so novi oblastniki že od vsega začetka nekatere hrvaške šole zaprli ter namesto njih odprli le italijanske. To je bilo
še zlasti vidno v okrajih Koper (hrvaški del). Pula, Pazin, Poreč, medtem ko je bilo takih pojavov v okraju Volosko dotedaj bolj malo.
Slovensko učiteljstvo v Primorju je bilo pred vojno včlanjeno s svojimi društvi v Zvezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Po vojni so ta društva ostala odrezana od svoje osrednje organizacije. Kmalu se je pokazala potreba po enotni organizaciji slovanskega učiteljstva v Italiji. Na posvetu zastopnikov društev dne 19. novembra 1919 je bila sklénjena ustanovitev zveze, ki je bila dokončno ustanovljena na zborovanju 1. in 2. februarja 1920. V njej je bilo včlanjenih devet okrajev učiteljskih društev, ki so imela v decembru istega leta skupno 808 članov: od teh 628 slovenskih učiteljev, drugi pa so bili Hrvati. V letu razpusta, t.j. 1926, je Zveza imela še 317 članov Slovencev ter 52 članov Hrvatov.
V marcu 1920 je Zveza začela izdajati svoje glasilo »Učiteljski list«, ki je prenehal ob razpustu Zveze. Bil je borben zastopnik slovenskega učiteljstva, večkrat zaplenjen, ob Gentilejevi reformi pa počaščen s hišno preiskavo. Urejeval ga je J. Pahor. Zveza je izdajala tudi mladinski mesečnik »Novi rod«, ki ga je urejal J. Ribičič. Zveza jugoslovenskih učiteljskih društev Julijske krajine je izdajala tudi »Ročni zapisnik«. Bila je to žepna knjižica s koledarjem, z označbo cenikov najbolj uporabnih tarif. Kar je najpomembneje, iz tega »Ročnega zapisnika« je moč ugotoviti število šol, učiteljev ter učencev in tudi vsa imena učiteljev.
Tiskovna nota SSk in pismo LpT strankam koalicije
Stranke se pripravljajo na pogajanja o nadaljnji usodi krajevnih ustanov
' Pred dnevi se je sestal pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu in pretresal politični in gospodarski položaj na Tržaškem v luči izjav in ocen strankarskih, sindikalnih in drugih predstavnikov družbenega življenja glede resnega kriznega stanja tukajšnjega gospodarstva in vprašanja upravijivosti dveh največjih krajevnih uprav.
Pri tem je ugotovil — kot je rečeno v tiskovnem poročilu — da srečanja krajevnih delegacij pohtičnih in sindikalnih predstavnikov z osrednjimi vladnimi predstavniki glede gospodarskih načrtov pri nas žal niso obrodila zaželenih uspehov in obstaja le skromno upanje, da se bodo stvari bistveno premaknile v pozitivno smer na srečanjih, ki so napovedana v prihodnjem mesecu. Problem naftne čistilnice Aquila - Total v Žavljah je le eden najbolj značilnih elementov v procesu gospodarskega propadanja tržaškega gospodarstva, ki nevarno zaostruje padanje zaposlitvene ravni. Samoumevno je, da je pri tem prizadeto celotno prebivalstvo, tako slovenske kot italijanske narodnosti, kar daje vprašanju še poseben pečat in obeležje.
SSk — nadaljuje poročilo — se po svojih predstavnikih zavzema v prvi vrsti za ohranitev tako obratovanja ža-veljske čistilnice kot tudi dejavnosti tržaškega Uoyda, hkrati pa opozarja, da se Trst mora sprijazniti po eni strani s širšimi gospodarskimi tokovi v državi in V svetu ob upoštevanju tehnološkega razvoja, po drugi strani pa s svojo naravno zemljepisno lego in zgodovinsko danostjo, kar vse mu narekuje odprto sodelovanje z zaledjem na vseh področjih in na vseh ravneh. Le takšna usmeritev bi bila perspektivna — nadaljuje poročilo SSk — ker bi sprožila v našem mestu možnosti novih pobud, ki bi ovrednotile edinstvene prednosti mesta in celotnega področja ob meji kot stičišča blagovnih in kulturnih tokov, narodov in jezikov. Vsa ta problematika bo predmet bližnjih
razgovorov SSk z vodstvi tukajšnjih sindikalnih organizacij.
Glede pohtičnega položaja izvršni odbor SSk ugotavlja, da se tudi med krajevnimi vodstvi strank obujajo stare in porajajo nova nasprotja in vodilna tekmovanja, ki bi jih omenjena vodstva hotela zgladiti, med drugim, tudi na koži Slovencev, to se pravi na pohtiki zapiranja pred njimi, odrekanja njihovih osnovnih narodnostnih pravic in njihove izolacije od vzvodov upravne in politične oblasti, kar se očitno kaže v odklanjanju oziroma nasprotovanju pravičnemu zaščitnemu zakonu. Postavlja se torej potreba po poglobljeni proučitvi omenjenih teženj in določitvi ustreznega zadržanja celotne manjšinske skupnosti, in to na raznih področjih.
Pokrajinski izvršni odbor SSk je na seji obravnaval tudi vprašanje izvolitve novega predsednika rajonskega sosveta za Vzhodni Kras po odstopu, iz zdravstvenih razlogov inž. Sosiča, ki bi ga zato moral nadomestiti do konca mandatne dobe rajonski svetovalec iz vrst Slovenske skupnosti.
Sicer pa se tudi druge stranke tržaške koalicije ponovno začenjajo oglašati, potem ko so od Liste za Trst prejele pismo, ki jih vabi na preverjanje o izvajanju lanskega maja podpisanega sporazuma, ki med drugim predvideva tako imenovane »štafete«. V njem lista tudi dodaja, da so doslej ostale neuresničene nekatere program^ ske točke tega sporazuma, med katerimi misli predvsem na dodehtev posebnih kontingentov tržaški pokrajini. Zato bo Lista za Trst do konca meseca aprila globalno proučila stanje odnosov in obvez s strankami koalicije in ocenila njihovo korist za mesto. Nekatere stranke so na te listarske izjave že reagirale, po splošnem mnenju pa se bodo prava pogajanja o nadaljnji usodi tržaških krajevnih uprav verjetno začela šele v teku prihodnjega tedna.
Okrogla miza na pobudo CIDI v Časnikarskem krožku
Stališča tržaških laikov do verouka v javnih šolah
Čeprav je marsikdo govoril o zgodovinskem dogodku, sklenitev novega konkordata med italijansko republiko in katoliško Cerkvijo lanskega februarja ni vzbudila kdove kakšnih odmevov v javnosti. Tega ni mogoče ponoviti ob vprašanju izvajanja enega izmed njegovih temeljnih določil, in sicer ob vprašanju verouka v javnem šolstvu. Kot je pokazala razburkana razprava, ki je bila preteku teden v parlamentu, je po dolgem času spet prišla na dan delitev duhov med vernimi in laiki v obhki, ki je ne pomnimo od časa ljudskega glasovanja o razporoki. Polemike se niso izčrpale med zidovi Montecitoria, marveč so vzvalovale velik del javnega mnenja. Seveda ni to nič čudnega, saj bo moral velik del državljanov v kratkem zavzeti konkretno stališče do verouka v javnih šolah. Kot znano, se bodo morali k verouku od šolskega leta 1986-87 dalje priglasiti dijaki sami ali pa zanje njihovi starši.
V tem vzdušju se v čedalje večji meri vrstijo javne razprave, predavanja in podobno, ki jih prirejajo najrazličnejše organizacije in združenja, da bi širile v javnosti svoja stahšča aU da bi se javno soočile z drugače mislečimi. Tako je tudi Center demokratične iniciative šolnikov (CIDI) — gre za organizacijo laično usmerjenih šolnikov, razširjeno po vsej državi — priredil ta četrtek v tržaškem Časnikarskem krožku okroglo mizo na
Nova pobuda tržaške Amnesty International
Tržaška skupina Amnesty International se bo tudi v tem letu zavzemala za osvoboditev poUtičnih jetnikov, za katere je prevzela skrb, poleg te ga pa bo seveda skušala opozarjat) javno mnenje na kršenje človekovih pravic. Po uspehu, ki ga je dosegla lani (na njen pritisk sta bila osvobojena neki Kubanec in neki Urugva jec), se zdaj zavzema za izpustitev Poljaka Kazimierza Mi jala in Maro čana Mohameda Lebnanija.
Mohamed Lebnanj je 30-letni študent, ki je zaprt od leta 1975 pod ob tožbo, da pripada neki radikalsocia-Ustični skupim. Obsodili so ga na 20 let ječe, dasi ni izvršil in niti podpihoval nobenega nasilnega dejanja, Kazimierz Mijal je 74-letni poljski državljan, ki je bil zaprt leta 1984 ob povratku v domovino pod obtožbo, da je ilegalno vstopil v državo in da se zavzema za ustanovitev nove komunistične stranke. Tudi on ni izvršil nobenega nasilnega dejanja, priznati pa mu gre pravica izražanja lastnega prepričanja.
Kot že ob drugih primerih, tržaška skupina Amnesty International vabi člane, odvetnike in ostale državljane, naj za osvoboditev omenjenih dveh . političnih jetnikov pošljejo pisma in peticije.
• Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je včeraj sprejel izraelskega generalnega konzula v Milanu Davida Sultana, ki se mudi na obisku v Trstu.
Sestanek sodelavcev pomembnega mednarodnega TV projekta
Televizija predstavlja evropske manjšine
Včeraj se je na deželnem sedežu RAI v Trstu sestala pisana mednarodna televizijska druščina. Prišli so predstavniki enajstih državnih in regionalnih televizijskih hiš iz Nemške demokratične republike, Madžarske, Španije, Jugoslavije in Italije. Sestali so se na drugi delovni sestanek, prvi je bil v Ljubljani, da bi domislili delovne podrobnosti okrog priprav in realizacije novega ciklusa TV oddaj o manjšinah v Evropi. Novi krog mednarodnega televizijskega sodelovanja, ki je steklo na pobudo ljubljanske televizije, je nadaljevanje
prvega ciklusa, ki ga je lani predvajala tudi tretja mreža RAI in je predstavila pet manjšin: slovensko v Italiji, madžarsko v Sloveniji, gradiščanske Hrvate v Avstriji, narodnosti v Vojvodini in Retoromane v Švici.
Novo serijo 11 oddaj naj bi snemali letos jeseni, predvidoma januarja prihodnjega leta pa jo bodo hkrati predvajali na zaslonih vseh dežel udeleženk tega mednarodnega projekta. Na včerajšnjem sestanku so si razdelili delo, kajti osnovna značilnost tega sodelovanja je, da ena dežela -udeleženka s svojim scenaristom in re-
žiserjem upodobi resnico o manjšini druge dežele. Tako naj bi prikazali neko stvarnost z očmi objektivnega zunanjega opazovalca. Poskušajo pa se razdehti »manjšine« Liko, da televizija iz vzhodne Evrope snema na zapadu in obratno, severnoevropska pa na jugu in obratno, kar naj še dodatno poveča draž tega sodelovanja, ki ne pozna meja.
V novem ciklusu bodo obravnavane naslednje manjšine: Lužiški Srbi v Nemški demokratični republiki, vse manjšine v LR Madžarski, Italijani v Jugoslaviji, Albanci v Kalabriji, Francozi v Dolini Aoste, Baski in Ka-taloci v Španiji, Velšani, Turki v Makedoniji, Rusini v Vojvodini in Laponci iz Severne Švedske.
To sodelovanje ima različne vrednosti, največja pa je nedvomno odkrivanje in razširjanje resnice o položaju manjšin v različnih družbenopolitičnih sredinah. Je pa tudi prenos izkušenj o odnosu večinskih sistemov do manjšin in o različnih o-blikah boja manjšin za njihovo enakopravnost.
Vse udeležence mednarodnega se stanka je uvodoma pozdravil direktor deželnega sedeža RAI dr. Dario Fio rensoli, zvečer pa so bili sprejeti tu di na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu.
I. GRUDEN
temo »Konkordat in veroučne ure«. Na njej so sodelovah tržaški predstavniki »laičnih« političnih strank, in sicer profesorji Vincenzo Menon za Proletarsko demokracijo, Franco Del Campo (KPI), Paolo Ghersina (PR), Franco Colombo (PRI), Livio Pesante (PSI) in arh. Lucio Bemi, pokrajinski podtajnik PLI. Vabljen je bil tudi predstavnik PSDI, vendar se ni odzval. Okroglo mizo je vodila podpredsednica tržaškega vodstva CIDI prof. Maria Teresa Mecchia, ki je uvodoma nanizala celo vrsto pomislekov glede verouka v javnem šolstvu, kot ga predvideva konkordat oz. o-lirožnica ministrice za šolstvo Fal-cuccijeve. Med drugim se je obregnila ob posebne veroučne ure v otroških vrtcih in ob nadzor cerkvenih oblasti nad veroučitelji.
Razpravljale! za okroglo mizo so sj bih enotni v trditvi, da so se tako imenovane laične stranke ob vprašanju verouka in širše konkordata na splošno klavrno izkazale, češ da se niso znale postaviti učinkovito v bran načelu laičnosti države, V podrobnejšem ocenjevanju nastalega položaja so se seveda razlikovali. Tako sta demoproletarec Menon in radikalec Ghersina zagovarjala mnenje, da je temeljna napaka bila storjena s tem, da sta italijanska republika in Apostolski sedež sklenila pogodbo, ki naj bi že sama po sebi priznavala poseben status državljanom katoliške vere. Sorodno menje sta iznesla republikanec Colombo in liberalec Berni, medtem ko sta socialist Pesante in komunist Del Campo poudarjala, da je treba na odnos med italijansko republiko in katoliško Cerkvijo gledati zgodovinsko. V tej zvezi je še zlasti Del Campo menil, da predstavlja novi konkordat velik korak naprej v primeri s prejšnjim tudi glede vprašanja verouka, saj bo le ta v javnih šolah fakultativen predmet. Mnenja razpravljalcev so se precej razlikovala tudi glede vprašanja predmetov, ki naj bi bili alternativni verouku. Socialist Pesante je menil, da bi bilo pomembno uvesti kot alternativo verouku zgodovino verstev, o čemer vlada veliko neznanje, a to izključno v srednjih šolah, ker da je verouk v osnovnih šolah in še bolj v vrtcih nujno le indoktrinacija.
V razpravo so posegli številni u-deleženci, med katerimi tudi ravnateljica Bruna Turinetti. Predstavila je dokument, ki se zavzema za laičnost šole in za to, da bi za verouk na obmejnih področjih, kot je tržaško, ne veljala dosedanja posebna določila. Za ta dokument nameravajo sprožiti akcijo nabiranja podpisov in ga nato poslati vsem krajevnim političnim in šolskim o-blastem, kakor tudi sindikatom in drugim organizacijam ter ustanovam.
• V torek, 28. t.m., s pričetkom ob 18. uri bo v dvorani časnikarskega krožku na Korzu Italia 17 predstavitev knjige »Istra med obema vojnama«. Knjigo bosta predstavila prof. Teodoro Sala in Marino Vocci, podpredsednik kulturnega krožka Istria.
Obisk v tržaških ribarnicah
Domače ribe so boljše, a tudi dražje
Družinska posvetovalnica za dolinsko občino čedalje bolj utrjuje in bogati svoje delovanje
Tržaške ribarnice so skoraj vedno zelo dobro obiskane. Ko pa gospodinje izvejo, da je bil dober ulov rib v našem zalivu in da so tprej na prodaj sveže domače ribe »nastrane«, potem je naval na ribarnice seveda še večji.
Tako so včeraj zjutraj po radiu najavili dober ulov rakcev, sardel, sardonov, morskih školjk in sip. Obiskali smo glavno ribarnico ob morju že v zgodnjih jutranjih urah, in ugotovili, da so jutranje radijsko opozorilo slišale tudi številne tržaške gospodinje. Vse stojnice so že imele svoje kupce, povsod je bil naval prav na rakce in na ostale sveže ribe.
Ogledali smo si nekoliko cene in ugotovili, da so domače ribe »nostrane« pravzaprav dražje od ostalih, v glavnem zmrznjenih rib, ki jih sicer vsi ponavadi kupujemo, da pa jih tržaške gospodinje raje kupujejo.
Rakce so v glavni ribarnici prodajali od 7 do 8 tisoč lir za kilogram, v ostalih mestnih ribarnicah pa od 8.000 do 9.000 za kg. Zmrznjene sipe so imele ceno od 5.500 do 6.000 lir za kg, kilogram svežih sip pa je stal kar 12.800 lir.
Veliko je bilo sardonov in sardel, katerih cena za krilo se je sukala okrog 2.000 lir (v glavni ribarnici tudi manj). Tudi morskih listov (passere) so imeli prodajalci v velikih
količinah ter se je cena za kg sukala od 6.500 do 7.000 lir. Pravijo, da so morski listi sedaj zelo okusni, zato jih gospodinje rade kupujejo.
Zelo drage so bile druge vrste rib, kot na primer tunina (18.000 lir za kg) pa razne ribe z belim mesom (pesce bianco), skuše, kot plave ri be so bile veliko cenejše (3.000 lir za kg) ciplji okrog 5.500, »pedoci« po 3.000 lir, medtem ko so bili morski datelji in ostrige veliko dražji.
Prodajalci so na glas ponujali in hvalili svoje ribe in z veseljem delih tudi nasvete in recepte za pripravo rib. »Kupite rakce gospa, dober rižot boste skuhali«, je ponujal prodajalec ribe mladi gospodinji. »Saj bi jih vzela, pa jih ne znam očistiti,« se je branila klientka. Pa sta takoj našla kompromis. Prodajalec ji je rakce očistil, mlada gospodinja pa je odšla iz ribarnice, vidno zadovoljna in bogatejša za nov recept.
• Antiprohibicionistični informacijski odbor bo letos že petič zapored priredil »kopanje proti prohibiciji mamil«, in sicer danes ob 13.30 v kopališču Topolini v Barkovljah. Gre za manifestacijo, s katero omenjeni odbor skuša opozoriti javnost na svoje delovanje, ki se zavzema za ukinitev prepovedi proti prosti prodaji mamil.
V teh dneh, ko se po vsej državi srečujemo s perečim problemom zdravniških stavk, se nam stvarnost alternativne oblike strokovnjakove pomoči zdi toliko bolj aktualna. V mislih i-mamo družinske posvetovalnice, ki se v zadnjih letih vedno bolj uveljavljajo in vanje zahaja vedno večje število uporabnikov. S tem seveda ni rečeno, da bomo v posvetovalnici brezplačno dobili zdravniški recept ah da bomo deležni temeljitega zdravniškega pregleda. Namen posvetovalnic je, da v njih dobimo ustrezne nasvete, da še s strokovnjakom razgovorimo in včasih nam že to olajša razne stiske
Od zamisli do ustanovitve in delovanja posvetovalnic je preteklo že precej časa. Nekatere take ustanove so si medtem pridobile dokajšen ugled, druge delajo s polno paro, na vseh straneh pa se dnevno srečujejo s težavami birokratskega ah političnega značaja. Dovolj, da se spomnimo afere glede dvojezičnosti na ob.čnem zboru družinske posvetovalnice za Greto in Rojan, ki je pred nekaj leti polnila časopisne strani in usta najvztrajnejših nacionalistov.
Popolnoma drugačno sliko nam nudi družinska posvetovalnica za dolin-
sko občino. Nastala je pod pokroviteljstvom občinske uprave, danes pa spada, kot sicer vse ostale, pod upravo KZE. V dohnski posvetovalnici so se od ustanovitve do danes zvrstih številni operaterji, za nekatere je moral upravni odbor prositi pristojne organa za zamenjavo, predvsem zaradi neznanja jezika. Ena glavnih predpostavk upravnega odbora je namreč ta, da operaterji govorijo tudi slovenski jezik: žal je pomanjkanje slovenskega strokovnega osebja že skoraj kronično. Danes se ta posvetovalnica lahko pohvali z izredno vpeljano ekipo strokovnjakov, v katero lahko prištevamo dva ginekologa, babico, socialno delavko, psihologinjo in odvetnico. Slednja predstavlja nekakšno novost.
Delo v dohnski, oziroma boljunski posvetovalnici ni bilo vedno lahko, predvsem zaradi prostorske stiske. V njenih prostorih je namreč do pred kratkim redno ordiniral tudi splošni zdravnik, ta čas pa se tu vrstita drugi splošni zdravnik in pediater. Kot nam je povedala predsednica upravnega odbora Silvana Mondo, nastajajo zaradi tega nehotenega »zasedanja« prostorov nemajhne težave. »Nerodno
nam je,« je povedala Mondova, »ko moramo mamice z dojenčkom pošiljati v slabo ogrevano sobo, ki jo v jutranjih urah uporablja ginekolog. Po drugi strani pa moram priznati, da je sodelovanje z zdravniki, ki imajo svoje ambulante na občinskem teritoriju, zelo pozitivno.«
Upravni odbor, s Silvano Mondo na čelu, si takega sodelovanja brez dvoma žeh, v načrtu pa ima še nekaj alternativnih pobud. Med -temi je tudi ta, da bi se psihologinja in po možnosti ginekologinja lahko srečevah s šolsko mladino in odgovarjah na vprašanja, ki jih je v doraščajoči osebi nešteto. Tudi glede obiska se ne bi mogli pritoževati, pa ne samo zato, ker so usluge v družinski posvetovalnici brezplačne, temveč zato, ker je zanimanje občanov za to ustanovo pozitivno. Seveda so zdaleč najštevilnejše obiskovalke ženske, s svojimi vsakdanjimi, velikimi in majhnimi problemi, od ginekoloških do družbenih
• Združenje tržaških krvodajalcev bo imelo v petek, 31. januarja, redni občni zbor, ki bo ob 19.30 v drugem sklicanju na sedežu združenja v Ul. J. Cavalli 2/c.
Veliko zadovoljstvo tržaških političnih, upravnih in gospodarskih krogov oh sprejetju paketa
Trst ne sme zapraviti še ene velike priložnosti
Po pričakovanju je dokončno sprejetje paketa za Trst in Gorico naletelo na veliko odobravanje in zadovoljstvo, tako v krajevnem, kòt v deželnem merilu. Z različnimi odtenki so ga pozdravile vse tržaške politične, upravne in gospodarske sile, še posebno zadovoljni pa so demokristjani in socialisti, za katere paket predstavlja tudi potrditev spoštovanja obveze, ki jo je pred dvema letoma sprejela vladna koalicija.
Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je poleg javne zahvale deželnim parlamentarcem, vsemu parlamentu in vladi za veliko občutljivost, ki so jo s paketom pokazali do hudih problemov Julijske krajine poudaril, da bodo z novim zakonom postali operativni instrumenti, ki bodo s pametno uporabo in s celovito akcijo dežele v korist Julijske krajine, lahko imeli pozitivne učinke v proizvodnih sektorjih in pri zaposlovanju. »Medtem ko izražamo zadovoljstvo,« je dodal Bia-sutti, »pa ne smemo pozabiti, da se bodo nadaljevala prizadevanja vse dožele za rešitev problemov tržaške in goriške pokrajine, tako v odnosu do vlade, kot do ustanove IRI, da bi prišli do konkretne rešitve tolikih odprtih Vprašanj. Eno od teh prizadevanj zadeva čimprejšnji sklic deželne konference o državnih soude-lelžbah, ki bo sposobna dati na ta vprašanja najustreznejše odgovore. Če bomo uspeh ustaviti nevaren proces deindustrializacije, potom bodo postavke iz paketa, povezane in usklajene z razpoložljivostmi in z deželnimi programi, prav gotovo pomembna priložnost za uresničitev pogojev za novo razvojno obdobje.«
Deželni odbornik za bilanco in programiranje in predsednik Sklada za Trst, Gianfranco Carbone, je v svoji izjavi opozoril, da je sedaj napočil trenutek, ko je treba začeti z delom, da bodo ugodnosti iz paketa o-brodile sadove in čimbolj koristile gospodarskemu oživljanju Trsta in Gorice. »Sedaj veliko zavisi od nas,« nadaljuje Carbone in dodaja, da so se nekatere politične sile odpovedale amandmajem k paketu, da ne bi povzročile zamud pri njegovem
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 in 723-360.
sprejemanju. »Toda, nekateri zadržki ostajajo kljub temu veljavni,« pravi deželni odbornik, »največji pa izvira iz neke vrste nepovezanosti med različnimi inštrumenti, nepovezanosti, ki iahko izniči usklajena prizadevanja za oživitev tržaško-goriškega območja.« Po njegovih besedah se bo sedaj prav na terenu sposobnosti u-Pravljanja finančnih virov, ki jih država posredno ali neposredno daje Ha voljo, merilo zaupanje v krajev-ni vodstveni razred. »Problem bo namreč ugotoviti, če obstaja pripravljenost za začetek procesa preoblikovanja proizvodnih dejavnosti, nli pa če bodo prevladali nameni, da se nova sredstva uporabijo za krpanje lukenj v sistemih, ki so široko dokazali vso svojo neučinkovi-t°st,« je zaključil odbornik Carbone.
Tržaška federacija PSI izraža v Posebnem tiskovnem sporočilu veliko zadovoljstvo, ker je Craxijeva riada z dejanji odgovorila na dolg, ki ga je imela država do Trsta in niu tako {»nudila edinstveno možnost
Prijeli tatova
Agenti letečega oddelka so v noči nd četrtka na petek aretirali mlada Tržačana, ker so ju zasačili med poskusom kraje v piceriji »2000« v Ul. Settefontane 4. Neznanec je namreč okrog 2.30 šel mimo lokala, ko so ga ?ačudili čudni šumi, ki so prihajah jz zatemnjene in zaklenjene picerije, "loški ni skomignil z rameni češ, kaj jhe briga, ampak je stopil do prve jolefonske govorilnice in opozoril porcijo.
V nekaj minutah je na kraj res Prišla izvidnica. Agenti so vdrli v lokal in s presenečenjem odkrili, da sta šarila v njem 19-letni Marko Moso rili. Cologna 35) in 19-letni Fabrizio čortigiano (Ul. S. Chino 79). Pravzaprav nista le šarila, saj sta s pomočjo izvijača že odprla železno blagajno in nekatere predale. Oba sta stara znanca policije in imata že nič
gospodarske oživitve in razvoja. Da pa ne bi paket ostal mrtva črka na papirju — piše v noti — je nujno preprečiti, da bi Julijsko krajino prizadela nova žarišča proizvodne in zaposlitvene krize. V tem smislu tržaški sociahsti pričakujejo od vlade nadaljnjih prizadevanj in posredovanja tako pri ustanovi IRI in njenih finančnih družbah, kot za iskanje alternativnih rešitev zaprtja rafinerije Aquila.
Tajništvo tržaške federacije KPI v svojem sporočilu za tisk podčrtuje visoko pozitivni pomen soglasja, s katerim je parlament dokončno odobril paket in se zahvaljuje komunistični parlamentarni skupim v senatu za občutljivost, s katero se je zavzela za oživitev proizvodne funkcije Trsta in Gorice. V tem smislu gre še oosebna zahvala senatorki Jelki Gerbec, ki je med drugim posredovala pri predsedniku senata Fan-faniju za spoštovanje rokov sprejetja zakona in ki je v senatu posegla v razpravo o paketu v imenu KPI.
koliko odprtih računov s pravico. Ža Cortigiana policija resno sumi, da je sodeloval pri tatvini v stanovanju Giuliane Bottin, preiskava pa bo tudi ugotovila, če nista morda prav o-nadva tepista, ki sta v prejšnjih tednih kradla in pustošila v nekaterih tržaških gostilnah in trgovinah.
V	nevarnosti življenje 76-letnega ponesrečenca
Na oddelku za oživljanje katinar-ske bolnišnice so včeraj zjutraj okrog
10.30	sprejeli 76-letnega Sarpija Dalla Pozza, ki stanuje v Ul. Timmel 30.
V	Trst so ga prepeljali z jugoslovanskim rešilcem, potem ko je pri Senožečah doživel prometno nesrečo, o kateri pa bolničarji niso vedeli po-
Za komuniste ta pomemben rezultat dokazuje, da je ob razvojnih ciljih, vključenih v splošno gospodarsko prenovo države in razbremenjenih kratkovidnih lokalističnih zahtev, mogoče doseči hitre in ustrezne odgovore za Trst, še zlasti od parlamenta. Toliko bolj pomemben je zato enoten nastop, ki vidi temeljnega sogovornika v vladi, še posebno kar zadeva sanacijo velike industrije. Enoten nastop krajevnih predstavništev vsedržavnih demokratičnih strank lahko sedaj omogoči tudi rešitev ostalih odprtih problemov: od specifičnega normativa za razvoj obmejnega območja na temelju predlogov Cuffara in De Carlija, ki so že dobili kritje v finančnem zakonu, do problemov reforme pravnega statusa Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in Eksperimentalnega geofizikalnega observatorija, nove ureditve za proste cone EGS, rešitve vprašanja posebnih kontingentov bencina za Trst itd.
Medtem ko se KPI obvezuje za rešitev navedenih odprtih vprašanj, še
drobnosti, in je kljub poizvedovanju tržaške policije ostala zaenkrat nepojasnjena.
Življenje 76-letnega moškega visi na nitki, kajti tržaški zdravniki so ugotovili, da je utrpel hud udarec v trebuh in da ima verjetno notranje poškodbe. Dalla Pozza si je tudi zlomil stegnenico in se hudo poškodoval po obrazu. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Povozil jo je z avtom
Dvajset dni se bo morala zdraviti 54-letna Annamaria Gombas por. Schilloni iz Ul. Farnetello 28, ki se je udarila po vsem telesu, ko jo je včeraj popoldne, med prečkanjem U-lice Valmaura, povozil s fiatom 127 32-letni Roberto Tarantino. Ženska je prečkala na zebrastem prehodu, kar pa očitno ni bilo dovolj, da bi prišla na drugo stran ceste cela
enkrat opozarja na nujnost odločilnega preobrata na ravni programov in zavezništev v krajevnih upravah. Tržaška občina in pokrajina morata na naprednejšo in sodobnejšo pot, globoke reforme pa so potrebne tudi vladne gospodarske ustanove v Trstu in dežeh. Brez teh premikov obstaja konkretna nevarnost, da bodo novi zakonski instrumenti izgubiti svojo vsebino, medtem ko bodo zajetna finančna sredstva centri oblasti in osebnosti, ki delujejo v logiki sedanjih tržaških desno sredinskih večin, porabiti na zmeden in klientelami način. Isto velja tudi za deželno petstrankarsko koalicijo — zaključuje nota KPI — ki je podvržena političnim izsiljevanjem Liste! za Trst.
Tržaški župan Richetti opredeljuje paket kot čudovit instrument za začetek prepotrebnega gospodarskega preobrata Trsta in vse Julijske krajine, vendar pripominja, da sam po sebi še na rešuje znanih hudih odprtih problemov. Že sedaj pa po njegovem mnenju prinaša široke potencialne možnosti, tudi specifične, ki jih morajo
Fulvio Tomizza o svoji zadnji knjigi
Na prvi televizijski mreži so včeraj v sklopu oddaje Primissima predstaviti v daljšem prispevku najnovejšo knjigo pisatelja Fulvia Tomizze »Gli sposi di via Rossetti« (Mladoporočenca iz Utice Rossetti). Govor je bil o slovenskem pesniku in pisatelju Stanku Vuku, o njegovih ljubezenskih pismih in o njegovi ženi Danici, sestri Pinka Tomažiča. V intervjuju je Fulvio Tomizza spregovoril tudi o naši manjšim in o fašističnem preganjanju Slovencev.
Kje bomo nabavili bencin
Danes popoldne in jutri bodo odprte naslednje bencinske črpalke (v mastnih črkah so označene črpalke, ki razpolagajo tudi s plinskim oljem) :
AGIP — Drevored D’Annunzio 44, Miramarski drevored 49, Istrska utica 50 in Ul. I. Svevo 21.
TOTAL — Ul. F. Severo 2/2, Trg A. Canal 1/1, Devin - Nabrežina 129, Ul. D’Alviano 14, Nabrežje Grumula 12, Furlanska cesta 7 in Ul. Revol-tella 110/2.
ESSO — Nabrežje N. Sauro 8, Se-sljan - državna cesta 14, Trg Valmaura, Ul. F. Severo 8/10 in Miramarski drevored 267/1.
IP — Ul. Giulia 58 in Ul. Carducci 12.
API - Sprehajališče S. Andrea.
NEODVISNI — SIAT, Trg Cagni 6.
čimprej spoznati vsi potencialni koristniki. Pri naštevanju ugodnosti iz paketa, Richetti še posebno poudarja 100 milijard, namenjenih rotacijskemu skladu FRIE in 283 milijard Skladu za Trst. Te ugodnosti bodo po njegovem mnenju ne samo olajšale proizvodne dejavnosti, temveč bodo lahko privabile tudi nove pobude v Julijsko krajino, ki s paketom postaja občutno privilegirana, skoraj pravcata »prosta cona« za nove proizvodne dejavnosti.
Predsednik Združenja industrijcev tržaške pokrajine Pacarmi pa je poudaril, da tržaški industrijci pričakujejo takojšnje blagodejne učinke paketa na obstoječe dejavnosti v hudi krizi, hkrati pa tudi, da bo sprožil trgovsko akcijo, akcijo razširjanja informacije o možnostih, ki jih Julijska krajina ponuja in ki so s paketom resnično zanimivd. Pri tem se je Pacorini nanašal na zanimanje kapitala iz drugih dežel in držav, o katerem je že večkrat govoril in ki bo sedaj s paketom postalo mnogo oprijemljivejše.
(vb)
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca vabi danes, 25. januarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo na ponovitev veseloigre v narečju »Ambet je bjeu« in nastop mešanega pevskega zbora Slovenec.
KD Kraški dom vabi danes, 25. t. m., ob 20. uri na ogled filma o zadnji KRAŠKI OHCETI, ki bo v občinski telovadnici v Repnu. Prisotna bosta Morana in Franko. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kultumem centru v Zgoniku: jutri, 26., ob 17.00 »Agencija za ločitev« - Jelačin; 2. februarja ob 17. uri baletna skupina ŠD Mladina in 23. februarja ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske.
KD Lipa vabi danes, 25. januarja, ob
20.30	v Bazoviški dom. Nastopi dramska skupina SKD Tabor z Opčin z »Besedo 85«.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Jutri, 26. januarja, ob 17. uri Kulturni praznik. Razstava R. Hlavaty »Štirje letni časi«. Predstavitev Milko Re-ner. Koncert altistke MARTE VALE-TIč ob spremljavi Alme Luci Sanvi-tale. Priložnostni govor Vojmir Tavčar.
»	V visoki starosti 90 let nas
je zapustil naš dragi stric
Alojz Legiša
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 25. t.m., ob 13. uri iz nabrežin-ske kapele v mavhinjsko cerkev.
Žalujoči nečaki in pranečaki z družinami.
Cerovlje, 25. januarja 1986
25. L 1982	25. 1. 1986
4 leta so minila, odkar si odšla od nas draga žena in mati
Franka Rudenšek
Z žalostnim srcem, z bolestjo in ljubeznijo se te spominjava mož Dragotin in hčerka Vida. Odkar te ni več med nami, povsod občutiva praznino ob spoznanju, da vrnitve ni več. Spomin nate bo ostal vedno živ. Čas beži, a ne izbriše bolečin.
Celje, Ljubljana, 25. januarja 1986
Ob izgubi Hadrijana Cotiča izrekata svojcem iskreno sožalje
KD Vesna in ŠD Mladina
Na pobudo krožka Che Guevara v mali dvorani Verdija
Trouver Trieste kot zamujena priložnost ali ponesrečen prikaz mestne stvarnosti?
Trouver Trieste v Parizu: niz kulturnih manifestacij, tratenje z znatnimi denarnimi sredstvi, zamujene priložnosti, prikrivanje objektivne realnosti mesta, izrazito naslanjanje na preteklost? Najbrž gre za vsega malo, zmes vsega mogočega, kjer se vredno in manjvredno križata, invencija in neustvarjalnost izničujeta, predvsem pa je res, da je tržaški prebivalec o vsem tem premalo obveščen, in skoraj niti ne ve, za kaj gre oziroma misli (po drugi strani), da je Trst v središču pozornosti vsakodnevnih razmišljanj Parižanov.
Po našem mnenju so vse te misli prišle do izraza na sinočnji razpravi »Trst v Parizu« v mali dvorani gledališča Verdi. Pobudo za prvo javno soočenje okrog Trouver Trieste v našem mestu je dal krožek Che Guevara, katerega predsednik Mario Colli je iznesel nekaj uvodnih misli in prebral pismo nekega italijanskega dopisnika iz Pariza, ki ocenjuje oziroma opisuje niz manifestacij, ki tečejo v Parizu pod imenom »Najti Trst«. Za mizo na odru so sedeli Luciano Semerani, glavni postavljalec razstav v Parizu, Darko Bratina in Roberto Costa, ki sta na tak ali oni način sodelovala v znanstvenem odboru, ki je bil zadolžen za postavitev Trouver Trieste.
Luciano Semerani je v svojem daljšem ekspozeju spregovoril o dilemah, ki so ga vodile pri uresničevanju tako zahtevne naloge, ki je bila predvsem v tem: predstaviti neko provinco eni izmed svetovnih kulturnih središč. Povedal je, da je skušal postaviti v ospredje predvsem figurativne in artistične izraze, ki so po njegovem mnenju močnejši od drugih realitet, skratka, sprejel je geslo, po katerem je učinkovitejše prikazovati kot govoriti, bolje prikazovati kot predstavljati. V to misel je nato skušal zaobjeti celotno strukturo prvih treh razstav, ki so jih odprli sredi novembra. Sicer pa je bilo izvajanje glavnega koordinatorja mani-
festacije dokaj abstraktno in se ni dotaknilo konkretnejših, bolj žgočih vzvodov.
Na to je opozoril predvsem drugi referent Darko Bratina, ki je poudaril, da je od vsakega umetniškega izraza pomemben vendarle le končni rezultat. Ta rezultat je, da se v svetu govori o Trstu. Vendar kako? Na vsakem koraku slišimo o različnih stvarnostih v mestu, o križišču kultur, vendar ko je treba to različnost prikazati v tujini, žačuda odpade del te realnosti, tiste realnosti, ki jo predstavljajo Slovenci. Skratka, o Slovencih nič, čeprav bi organizatorji v svoj koncept »prikaza preteklosti« vključili lahko vsaj Fabianijev Balkan, ki če že ne drugega, je bil vendarle prvi večnamenski center v Evropi. In tudi simpoziji, ki bodo prihodnji teden v Parizu in na katerih se bo govorilo izrazito o slovenski prisotnosti, so sad individualnih stikov in iskanja stranskih poti ter ne spadajo v organsko celoto načrtovanja Trouver Trieste.
Tretji govornik Roberto Costa pa je spregovoril o tem, da ni toliko pomembno »kaj« prikazati, ampak predvsem »kako« vsiliti v zavest Parižanov podobo Trsta; nemara bi bila zaželena večja spektakularnost in provokativnost.
Sledila je razprava, v katero je poseglo več nastopajočih, ki so se naslonili v prvi vrsti na Bratinova izvajanja in mu tudi pritrdili. Skratka, prikazati bi bilo treba predvsem drugačnost mesta, različne kulturne sredine in seveda v tem kontekstu predvsem slovensko komponento. V kratkih replikah so govorniki še enkrat potrdili svoje misli, zdelo pa se nam je, da je bil glede vprašanja Slovencev v škripcih prav Semerani, ki ni znal dati prepričljivega odgovora in se je raje zatekel k temu; kar bo, kot da bi učinkovito in resnično povedal, zakaj nečesa vendarle ni bilo. . .
(mč)
Anamarija Kalc (KPI) predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta
Vzhodnokraški rajonski svet je ohranil slovenskega predsednika. Na sinočnji seji je bila namreč na to mesto izvoljena Anamarija Kalc, predstavnica KPI, ki je v balotaži prejela 8 glasov (5 KPI, 2 SSk in 1 slovenski svetovalec PSI). Bila je torej izvoljena z glasovi predstavnikov istih strank, ki so že izvolile prejšnjega predsednika inž. Sosiča (Slovenska skupnost), ki je pred časom odstopil iz zdravstvenih razlogov.
Prvi dve glasovanji, pri katerih je bila za izvolitev potrebna absolutna večina glasov, sta bili neuspešni; na njih so namreč KPI, SSk in PSI predlagali kandidate iz lastnih vrst, ki pa niso prejeli zadostnega števila glasov. V balotažo sta tako prišla svetovalka Kalc in socialist Turitto, ki je prejel 6 glasov. O seji bomo podrobneje še poročali.
SINOČI NA 1. MREŽI RAI
Deset let Tržaškega mešanega zbora
razna obvestila
mali oglasi
prispevki
Tržaški mešani zbor, ki ga sestavljajo izključno mladi obrazi in glasovi, bo jutri, 26. januarja, slavil deseto obletnico svojega obstoja. Zbor je nastal na pobudo Zveže cerkvenih pevskih zborov, skoro od vsega začetka pa ga požrtvovalno vodi prof. Tomaž Simčič. Gre pravzaprav za edini zbor, ki deluje v samem mestnem središču, čeprav mladi pevci prihajajo iz »vseh smeri«, tudi iz precej oddaljenih vasi. Z izjemo nekaterih članov, ki pojejo tu od nastanka, je v zboru vedno več mlaj-
ših pevcev, ki obiskujejo višjo šolo.
Zbor je v časovnem razmahu desetih let nastopal že na raznih pomembnih glasbenih in zborovskih srečanjih, imel pa je tudi pomembne samostojne koncerte v tujini (tako npr. v Avstriji in na Danskem). Svoj »deseti rojstni dan« bo Tržaški mešani zbor slavil v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 25). Zbor se bo publiki predstavil s celovečernim koncertom, obenem pa bo na proslavi nastopil tudi dekliški pevski zbor »Devin«, ki ga vodi Herman Antonič. Koncert bo pričel ob 17. uri.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Dom »A. Sirk« v KRIŽU JUTRI, 28. januarja, ob 16.30
gledališča
VERDI
V	gledališču Verdi so v teku priprave na Rossinijeivo opero »La donna del lago«.
ROSSETTI
Danes, 25. t. m., ob 16.00 (red prost) in ob 20.30 (red 2. sobota) bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Ros-sello Falk in Umberta Orsinija v »Miele selvatico« Michaela Frayna. Režija Gabriele ' Lavia. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predzadnja predstava.
Od 28. t. m. do 9. februarja bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
TEATRO CRISTALLO
Danes, 25., ob 9. in 11. uri: Predstave za šole. Teatro Stabile Furlanije-Julijske krajne in gledališka skupina »I Nuovi di Podrecca« predstavljajo »L’Arcadia in Brenta« C. Goldonija. Glasba B. Galuppi, režija F. Macedonio, scene S. D’Osmo. Informacije in rezervacije pri Teatro Stabile (tel. na št. 567-201).
Ponovitev v ponedeljek, 27. t. m.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	četrtek, 6. februarja: Retrogardi-stični dogodek KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera.
Mala dvorana
Danes, 25. t. m., ob 10. uri: B. Ata-naskovič »Plašni volk«, gostovanje Malega pozorišta D. Radovič iz Beograda.
Okrogla dvorana
V	petek, 31. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lucijan Bratuš.
V	Ilirski Bistrici v novi mali galeriji razstavlja svoja dela Klavdija Raza -Floreancig.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese (Trg Giotti 8, 1. nad.) je odprta razstava 15 italijanskih in ameriških študentov.
Od danes, 25-, do 3. februarja bo v galeriji CISEAT — Trst, Ul. 20. septembra — razstavljal slikar Paolo Rovatti.
Tržaški slikar
Livio Možina
vabi na otvoritev in ogled olj, ki bo danes, 25. januarja, ob 18. uri v OBČINSKI GALERIJI na Trgu Unità.
Razstava bo odprta do 2. februarja s sledečim umikom:
delavniki: 10.00-13.00 - 17.00-20.00 nedelja:	10.00-13.00
koncerti
Glasbena matica Trst. Sezona 1985-86. V. abonmajski koncert V četrtek, 30. t, m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta.
kino
Ariston 15.30 — 22.00 »Cinger e Fred«. Režija F. Fellini.
Eden 15.20 — 22.00 »Mascara« in »I bisogni della signora«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Scemo di guerra«. Beppe Grillo.
Excelsior IL 17.45 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. Ornella Muti, Francesco Nuti.
Fenice 15.30	22.15 »Commando». Ar-
nold Schwarzenegger.
Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 16.15 — 22.00 »I soliti; ignoti vent’anni dopo«.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »La signora è tabù«. 'Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Explores«.
Capitol 16.30 — 22.00 »L’anno del dragone«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 15.30 — 22.00 »II mistero del cadavere scomparso«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »C’è un fantasma tra noi due«.
Radio 15.30 — 21.30 »Possiedimi intensamente«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
čestitke
Danes praznuje MIRAN 25 let. Mnogo sreče, zdravja in uspehov mu želi Danica.
MIRAN! Za tvoj 25. rojstni dan ti voščijo iz srca starši, Sandi, Ksenija, Danilo in Marija.
Tudi HELENA je dospela do 30 o-kroglih let. Vse najboljše ji želimo kolegi.
A
Mali Angeli se je pridružila sestrica
LINDA
Srečnima staršema Lučki in Frankotu prisrčno čestita
kolektiv TKB
V kapeli sv. Duha v Devinu si danes obljubita večno zvestobo
LORENZA in HENRIK Da bi sonček vedno sijal na njun domek, jima želi
dekliška in fantovska
Danes se vzameta naša
HENRIK LISJAK in
LORENZA MERVIČ Vso srečo jima želi
ŠD Kontovel
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Mladinski krožek Barkovlje - Rojan priredi jutri, 26. januarja, ob 19.- uri v društvenih prostorih v Barkovljah (Ul. Cerreto 12) ples za mladino »Over 35 let«. Poskrbljeno bo za glasbo 50. in 60. let ter za prigrizek. Rezervacije pri Semenu (tel. 416-150) in pri Pu-pulinu (tel. 417-161). '
V Peterlinovi dvorani (Donizettijeva ulica 3) bo v Društvu slovenskih izobražencev v ponedeljek, 27. t. m., ob
20.30	goivoril pisatelj Boris Pahor o knjigi Franca Jeze »Spomini na taborišče« ob drugi obletnici avtorjeve smrti.
Slovenski dijaški dom priredi v sredo, 29. t. m., ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu baletno igro SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV. Izvajajo slovenski in italijanski otroci iz Trsta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. Vstopnina 2.000 lir.
Jutri, 26. januarja, bo ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) nastopil ob 10. obletnici delovanja TRŽAŠKI MEŠANI ZBOR pod vodstvom Tomaža Simčiča. Toplo vabljeni !
Sekcija VZPI-ANPI Križ vabi člane, borce in aktiviste danes, 25. t. m., ob
19.30	v Ljudski dom v Križ na VČLANJEVANJE. Sledila bo zakuska.
Filatelistični klub Košir prireja danes, 25. t. m., popoldne ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani srečanje vseh mladinskih in starejših članov za zamenjave, prevzem novitet in za pogovor o bodoči dejavnosti kluba.
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi
1.	februarja ob 18. uri v hotelu Mae- . stoso v Lipici DRUŠTVENI PARTIZANSKI VEČER. Za zabavo bosta poskrbela orkester in Veseli godci. Vpisovanje pri vseh vaških sedežih VZPI-ANPI.
Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade danes, 25., rok za vlaganje prošenj za premestitve za stalne učitelje osnovnih šol, 5. 2. 1986 pa za stalne profesorje na višjih srednjih šolah.
SSŠ poziva upokojene šolnike, ki so prejeli odpravnino med 1. januarjem 1980 in 1. oktobrom 1985, da se javijo na sedežu sindikata zaradi pojasnil glede prošnje za povrnitev »grabeža« IRPEF. Rok za predložitev prošnje zapade 28. februarja 1986.
Pojasnila in obrazce bodo zainteresirani dobili na sedežu SSŠ, Ulica Filzi 8, telefon 61193, vsak torek od 16. do 17. ure in ob sredah in četrtkih od 11.30 do 12.30.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da so vabila za sodelovanje pri razstavi Poklon A. Černigoju na razpolago v Tržaški knjigami.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 25. januarja SAVEL
Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 17.00 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 16.10 in zatone ob 7.42.
Jutri, NEDELJA, 26. januarja TIMOTEJ
Vreme včeraj: temperatura zraka 9,1 stopinje, zračni tlak 989,8 mb pada, veter 30 km na uro severozahodnik s sunki burje do 56 km na uro, vlaga 88-odstotna, v jutranjih urah je padlo 2,2 mm dežja, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 9,1 stopinje.
Plimovanje danes: ob 3.01 najnižja —7 cm, ob 8.36 najvišja 44 cm, ob 15.34 najnižja —65 cm, ob 22.20 najvišja 36 cm.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE:	Matteo Adovasio,
Lesile Comacchioli, Peter Bonu.
UMRLI SO: 81-letni Virgilio Stem, 83-letna Giuseppina Fonda, 73-letni Andrea Gasperi, 81-letna Maria Petrich, 95-letna Maria Taller.
OKLICI: gastronom Gabriel De Fla-viis in trgovka Ines Fagotto, karabinjer Tommaso Porcelli in delavka Vanda Menegazzo, finančni stražnik Pierpaolo Gasparo in gospodinja Filomena Lopardo, šofer Luciano Giuliani in gospodinja Manuela Strain, agent JV Alfredo Angeli in bolničarka Laura Della Schiava, trgovec Claudio Simich in bolničarka Clara Calisti, šofer Wolfang Guido Kubik in trgovka Cinzia Cigui, termotehnik Dario Baissero in uradnica Elena Berti, uradnik Franco Castriotta in uradnica Anna Natale, delavec Mauro Stelli in uradnica Elisa Rautnik, točaj Franco Benvegnù in bolničarka Lorella Nigris; delavec Luciano Rigoni in uradnica Alessandra Galifi, karabinjer Nicola Tenerelli in uradnica Sandra Perosa, trgovec Gennaro Gioffi in obrtnica Cinzia Vanacore.
DNEVNA in NOĆNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. januarja
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) (Naslednje so odprte tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)-Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
OSMICO je odprl Anton Bole pri Pi-ščanih.
OSMICO je pod Logom v Puljah pri Domju odprl Josip Berdon.
OSMICO je v Nabrežini odprl Ivan Ušaj.
KUPIM akacije ali kole za trte. Tel. na št. 227-240.
PRODAM hišo z 2.500 kv. m zemljišča. Interesenti naj se oglasijo jutri, 26. t. m., od 10. do 14. ure, Rocol-ska cesta (Strada di Rozzol) 133.
PRODAM vespo PX 200, letnik ’82, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040/212-417.
PRODAM drva za kurjavo. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 200613.
PRODAM seno v balah. Telefonirati popoldne na št. 226-113.
PRODAM vhodna vrata (notranja stran mecesen, zunanja stran hrast), visoka 2,20 m - široka 87 cm. Telefonirati popoldne na št. 226-113.
SPOSOBNEGA uradnika ali uradnico zaposli trgovsko podjetje. Prošnjo z vsemi osebnimi podatki (šola in delovna izkušenost) poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Expedit«.
ČISTILNICA TATJANA, Ulica Melara 15/A, ima odslej odprt nov sedež v Ul. Ginnastica 19, tel. 040/772-669. Nudi čiščenje vsakovrstnega blaga. Otvoritev danes, 25., ob 17. uri.
NEMŠKI OVČAR s pedigrijem išče družico. Tel. 040/416-132.
PO UGODNI CENI prodam 6 let staro fiesto 1100. Tel. 825-656 ob večernih urah.
IŠČEM »Malo splošno enciklopedijo« 1. - 2. del, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Tel. ob večernih urah na št. 911-119.
PRODAM 120-basno harmoniko vieto-ria, mod. super. Tel. ob urah kosila na št. 212-613.
PRODAM alfa romeo 2000 berlina v dobrem stanju, tehnično pregledan, za
1.600.000	lir. Tel. na 040/231-834 po 14. uri.
PRODAM peč za centralno kurjavo,
25.000	kalorij, vgrajen bojler za toplo vodo inox ter gorilnik na plin. Tel. 040/422-128.
GOSTILNA TUL v Mačkoljah obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo zopet pričela obratovati v nedeljo, 26. januarja.
izleti
SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Fachi-nu (tel. na št. 742-488).
menjalnica
Ameriški dolar . Kanadski dolar . švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . Švedska krona . Holandski fiorini . Francoski frank . Belgijski frank . Funt šterling , . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta . Avstralski dolar . Grška drahma Debeli dinar . . Drobni dinar . .
1986
.... 1.640.— .... 1.160.— ....	804,—
....	183 —
.... 216.— ....	215.—
....	602,—
.... 220.— ....	32,—
.... 2.290.— 2.040,— 679.— 96.-10.-8.— 10.-1.130,— 10.-4,— 4,—
BANCA D! CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO -	C2?	S1-A.36

VARNI pred TATOVI
•	OKLEPNA VRATA
•	BLAGAJNE, TREZORI, OKLEPNE OMARE IN SHRAMBE
•	NEREZLJIVA VHODNA VRATA IN OGRAJE
•	PROJEKTI IN REŠITVE ZA POSAMEZNE PRIMERE
VSE PO MERI
G. MICHELI
ključavničarska — kovaška delavnica TRST — Ulica Grimani 42 — Telefon (040) 948-318
V	spomin na Ita Koleriča darujejo Mira, Karla in Pina Golob 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na prijatelja Ita Koleriča darujeta Milica in Andrej Čok 20.000 lir za KD S. Škamperle in 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Ita Koleriča darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Itu Kolariču darujejo Danilo in Danica Schmidt
20.000	lir ter Pini Kocjančič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Dragica 7.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega Ita Koleriča darujeta Vlasta in Armido 15.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ita Koleriča darujejo Savini sodelavci Drago, Lučica, Majda, Marta, Orietta, Radivoj in Suzana 70.000 lir za KD Škamperle in
10.000	lir za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB iz Bri-ščikov.
V	spomin na Nidijinega očeta Hadrijana Cotiča darujejo družine Blaže-vič, Maver in Blasi 100.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ita Koleriča in Livija Kermaca darujeta Bianka in Vilko Batič 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Ob obletnici smrti Oliviera Candotti-ja daruje Angel Sulčič z ženo 20.000 lir za sindikat upokojencev, sekcija iz Križa.
Namesto cvetja na grob Hadrijana Cotiča daruje Drago Sedmak 20.000 lir za Dom A.. Sirk v Križu.
V	počastitev spomina Petra Hrovatina darujeta Edi in Lidija Godnik
15.000	lir za SKD Barkovlje.
Ob L obletnici smrti deda Karla Miliča darujeta Silvia in Nataša 30.000 lir za pevski zbor M.- Pertot.
Ob 1. obletnici smrti očeta Karla Miliča daruje družina 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Marija Renzi daruje 30.000 lir za nakup oblek za pevski zbor M. Pertot.
Barkovljanka daruje 40.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina dragega Livia Kermaca darujeta družini Rojc - Peta-ros 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina drage Pavle Primožič darujeta sestrični Albina in Marija 20.000 Hr za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ita Koleriča daruje Silvana Malalan 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Karlota daruje družina Besednjak 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ita Koleriča daruje Darko Švab z družino 25.000 lir za KD Škamperle in 25.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Ita Koleriča darujeta Silvana in Vojko Slavec 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na Gigio (in ne Giorgio) Hrovatin darujeta Vladimir in Livia Wilhelm 10.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina predrage Malči daruje Angelca Milkovič (Gropada 23)
20.000	lir za KD Krasno polje.
. Ob 8. obletnici smrti Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hči Živa 30.000 lir za SKD Tabor.
V	počastitev spomina Marije Cardioli in Ivanke Cattaneo darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 70.000 lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Vere Stranj daruje Albina Škabar (Repen 84) 10.000 hr za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marije Kažem - Brce daruje Kristina Grgič (Opčine) 10.000 lir v isti namen.
Saška in Boris Grgič (Bazovica) darujeta 50.000 lir v isti namen.
V	spomin na Rinovd mhmo darujeta Angelo in Mira Kermac 20.000 lir ter družina Angelo Kralj (Padriče) 20.000 hr v isti namen.
Ob prvi obletnici smrti mame Marije daruje Angelo Kralj z družino (Padriče) 10.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Marije Re-nico (Slivno) darujeta Marija Sancin in Milka Grgič 20.000 lir v isti namen. ■ Ob prvi obletnici smrti sestre Marije Kralj darujeta Milka z družino in Vida 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na drago Melito Pregare darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za Dijaško matico.
Prispevajte za
Dijaško matico
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV
PLAŠČEV
VSEH VELIKOSTI IN ZA MOČNE POSTAVE
Lnifivtia
7mi:nm
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Tra Ospedale) - Tel 794669
film - film - film
meja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
LETTERA
DA UNA SCONOSCIUTA »Letter from an thè unknown Woman« - 1948 Pismo neznanke
Režija: Max Ophiils.
Igrajo: Joan Fontaine, Louis Jour-
dan, Mady Christian.
RAI 3, danes, 25. januarja, ob 16.40.
Ophiils je začel kot gledališki in operni režiser. Uprizoril je več Brechtovih, Zweigovih (po njegovem romanu je nastal tudi ta film) tekstov in pa Mozartove, Verdijeve in Offenba-chove opere. Potem pa je posnel prefinjene filme, hkrati prežete z otožnostjo in radostjo, domotožjem ini vitalnostjo. Kot režiser evropskega formata, je bil dejaven v Italiji, Franciji in tudi Hollywoodu, kjer je realiziral tudi to Pismo neznanke. To je sentimentalen in doživet portret žene, ki se sreča s starim ljubimcem. Ta je ne spozna in ji spet dvori. . .
VIVERE — »Ikiru« - 1952 2iveti
Režija: Akira Kurosawa,
Igrata: Takashi Shimura, Makota
Kobori.
RAI 1, drevi, 25. januarja, ob 21.55.
Sobotni klub italijanske državne TV nam ponuja tretje srečanje s »cesarjem« japonskega in svetovnega filma. Tudi tokrat gre za črnobeli, psihološko zelo razgiban in etično zahteven film. Watanabe je značilen »človek brez kakovosti«. Trideset let rutinskega življenja, brezhibnega izpolnjevanja službenih dolžnosti in vseh drugih družbenih norm in konvencij, vse to se mu naenkrat razblini, ko zve, da je obsojen na smrt, zaradi neozdravljive bolezni. Krasen interpret te parabole o smislu življenja in smrti je nastopil že v prejšnjih Kurosawovih delih, ki smo jih videli v tem ciklusu.
SERPIGO - 1974
Režija: Sidney Lumet.
Igrajo: Al Pacino, Tony Roberta,
Cornelia Sharp.
RAI 2, torek, 28. januarja, ob 20.30
Ta razgaljen in surov film, ki biča in'razkazuje skorumpiranost ameriške policije, je bil svojčas velika uspešnica. Nekateri kritiki podcenjujejo vrednost tega filma in si razlagajo ta u-speh pri velikem občinstvu zaradi takratne družbenopohtične krize, ko je zajel vso Ameriko val nezadovoljstva in nezaupanja do oblasti, po watergat-skem škandalu in odstavitvijo skorumpiranega podpredsednika ZDA, Spira Agnewa. Vsekakor Pacino je bolj prepričljiv kot policaj 0’Rourke iz Zmajevega leta.
DUELLO MORTALE »Man-hunt« - 1941 Dvoboj na smrt
Režija: Fritz Lang.
Igrajo: Walter Pidgeon, Joan Ben-
nett, John Carradine.
RAI 3, v četrtek, 30. januarja, ob
22.05.
Te dni je še vedno odprta (do 8. februarja), v tržaškem Goethe Institutu, razstava kipov, ki jih je Fritz Lang izklesal v času svojega bivanja v Ljutomeru. Kot vemo, jih je daroval gostitelju in prijatelju, dr. Karolu Grossmannu, znamenitemu pionirju slovenskega filma. Te kipe je našel umetnostni zgodovinar Jure Mikuž, ki je zanje pripravil tudi tehtno študijo in pričujočo razstavo.
Aktualnost Fritza Langa torej, tega hladnega slikarja čmih zgodb, nagnetenih s strastmi in obsesijami. Pri njem se zelo mehanično in distancirano kažejo vse lastnosti, zlasti negativne, človeške narave. To bomo lahko ugotovili tudi v tej mračnjaški zgodbi, ki ni bila še nikoli predvajana v Italiji.
1. film video monitor
Filmska fotokronika
DANES, 25. januarja
Vneto se nadaljuje predvajanje slovenskih filmov in videov na goriškem »monitorju« v Kulturnem domu. Tudi danes so na vrsti nova presenečenja »z« in »ob« ekranu, vendar osrednji dogodek bo gotovo srečanje z delom novomeškega režiserja in producenta
Filipa Robarja — Dorina. Pozno popoldne, po delih »zamejskih filmarjev«, bo na sporedu njegov film1 o ciganih Opre Roma in zvečer pa Ovni in mamuti, ki je zmagal »veliko nagrado« na mednarodnem festivalu v Mannheimu; na sliki Robar dirigira igralce med snemanjem filma Ovni in mamuti.
JUTRI, 26. januarja
V nedeljo pa bodo na sporedu tri filmi. V matineji Kavčičev mladinski film Nobeno sonce, popoldne zadnji film Vojka Duletiča (na sliki). Doktor, ki ga je znani režiser posnel po isto-naslovljenem romanu Janeza Vipotnika. Zvečer, za zaključek našega mi-ni-festivala, pa bomo predstavili prvenec mladega Andreja Mlakarja,
Christophoros.
Oba dni bo seveda, vzporedno s filmskimi projekcijami, tekel tudi pregled video del slovenskih avtorjev: v soboto zvečer, ob 20.00, in v nedeljo, ob 15.30 in ob 20.00. Na sliki posnetek iz videa Trenutki odločitve, ki ga je realizirala skupina Meje Kontrole. Meje kontrole so: Marina Gržinič, Aina Šmid in Andrej Lupine.
radiotetevissija
italijanska televizija
radio
Prvi kanal
9.00 Televideo - poskusni program
10.00	Martin Eden - TV nadaljevanka
11.00	Sobotna tržnica - vodi Luisa Ri-velli
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotna tržnica - 2. del
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik 1 "
14.00	Prisma - posebna oddaja dnevnika 1	*
14.30	Berretti rossi - film Nastopa Alan Ladd
15.55	Velike razstave
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello zecchino - otroška oddaja
18.05	Izžrebanje loterije
18.20 Programi prihodnjega tedna 18.10 Nabožna oddaja
18.40	Pan - živalski svet
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	A modo mio - vodi Gigi Proietti
21.45	Dnevnik 1
21.55	Vivere - film
Režija Akira Kurosawa
Drugi kanal
9.00 Televideo - poskusni program
10.00	Programi prihodnjega tedna
10.45	Non è facile uccidere - gledališka predstava
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
mesta, vasi, ljudje in stvari, ki jih je treba ščititi
14.00	Šola in vzgoja
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Športna sobota
16.30	Pane e marmellata - otroška oddaja
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Življenje Leonarda Da Vincija
18.30	Športne vesti
18.40	Ceste v San Franciscu - TV film
19.45	Dnevnik 2 20.20 Športne vesti
20.30	Le miniere di re Salamone -film
Nastopa Deborah Kerr
22.25	Dnevnik 2 - Nocoj
22.35	II cappello sulle ventitré - variete
23.25	Srečanje s kinematografijo .23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
23.45	Športne vesti
Tretji kanal
11.50 Smučanje: svetovni pokal 15.55 Programi prihodnjega tedna 16.10 Kitajska kuhinja
16.40	Lettera da una sconosciuta -film
Nastopa Jean Fontaine
18.05	Košarka
19.00	Dnevnik 3
19.35	Šola in vzgoja
20.30	Bernstein dirigira Mahlerjeve simfonije
21.30	Ladinci: manjšina v Evropi
22.30	Dnevnik 3
23.05	Pirandello v gledališču in drugje
jugoslovanska televizija
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Ciciban smuča - 1. del
8.20	Oživele strani - TV nadalje-Vcinks.
8.35	Miti in legende: Biblijski miti Zgodba o Tobiju in Suzani - TV nanizanka
8.50	Pedenjžep
9.20	Periskop
9.50	Potovanje skozi osončje
10.20 Slovenski ljudski plesi: Prekmurje
10.50	Ščepec širnega sveta: Začimbe Indije - izobraževalna oddaja
11.15 Spoznano neznano
11.55	Poročila
12.05	Svetovni pokal v alpskem smučanju
14.10	Prisluhnimo tišini - oddaja za slušno prizadete
14.55	Ribji orel - mladinski film
16.25	Zgodbe iz življenja rastlin: Orhideje ali kukavičnice
16.55	Poročila
17.00	PJ v košarki: Zadar - CZ
18.35	Knjiga
18.55	Sankači - kratki film
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30 TV dnevnik
19.50	Vreme
20.00	Legenda o Custerju - film
21.35	Zrcalo tedna
21.55	Videogodba
22.25	Poročila
Koper
13.15	Smučanje - svetovni pokal
14.15	TV novice
14.20 Uboga Klara - TV film
15.00	Zločin Durpè - film
16.40 Snežni planet - reklamna oddaja
17.15	Košarka - jug. prvenstvo
18.30	Zgodbe iz - življenja rastlin -dokumentarec
18.55	TV novice
19.00	TV film
19.30	TV D - stičišče
19.50	Sobota v družini
20.30	Tosca - opera v dveh dejanjih G. Puccinija
22.00	TV D - Vse danes
22.15	Tosca opera
23.00	Srh nepredvidenega - TV film
23.30	Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
Zagreb
8.45 Poročila
8.50 Videostrani
9.00 Zimski šolski spored
10.30	Poročila
10.35	Zimski šolski spored
15.45	Sedem TV dni
16.15	Narodna glasba
16.45	Poročila
16.50	TV koledar
17.00	P J v košarki: Zadar - CZ
18.30	To je to - dokumentarna oddaja
19.30	TV dnevnik
20.00	Izdajalec - film
21.35	TV film
21.55	Zabava vas Miroslav Hić
zasebne postaje
CANALE 5
8.40	Alice - TV film
9.10 La dama e il cowboy - film
11.10	Come stai - zdravstvena rubrika
11.40	Poljedelska rubrika
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Napoved programov
14.10	Accadde al commissariato - film
16.15	F rechi e e Bean - TV film
17.15	Big Bang
18.00	Record - športni tednik
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Ti ricordi al Grand Hotel - variete
22.30	Iz parlamenta
23.10	Sceriffo a New York - TV film
RETEQUATTRO
8.30 Soldato Benjamin - TV film 9.00 Destini - novela
9.40	Lucy Show - TV film
10.00	La ragazza di Manhattan - film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	I Ropers - TV film
12.45	Ciao ciao - risanke
14.15	Destini - novela
15.00	Agua viva - novela
15.50	Napoved programov
16.10	La prigioniera N. 27 - film
17.50	Lucy Show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV film
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV roman
20.30	Angelica - femmina ribelle TV firn
22.40	Napoved programov	>
23.00	Assalto alla Terra - film
ITALIA 1
8.30 Gli eroi di Hogan - TV film 8.50 Alla conquista dell’Oregon - TV film
9.40 Fantasilaudia - TV film
10.30	Wonder Woman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12 30 L'uomo da sei milioni di dollari -TV film
13.20	Help! - kviz
14.15	Športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn - risanke
17.50	Musica è. . .
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	Risanke
20.30	Supercar - TV film 22.20 Anteprima Superbowl
23.30	Grand Prix - športni tednik 00.20 Deejay television
TELEPADOVA
7.30 Risanke
9.00	TV film
12.00	II ritorno del Santo - TV film
13.00	Dottor John - TV film
14.00	Športna rubrika
15.00	Šport: Catch
16.00	Spazio 1999 - TV film
17.00	Risanke
20.30	Verso il Sud - film
22.30	Šport: Catch
23.30	Spazio 1999 - TV film 00.30 TV film
TRIVENETA
15.30	La freccia avvelenata - film
17.00	Hugo il re del judo - risanka
18.30	L’attico - 'film
20.00	Hugo il re del judo - risanka
20.30	Una signora in gamba - TV film
21.00	Bob il baro - film
22.30	Bellamy - TV film
23.30	L’ultimo indizio - TV film
01.00	Film
TELEFRIULI
14.30	Nogomet: Sampdoria - Udinese
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Dokumentarec
18.15	Šolske vesti
18.30	Športna rubrika
19.00	Večerne vesti
19.30	Senorita Andrea - TV film
20.30	Doppio gioco a San Francisco -TV film
21.45	Posebna poročila
22.15	Nočne vesti
22.45	Nice Priče
01.00	Lahko noč Furlanija
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica za dobro jutro — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: kulturni dogodki: 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v stolnici sv. Justa v Trstu; 11.30 Pisani listi: Pu-Ijudno čtivo — Sestanek ob 12.00 — Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 čas in prostor: Pogovori o kulturi sožitja; — Glasbene skice;
15.00	Otroški kotiček: »Iz kota v kot«; — Glasbene skice; 16.00 Zbornik: Popotovanje Dušana Jelinčiča po Južni Ameriki — Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: harmonikar Corrado Ro-jac iz razreda prof. Elijane Zajec na šoli Glasbene matice v Trstu;
18.00	Dramska vetrovnica: »Večni sopotniki«; 18.45 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik — Pesem tedna;
17.00	Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 9.03 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pešam tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani — pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Športna rubrika; 15.45 Glasbeni vikend; 16.15 Radijska priredba; 16.32 Filmska glasba; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Glasba;
17.32	V dvoje je lepše; 18.00 Bili so slavni; 18.32 Vse iz New Yorka; 20.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	Glasbena matineja; 9.00 Vikend; 10.15 Black-out; 11.00 Sobotna oddaja; 11.10 Glasbena srečanja z Mino; 11.45 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Murat; 13.25 Šola in vzgoja; 14.03 D. J. story; 14.41 Glasba;
15.03	Variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Napotki za avtomobiliste; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasba in odbojka; 19.20 Pogovor s poslušalci; 19.55 Black-out; 20.35 Tudi mi smo tu;
21.03	»Z« kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Radijska priredba; 22.27 Radijska drama; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 Jutranja oddaja;
8.00	Igrajte z nami; 8.05 šola in vzgoja; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Radijski variete; 10.30 Gledališče;
11.00	Plošče; 12.45 Glasba; 15.00 Zgodovina rock’n’rolla; 15.50 Plošče;
16.32	Izžrebanje loterije; 16.37 Kmetijska oddaja; 17.02 Tisoč in ena pesem; 17.32 Gledališka predstava; 19.20 Glasba za vsakogar; 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Simfonična sezona; 23.10 Glasba; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja; 10.05 Pojte z nami; 10.25 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob
17.00	— Zunanjepolitični magazin;
18.00	Škatlice z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežom; 20.00
23.00	Slovencem po svetu — Domovina je ena — Mladi mostovi — Naši kraji in ljudje; 22.20 Poročila
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 in 723-360.
Izjave predstavnikov raznih goriških ustanov
Paket Altissimo: ugodni trenutek je treba takoj in smotrno izkoristiti
Z velikim zadovoljstvom in optimizmom so predstavniki krajevnih ustanov, strank in gospodarskega življenja na Goriškom sprejeli vest o dokončni odobritvi zakona, ki uvaja vrsto olajšav in ugodnosti ter daje na razpolago znatna finančna sredstva za splošni gospodarski in družbeni razvoj na območju goriške in tržaške pokrajine. »Paket Altissimo«, kakor je bil poimenovan splet zakonskih norm, naj bi pomenil osnovo za izhod iz hude gospodarske krize krajev ob meji. Če k paketu prištejemo še znatne finančne napore deželne uprave in različne druge instrumente, ki so že v veljavi (na primer goriška prosta cona), potem najbrž ni mogoče zanikati, da so v tem trenutku končno zagotovljene možnosti, da se bo stanje že v kratkem začelo spreminjati na bolje.
Dramski odsek PD »ŠTANDREŽ«
ponovi danes, 25. januarja, ob 20.30
komedijo
BARILLONOVA POROKA
v Domu »A. Gregorčič« v ŠTANDREŽU.
Seveda, rešitve ne pridejo same od sebe, ampak je treba dane možnosti pravilno in kar se da hitro in smotrno izrabiti. V tem se' strinjajo bodisi goriški župan Scarano, kakor predsednik pokrajine prof. Cumpeta. predsednik goriške trgovinske zbornice Lu-pieri in predstavniki raznih strank in združenj, ki so že včeraj izrekli prvo in seveda ugodno oceno o paketu Altissimo.
Izglasovanje »paketa« ni kočni cilj, ampak šele prvi korak, nekakšna osnova, na kateri bo mogoče delati za spremembo dosedanjega, prav gotovo zelo neugodnega splošnega gospodarskega položaja. Seveda brez takojšnjega angažiranja gospodarstvenikov, sami ukrepi, pa čeprav tako ugodni, še niso dovolj. Tako ugotavlja v daljšem tiskovnem poročilu predsednik pokrajinske uprave v Gorici, ki ugotavlja tudi, da je paket sicer nekoliko bolj nagnjen na tržaško stran, da pa nudi dovolj možnosti tudi za goriško pokrajino. Pozitivno je tudi dejstvo, da se je vendarle izboljšal položaj v ladjedelnici, nadaljuje Cumpeta, in da se odpirajo nove možnosti na šolskem področju.
Zadovoljstvo in optimizem izhajata tudi iz daljšega poročila za tisk go-riškega župana Scarana, ki daje o-benem priznanje parlamentarcema Re-
bulli in Battellu za zelo skrbno in vztrajno spremljanje dogajanj v zvezi s parlamentarnim postopkom. Posebno zadovoljstvo izraža goriški župan tudi zaradi novih možnosti, ki jih odpira paket na področju šolstva. »Sedanji trenutek je zgodovinskega pomena in bilo bi neodpustljivo, če ne bi izkoristili zares vseh možnosti«.
Zelo ugodno oceno paketu Altissimo daje tudi predsednik goriške trgovinske zbornice. Delio Lupieri, ki opozarja na prepletanje, oziroma na dopolnjevanje med sistemom goriške proste cone, goriškim skladom in paketom Altissimo. »Zdaj, ko je paket norm izglasovan, bo treba najti še pravo usmeritev in uskladitev z zakonom goriškei proste cone«. Sicer bodo prav ta vprašanja predmet razprave na napovedanem sestanku, ki bo 30. t. m.
Z zadovoljstvom so vest o izglasovanju paketa Altissimo seveda sprejeli tudi v Tržiču in drugih občinah na tem območju.
Tržiški župan Gino Saccavini je naglasil pomen ukrepov za razvoj pristaniške dejavnosti in turizma, zelo skrbno pa bo treba paziti — to nalogo naj bi imela predvsem dežela — da se ukrepi ne bodo izrodili v ogromen primer asistencializma.
Nadaljuje se 1. Film video monitor
»Ovni in mamuti« prikaz socialnih in narodnostnih problemov
Nadaljuje se 1. FILM VIDEO MONITOR, predstavitev enoletnega ustvarjanja slovenske kinematografije in video produkcije. Današnji spored je še posebno bogat in, menimo, zanimiv tako za filmske ustvarjalce in kritike, ki jih je priklicala goriška manifestacija, kot tudi za širše občinstvo.
Dopoldne bo ob 10. uri na sporedu okrogla miza na temo Poti slovenskega filma in videa. Popoldne bodo od 15.30 dalje predvajali filme dveh domačih režiserjev iz Doberdoba oz. z Opčin: Dario Frandolič bo predstavil filme Kmetska smrt, Blisk v noči, Maska in pa Intervju, v katerem nastopa kot igralec, Marko Sosič pa filma Pomladni nasmehi in Starati se nežno. Od 17.30 bodo predvajali film Opre Roma režiserja Filipa Robarja Dorina. Večerni program obsega video pregled ob 20 uri, uro kasneje pa bo na sporedu zadnji Robar Dorinov film OVNI IN MAMUTI.
Preden predstavimo ta film, ki ga mnogi označujejo kot najuspešnejši podvig lanskoletne slovenske filmske produkcije, naj se za trenutek zaustavimo pri mislih, ki jih je izrekel Klavdij Palčič ob otvoritvi goriške filmske manifestacije. Poudaril je pomen te kulturne pobude v združevanju slovenskega kulturnega prostora tudi na področju novih izraznih sredstev in medijev, saj je podčrtal, da zamejska kultura ne živi brez stika z dogajanjem v matični domovini. Poglabljanje spoznavanja pa v širšem kontekstu pomeni tudi poglabljanje sporazumevanja in izgradnjo perspektive, v kateri meja res ne bi več ločevala narodov. To vlogo združevanja bo še posebej odigrala današnja okrogla miza o slovenskem filmu, na kateri bodo sodelovali slovenski filmski ustvarjalci in kulturni delavci, z druge strani pa italijanski kritiki, univerzitetni docenti in novinarji.
Film OVNI IN MAMUTI, ki bo nocoj na sporedu, je pretresljiv prikaz socialnih, predvsem pa narodnostnih problemov, ki so povezani s prisotnostjo številnih bosanskih delavcev v Sloveniji. Film sestavlja več vzporednih zgodb. Ih:so se na črno zaposli v Ljubljani, kjer okusi vso tragedijo osamljenosti in zapostavljenosti. Slovensko nacionalistično pregretost pooseblja Marko Skače, ki po bifejskih toaletah napada mlade Bosance. Vendar za to početje obstaja, če že ne opravičilo, vsaj neka razlaga. Z druge strani skuša mladi Bosanec Slavko gledati na nasprotja z drugačno, bolj kozmopolitsko in uporniško miselnostjo.
Film načenja številna vprašanja, predvsem pa skuša na originalen in mestoma grenko zabaven način osvetliti pregovorne napake slovenskega nacionalnega značaja. Film je umetniško dodelana stvaritev, ki je žela pomembna priznanja: dve zlati areni na zadnjem puljskem festivalu jugoslovanskega filma in grand prir na mednarodnem festivalu v Mannheimu.
Delavci v tekstilni tovarni zaprosili za neplačan dopust
Za nekoliko čudno, a v tem trenutku edino možno in sprejemljivo rešitev so se te dni odločili delavci bivše tekstilne tovarne v Podgori. Množično so namreč vprašali za neplačan dopust. V tem času naj bi medministrski odbor podaljšal ukrep o izredni dopolnilni blagajni, obenem pa je to možnost, ogniti se kolektivnim odpustom, kar bi imelo v tem trenutku zelo hude posledice. Menda bi celo povzročilo stečajni postopek v podjetju Cotonificio Triestino, kar si nihče sicer niti ne želi. Za tako rešitev, to je za neplačan dopust, so se pred kratkim sporazumeli predstavniki sindikata tekstilcev Fulta in upravni svet podjetja.
Kakor znano, velja izredna dopolnilna blagajna za okrog 400 delavcev, ki so še zmeraj na plačilnem seznamu, in torej v delovnem razmerju v tovarni, samo še do 3. februarja letos. Medministrski odbor se bo predvidoma sestal in sklepal o more-
bitnem podaljšanju ukrepa izredne dopolnilne blagajne šele konec februarja. Poseg po neplačanem dopustu, za katerega pa mora pisno zaprositi vsak delavec, je torej način, kako premostiti nepokrito obdobje in se obenem izogniti stečajnemu postopku.
Občinski svet v Sovodnjah
V torek, 28. t. m., je napovedana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Poleg odobritve načrtov za nekatera javna dela, mora svet odobriti tudi vrsto sklepov v zvezi z zakonom o finančnem poslovanju krajevnih ustanov v letu 1986, odobriti vrsto prošenj za denarne prispevke dežele itd. Na seji bodo sklepali tudi o dodelitvi zazidalnih parcel v obrtniški coni. Torkova seja je napovedana za 19.30.
Seminar o prostorskem načrtovanju kot zametek visoke šole v Gorici
V konferenčni dvorani goriške trgovinske zbornice se danes nadaljuje interdisciplinarni seminar o prostorskem načrtovanju, ki ga prireja inštitut ISJG v sodelovanju z inštitutoma za arhitekturo, urbanistiko in -načrtovanje na tržaški in videmski univerzi ter s finančno podporo pokrajinske in občinske uprave. Seminar, ki je izrazito namenjen strokovnjakom na tem področju, funckionarjem tehničnih uradov pri krajevnih ustanovah, zasebnim načrtovalcem in diplomiranim študentom inženirske ali arhitekturne fakultete, je na četrtkovi otvoritveni slovesnosti podrobneje predstavil predsednik ISIG prof. Silvano Pa-gura.
Povedal je, da obsega pobuda več kot dvajset predavanj in okroglih miz, ki se bodo zvrstile do konca
februarja. Kakovostna raven bo visoka in specialistična. Naslovna tema (Odnosi med splošnim regulacij skim načrtom in izvršnimi načrti) in namen seminarja, ki je v poglabljanju poznavanja problemov za izboljšanje konkretnega načrtovanja na področju urbanistike in teritorija, narekujeta strogo znanstveni pristop, ki so ga mnogi v svojih posegih na četrtkovi otvoritvi o-značili kot zametek redne univerzitetne strukture, ki bi jo Gorica dobila pr^v za poklicno formiranje specialistov v prostorskem načrtovanju.
Potrebo mesta po visokošolskem izobraževanju je v okviru iskanja novih rešitev za izhod iz socialne in gospodarske krize v pokrajini izrecno omenil predsednik pokrajinske uprave prof. Cumpeta. Tudi goriški žu-
Zlata poroka v Štandrežu
Petdeset let skupnega življenja praznujeta danes v Štandrežu Ludvik Nanut in Štefanija Tomšič. Vzela sta se prav na današnji dan, leta 1936, pa tudi vreme je bilo podobno današnjemu. Njemu je bilo takrat 21 let, dve leti mlajša je bila nevesta, iz Mallorčeve hiše v Sovodnjah. Poročil pa ju je, v sovodenjski cerkvi, župnik Peter Butkovič - Domen. Na poročno potovanje (trajalo je samo en dan) sta se peljala v Miramar in Trst, z avtom, kar je bilo takrat že
majhno doživetje. Imela pa sta od potovanja bolj malo užitka, saj je bilo hladno in deževno vreme, se slavljenca zelo dobro spominjata. Skupna življenjska pot jima ni bila posuta z rožicami: bolezni, občasni vpoklici v vojsko, stalno iskanje zaposlitve so bili takorekoč na dnevnem redu: pa sta se Ludvik in Štefanija vselej nekako izmazala. Ludvik je v življenju poskusil kar nekaj poklicev. Začel je kot ključavničar, hotel je postati mehanik in šofer, pa se je potem zaposlil kot kurjač. Štefanija, ki je nekaj let delala v podgorski tekstilni tovarni pa se je po poroki v celoti posvetila družini kjer so zrasli Danilo, Zalka in Ivo. »Ta hudo je za nami, škoda le, da postane človek star,« meni Štefanija, ki je bila skupaj z možem, še do predlanskim med rednimi udeleženci izletov Primorskega dnevnika.
Čestitkam svojcev in prijateljev se ob današnjem prazniku pridružujemo tudi mi.
Mladi ropar v tobakarni obsojen na 2 leti zapora
Davide Perzan, 22-letni mladenič, ki je prejšnji teden s samokresom -igračko v roki odnesel iz tobakame v Ulici Brigata Casale 3 približno 200 tisoč lir, bo moral za svoj podvig presedeti 2 leti v zaporu. Tako je včeraj odločilo goriško sodišče, ki je mladeniča spoznalo za krivega ropa.
Kot smo poročali, je Perzan prejšnji četrtek okrog 18. ure vstopil v tobakarno, v kateri je bila takrat za prodajalnim pultom samo 79-letna Olga Schubert, mati lastnice Fride Corubolo. Mladeničev obraz je do oči pokrivala ruta, v roki pa je ti ščal strašilno pištolo. Iz predala je pred preplašeno prodajalko pobral ves dnevni zaslužek in se nato pognal v beg. Najprej ga je prestregel mimoidoči Gianluigi Cogoi, pri čemer je Perzan izubil pištolo in denar, nato pa ga je na domu izsle-
dila policija, ki je že večkratnega tatu prepoznala na podlagi opisa o-čividcev. Javni tožilec je zahteval obsodbo zaradi ropa in sicer na 2 leti in 6 mesecev zapora, ter milijon 750 tisoč lir globe. Perzanov zagovornik je skušal nekoliko omiliti obtožnico. Že res, da gre za dejanje, ki ga kazenski zakonik označuje kot rop, je dejal, vendar Perzan res ni kak posebno nevaren nasilnež. Večkrat je že imel opravka s pravico zaradi manjših tatvin za katere pa gre po mnenju branilca iskati vzroke v težavnem družinskem okolju, v katerem je doraščal.
Sodniki so Perzanu, ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, dosodili 2 leti zapora in 500 tisoč lir globe, zavrnili pa so prošnjo po izpustitvi na začasno prostost.
IZNOS VALUTE
Oproščen trgovec iz Pordenona
Pred goriškim sodiščem se je včeraj zagovarjal tudi 46-letni Enrico Santarossa iz Prata pri Pordenonu, Ulica delle Chiese 14, zaradi nameravanega iznosa valute. Santarosso so prijeli prejšnji teden na mednarodnem mejnem prohedu pri Rdeči hiši. Financarji so namreč našli pri njem ček za 100 milijonov lir. Santarossa je bil v hišnem priporu. Na včerajšnjem procesu je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Ček, ki ga je imel pri sebi, naj bi namreč prejel v varstvo s strani nekega podjetja, kar naj bi povedal tudi službujočemu financarju na meji.
pan dr. Scarano je poudaril to željo mesta. Omenil je probleme sanacije mestnih jeder, o čemer je govor prav te dni v okviru seminarja, in dejal, da bi prav ustanovitev visokošolskega zavoda, za katero bi z deželnim prispevkom lahko primemo uredili kako goriško zgodovinsko palačo, pomenila konkretno ovrednotenje goriškega zgodovinskega jedra.
Predsednik deželnega odbora Bia-sutti je dejal, da tudi sam podpira zamisel o uresničevanju možnosti za visokošolsko izobrazbo v Gorici. Ta seveda ne sme biti konkurenčna s Trstom ali Vidmom, pač pa mora kot dokazuje prav pričujoči seminar o prostorskem načrtovanju, u-brati pot sodelovanja z obstoječima univerzama, dopolnjevanja danes obstoječega visokošolskega izobraževanja in povezanosti s problemi teritorija. Preostali del svojega posega je Biasutti posvetil obravnavi pozitivnih izkušenj povezovanja znanstvenega raziskovanja in konkretnega prostorskega načrtovanja v deželnem merilu in še posebej pri oblikovanju deželnega urbanističnega načrta.
mali oglasi
NA PEČI se je pred 20 dnevi izgubil nemški ovčar po imenu Fon, slep na levo oko in tetoviran v levo uho 66199. Nagrada za najditelja. Telefonirati na štev. 0481/882317.
koncerti
Nocoj ob 20.30 v Avditoriju v priredbi Društva Lipizzer koncert dua Hae Sun Kang (violina) in Veronique Four-sin (klavir).
kino
Gorica
KULTURNI DOM 15.30 filmi slovenskih avtorjev iz Italije;
17.30 »Opre Roma«;
20.00	Video;
21.00	»Ovni in mamuti«
VERDI 16.30 — 22.00 »Rambo II« CORSO 16.30 — 22.00 »Rambo n« VITTORIA 17.30 — 22.00 »Commando«.
Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »E’ arrivato mio fratello«.
COMUNALE 18.00 — 22.00 »Steaming«
Krm in
OBČINSKO GLEDALIŠČE 21.00 »Pas saggio in India«
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 — 20.00 »Hoja v senci«; 22.00 »Medeni meseci na švedski način«
SVOBODA Ni predstave DESKLE 19.30 »Coca-Cola Kid«
Le v Doberdobu rahel prirastek, manj ljudi v Sovodnjah in Šleverjanu
Manj prebivalcev v treh slovenskih občinah
Na novogoriškem območju čedalje več divjih prašičev
Gibanje prebivalstva leta 1985 v treh slovenskih občinah na Goriškem kaže sicer že ustaljeno podobo in sicer, da je bil naravni prirastek prebivalstva tudi tokrat negativen. Skupno so namreč v Sovodnjah, Štetverjanu in Doberdobu zabeležili 32 rojstev, 39 pa je bilo oseb, ki je umrlo. Gre v bistvu za povsem naravni trend, ki je splošen v vsej Italiji, kjer se iz leta v leto niža število prebivalcev.
Če podrobno analiziramo zbrane podatke, bomo videli, da so le v dobjer-dobski občini zabeležili več rojstev kot smrti. Tu se je lansko leto rodilo 14 otrok (10 leta 1984), umrlo pa je 13 oseb (14). V Sovodnjah je umrlo 16 osdb (18), rojstev pa je bilo 11 (9). V števerjanu so v matično knjigo za pisali 7 rojstev (9) in 10 smrti (6).
Kar zadeva migracijske podatke, velja pwvedati, da so v treh občinah skupno zabeležili 85 priseljencev (109 leta 1984), izseljencev pa je bilo 88 (80). To pomeni, da se je število prebivalcev, čeprav le za nekaj desetin, znižalo. Za posamezne občine so številke naslednje: Doberdob: 28 priseljencev (30 leta 1984) ter 19 (46) izseljencev; Sovodnje: 25 (54) priseljencev ter 31 (14) izseljencev; Štever-jan: 10 (6) priseljencev ter 7 (9) izseljencev.
Imenik rojenih in umrlih občanov v treh slovenskih krajih je sledeč:
OBČINA ŠTEVERJAN Rojstva: Natascia lacullo, Serena Bucovaz, Annalucia Bergamasco, Jakop Leopoli, Katrin Komjanc, Federico Formentini, Michela Serafino.
Poroke: Tiziana Perse in Stanislavo Škorjanc, Luigia Bregant in Nicolò Speranza, Marta Vižintin in Loris Nanut, Milena Vogrič in Franco Robaz-za, Giuseppina Simčič in Vanni Piccoli, Daniela De Zorzi in Renzo Altan, Sonja Nanut in Nicola Fedrigo.
Smrti: Matilde Rožic, Giuseppe Rožic, Emil Valentinčič, Ida Muzina vd. Gravner, Agostina Lungo, Giuseppe Drufovka, Pierina Buzzinelli por. Ter-pin, Giustina Marassi - Humar, Antonio Vogrič, Carlo Humar.
OBČINA SOVODNJE Rojstva: Matej Cescutti, Karin Cu-covaz, Ana Custrin, Ivan Devetak, Tatjana Devetak, Damjan Fantin, Clara Gradina, Aris Klede, Sandy Kogoj, Petra Maronese, Monica Quagliato.
Poroke: Marta Fajt in Remo Devetak, Alida Grillo in Pierangelo Vi-sintin, Evelina Carli in Giuseppe Ro-tordam, Cecilia Juren in Andrej Kogoj, Patrizia Demarchi in Daniele Ur-sic, Tamara Giuseppi in Valter Monti, Marisa Sussi in Francesco Pete-jan, Marija Ažbe in Ladislao Kogoj.
Smrti: Luigia Bratkovič, Ana Ci-jan- Kovic, Giordano Cotič, Francesco Devetak, Francesca Devetak, A-
les Ferfolja, Federico Hmeljak, Mario Kuzmin, Luigia Lestan - Peliz-zon, Maria Mozetič, Danilo Pavletič, Zvonimir Petejan.
OBČINA DOBERDOB
Rojstva: Erik Attolini, Patrick Čadež, Laura Ferfolja, Irena Gergolet, Merilin Gergolet, Elisa Meli, Nicole Pacor, Matej Peric, Valentina Primavera, Martin Semolič, Sabrina Tella, Barbara Visintin, Mitja Visintin, Maja Zavadlav.
Poroke: Majda Pečnik in Janez Heric .Maria Radetic in Kazimiro Ma-jowski, Emanuela Terrana in Bruno Gretti, Maria Pahor in Ennore Visintin, Irena Slejko in Claudio Visintin.
Smrti: Giuseppe Ferfolja, Maria Ferletti vd. Lavrenčič, Mario Ferligoj, Marija Frančeškin vd. Cagni, Luigi Frandoli, Emilia Frandolic por. Radetti, Rodolfo Frandolic, Cartolina Gergolet vd. Gergolet, Marija Jarc vd. Lakovič, Giuseppe Lavrenčič, A-malija Pahor vd. Marušič, Rodolfo Pahor, Luigi Visintin.
Berite
JVavi
Matajur
Na Goriškem so se divji prašiči zelo razmnožili ter postajajo velika nadloga zlasti za kmetijstvo in gozdarstvo. To poudarjajo lovci, kmetovalci pa opozarjajo na škodo, ki jo divji prašiči povzročajo posevkom in nasadom. Predsednik Zveze lovskih družin v Novi Gorici Rudi Trontelj je povedal, da so lovci leta 1965 uplenili 21 divjih prašičev', lani pa je obstrel narasel že na 450 divjih prašičev. V preteklih dvajsetih letih se je njihov stalež povečal za dvajsetkrat.
Takšno širjenje te živali pogojujejo ugodne klimatske razmere in dobri prehrambeni pogoji. Divjim prašičem ustrezajo zaraščene kmetijske površine, zapuščeni porasli pašniki ter zaraščene gozdne jase, ki jim služijo za bivanje in prikrivanje. Znano je nadalje, da je divji prašič premetena žival, ki je svoje navade prilagodil novim razmeram. Lovci pripovedujejo, da se čez dan skriva pred zasledovalci, ponoči pa tava po poljih in gozdovih.
Rudi Trontelj pojasnjuje, da je divjih prašičev največ na območjih Lovskih družin Anhovo, Kanal, Čepovan, Grgar, Kobarid, Volče in Nova Gorica. Zaslediti jih je na primer mogoče tudi v Panovcu, Stari gori, na Vogrskem in na Sveti gori. V zadnjih dveh letih so se
divji prašiči hitro razmnožili tudi na Krasu in v Vipavski dolini.
Lovske družine si seveda prizadevajo, da kmetovalci dobe povrnjeno škodo, ki jo povzročajo divji prašiči. V letu 1980 so izplačali za 28 milijonov starih dinarjev škode, v letu 1984 za 328 milijonov, lani pa so za povrnitev škode namenili okrog 600 milijonov starih dinarjev. Toda lovci vabijo kmetovalce, da tudi sami več napravijo za zavarovanje površin oziroma za zaščito kultur. U-spešna so razna mehanska in kemična sredstva. Za primer navajajo kmetovalce v Grgarju, ki so ob sode-dolanju lovcev ogradili vse poljske površine z električnimi pastirji. Od tedaj divji prašiči ne povzročajo več škode.
Seveda naši bralci vedo, da je meso divjih prašičev zelo okusno, prava specialiteta. Lovci skoraj vse uplenjene prašiče prek Mesne industrije Primorske oziroma podjetja »Primorjeexport« izvozijo v Gorico, kjer jih kupuje trgovec na debelo. Slednji divje prašiče prodaja po raznih italijanskih mestih, pa tudi v Zahodno Nemčijo. Lovci z območja Zveze lovskih družin v Novi Gorici so lani prodali v tujino (zlasti v Italijo) divjih prašičev in druge divjadi za okoli 2 milijardi 500 milijonov starih dinarjev.
(m.d.)
pisma uredništvu
O pisanju dnevnika o sindikalnih vprašanjih
V prihodnjih mesecih v Gabrjah začetek del za kanalizacijo
Mislim, da ga ni bralca Primorskega dnevnika, ki bi se ne razveselil novice, ki jo prinaša nedeljski Primorski dnevnik z dne 12. januarja t.l. o skorajšnjem »kakovostnem napredku«. Tovrstna inovacija bo tudi precej zahtevna. Gotov pa sem, da se bo tiskarsko osebje kaj kmalu temu prilagodilo, če pa bomo še naprej dobili kakšen tiskarski škrat bomo vseeno stvar prenesli in prizanesli.
Bolj važno bi bilo, da bi se novinarji (vsaj nekateri), ali bolje, uredništvo, poboljšalo in bilo manj pristransko, zlasti ko gre za politična vprašanja. Nobena skrivnost ni, da pri pisanju članka o ukrepih, dejanjih, zakonih, itd., igra veliko vlogo psihologija. Lahko se izvlečejo ter opišejo samo pozitivne ali negativne plati, saj je preprostemu bralcu tiskana beseda »evangelij«. Tovrstno ravnanje etično - poklicnemu novinarju oz. uredništvu ne gre v čast, posebno ne Primorskemu dnevniku, ki mu je poverjena velika odgovornost za čim širše razumevanje naše narodnostne skupnosti, ne da bi se zaradi tega odpovedal svojim izvirnim načelom.
Kar se pa članka z naslovom »Zamujena priložnost« tiče, se strinjam, da se slovenski aktivisti oziroma sindikalisti, le težko odločijo za nastop v razpravo, kot da bi čutili nekak kompleks manjvrednosti. Morda je temu tudi razlog ta, da je sindikalna tematika zelo obširna in težko jo je obravnavati v slovenščini, kot so to dobro poudarile Ivana Piacer in Ve-
ra Tuta Ban. Ne morem pa se izogniti vprašanju zakaj Primorski dnevnik tako pozorno sledi kakšni naši pomanjkljivosti in ne obvešča bralcev, ko mi Slovenci nastopamo. Ne želim, da bi obširneje poročal o tem kar govorimo. Zadostna bi bila le omemba o našem nastopu. Kar se tiče sindikata upokojencev SPI - CG IL, smo spregovorili v slovenščini na vseh naših zborovanjih in kongresih. Nazadnje tudi v Gorici na pokrajinskem kongresu CG1L kot tudi v Trstu na deželnem kongresu SPI. časnikarji so kar precej prostora posvetili poteku razprave, niso pa niti o-menili o slovenski besedi, kot da bi obstajal kakšen veto.
Pozdravljeni
KARLO ČERNIČ senior
Našemu dolgoletnemu zvestemu in tudi pazljivemu bralcu Karlu Černiču se zahvaljujemo za to pismo, pa čeprav s kritično vsebino na naš račun. O stvareh, ki jih je napisal smo se z njim že večkrat pogovarjali, včasih z njim soglašali, drugič pa ne. Tako je tudi prav, saj nihče od nas ni nezmotljiv in tak tudi noče biti.
Njemu in vsem, ki nas berejo, bi želeli objasniti, kako so stvari s poročanjem o sindikalnih kongresih in zborovanjih. Teh je že toliko, poleg vseh drugih kongresov, zborovanj, občinskih in drugih svetov, posvetov, predavanj, itd., da na vse enostavno ne moremo. Če bi hoteli na vse, bi nas moralo biti v redakciji trikrat toliko, delati bi morali dnevno štiriindvajset ur. Seveda bi v listu potrebovali še več prostora od tega s ka-
terim razpolagamo. Največkrat dobimo tiskovna poročila sindikalnih zvez oz. strokovnih sindikatov. V teh pa so običajno podana osnovna vprašanja, ki zanimajo določeno kategorijo delavcev, v glavnem tista, ki jih vsebuje tajniško poročilo. O posegih drugih diskutantov pa je v teh tiskovnih poročilih bore malo. Le kdaj pa kdaj imena tistih, ki so sodelovali v diskusiji. Ni pa napisano, v katerem jeziku so ti govorili.
Pisec pisma se je upravičeno čutil prizadetega, ker je na pokrajinskem kongresu CGIL v Kulturnem domu v Gorici, v začetku lanskega decembra, spregovoril v našem, slovenskem jeziku, to pa ni bilo omenjeno. Naš novinar je bil na tem kongresu, vendar ni mogel tam biti ves dan. Prvič, ker je moral sestaviti poročilo o kongresu za naš list; drugič, ker je moral poskrbeti tudi za druge vesti, ki bi šle tistega dne v list. V redakciji je bil namreč sam, kar se pri nas v Gorici marsikdaj zelo rado dogaja. Zaradi tega ni bil v kongresni dvorani takrat, ko je zastopnik sindikata upokojencev govoril v slovenščini. Nihče mu ni tega sporočil. Žal nam je, da nismo tega napisali. Zaradi tega bi tiste naše bralce, ki kdaj pa kdaj kje nastopajo, zaprosili, da nam to tudi sporočijo. Zelo radi bomo to objavili in se tudi tako izognili pomanjkljivostim, ki nastajajo zaradi objektivnih razlogov. Karlu Černiču pa se za pismo zahvaljujemo in želeli bi še več takih kot on, da bi nam marsikdaj kaj svetovali.
Upravitelji občine Sovodnje so se preo kratkim odločbi, da čimprej začnejo z deli za ureditev grezničnega omrežja rta območju Gabrij kljub
temu, da še nimajo zagotovljenega finančnega kritja za celotno proračunsko vrednost (320 milijonov lir). Te dni so načrtovalcu poverili nalogo, naj izvršilni načrt prilagodi višini razpoložljivega finančnega kritja, ki znaša 230 milijonov lir. Toliko ima namreč občina že zagotovljeno iz posebnega sklada pri Zavodu Cassa Depositi e prestiti. Ker je postopek med razpisom dražbe in oddajo ter dejanskim pričetkom del običajno precej dolg, načrtujejo upravitelji, da bodo že v teku leta uspeli zagotoviti finančno kritje tudi za preostala dela, ki bodo začasno odgodena.
Ob tem velja zabeležiti, da se dela za zgraditev kanalizacije v Rupi in na Peči zaključujejo in da bo celoten poseg dokončan že do pomladi.
darovi in prispevki
Goriški sekciji društva prostovolj nih krvodajalcev so z različnimi nameni darovali: Marina in Bruno Rainer 20 tisoč lir, osebje podružnic Banca Commerciale Italiana iz Trsta in Gorice 500 tisoč lir, Angela Ninin vdova Glessi, skupaj z otroci 100 tisoč lir, družina Angele Ninin 50 tisoč lir, Nives, Ettore in Marino Musini 25 tisoč lir, družini Villani in Bran-dolin 80 tisoč lir, Renato Sinigoi, Bru-
no Fagotto, Walfrido Oblak 36 tisoč lir.
Za goriški Zeleni križ so prispevali: družine Graziato, Berka, Thoman in Kušterle 200 tisoč lir, Mariolina Venuti 50 tisoč lir, Mariolina Venuti 150 tisoč lir, Rina Manzoni 15 tisoč lir, Piero Venuti 30 tisoč lir, obrtna delavnica Friul 50 tisoč lir, Dido Bru-scheiller, Francesca Gonchetti, Alida Pagnutti in Pinuccia Soranzo 100 tisoč lir, družine Tonetti, Marega, Schelle in Castellucci 100 tisoč lir. družina Brilli 30 tisoč lir, bratje Be-dini 300 tisoč lir, prijatelji Giorgia Veroneseja 100 tisoč lir, srednja šola Ascoli 120 tisoč lir, Bruno in Rosa Tubaro 60 tisoč lir, sosedje Karoline Zavadlav 90 tisoč lir, Luccilla, Fioretta in Sergio Visintin 60 tisoč lir, družine Abrami, Locarli in Prodorutti 50 tisoč lir, Maria Buzzi 100 tisoč lir, Luigia Giorgini 50 tisoč lir, Jolanda Tansi 20 tisoč lir, prijatelji Ines Tau-sani 75 tisoč lir, osebje medicinskega oddelka bolnišnice 325 tisoč lir, prijatelji Jordana Prinčiča 45 tisoč lir, F. Škodnik 40 tisoč lir, Ida 50 tisoč lir, Remigio Bregant, Ilvo Fontanini in Pino Ruchini 150 tisoč lir, Olga Zuliani 40 tisoč lir, Antonio Pizzinato 30 tisoč lir. družine Olivo, Ceriani. Cumar, Secchi, Massi, Coceanis, Ria-vez, Gregori, Suelzu in Seghizzi 70 tisoč lir, Adelaide Ferlat 100 tisoč lir, Jolanda Stibel 40 tisoč lir, Valerio Glandi 20 tisoč lir, Caterina Buzzin 30 tisoč lir, Flora Colautti 20 tisoč lir, Franca Mauro 50 tisoč lir, Rudi, Pepi, Gigi, Mario, Umberto, Guerrino in Guido 60 tisoč lir.
Letos še nismo
imeli večjih težav
Fotografski spomini na lansko hudo zimo
Brez dvoma se bodo naši zvesti bralci spominjali, kako je bilo pri nas pred letom dni, v prvih januarskih dneh 1985. Bilo je zelo mraz, kot veliko let že ne. Naši kraji so bili zasneženi prav tako kot vsa Italija in večji del Evrope. Težko je bila s prometom na cestah, tudi letališča so bila tu pa tam zaprta. Naj-
prej so se v Rimu znašli s težavami s čiščenjem snega. Italijanski Sever se je Rimu smehljal češ: ne zna se izvleči iz težav. Potem pa so iste težave zajele tudi Milan, Turin in še druga mesta Severne Italije.
Seveda ni morala za tem zaostajati Gorica. Tudi pri nas je zasnežilo.
Občinska uprava se je znašla čislo nepripravljena in več dni, skoro teden dni je bilo potrebnih, da so očistili ceste, da so se lahko po njih spet kretali avtomobili.
Naši bralci se bodo spominjali, da je tako Vipavo kot Sočo prekrila ledena skorja. Na Vipavi, v neposredni
bližini Sovodenj, so se nekateri domačini opogumili in kar sredi zaledenele Vipave na tja prineseni mizici igrali briškolo. Žal je ledena skorja prekrila tudi laguno v Gradežu in Moranu ter prizadela veliko škode tamkajšnjim ribam. Precej je bilo škode tudi na našem podeželju, da o škodi na številnih hišah v mestu in
podeželju sploh ne govorimo.
Iz našega arhiva smo potegnili nekaj lanskih slik. Lepo je videti s snegom pokrite strehe, ' morda manj delavce, ki čistijo goriški Korzo. Največ so se zabavali otroci s sankanjem na cesti, ki z goričkega gradu pelje na Stolni trg-
St. Anton in Megere: zmeda v belem cirkusu
Danes moški in
Po včerajšnjem sklepu
Violi ne bodo sodili
ST. ANTON — Muhasto vreme je povzročilo dokajšnjo zmedo v belem cirkusu. Smuk, ki je bil najavljen za danes, bodo izvedli jutri, nedeljski slalom pa bodo skušali spraviti pod streho danes.
Obilne snežne padavine so spremenile vse načrte pri pripravljanju prog. Domačini so menili, da je najbolje, da skrbno pripravijo smuk in da slalom lahko tudi malo zanemarijo. Težko si bo ostala konkurenca izbila iz glave, da so ukrepi Avstrijcev povsem nedolžni. Že v Kitz-biihlu so na slalomsko progo skoraj pozabili. Domači super smukači terjajo vso skrb, medtem ko v slalomu Avstrijci nimajo posebnih izgle-dov za uspeh. Morda je pri tem potreben povratek na ZOI v Sarajevu, ko so Avsrijci (edini) cela dva tedna gnali vik in krik proti domačim organizatorjem v zvezi s pripravo prog.
Proga v St. Antonu pa bo pod silo razmer dokaj tehnična in sam Wimsberger je izjavil, da se bo s
tem smukom zaključila njegova zlata serija. Nekaj usmeritvenih vratič naj bi favoriziralo veleslalomiste, med katerimi naj bi izstopal Švicar Zurbriggen.
Domačini se razburjajo tudi s Karlom Schranzom, ki je v St. Antonu doma. Bivši smučarski as je ohranil svojo polemičnost in je zaradi gradbenih dovoljenj prišel v spor z občinsko upravo, v kateri je pred leti celo sodeloval v vrstah konservativne ljudske stranke. Na pročelju hotela, katerega lastnik je prav Schranz, se je med nočjo pojavil sovražen napis.
Težave z vremenom imajo tudi v Franciji, kjer bodo tekmovala dekleta. Superveleslalom bodo izvedli danes, medtem ko so začasno prenesli start smuka, ki bi moral biti danes. Superveleslalom iz Megeva velja z nedeljskim slalomom v Saint Gervaisu za kombinacijo, ki tudi velja za SP.
V kraju Valzoldana pri Bellunu so s slalomom za ženski EP zaklju-
ženske
čili priprave za preizkušnjo SP. Kot je že običaj, so bile uspešne Švicarke. Zmagala je Christine Griiningen pred Italijanko Marciandi. Švica je med prvih pet uvrstila skupno kar tri svoje predstavnice.
RIM — Zvezno sodišče italijanske nogometne zveze je iskalo dokaze o nedolžnosti, ne o krivdi predsednika Rome Dina Viole, obtoženega podkupovanja francoskega nogometnega sodnika Vautrota, ki je vodil polfinalno tekmo pokala prvakov le-
ta 1984 med Romo in Dundeejem. To je bistvo včerajšnje razsodbe, s katero so Dina Violo in Spartaca Landinija (temu naj bi Viola dal 100 milijonov za podkupovanje) Romo o-prostili, ker je morebitni prekršek zapadel. Razsodba namreč pravi, da niso našli zanesljivih dokazov, da sta bila Viola in Landini res nedolžna, tako da ju niso mogli oprostiti s formulo, da dejanja nista zakrivila.
S formulo, da nista zakrivila nobenega kaznivega dejanja, pa sta bila oproščena sin Dina Viole Riccardo ter Nardino Previdi, bivši član Rome.
Afero Roma - Dundee je torej športno sodišče spravilo v arhiv. Ostaja odprta pred civilnim sodiščem, kjer je Viola vložil tožbo, češ da je bil ogoljufan, disciplinski organi združenja nogometnih sodnikov pa morajo še sklepati o Paolu Bergamu.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je 17 - 13 - 8. Zmagovalcev je skupno 175, ki bodo prejeli po 5.316.659 lir.
Rally Montecarlo: lancia izredna
MONTECARLO — V prvem avtomobilskem rally ju, veljavnem za svetovno prvenstvo, so pri Lancii dokazali, da so letos glavni favoriti. Prepričljivo je namreč zmagal Toivonen in če ne bi Biasion imel smole, bi zasedel drugo mesto. Velika poraženca sta Peugeot, lanski svetovni prvak, in pa Audi. Toivonen je osvojil 13 od posebnih voženj, Salonen 5, Rohrl 8, Kank-kunen 1, Saby 5, Alen 1 in Biasion 3. Od skupno 152 tekmovalcev jih je do kraja prišlo 66.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Toivonen (delta martini) 10.11’24”; 2. Salonen (peugeot) po 4’04”; 3. Mikkola (audi quattro) 7’22”; 4. Rohrl (audi quattro) 9’35”; 5. Kankkunen (peugeot) 28’23”; 6. Saby (peugeot) 45T3”; 7. Serbia (lancia rally) 47’08”; 8. Oreille (renault) 1.12’23”; 9. Eriksson (vw golf) 1.15’32”.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Lancia 20; 2. Peugeot 17; 3. Audi 14; 4. Renault 11; 5. Wolkswagen 7; 6. Opel 6. PILOTI: 1. Toivonen (Fin.) 20; 2. Salonen (Fin.) 15; 3. Mikkola (Fin.) 12; 4. Rohrl (ZRN) 10; 5. Kankkunen (Fin.) 8; 6. Saby (Fr.) 6; 7. Servia (Šp.) 4.
PO MRZLIČNIH POGAJANJIH
Presenečenj pri Milanu ni manjkalo
MILAN — Pri Milanu prejšnjo noč niso spali, presenečenja pa so se vrstila kot na tekočem traku. Potem ko so velepodjetnik Armani in dva svetovalca zagotovili 10 milijard lir, da bi se izognili stečaju društva, je skupina industrijcev, med katerimi je tudi sedanji podpredsednik Milana Nardi, ponudila 25 milijard lir, s čimer bi si zagotovila večino delnic, ki jih trenutno ima »Ismil«. S tem je bil iz pogajanj izločen Berlusconi, ki je ponujal Ì5 milijard lir. O tej skupini industrijcev se ne ve nobenih podrobnosti, razen tega, da je med njimi Nardi in da jih zastopa prof. Ceresani. Šlo pa naj bi za zelo močno skupino z ambicioznimi načrti.
Vsekakor se afera okrog Milana še ni končala. O njej bo moralo odločati tudi sodstvo, saj je še precej stvari nejasnih.
Košarka: v jutrišnji prvi povratni tekmi drugoligaškega prvenstva
Jadran doma proti solidni Panapesci
Nedeljski poraz v Padovi ni preveč oškodoval Jadrana, ki še vedno zaseda enajsto mesto na razpredelnici. Od moštev, ki jih lahko u-vrstimo med Jadranove neposredne tekmece, je edinole Faciba napredovala na lestvici. Moštvo iz Busta Arsizia je namreč doma premagalo Victors iz Monze in ima sedaj dve točki prednosti pred Jadranom, toda šest točk zaostanka za Kidlandom, ki je zadnjeuvrščena ekipa med tistimi na sredini lestvice.
Obžalovanje v. Padovi zamujene priložnosti prav nič ne koristi. Dru-goligaško prvenstvo teče dalje in prav je, da osredotočimo pozornost na bodoče nastope naše združene e-kipe in v prvi vrsti na prvo tekmo povratnega dela lige. Jutri se bo na parketu tržaške športne palače z našimi košarkarji spoprijela močna postava Panapesce iz Montecatini-ja, ki zaseda četrto mesto na skupni razvrstitvi. Masinijevo moštvo je
v preteklem kolu izgubilo v gosteh proti prvouvrščenemu Citrosilu, ki ima trenutno že štiri točke naskoka pred zasledovalci.
Panapesca je trenutno v skupinici štirih ekip (Castor, Maltinti in Cagi-va), ki so doslej zbrale dvajset točk. Jasno je, da bodo toskanski košarkarji prišli v Trst po novi točki ih po razmerju vrednosti na ražpredel-
Tako v prvi tekmi
PANAPESCA — JADRAN 82:68 (38:37)
PANAPESCA: Marchi 3, Ran uzzi 2 (2:2), Bianchi, Ingrosso 15 (1:3), Boni 30 (4:5), Paolini 2, Pellegrini, Nic-colai 28 (10:10), Roncarà, Pedrotti 2 (2:2).
JADRAN: K. Starc 14 (0:1), Žerjal, Čuk 8, Zarotti 14 (2:3), Gulič 5 (1:2), Sosič, Rauber 4, Ban 11, Daneu 14 (4:4), Lokar.
niči bi morali s precejšnjo lahkoto uspeti.
No, čeprav je med postavama tolikšna razlika v točkah (20:8), še vedno vztrajamo pri trditvi, da je razlika med obema moštvoma dejansko manjša. Če opravimo kratek pregled dosedanjih tekem, lahko opazimo, da se je Jadran dobro držal proti vsem nasprotnikom z izjemo Citrosila, ki je »plavim« nasul 130 košev (končni izid tekme v Veroni 130:103). To pa je bil tudi edini, tako rekoč »gladek« poraz, ki ga je Jadran utrpel v Letošnjem drugoli-gaškem prvenstvu.
Jadranovi košarkarji so vsi nared za jutrišnje srečanje. Upati je, da bo tudi Klavdij Starc igral na nivoju, ki ga je sposoben izraziti. Glede taktičnih prijemov je trener Žagar že nakazal v svojem tedenskem komentarju način, s katerim bo skušal o-mejiti učinkovitost napada Panapesce.
Za gledalce bo še posebej zanimivo
slediti »neposrednemu spopadu« med Markiom Banom in prvim strelcem 2. lige, Bonijem, ki je doslej zbral že 449 točk. Pri tem pa bi radi poudarili, da je drugo krilo Panapesce, Ma-guolo, prav tako nevarno v napadu, saj zaseda sedmo mesto na lestvici strelcev s 332 koši.
Obeta se torej zelo zanimivo srečanje, ki vsebpje še vrsto manjših »internih« motivov, zato da si tekmo o-gleda čim večje število ljudi.
Z naše strani tudi tokrat izrekamo popolno zaupnico Jadranu, ki se bo za uspeh poslužil vseh svojih adutov. V zadnjih dveh nastopih je bil odstotek naših pri metu nezadovoljiv. Prav zato je pričakovati, da se bodo »plavi« že s Panapesco povrnili k običajnim vrednostim.
Srečanje med Jadranom in Panapesco iz Montecattinija bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30.
(Cancda)
domači šport
Nogomet: v 3. amaterski ligi na Tržaškem
V OSPREDJU DERBI BREG - GAJA
Danes
SOBOTA, 25. januarja 1986
BREG — GAJA
V prvem delu prvenstva se je derbi končal s 3:0 v korist Gaje. Tokrat pa gajevcem ne bo tako lahko, saj so brežani v zadnjih nastopih povsem zadovoljili in s tem tudi popravili položaj na lestvici. Torej povsem nasprotno od Gaje, ki je sicer presenetljivo premagala Kras v 'itepnu, a je prejšnjo nedeljo nepričakovano klonila Unionu. Sicer pa treba priznati, da je letos res težko dajati napovedi za Gajo. Ekipo1 so v začetku vsi prištevali med favorite za končno zmago, na žalost je sedaj z 12 točkami le na 9 mestu lestvice. Kljub vsemu bo tudi za ta derbi držalo pravilo, da je možen vsak izid,
PRIMORJE — CHIARBOLA
Z dveh napornih gostovanj (Primorec, S. Marco) se je Primorje vrnilo s štirimi točkami, kar dokazuje, da je v dobri formi in zato jutri ne bi smelo imeti težav. Nikakor pa ne sme računati, da ima zmago v rokah.
PRIMOREC — CUS
Tudi Trebence čaka sorazmerno lahka naloga, čeprav moramo priznati, da je prav Primorec v prvem delu prvenstva šibkemu CUS prepu-stli točko. Tokrat igrajo Trebenci na domačih tleh in bi marali zmagati, čeprav bodo brez diskvalificiranega Facchina, ki seveda igra pri Primorcu ne pa Primorju, kot je bilo pomotoma objavljeno v našem listu med disciplinskimi ukrepi v četrtek.
KRAS — S. NAZARIO
Težjo nalogo bo imel Kras, čeprav igra doma. S. Nazario namreč ni še zgubil vsega upanja za napredovanje, navsezadnje ima le točki manj od Krasa ter tri od Primorja. Gostje bodo seveda morali igrati na vse ali nič in prav to govori v korist Krasa.
STARANZANO — MLADOST
Doberdobskè nogometaše čaka težko gostovanje v Štarancanu, kjer bodo srečali ekipo, ki si je z uspešnimi nastopi v zadnjih kolih dokopala do 2. mesta na razpredelnici. Težko je torej pričakovati pozitiven izid.
PIEDIMONTE — SOVODNJE
Po zadnjem remiju proti Staranza-nu bodo Sovodenjci šh na lažje gostovanje v Podgoro k Piedimontu, ki je doslej precej razočaral. Sovodenj-cem se torej ponuja priložnost, da na tujem dosežejo pozitiven rezultat,
JUVENTINA - FOSSALON
Štandrežci bodo jutri v Sovodnjah igrali proti Fossalonu, ki si je z zadnjimi neuspehi zapravil skoraj vse možnosti, da bi napredoval. Fossa-lon je sicer zelo dobro začel prvem stvo, v zadnjih tekmah pa je doživel več porazov. Zato je pričakovati, da bo Juventina dosegla ugoden rezultat.
2. AMATERSKA LIGA
ARRIGOSPORT — ZARJA
Zarja gre v goste k ekipi, ki so jo letos vodili že trije trenerji. Arrigo-sport (praktično lanski Vermegliano, ki je izpadel iz 1. AL) je izredno slabo začel. V prvih 11 nastopih je zbral
Friulexport — Breg	3:0
(15:3, 15:3, 15:4)
FRIULEXPORT:	Venier, Ukmar,
Umek, D’Ambrogio, Foraus, Žerjal, Pertot, Garbini.
BREG: Žerjal, Možina, Maranzina, Velikonja, Malmenval, Tauderi, Komar, Sancin, Šturman.
Po povratni tekmi z Bregom je združena mladinska ženska odbojkarska ekipa Friulexport že tretjič zaporedoma dokazala, da je najboljša v pokrajini.
Čeprav se je že na začetku prvenstva vedelo, da je pokrajinski naslov že oddan Friulexportu, je ekipa v včerajšnji tekmi to še matematično
le šest točk in zato je trener Privi-leggi po visokem porazu (7:1) proti Vesni v 8. kolu podal odstavko. Vodstvo ekipe je prevzel sam predsednik Callegaris, a le za štiri nedelje (dva remija, ena zmaga). Nato pa je na krmilo prišel Fontanot in zgleda, da si je pod njegovim vodstvom ekipa končno opomogla, kar pomeni, da čaka zarjane težko, vendar ne brezupno gostovanje.
STOCK — VESNA
Proti Stocku so Križani doživeli e-dini prvenstveni poraz in še to na domačih tleh. Odtlej (14 tekem) Vesna ni več zgubila. Zato se obeta zanimivo srečanje, kljub temu da ima Vesna na lestvici 9 točk več. Tržačani, ki so bili med favoriti za končno zmago, so solidno startali ter so na zgornjem delu lestvice vse do 8. kola. Odtlej je Stock zašel v krizo, saj je v šestih tekmah osvojil le dve točki. Pravijo sicer, da je Stock prav v zadnjem nastopu z Domiom pokazal viden napredek.
potrdila in si z gladko zmago nad Bregovo šesterko naslov tudi priborila.
Združena mladinska ekipa je prikazala dopadljivo odbojko, od časa do časa lepe napadalne akcije in boljšo igro v polju. Vsekakor treba tudi poudariti požrtvovalnost Brežank, ki so ne glede na izid dobro igrale. Na koncu velja pripisati tudi zanimiv podatek. Friulexport je v zadnjem desetletju edina ekipa, ki je trikrat zaporedoma premočno osvojila pokrajinski naslov v tej kategoriji, in to vedno s čistim 3:0. Verjetno bo minilo še precej časa, preden bo druga ekipa podrla Friulexportov rekord. Res zavidljiv uspeh! (M. K.)
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.00	v Nabrežini: Meblo - Tregarofa-ni Padova
MOŠKA C-2 LIGA
20.00	v štandrežu: Olympia Terpin -Volley Bali Videm; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Inter 1904 - Val
ŽENSKA C-2 LIGA
19.00	na Opčinah: Sloga - Bor Friulexport
MOŠKA D LIGA
18.00	v Gradišču: Tomana - Naš prapor; 20.30 v Turjaku: Libertas Turria-co - Val
ŽENSKA D LIGA
17.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom Agorest - CUS Trieste; 18.00 na Proseku: Konto vel Electronic Shop -Pieris; 20.00 v Dolini: Breg Agrpr -Corridoni.
UNDER 18 — MOŠKI
16.00	v Trstu, na 1. maju: Bor-NPT;
18.00	pri Banih: Sloga - CUS
UNDER 16 — MOŠKI
15.30	v Trstu, šola Morpurgo: NPT -Bor
UNDER 16 — ŽENSKE
15.00	na Opčinah: Sloga B - OMA A;
UNDER 16 - ŽENSKE Sokol — Kontovel Electronic Shop 2:0 (3, 4)
SOKOL: Visintin, Lara in Tanja Masten, Žbogar, Škrk, Passerini.
KONTOVEL: Goba, Brasciani, Te-lošček, Janežič, Katerina in Valentina Košuta, Regent, Puntar, Sedmak.
Tekma med Sokolom in Kontovelom Electronic Shop ni bila povsem živahna. Sokol je bil na domačem igrišču boljši od nasprotnic, ki so bile slabe pri sprejemu servisa, drugače pa so se v polju dobro znašle. Sokol si je točke pridobil predvsem z močnimi servisi in z dobro tehniko.
A. Pizziga
15.30	v Trstu, Ul. della Valle: La Marmotta - Bor; 16.00 v Moraru: Mossa -Olympia; 16.00 v štandrežu: San Luigi - Dom Agorest
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.30	v krminski občinski telovadnici: Mobilcasa - Dom; 17.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - Santos
MLADINCI
16.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Barcolana A
DEČKI
15.00	v Trstu, na 1. maju:	Bor
Adriaimpex - Servolana Leasest B
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Bazovici: Zarja - Edile A-driatica
ROKOMET
MLADINCI
16.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Ci-vidin
Jutri
NEDELJA, 26. januarja 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v tržaški športni palači: Jadran - Panapesca
MLADINCI
11.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Fruttet-na - Bor Adriaimpex; 9.30 v Trstu, šola Caprin: Santos - Sokol
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Vermeglianu: Arrigosport -Zarja; 14.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Gaja; 14.30 na Proseku: Primorje - Chiarbola; 14.30 v Trebčah: Primorec - CUS; 14.30 v Repnu: Kras - San Nazario: 14.30 v štarancanu: Staranzano - Mladost; 14.30 v Podgori: Piedimonte - Sovodnje; 14.30 v štandrežu: Juventina - Fossalon
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Servola; 10.30 v Repnu: Kras - Sant’Anna
NAJMLAJŠI
10.30	v Dolini: Breg - Servola; 9.15 na Proseku: Primorje - S. Giovanni
ODBOJKA
UNDER 18 — ŽENSKE
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sokol
Odbojka: kolo pred koncem v ženskem prvenstvu under 18
Friulexport znova pokrajinski prvak
Prvo od dveh srečanj za naskok na tretje mesto
Meblo doma s Tregarofanijem
Drevišnji nastop združene ekipe Meblo v Nabrežini proti padovskemu Tregarofaniju je odskočna deska za naskok na tretje mesto, ki bi ga morala naša dekleta realizirati čez teden dni, ko se bodo ravno tako na domačih tleh pomerila s Coneglia-nom, ki po njihovem mnenju, a tudi po našem, »krivično« zaseda mali prestol za vodilno dvojico Mobilca-talogo - Nervesa.
Ni pa drevišnji nastop eden tistih, ki ga lahko arhiviramo že pred samim začetkom, saj se Tregarofani nahaja na solidnem petem mestu in ima le dve točki manj od Mebla. Je torej nevaren nesprotnik? Verjetno je, ne pa tako, kot bi lahko sklepali po njegovem položaju na lestvici. Že pogled na količnik v nizih nam pove, da je med našo in padovsko ekipo razlika precejšnja. Meblo ima količnik 23:14, Tregarofani pa 23:20, se pravi, da je veliko število tekem,
tudi proti objektivno šibkim nasprotnikom zmagal le s 3:2, ali pa jih je s tem izidom tudi izgubil. Gre' pa vseeno za dokaj čudno ekipo, ki je hkrati »sposobna« kloniti pred Spineo in OMA Armes, a tudi zmagati na težkem gostovanju v Fiessu, iztrgati niz Mobilcatalogu in Nervesi, celo dva pa Coneglianu.
Tregarofani sestavljajo v glavnem igralke nižje rasti, zato temelji njihova igra predvsem na dobri obrambi, napad pa sloni le na eni višji i-gralki. Najboljša posameznica, Cen-cijeva, je pred leti igrala v A-l ligi z Novento Vicentino, to, da je v vsaki ekipi po ena bivša prvoligašica pa je že skoraj konstanta letošnje B lige.
Trener Drasič bo drevi najbrž potrdil začetno postavo, ki se je izkazala v Pordenonu, se pravi, da bo Markovičeva igrala na krilu in le
Garbinijeva bo od začetka nadomestila nerazpoloženo Žerjalovo. Prav zaradi telesnih značilnosti nasprotnikove ekipe pa ni izključeno, da bo poizkusil sistem z dvema podajačema. V tem primeru bi na igrišče stopila tudi Pertotova, ki je tako v tekmi z OMA, kot proti Spinsi povsem zadovoljila. Med tednom je zbolela Neva Grgič, ki pa bi morala biti drevi vseeno na razpolago trenerja.
V tem kolu bo osrednje srečanje vsekakor v Coneglianu, kjer bo gostil vodilni Mobilcatalogo. Meblo, ki prvega mesta ne more več doseči, u-pa, da bodo Pordenončanke zmagale, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Nervesa bo v domačem nastopu s Putina-tijem zanesljivo zmagala, težko gostovanje v Fiessu pa čaka tržaško OMA Armes. Med odločilnimi v boju za obstanek sta spopada med Vicen-zo in Moglianom ter med Frattejem in Spineo.
HVALEVREDNA POBUDA ŠZ SLOGA V KORIST SKLADA MITJA ČUK
Sklad Mitja Čuk, to je našo organizacijo, ki skrbi in pomaga prizadetim otrokom in njihovim družinam poznajo vsi naši bralci in vsa naša slovenska javnost. Tesne stike s skladom je navezalo tudi športno združenje Sloga, ker smatra, da je pravilno, da športno društvo ne stremi le zgolj za rezultati, ampak mora tudi pravilno pojmovati telesno kulturo s poudarkom na kulturi. V tem našem primeru gre seveda za srčno kulturo, predvsem v odnosu do prizadetih otrok, ki se ne morejo popolnoma vključiti v socialno okolje, v katerem živijo, saj jih družba, ki je z njihovo problematiko premalo seznanjena, prevečkrat celo odriva. Sloga je seveda preskromno društvo, da bi lahko skladu nudilo konkretno jinančno pomoč, zato so odborniki v sodelovanju z vodstvom sklada Mitja Čuk sklenili, da bodo skušali ime sklada vsaj popularizirati in ga tako približati zavesti ljudi.
ŠZ Sloga je tako sredi septembra lanskega leta priredilo prvi turnir v mini volleyu za prvo trojejo Mitja Čuk, ki je odlično uspel in na katerem je nastopilo preko 80 mini odbojkarjev. V letošnji sezoni je v openski telovadnici med vsemi Sloginimi domačimi tekmami raz-obešen pano z geslom »Darujte v sklad Mitja Čuk« — odbor Sloge pa je tudi odločil, da poimenuje eno svojg mladinsko ekipo po skladu. Izbira je padla na najmočnejšo ekipo, ki nastopa v prvenstvu under 16, to je Sloga A. ki bo tako v tej sezoni nastopala pod imenom Sloga A sklad Mitja čuk. Gre vsekakor za hvalevredno dejanje. (Inka)
Med Slogo in Borom Friulexport
En počitek, tri gostovanja, ena prepoved
Osrednji derbi na Opčinah
V ženskih deželnih odbojkarskih ligah ne mine teden brez slovenskih derbijev, tokrat pa bo na sporedu e-den osrednjih, saj se bosta na Opčinah s pričetkom ob 9. uri pomerili doslej naši najboljše uvrščeni ekipi v C-2 ligi in torej sploh, se pravi Bor Friulexport in Sloga. Naj omenimo že na začetku, da bo v tej ligi Sovodnje Centralsped počivalo in odmor bo Sovodenjkam po šestih zaporednih porazih gotovo prišel prav.
Bor Friulexport in Slogo ločita na prvenstveni lestvici štiri točke, toda borovke so se vedno nahajale v zgornjem delu vrstnega reda (imajo tudi tekmo manj), slogašice pa so se ravno v zadnjih kolih nekoliko izvlekle iz močvirja. Takšen razplet je nekoliko presenetljiv, saj so pred pričetkom lige tudi varovanke trenerja Peterlina veljale za enega kandidatov za boj pri vrhu. Za pomlajeno Slogino postavo pa je bil začetek zelo težak in upanja v visoko uvrstitev so najbrž splahnela. Na papirju so torej bolj izkušene borovke favoriti, saj so doslej izgubile le dve srečanji. Poraz v Sovodnjah pa morda priča o tem, da Boru Friulexport derbiji ne ležijo, če je temu tato pa bomo lahko preverili že nocoj. Vsekakor bi moral biti derbi dokaj zanimiv za številne navdušene mlade navijače Sloge, ki vsak teden polnijo šolsko telovadnico openske nižje srednje šole, pa tudi privlačen.
Od vseh deželnih prvenstev je ženska D liga gotovo najbolj dramatična, saj se pred izpadom iz lige bori kopica ekip.
Po res nepričakovanem porazu na gostovanju pri Le Volpi ju, čaka Dom Agorest, ki je od vseh naših šesterk tista z najmanjšimi težavami, domač nastop s povprečnim, a žilavim CUS. Upati je, da se našiti deklet ni lotilo malodušje, saj bodo z zbrano igro gotovo vknjižile nov par točk, s katerima lahko potrdijo prestižno vlogo tretje sile prvenstva. Paziti pa morajo na dejstvo, da se v tako izenačenem prvenstvu vsak poraz na domačih tleh lahko drago, maščuje. Bre-žanke bodo v Dolini igrale proti Cor-ridoniju, ki je doslej iztržil manj, kot je pričakoval, a je vseeno zelo ne-varna in ambiciozna šesterka, zmaga pa je za varovanke trenerja Ku-
šarja skorajda obvezna. Pred najtežjo nalogo pa so gotovo Kontovel-ke, ki bodo gostile Pieris. Naša dekleta v tem srečanju ne startajo kot favorit, so pa nadvse nepredvidljive; če jih bo nasprotnik podcenjeval, kar je možno, utegnejo presenetiti. Druga ekipa Sloge bo v tem kolu počivala.
En počitek, tri gostovanja, ena tekma za zaprtimi vrati. Razen, če se najzvestejši navijači ne bodo odpravili na pot, bo predzadnja januarska sobota minila v znamenju... odsotnosti moške odbojke.
Medtem ko bo Bor JIK banka v tem predzadnjem kolu prvega dela moške odbojkarske C-2 lige počival, bo od naših šesterk pred najtežjo nalogo štandreški Val, ki bo gostoval v Trstu pri drugouvrščenemu Interju 1904. Čeprav so Tržačani zelo mlada ekipa, so doslej izgubili le z vodečim CUS in so torej eden glavnih favoritov za napredovanje v vižjo ligo, saj tudi letos napredujeta dve ekipi. Valovci so po prepričljivi zmagi proti Li-bertasu iz Sacileja verjetno kar dobro razpoloženi, čeprav je na dlani, da jim gostovanja manj ležijo, kot nastopi na domačih tleh, kjer por.avadi igrajo kot prerojeni. Pomembno bi bilo, da bi prav nocoj ta neugodni trend letošnjega prvenstva preobrnili.
Olympia Terpin pa bo v Štandrežu gostila šibki Volley Bali iz Vidma. Še sreča, da bi morala biti tekma resnici na ljubo dokaj malo zanimiva, saj bodo morali Goričani odigrati to srečanje za zaprtimi vrati brez gledalcev. To je namreč sklep, ki ga je disciplinska komisija FIPAV izrekla po izgredih, do katerih je prišlo po tekmi s CUS, v kateri, kot znano, je zelo dvomljiv kriterij sojenja slovenske odbojkarje menda prikrajšal za prestižno zmago. Toda to dejstvo nikakor ne opravičuje nerazsodnih reakcij, tako da je bila Olympia pač kaznovana s prepovedjo igranja pred svojimi gledalci, dobila je tudi slano globo, zaradi diskvalifikacije pa drevi ne bo smel igrati Simon Terpin.
V D ligi čaka oba naša predstavnika spet zelo težka naloga. Naš prapor bo gostoval v Gradišču pri tretjeuvrščeni Torriani (nima pa velikih možnosti, da se bori za napredovanje), druga ekipa Vala pa bo igrala celo v brlogu nepremaganega Libertasa iz Turjaka. Vsak osvojeni set bi že bil podvig.
Rokometna D liga: tekme v Spilimhergu ne ho
Nepričakovan odmor za krasovce
Krasovi rokometaši, ki nastopajo v D ligi, bi morah jutri zjutraj igrati v Spilimbergu proti tamkajšnji ekipi Spihmberghese , toda tekmo so na prošnjo gostitelja odložih in jo bodo verjetno odigrali nekje v sredini marca. Kaže, da Spihmberghese ni imela na voljo telovadnice. Po porazu v domačem nastopu z videmskim CUS, s katerim so krasovci izgubih nepre-maganost, bodo torej naši rokometaši prisiljeni k odmoru.
Tudi mladinci in naraščajniki
Krasovi mladinci so se v soboto pomerili s tržaškim Virtusom in tudi visoko izgubih. Pri Krasu Trimac sta manjkala Grilanc in Ra seni, ki sta
prava stebra ekipe in bi bil z njihovo prisotnostjo rezultat verjetno bistveno drugačen. Krasovci so se enakovredno borih samo v prvem polčasu, v drugem pa so popustih. Na velikem igrišču so se slabo znašli, vseeno pa smo z njihovo igro lahko zadovoljni.
V sredo je startalo tudi prvenstvo naraščajnikov, kjer nastopajo poleg Krasa tudi dve ekipi Cividina ter Virtusa. Krasovi so po pričakovanju visoko izgubih tekmo s Cividinom (ki je tehnično močnejša ekipa) z rezultatom 27:13. Domačini so se enakovredno borih samo v prvem polčasu, poznala pa se je neizkušenost
Jutri se bodo Krasovi mladinci pomerili s tržaškim Cividinom. Tekma bo v zgoniškein kultumo-športnem centru ob 16. uri. Upajmo, da bodo naši jutri našh pot do prve prvenstve-
ne zmage.
Koledar mladinskega prvenstva: 25. januarja, ob 16. uri v Zgoniku: Kras Trimac - Inter Aurisina; 2. februarja, ob 10.30 v Zgoniku: Kras Trimac - Pallamano Pordenone; 12. februarja, ob 20.30 v Trstu: Cividin -Kras Trimac; 22. februarja, ob 16. uri v Zgoniku: Kras Trimac - Virtus; 2. marca, ob 9. uri v Nabrežini: Inter -Kras Trimac; 9. marca, ob 10.30 v Pordenonu: Pahamano Pordenone -Kras Trimac; 16. marca, ob 10.30 v Zgoniku: Kras Trimac - Cividin.
Koledar prvenstva naraščajnikov: 31. januarja, ob 16.15 v športni palači: Cividin B - Kras; 5. februarja, ob 18.30 v Zgoniku: Kras - Virtus; 10. februarja, ob 19. uri v telovadnici Ca-prin: Cividin A - Kras; 19. februarja, ob 18.30 v Zgoniku: Kras - Cividin B.
(A. Budin)
Tudi naši naj se vpišejo na tečaj FIP za trenerje
Tržaška sekcija FIP bo organizirala trenerski tečaj za pridobitev naziva košarkarskega strokovnjaka (tecnico del basket), ki se bo predvidoma začel prve dni februarja. Tečaj bo trajal dva tedna, praktične in teoretične lekcije bodo na sporedu vsak dan v večernih urah pod strokovnim vodstvom inštruktorja italijanske košarkarske federacije. Za vse, ki bi se tečaja radi udeležbi, naj se za informacije obrnejo k predsedniku Združenja tržaških trenerjev Gaetaou De Gioii - telefon: 567503.
Glede na to, da je prav usposabljanje kadrov najbolj pomemben činitelj razvoja košarke pri nas, bi bilo zaželeno, da bi društva poslala na ta tečaj vse tiste fante, ki se ukvarjajo s trenerstvom in še nimajo u-strezne kvalifikacije. (Vato)
obvestila
ŠK KRAS
sporoča, da bo redni občni zbor krožka 31. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SK DEVIN
obvešča, dà bo odhod avtobusa za Ra-vascletto jutri, 26. januarja, ob 6. uri s Proseka. Nadaljeval bo kot običajno.
ŠD POLET
sklicuje v ponedeljek, 27. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red obsega poročila in volitve novega odbora.
ŠZ OLYMPIA
obvešča, da bo v petek, 31. t. m., ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma redni občni zbor.
ŠD SOKOL IN SKD L GRUDEN sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.00 v društvenih prostori. Dnevni red: poročila, volitve novih organov, razno.
Danes se vzameta
LORENZA in HENRIK Svoji bivši odbojkarici in njenemu izvoljencu želi ŠD Sokol obilo sreče pod družinskim jarmom.
Pester program mladih članov Domovega odseka za orodno telovadbo in ritmiko
Od Jesenskega praznika v Štandrežu do zaključne akademije
Športno društvo Dom odigrava v Gorici zelo pomembno vlogo na telesnokulturnem področju. Po odprtju Kulturnega doma oziroma telovadnice pa je njegova vloga še bolj izrazita, tako da si je danes težko zamisliti delovanje v Ulici Brass, ne da bi bilo tega društva.
Zaradi velike dejavnosti, ki združuje več sto mladih, je'lani prišlo do notranje reorganizacije društva z ustanovitvijo avtonomnih sekcij, kar je omogočilo večjo elastičnost znotraj osrednjega društva.
Ena od teh sekcij zadeva orodno telovadbo in športno ritmično gimnastiko, panogi, ki si tudi pri nas utirata pot, tako glede množičnosti, kakor tudi kakovosti. Da je tako priča že število otrok, ki so v tej Domovi sekciji angažirani. Letos je v treh skupinah (športni vrtec, orodna telovadba in športna ritmična gimnastika) vpisanih nad 70 otrok, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo, čeprav velja v isti sapi povedati, da bi to število bilo lahko še večje. Včasih namreč neinformiranost staršev oziroma njihova brezbrižnost, prispevata, da se ne -'-avedajo pomembnosti dejstva, da se mora otrok usmerjeno gibati že v času obiska otroškega vrteča.
Z načelnico sekcije pri Domu Mijo češčutovo smo Se pogovarjali o letošnjih programih skupine oziroma o delu v treh podskupinah. Tako smo izvedeh, da so od
začetka sezone dekleta in fantje z akademijo nastopili na Jesenskem prazniku v štandrežu, novembra so bili prisotni na proslavi ob 100-letnici Sokola v Prvačini, v istem mesecu pa so dekleta športne ritmične gimnastike nastopile na prireditvi Gibanje in glasba, ki je bila v Kulturnem domu.
Kar zadeva bodoči program, velja omeniti srečanje sekcij ŠRG Doma in UGG iz Gorice (spomladi), tekmovanje fantov in deklet v Ljubljani, kjer so v lanski sezoni dosegh zares dobre rezultate ter možnost srečanja z vrstniki iz Trsta. Prve dni junija pa bodo v gori-ški telovadnici pripravili zaključno akademijo, na kateri bodo sodelovah vsi otroci treh podsekcij.
Glede teh je v športnem vrtcu vpisanih 16 otrok. Vodi jih Katja Humar. Šestindvajset pa je otrok, ki sodelujejo pri orodni telovadbi pod vodstvom Dušana Furlana in Miloša Figlja. Mija Češčut, ob sodelovanju Marte Primožič in Damjane češčut, pa vodi skupino 32 deklet športne ritmične gimnastike.
Čeprav je sezona že stekla, velja povedati, da kogar zanima, da bi svoje otroke vpisal v eno od treh skupin, lahko to še stori. Dovolj je, da se oglasi med urami treninga v Kulturnem domu. (pr)
Na sliki: utrinek s treninga orodne telovadbe.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poštni tekoči račun io Itaiijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ • žiro račun 50101 603 45361 ADII ■ DZS 61000 Liubfiana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm Višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
25. januarja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT	jferjjj
m tiska V' ^ Trst	]f |||n zv«« Cmopìmì»»
‘	*	zafožnfcov REG
Štiristo let po procesu proti negativni junakinji
Nuna iz Monze pred sodniki
NAPOLI — V teh dneh bo posebej za to priložnost izbran sodni zbor prvič po 400 letih izrekel zgodovinsko razsodbo — oprostitev . negativne junakinje iz 17. stoletja: donne Virginie de Layla, ki jo študentje in literati bolje poznajo pod imenom Nuna iz Monze (Monaca di Monza).
Na zatožni klopi bo ta lombardska veleposestnica morala odgovarjati zavoljo svoje divje ljubezni, ki je kot nuna ni mogla in ni smela gojiti do plemenitaša Gian Paola Osia, in zaradi cele vrste umorov, ki so spremljali to strastno razmerje.
Sodna obravnava, ki se bo pričela na pobudo združenja Agape in pod pokroviteljstvom neapeljskega odborništva za kulturo, se bo dejansko pričela štiri stoletja po prvi razpravi, na kateri so obsodili njeno krivdo in jo na pritisk družine in proti njeni volji, ker za to ni imela nikakršnega nagnjenja, poslali v samostan.
V kasnejših stoletjih so posebno na severu Italije raziskovalci življenja strastne Virginie pogostoma presojali njeno versko življenje, tokrat pa bodo v Neaplju v zvezi s samostansko sestro iz Monze porvič uprizorili pravi in pravcati proces z udeležbo sodnikov, ki jim bo predsedoval sodnik Roberto D’Aiello. Sodni dvor bo poslušal pričevanja in zagovore in na podlagi tako zbranega gradiva izrekel razsodbo.
Na tem procesu bodo vlogo porotnikov opravljali intelektualci in zgodovinarji, dokazno gradivo pa bodo predstavili člani gledališke skupine, ki jo vodi Enzo Grano. Igralska skupina se že na ta dogodek nekaj mesecev pripravlja na podlagi izvirnega gradiva, uporabljenega proti Virginii in njenemu ljubimcu Egidiu na procesu 16(M. leta.
Sicer pa ima Neapelj vso pravico, da pripravi takšno sodno obravnavo, kajti v Neaplju je živel in se izoblikoval tisti, ki ga je zgodovina proglasila za glavnega krivca, se pravi grof Martino, oče samostanske sestre iz Monze, ki je Virginio prisilil, da je stopila v samostan in se vdajala strastnim hrepenenjem in nepopisnim pustolovščinam.
Dasiravno so si prireditelji sodne obravnave za cilj postavili obuditev spomina na enega izmed poglavitnih del pisatelja Alessandra Manzonija, se skozi zanimanje, ki ga v mestu kažejo za ta dogodek, vendarle kaže nesporna simpatija, ki so jo študentje vseskozi kazali za Manzonijevo zgodbo.
Čeprav pričakujejo na račun nune hude obtožbe tožeče stranke, napovedujejo za obtoženko dober izid. Nekdp je že napovedal vsebino razsodbe: »Oproščena, ker je bila žrtev nesrečnih in slepih družbenih pravil z ošabnostjo obeleženega stoletja.«
Gorje tistemu, ki se glede prehrane ravna po ekonomski propagandi
Začnite dan z nasmeškom!
To je več vredno kot makrobiotika in nizkokalorični napitki
O prehrambenih navadah in razvadah sodobnega človeka je steklo že ogromno črnila. Pred dobrimi desetimi leti smo vsi prisegali nad učinkovitostjo makrobiotike, potem so dobesedno razsajale pisane in eksotično začinjene riževe solate, prišel je čas energetskih in nizkokaloričnih napitkov, ki ohranijo zavidljivo vitkost. Ta čas se nam obeta dobro založena miza brez mesne hrane, s slaščicami brez moke in jajc, brez sladkorja, kava brez prave kave in še marsikaj. Čudno se sliši, pa vendar. V severni Italiji nastajajo zadruge ljubiteljev biološko neoporečne hrane, kjer sadovnjake in gredice obdelujejo na biodinamičen način. Ne uporabljajo 'gnojil, niti kemičnih pospeševalcev za hitro rast solate in motovilca (slednji je baje prava poslastica), še najmanj pa razprševalcev, ki nedozorelemu pobranemu sadju dajejo zdrav videz. Naturisti so torej začeli svojo ofenzivo, kljub temu da razvpiti Mike Bongiomo redno soli pamet televizijski publiki, kako konzervirano meso pospešuje inteligenčni kvocient. Ni nam znano, koliko takega mesa použije sam. Ko smo že pri televizijskih komercialnih vložkih: pravijo, da je reklamiziranje raznovrstne hrane nadzorovano, predvsem, ker lahko škodi. Zaradi pomanjkljivih podatkov pa nam ni jasno, če njeno uživanje ali že samo gledanje. V Ameriki, le kje drugje, so znanstveniki ugotovili, da prekomerno uživanje sladkorja lahko hudo škodi, ker pospešuje kriminalna nagnjenja pri posameznikih. Zgodilo se je namreč, da je po San Franciscu razsajal morilec, ki se je spravil nad samega župana in ga ubil. Na sodni obravnavi se je priznaval za nedolžnega, vso krivdo za svoje podlo dejanje pa je zvrnil na... čokoladne bombone. Baje je bil v trenutku kriminalne nerazsodnosti pod vplivom čokolade.
Vsekakor, televizijske reklame izvajajo na človeka
nesluten vpliv. Prav zaradi tega so jim v nekaterih razvitih državah točno odmerili časovne pasove, ko jih lahko predvajajo. Na Holandskem, na primer, se med reklamo za sladkarije v kotičku zaslona vselej pojavi zobna ščetka, na Angleškem so prepovedali reklamo, v kateri je nastopal nasmejan kratkohlačnik, ki je v vrečki pečenega krompirčka našel kupon za bogato nagrado, v Franciji pa so ukinili tisti del reklamnega vložka, v katerem je bilo videti debeluško, nadvse navdušeno nad kadečim se krožnikom »paštašute«. čeprav tudi v Italiji obstajajo posebna merila za predvajanje reklame, ne moremo mimo dejstva, da je v njih vse preveč alkoholnih pijač, od vina v tetrapaku do astronomsko dragih žganih pijač.
Kakorkoli že, v teh poslih imajo svoje kremplje vmes predvsem trgovci, ki se na posameznikovo zdravje kratkomalo požvižgajo. Dietetski napitki, ki smo jih prej omenili, so zdravju prej škodljivi kot ne, in o tem smo slišali v eni izmed oddaj Di tasca nostra (Iz našega žepa), ki jo ob ponedeljkih zvečer predvaja druga televizijska mreža. V največji meri se jih poslužujejo psihično labilni in negotovi ljudje, ki že histerično skrbijo za vitek pas in »dobro« počutje. Nenazadnje se taki posamezniki sproti navdušujejo za vsako novost, ki pride na trg, kot na primer olje iz žitnih kalčkov, ki je v prodaji v obliki dražejev, za kruh iz sojine moke, ki ga danes prodajajo tudi v veleblagovnicah itd.
Sodoben človek, ki se lahko še postavlja z zdravo pametjo, bo sam najbolje vedel, kaj mu škodi in kaj koristi. Mogoče pa bi bilo najbolje, ko bi se že zjutraj opremili z nasmeškom in dobro voljo in se po zdravem in obilnem zajtrku odpravili na delo ali po opravkih. Nič ne stane poskusiti.
Mimi
Erazem Predjamski
Vladimir Herceg
4.
HERTWAIOOO OBRAZ SE 3E ZMRAČIL...
.skozi vas 30 sredi moči Sue tri seaioe-.
BONN — Dve bivši uslužbenki zahodnonemškega notranjega ministrstva, ki sta bili obtoženi vohunstva v prid Vzhodne Nemčije, sta takoj potem, ko sta odsedeli zaporno kazen, postali... jilmski igralki. Obe ženski, Dagmar Kahlig Scheffler in Gerda Schroeder Ostenrieder, sta namreč pred kratkim snemali film, v katerem sta opisali svojo resnično življenjsko izkušnjo. Naslov filma je »Nikoli ni prepozno«.
Poleg tega pa obe bivši vohunki opravljata svojevrstno »poslanstvo«. Sedanje uslužbence v državni službi učita, kako razlikovati med resničnim osvajanjem moških in njihovim osvajanjem v... vohunske namene.
»Bodeča neža« za najslabše oblečene ženske
NEW YORK — Znani modni stilist iz Los Angelesa Blackwell je tudi letos objavil seznam »desetih najslabše oblečenih žensk na svetu«. Prvo mesto je osvojila princesinja Stephanie iz Monaka za svojo »garderobo unisex, s katero bi si lahko pridobila pravico uporabe tako ženskih kot tudi moških stranišč«. Na drugem mestu je filmska igralka Joan Collins, ki nastopa v popularni televizijski nadaljevanki »Dynasty«, na tretje mesto pa se je prerinila pevka Madonna, kateri sledi Tina Turner.
RIM — Modni kreatorji so se razigrali in prikazali svoje modele za spomladansko in poletno sezono. Na sliki vidimo Valentina v družbi filmske igralke Uršule Andress (levo), Anne Craxi, soproge predsednika vlade, in filmsko igralko Sophio Loren (na skrajni desni).	(AP)
PREDNAROČNINA
za
primorski dnevnik
ZA LETO 1986
Plačilo do 31. januarja
CELOLETNA............. 90.000 lir (+ 500 lir kolka)
MESEČNA............... 12.000 lir
Po 31. januarju bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. PLAČILA SPREJEMAJO:
Uprava v Trstu in Gorici
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 13512348
Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem