Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXX. - Štev. 10 (1493)
Gorica - četrtek, 9. marca 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
PCI proti zahtevam
slovenske narodne skupnosti
Pred sestavo nove vlade
Kot se bralci še dobro spominjajo, smo v preteklem letu stali pred odgovorno od ločitvijo, ali sprejeti razdelitev v šolske okraje, kot jih je predložil deželni odbor, ali pa zahtevati lasten oz. lastne šolske okraje za slovenske šole v Italiji. Razprava o tem je bila dolga in je potekala na vseh ravneh izvoljenih demokratičnih organov. Konec razprav je bil ta, da so vsi soglasno sprejeli odločitev, da Slovenci kot narodna skupnost bojkotiramo volitve v okrajne šolske in pokrajinske svete v dokaz, da hočemo in zahtevamo samostojen šolski okraj za naše šole.
ENOTNOST VSEH SLOVENCEV
Ko so v prvi polovici decembra 1977 bile volitve v razne šolske svete, so slovenski starši, profesorji in dijaki enodušno bojkotirali volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete, dočim so se udeležili volitev v zavodne in področne šolske svete. Noben slovenski zastopnik ni bil izvoljen v noben okrajni ali pokrajinski svet ne na Tržaškem ne na Goriškem.
Soglasje slovenskih ljudi je bilo s tem več kot dovolj izpričano. Pri tem ni bilo razlike med tistimi, ki sicer volijo PCI ali PSI ali SSk ali kako drugo stranko: VOLILI IN IZREKLI SMO SE KOT SLOVENCI za bojkot tistih šolskih organov, ki so po našem mnenju krivični do slovenskih šol in ki odrekajo naši šoli tisto avtonomijo, do katere ima pravico v okviru sedanje šolske zakonodaje, kakor izhaja iz poverjenih dekretov.
Toda že pred volitvami v decembru lani in še bolj po volitvah se je pokazalo, da italijanska komunistična partija ne odobrava tega nastopa slovenskih demokratičnih sil. Sprva so bili na pogovorih o bojkotu soglasni tudi zastopniki PCI. Na sejah šolskega odbora v Gorici, v katerem so sedeli zastopniki šolskega sindikata, obeh prosvetnih central, političnih strank od PCI do SSk, zastopniki vseh treh slovenskih občin Števerjana, Sovodenj in Doberdoba, na teh sejah se ni pojavil noben nasproten glas; tudi prisotni člani partije so kot Slovenci bili za bojkot volitev. Isto moremo reči o občinskih odborih. Tako v Števerjanu kot v Sovodnjah in Doberdobu so podprli zahtevo po avtonomnem slovenskem šolskem okraju.
PARTIJA PROTI ENOTNOSTI
Vendar bolj smo se bližali volitvam v decembru, bolj je prihajalo na dan svojstveno stališče partije. To stališče je postalo jasno na skupnem srečanju vseh prizadetih dejavnikov na sedežu SKGZ v ul. sv- Frančiška v Trstu teden pred decembrskimi volitvami. Na tem srečanju senatorka Jelka Gerbec, edina od vseh prisotnih
1,1	hotela podpisati skupnega poziva za bojkot volitev v šolske okrajne in pokrajinske svete, temveč je postavila neke nove Predloge kot jih je izdelala PCI. Nekoliko začudeni smo gledali njeno zadrego, ki ji bila vidna na obrazu, toda zaradi partijske discipline ni popustila.
SLOVENSKE RDEČE OVČKE
K*jub temu so mnogi računali, da bo Par*ija spremenila svoje stališče, če bo vi-
dela
enotno voljo slovenskih ljudi. Ta enot-
11,1	volja je bila izpričana prav ob volitvah 1L decembra 1977, kot smo omenili. Toda * CI ni spremenila svojega stališča, češ da Slovenci nimajo pravice do samostojnega šolskega okraja. Zaradi lega je ukazala, da niorajo njeni Izvoljeni predstavniki v ra-Zl,*h demokratičnih telesih sprejeti šolske oklate take kot so.
® nekem takem ukazu smemo logično sklepati iz zadržanja komunističnih predstavnikov po volitvah. Zakon namreč pred-vhleva, da v okrajne in pokrajinske šolske S^,e ^volijo svoje zastopnike tudi občin-
*	sveti. Te volitve so bile v preteklih tednih. Izreči so se morali občinski sveti ^ ^°riei, Steverjanu, Sovodnjali, Doberdo-U'n tudi na Tržaškem. ri tem se je pokazalo, kako PCI naspro-
tuje stališču slovenske demokratične javnosti. Svetovalci SSk in slovenski socialisti so se povsod vzdržali glasovanja, komunistični svetovalci so pa povsod glasovali v prilog šolskih okrajev. V goriškem občinskem svetu se je npr. slovenska svetovalka PCI Braini volitev udeležila, dočim so se dr. A. Bratuž, M. Waltritsch in Nanut volitev vzdržali. V Števerjanu ni bilo problema. Tako večina, ki jo tvorijo svetovalci SSk, kot manjšina, ki jo sestavljajo komunisti in socialisti, so enotno sklenili, da ne volijo zastopnikov v šolske okraje.
V' Doberdobu je bilo drugače. Tam imajo večino partijci. Čeprav so se pred volitvami tudi v Doberdobu izrekli za bojkot, so sedaj besedo snedli. Občinski svet je izvolil svoje zastopnike v okrajni svet v osebah odbornikov Jožeta Jarca in Maria Lavrenčiča. V Sovodnjah je bila debata ostra. Kot poročamo na drugem mestu, so se volitev vzdržali vsi trije predstavniki SSk in šest od večine, trije pristaši PCI pa so glasovali za.
NEKAJ ZAKLJUČKOV
Z enotnim in stoodstotnim bojkotom volitev v šolske okrajne in pokrajinske svete smo kot narodna skupnost hoteli izpričati, da nam je razvoj in avtonomija naše šole ena glavnih zahtev do italijanske demokratične javnosti. Tudi globalna zaščita, ki jo sedaj pripravljajo v Rimu, nam bo le malo koristila, če ne bo predvsem zaščiten napredek in avtonomen razvoj našega šolstva. To možnost vidimo v avtonomnem slovenskem šolskem okraju.
Poleg tega smo že ponovno izrekli odločno voljo, da hočemo biti kot narodna skupnost, živeča v Italiji, subjekt, soustvarjalci svoje usode in ne čreda ovac, ki o njih odločajo tuji gospodarji. Nočemo biti noben narodni rezervat, ki mu drugi režejo meje in pravice.
Tudi to je bil razlog za bojkot šolskih volitev.
PARTIJA SE Z NAMI IGRA
Pa ti pride italijanska komunistična partija in s svojim ukazom slovenskim partijcem zanika veljavnost teh naših zahtev in obsodi boj zanje. Slovenski partijci seveda ubogajo, čeprav so komaj nekaj mesecev prej podprli te zahteve skupaj z ostalimi Slovenci. Istočasno pa beremo, da partija vabi razne slovenske ljudi na razgovore o zakonskem osnutku za globalno zaščito Slovencev, ki ga misli sama predložiti v parlamentu.
Mi vidimo v takem postopanju enostavno izigravanje Slovencev: v teoriji jih partija hoče zaščititi, v praksi jim odreka pravico, da bi tudi sami odločali o svoji šoli in s tem o svoji usodi. Slovenci naj bodo rezervat kot črnci v Južni Afriki.
Slovenski partijci so pokazali, da s tem soglašajo po geslu: Roke gor, roke dol. Leta 1945 so otroke množično vpisali v slovenske šole, ker je partija tako rekla. Leta 1948 so jih še bolj množično izbrisali iz istih šol, ker je partija tako velela. Podobno so sprva podprli bojkot šolskih volitev, potem ko so bojkot obsodili, ne po svoji vesti, temveč po ukazu.
Za nas narodnost ni stvar partijske discipline, temveč stvar vesti. Zaradi tega obsojamo ravnanje slovenskih partijcev in Komunistične partije Italije kot nedemokratično in do slovenske narodne skupnost; škodljivo dejanje.
Slovenski ljudje pa naj stranke presojajo ne po njih besedah in zakonskih osnutkih, temveč po njih vsakdanjih dejanjih za uresničenje naših narodnih pravic.
K. H.
Vse kaže, da bo Italija v prihodnjih dneh dobila novo vlado, ki jo bodo to pot podpirali tudi komunisti. Sam Berlinguer, glavni tajnik PCI je na ljudskem zborovanju v Neaplju, s katerim se je zaključila 7. delavsko komunistična konferenca, napovedal bližnji konec dolge vladne krize, ki se je pričela z odstopom Andreottija 16. januarja.
V	govoru je Berlinguer še enkrat ponovil to, kar je že dejal prejšnjo nedeljo v Milanu, da morajo namreč biti delavci hkrati »konservativci in revolucionarji«, ds. morajo torej braniti vse, kar je ustvarila italijanska družba pozitivnega, hkrati pa morajo graditi drugačno, bolj pravično socialistično družbo.
Berlinguer je omenil jabolko spora, ki razdvaja krščansko demokracijo in levico. Prvo sporno vprašanje je reforma policije, drugo je zakon o javnem redu, tretje pa zakon o splavu.
Glede reforme policije je zahtevala levica popolno demilitarizacijo policijskih enot in pridružitev policijskega sindikata enotnim sindikatom. Iz te zahteve se je izcimil kompromis, ki bo izgledal tako: policija bo demilitarizirana, njen sindikat pa se ne bo pridružil enotni sindikalni centrali, čeprav bodo v njem lahko delovale struje treh velikih sindikatov.
Da ne bi na zahtevo radikalcev prišlo do referenduma zakona o javnem redu, ki nosi ime zakon Reale, so se stranke nove večine dogovorile, naj bo iz zakona odstranjen člen, ki je določal za nedokazljive zločine konfinacijo. Odpadel naj bi tudi člen, ki je osumljencem onemogočal začasno svobodo. Občutne spremembe bodo tudi glede na ravnanje policije, zlasti glede uporabe orožja med m anif estacij ami.
Tretje sporno vprašanje je zakon o splavu, glede katerega KD noče popustiti levici. Ta zakon ne bo postal sestavni del programskega sporazuma, temveč bo o njem razpravljal parlament.
Zanimivo je, kako je Berlinguer
H V Neaplju sta bila ob eksploziji peklenskega stroja, ki sta ga pripravljala, hudo ranjena 21-leten fant in 22jletno dekle. Oba sta pripadala skrajno levičarski skupini »Autonomia operaia«.
v iskanju opore v katoliških vrstah glede splava izjavil stvari, ki človeka presenetijo, da se vpraša, kaj Berlinguer dejansko misli in v čem je iskren, v čem pa ne.
»Mi komunisti smo kot revolucionarno gibanje načelno proti vsaki obliki splava z izjemo ko gre za pomoč ženski zaradi neugodnih razmer ali zdravstvenih razlogov. Mi zanikamo, da splav pomaga pri osamosvojitvi ženske. Mi zagovarjamo take kulturne in socialne pogoje, ki bodo onemogočili splav ne samo v načelu, ampak tudi dejansko. Kot revolucionarna stranka izhajamo iz humanističnih gledišč in zahtevamo zato spoštovanje ženske osebnosti in pravico do življenja.«
Ta Berlinguer jeva izjava pusti vsakega krščansko mislečega človeka zbeganega, saj je njegova govorica bliže kakemu cerkvenemu knezu kot pa komunistu. Znani jezuit p. Sorge, urednik revije »Civilta Cattolica«, je glede takih in sličnih izjav nedavno dejal: »Dialog s komunisti v Italiji je sicer očarujoč, toda dozdaj je vedno
katoličane razočaral.« Drugače tudi biti ne more.
Prav te dni je izšla v Bocnu knjiga, ki jo je v nemškem jeziku napisal poslanec južnotirolske ljudske stranke v rimskem parlamentu dr. Hans Benedikter »Eu-rokommunismus — der grosse Bluff« (Evrokomunizem, največja prevara). Po njegovem je italijanski komunizem veliko bolj nevaren kot pa sovjetski, ker zna skriti svoje resnične namene. Priznava vse svoboščine, predstavlja se kot borec za demokracijo, obenem pa igra dvojno strategijo za dosego oblasti. Dr. Benedikter jasno zaključi: komunizem ne more biti to, kar bi rad bil.
In vendar: tudi ob pristanku KD se komunizem po 30 letih izgnanstva vrača v vladno večino. Samo liberalci, ki so sicer sodelovali pri vladnih pogajanjih, so sklenili preiti v parlamentu v konstruktivno opozicijo. Vsi ostali, socialisti, republikanci in socialdemokrati izražajo nad novo večino zadovoljstvo. Le za koliko časa?
a V dneh od 11. do 28. oktobra bo v Mehiki posvetovanje vseh škofov iz dežel Južne Amerike. To bo tretje posvetovanje te vrste. Zadnje je bilo pred desetimi leti v Medelinu v Kolumbiji. Škofje bodo razpravljali o temi: Evangelizacija v deželah Latinske Amerike danes in jutri. Na važno srečanje se škofje skrbno pripravljajo.
Tito v Severni Ameriki
■	Jugoslovanski predsednik Tito je bil prve dni tega tedna na državniškem obisku v ZDA, -kamor ga je .povabil ameriški predsednik Carter. Tito je bil po vojni že trikrat v Sev. Ameriki. Leta 1960 se ije na sedežu OZN v New Yorku srečal s takratnim predsednikom Eisanhovverjem, leta 1963 s Keninedyjem in teta 1971 z Nixonom. V Jugoslavijo pa sta prišla Nixon in Ford. To pot se je Tito sestal s Carterjem v Wash-ingtonu kar trikrat, dvakrat na uradnih pogovorih, enkrat pa na slovesni večerji v Beli hiši. Tita je gostil tudi podpredsednik Mondale, srečal pa se je z raznimi senatorji in člani predstavniškega doma. Poleg tega so ga obiskali tudi predstavniki jugoslovanskih izseljencev. V zvezi z njimi je zapisalo ljubljansko Delo: »Velika večina teh ljudi ima zelo pozitiven odnos do svoje prvotne domovine ali domovine svojih prednikov. V ZDA pa deluje tudi peščica fašističnih emigrantov, ki je tudi te dni, itatko kot že večkrat doslej, segla po grožnjah, ki so ji tako blizu, po terorizmu. Dovoljevati takšno dejavnost na ameriških tleh zgolj škoduje razvoju odnosov med državama.«
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Francija pred odločilno izbiro
V	nedeljo 12. marca bodo Francozi volili svoj novi parlament, ne pa predsednika države, ki mu poslovna doba poteče šele čez tri leta. Gre za zelo važne volitve, kajti prvič po zadnji vojni ima združena levica (komunisti, socialisti in levi radikali) možnost, da dejansko pride na oblast. Poizvedovanja mod volivci vedo povedati, da bo 50 % oddalo glas za stranke levice, 46 % za sedanjo večino, 4% pa za manjše stranke.
Francozi dobro poznajo resnično stanje: zlasti preteklo leto je vladi, ki jo vodi Rajmond Barre, bivši profesor ekonomije, uspelo s trdo politiko omejevanja izdatkov znižati inflacijo na 9 %, zmanjšati na polovico zunanji primanjkljaj ter ustanoviti za mladino 400.000 novih delovnih mest.
Nasproti temu dejstvu ponuja levica stvari, ki pri treznih ljudeh vzbujajo prei zaskrbljenost kot pa zadovoljstvo: podržavljena naj bi bila vsa velika industrija skupaj z bančnim sektorjem; plače naj bi se dvignile za 37 %, zmanjšala naj bi se delovna doba za pokojnine, ustvarilo naj bi se 500.000 novih delovnih mest, zvečale r.aj bi se družinske doklade ter prispevek z.a plačane počitnice.
Ko so glavnega tajnika komunistične partije Marchaisa vprašali, kako misli finansirati vse te reforme, nekatere v načelu gotovo pravične, je odgovoril, da je dovolj, da se prisili bogate plačevati in priklicati kapital, ki se je umaknil v inozemstvo. Seveda pa bi to Francijo, ki je del zahodnega evropskega sveta s svobodno trgovino takoj osamilo in obubožalo,
kapitali iz inozemstva pa bi se vse prej kot vrnili v Francijo. Zgodilo bi se prav obratno: še preostali bi skušali najti pot čez mejo.
Ta radikalni program levice je vzbudil negodovanje v samih socialističnih vrstah. Ekonomist Rocard trdi, da bi povečanje plač za 37 % uničilo 3 do 4 tisoč malih in srednjih podjetij, svetovalec socialističnega voditelja Mitteranda Jacques Attali pa je izjavil, da bi nameravano povišanje plač dvignilo inflacijo na 20 %, cene blaga pa na 18 %.
Skratka: Francozi imajo v rokah škarje in platno, da si to nedeljo ukrojijo novo obleko ali pa ostanejo pri stari. 12. marca bodo vse stranke nastopile samostojno. Kandidat, ki bo prejel 50% glasov, bo avtomatično izvoljen. Tisti pa, ki ne bodo prejeli absolutne večine, se bodo znova pomerili v nedeljo 19. marca in sicer prva dva, ki sta prejela relativno večino. Pri sedanji vladni koaliciji so se sporazumeli, da bodo golisti pod vodstvom pariškega župana Chiraca podprli pristaše sedanjega predsednika republike d'Estainga in obratno. Ni pa še gotovo, če se bodo komunisti in socialisti na drugi dan valitev medsebojno podprti. Komunisti so namreč ljubosumni na socialiste, ker so po glasovih prvi in hudi nanje, ker se ne strinjajo s predvidenim obsegom nacionalizacij.
če zmaga torej sedanja večina, se Franciji ni bati kakih večjih pretresov. Do njih pa bo gotovo prišlo, če zmaga levica. Toda če bodo Francozi to hoteli, kdo jim more to preprečiti?
Giscard d’Estaing In Fran?ois Mltterand (na desni), voditelja vladne večine in združene levice, ki bosta merila svoje sile na državnozborskih volitvah v Franciji 12. marca
Še en svež duhovniški grob
»O sladki glas zvonov, doma v Medani...« Tako začenja svojo pesem o medanskih zvonovih Alojzij Gradnik. Preteklo nedeljo 5. marca je bil njihov glas otožen, žalosten: k večnemu počitku so zvonili domačinu g. Brunu Pulcu. Leta 1945 so mu veselo zvonili k novi maši, sedaj pa k zadnjemu počitku.
Odšel je, ko bi vsi želeli, da bi še ostal med nami, posebno Grgarci, ki jim je bil župnik komaj nekaj mesecev. Toda drugače je bilo določeno pri vsevišnjem Bogu. V četrtek 2. marca je v šempetrski bolnišnici zadnjič odbilo njegovo srce, potem ko se je dva meseca zaman borilo za ozdravljenje.
Pogreb v nedeljo 5. marca je bil neke vrste zmagoslavje duhovnika, ki ga ljudstvo še zmeraj ima rado, četudi tega, ko je še živ, večkrat ne pokaže. Tako je z našimi ljudmi; svoja čustva radi skrivajo, ob smrti pa le pokažejo, kaj pravzaprav o duhovniku mislijo. Ljudi se je k pogrebu nabralo z vseh strani, da jih je le obširno pokopališče moglo vse sprejeti.
Tudi sobratje so številni prihiteli iz cele Primorske, več je bilo tudi sobratov Furlanov, ki so s pokojnim Brunom študirali v Gorici ali mu bili drugače prijatelji. Namesto škofa Jenka je pogreb vodil msgr. Andrej Simčič, somaševali pa so predvsem vsi duhovniki Medanci, Oskar Simčič, Herman in Franc Srebernič ter večje število drugih.
Med mašo se je msgr. Andrej Simčič s toplimi besedami spomnil pokojnika in orisal njegovo življenjsko pot. Rojen v Gorici od staršev Bricev se je pozneje z družino preselil v Medano. Kot mašnik je najprej služboval kot kaplan v Tolminu, nato kot župnik v Soči in Trenti. Sam je pozneje rad trdil, da so bila leta v Soči najlepša leta njegove duhovniške službe.
Leta 1956 je v Kojskem v Brdih umrl župnik Edko Ferjančič. Škof je na njegovo mesto poklical iz Soče Bruna Pulca. Tako se je začelo 20-letno župnikovanje v Brdih, ki ni bilo lahko, saj je g. Pulec po-
leg Kojskega upravljal še Cerovo in Pod-sabotin. Tudi ni bil nikoli trdnega zdravja. Vendar veselega in optimističnega značaja je po najboljših močeh obdeloval izročeni mu vinograd Gospodov, ki ni bil tako rodoviten kot so vinogradi zadruge na Dobrovem. Tudi Bricev se je lotila potrošniška mrzlica, da bolj skrbijo za trte kot za duše.
Vendar ni g. Bruno nikoli obupoval. Tudi ko mu je potres v maju in septembru 1976 zelo poškodoval cerkev in župnišče, ni izgubil poguma. Mislil je na obnovo predvsem cerkve. Upal je, da bo delo dokončal, škof Jenko pa je menil, da je boljše, če gre na lažjo faro, kjer ne bo skrbi z zidanjem. Poslal ga je v Grgar.
Toda komaj je lansko poletje prišel v Grgar in začel spoznavati ljudi, ga je pred božičnimi prazniki zadela srčna kap, ki si od nje ni več opomogel.
❖	* *
Medanski zvonovi so peli:
Dindandon, dindandon: telo je pena in puh in se izgublja brez spomina. Dindandon, dindandon: le zvezd družina sprejela večno vaša bo imena.
Sprejela je tudi tebe, dragi Bruno, kot je pred teboj sprejela Mihaela Toroša in Alojza Gradnika, ki boš z njima počival na medanski »božji njivi, ki smrt jo orje« (A. Gradnik).	K.	H.
IIIIIIlIllIlllIllllllllllllllllIllIllllIlllIllllllllIllillllllllllitlllMIIIIIIlIllIllllllllllllIlllIlllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllillillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll
«Koroška poje» navdušila
Nad tisoč rojakov se je na zadnjo nedeljo v februarju udeležilo nastopa »Koroška poje« v Domu glasbe /v Celovcu. Dvorana ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev, tako da jih je moralo nad 200 oditi domov, zakaj vse vstopnice so bile razprodane. Kot poroča koroškoslovenski tisk, se je prireditve udeležilo poleg slovenskih Korošcev od Zile mimo Roža, Gur do Podjune tudi večje število rojakov Korošcev i/ Kanalske doline, tako da je koroška pesem tokrat prerasla državno mejo in odmevala spet po celotnem koroškem zgodovinskem prostoru.
Prireditev je bila organizirana v počastitev 70-letnice slovenske Krščansko kulturne zveze (KKZ), zato so se je udeležili ne samo vodilni zastopniki koroškoslovenske-ga kulturnega in političnega življenja, ampak tudi drugi koroški zastopniki, deželni glavar, celovški škof, celovški župan, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu, zastopniki iz Slovenije in iz Primorske in clrugi. Nastopilo je 21 pevskih zborov, godalnih skupin, večinoma iz posameznih domačih društev.
V	tem je bila izpričana, najbrž tako kot že dolgo ne, izredna življenjskost našega občestva. Slovenski Korošci dokazujejo ob vse večjem nemškonacionalnem pritisku, ne le da še živijo kot sklenjena narodnostna skupnost, ampak da so na kulturnem in političnem polju celo vsak dan živahnejši.
ru pod aleksandrijskega patriarha, je do sedaj največ skrbela zanje Cerkev na otoku Ciper. Pravoslavni imajo v Vzhodni Afriki tri škofe s 50 verskimi občinami, v Katangi (Zair) apostolski vikariat, semenišče pa v Nairobiju (Kenija).
Bralci pišejo
Vseučilišče v Vidmu
Predlog zakona za ustanovitev novega vseučilišča v Vidmu, ki ga je prejšnji te-der. dal v obravnavo minister za šolstvo Malfatti in ga je sprejela posebna komisija, predvideva ustanovitev naslednjih fakultet na omenjenem vseučilišču: za jezike in književnost (s posebnimi predavanji jezikov Daljnega vzhoda); za strojništvo, za matematiko, fiziko in naravoslovje; za kmetijstvo; za filozofijo in jezikoslovje (z novimi predavanji o kulturnem premoženju ter o zgodovini in kulturi Furlanije); za živinozdravstvo; začasno tudi fakulteta za medicino in kirurgijo v povezavi s tržaško, ki naj se obveže, da bo pri novi moderni videmski bolnišnici ustanovila triletno šolo za specializacijo omenjene stroke. Ta fakulteta bo pripadala torej tržaškemu vseučilišču. Ko bo pa izvedena reforma univerz, naj bi postala samostojna fakulteta v okviru videmske oz. furlanske univerze.
•	Čeprav spadajo misijoni pravoslavne Cerkve v Keniji, Ugandi, Tanzaniji in Zai-
Občinska knjižnica v Doberdobu
Dne 17. februarja 1978 je Primorski dnevnik objavil članek K. S. o delovanju občinske knjižnice v Doberdobu. V članku je prikazano delo, ki ga knjižničarka redno vrši in sicer žigosanje, knjiženje, razvrščanje, izpolnjevanje statistik in podobno. Poleg tega nudi knjižničarka tudi pomoč šolski mladini pri reševanju domačih nalog in se zavzema za prosvetno in kulturno dejavnost v vasi.
Čudim se, da je nova knjižničarka že po nekaj mesecih zaslužila tolikšno pohvalo, dočim je prejšnja, ki je uspešno delovala skoraj pet let, ostala popolnoma neopažena. Večkrat sem obiskala knjižnico in vedno je bil povsod vzoren red, v kartotekah, na knjižnih policah, na mizah. Da je uspešno delovala, priča tudi to, da je knjižnico obiskovalo vedno polno ljudi, največ šolarjev, srednješolskih dijakov in študentov, ki jih je spretno uvajala v svet knjige. Posebno radi so se ustavljali v knjižnici številni dijaki in študentje, ki so brez težav spoznali, kako nesebično se je zanje žrtvovala in jim pomagala izvajati domače naloge in pripravljati referate. V ta namen jun je večkrat oskrbela revije in publikacije celo od drugod. Želim se ji ob tej priložnosti zahvaliti v imenu vseh obiskovalcev knjižnice za njeno požrtvovalnost in pomoč.
V	članku sem tudi brala, da se v knjižnici trenutno pripravljajo na praznik 8. marca. Hvalevredno je zanimanje in zavzetost nove knjižničarke za kulturne in prosvetne prireditve, vendar ne do take mere, da bi se pri tem prikrajšala njena osnovna dejavnost. V soboto 4. marca je bil na viatih knjižnice izobešen lepak, kjer je bilo napisano, da ostane knjižnica zaprta zaradi priprav na Praznik žena. Pred kratkim, na pepelnico, je bila knjižnica tildi zaprta, in sicer zaradi pogreba pusta, oziroma »strica Lovreta«; večkrat pa se tudi ob urnikih predčasno zapre. Knjižnica mora biti redno odprta ob določenem urniku, saj mislim, da so dopustni dnevi predvideni po zakonu in pravilniku, nikakor pa ni predvideno samostojno določanje prostih dni.	Obiskovalka	knjižnice
nm no mm
■ Organizacija južno tirolskih strelcev (Schiitzenvarband) je zadnjo nedeljo slovesno proslavila dvajsetletnico obnovitve lastne organizacije. Proslav se je udeležil tudi Franz Josef Strauss, voditelj CSU (Christlich-soziale Union), ki je neke vrste bavarska krščanska demokracija. V sprevodu je nastopilo 600 strelcev', ki so predstavljali 110 sekcij na Južnem Tirolskem, navzoči pa so bili tudi zastopniki strelcev iz Avstrije in Nemčije. Južnotirolsko ljudsko stranko je zastopal njen predsednik dr. Juilius Magnago, ki je obenem predsednik bocenske pokrajinske vlade. Strauss je v svojem govoru zaželel Italiji, da kmalu premaga svoje gospodarske težave, nato pa ostro napadel vse »izme« od fašizma prek nacionalsocializma do komunizma. Dejal je, da je največja nevarnost za svobodo kolektivizacija, ki jo zlasti zahteva komunizem. »Cilj komunizma,« je rekel Strauss, »je oblast in diktatura proletariata, ki jo hoče doseči s politiko ljudskih front in povezav raznih gibanj. To je tudi politika evrokomunistov, ki pa se izvaja le tam, kjer obstaja parlamentarna demokracija.«
H Eden izmed domnevnih storilcev atentata na trgu Arnaldo v Brescii, kjer je eksplozija peklenskega stroja ubila profesorico Bianco Gritti, osem ljudi pa ranila, je postal žrtev lastne neprevidnosti. Ko se je peljal v avtu iz Milana na deželo, je sprožil puško, katere streli so ga ubili. Tovariši, ki so ga spremljali, da bi zabrisala sled, so ga zažgali in pustili zoglenelo truplo ob cesti.
■ Policija je v Rimu po nalogu državnega pravdnika aretirala 15 oseb, ki so bile vpletene v vrsto osebnih ugrabitev na območju rimske pokrajine v zadnjih letih. Aretirani so deloma domačini, deloma pa priseljeni iz Kalabrije, kjer je ta »obrt« ugrabitev vedno cvetela.
■ Dva dni je bil na obisku v Beogradu španski zunanji minister Marcelino Oreja. Priti bi moral sicer po prvotnem programu sam predsednik španske vlade Adolfo Suarez, pa so mu državniški posli to preprečili. Ob tem srečanju v Beogradu so bili podpisani trije sporazumi: o ukinitvi vizumov ter o kultumo-prosvetnem in znanstveno-tehničnem sodelovanju. Oreja je tudi v imenu španskega kralja povabil Tita, naj obišče Španijo.
Sg Premožni in ugledni ljudje niti v grobu niso več vami. Tako so neznanci na pokopališču v švicarskem mestu Corsier sur Vevey ukradli krsto s truplom znanega filmskega igralca Chaplina. Najbolj verjeten vzrok kraje bo izsiljevanje družine, ki naj bi plačala odkupnino.
K Prvič po letu 1948 bo imela bavarska prestolnica Munchen demokrščanskega župana. Na občinskih volitvah preteklo nedeljo je namreč kandidat Krščansko-so-cialne zveze (CSU) Erich Kiesl prejel 51 odstotkov vseh glasov, socialdemokrat Max von Heckel pa le 39 odstotkov. Deset odstotkov so prejele manjše stranke.
£ Na dopolnilnih volitvah v Vel. Britaniji je laburistična stranka doživela hud poraz v okrožju Ilford-North (vzhodno predmestje Londona). Zmagal je prepričevalno kandidat konservativne stranke. II-ford je predmestje, naseljeno z nižjim srednjim slojem in z delavci, kar pomeni zato za sedanjo delavsko vlado Jamesa Csllaghana hudo moralno klofuto. m Ob pomoči sovjetskih tankov in kubanskih čet je etiopska vojska zasedla mesto Džidžigo, ki so ga več mesecev držali borci somalskega osvobodilnega gibanja. Vse tako kaže, da bo pokrajina Oga-den, ki je sicer naseljena od nomadov somalskega porokla kmalu vsa zopet v otiopskih rokah.
BI Čilska vojaška vlada je sklenila spu stili na svobodo 12 voditeljev razpuščene demokrščanske stranke, ki so jih v januarju lotos obsodili na konfinacijo. Obtoženi so bili, da so prekršili prepoved o izvajanju politične dejavnosti.
H Na petem zasedanju kitajske narodne skupščine, neke vrste parlamenta, so ves teden razpravljali o osnutku nove ustave, v katero naj bi bile vnesene pomembne spremembe. Obenem so se v Pekingu spominjali stoletnice rojstva pokojnega predsednika Cuenlaja, ki je že pod Maocetun-gom hotel dati Kitajski novo politično in gospodarsko usmerjenost, pa jo je »tolpa štirih«, tj. skupina štirih radikalnih voditeljev z Maocetungovo ženo na čelu, znova za vrla,
■	Nedavna raziskava je pokazala, da le dva odstotka Švedov v starosti od 18 do 40 let redno prebirata sveto pismo. Pred sto leti je šved toliko več veljal, kolikor bolj je poznal sv. pismo. Zato so ga veliko prebirali, tudi v šolah. Večina Švedov pripada evangeličanski Cerkvi.
Sindikati no umiku
Radio Trst A je 25. februarja povedal med poročili tudi tole zanimivost: V Avstriji so v celem letu 1977 stavkali samo enkrat in še takrat samo dve uri. Stavkalo pa je le 43 delavcev.
Taka kratka novica gre navadno neopažena mimo, a mnogo pove. Pove zlasti to, da se gospodarskega položaja ne da zboljšati s stavkami, ampak z delom. Tega se je izgleda zarvedel tudi Luciano Lama, voditelj levičarske zveze sindikatov v Italiji CGIL. Pravzaprav ne on, ampak komunistična partija, kateri Lama pripada in ki se vedno bolj bliža območju oblasti. Sedaj je treba valove oporečništva, stavk, nasilja, atentatov udušiti, kajti drugače se ne da vladati. Toda, bodo to delavske množice sprejele?
Vse od leta 1968, ko se je začela tkzv. »vroča sindikalna jesen«, se je govorilo le o pravicah delavcev, nikdar o njih dolžnostih, poveličevalo se je mezdne spore, stavkalo se je za vsako malenkost, mnogokrat za vse drugo kot za delavske pravice. Koliko je bilo stavk v podporo čilskih levičarjev, komunističnega Vietnama, zoper Franca, portugalski režim, režim grških polkovnikov!
Vse to je nujno Italijo pripeljalo na rob gospodarskega zloma. In prav sedaj, ko se je proizvodnja zmanjšala, ko so spori med delavci in delodajalci postali nekaj vsakdanjega, ko se stavka tjavendan brez vsakega pametnega vzroka, ko je brezposelnost dosegla neslutena razmerja, je Lama odkril svoj čudežni koren4ečen: z izrazom genialnosti, kot da je odkril nekaj čisto novega, je začel trditi, da se plače sme povečati le, če so zagotovljena nova delovna mesta, da je treba zmanjšati sindikalne zahteve, da je treba zamrzniti delavske plače, da je zvišanje plač odvisno od zvišanja proizvodnje.
Povedal je vse to, kar ves čas pravijo trezni gospodarstveniki. Seveda ni doživel Lama prav velikega aplavza. Časopisi so pisali o preobratu v sindikalnem gibanju. Pa to ni noben preobrat, to je navaden umik. Treba je duhove ukrotiti, preden razženejo hišo, treba je tigra umiriti, preden zdivja in vse pokolje okrog sebe. Bo Lami uspelo ustaviti plaz, ki ga je sam sprožil? Nekaj kazni njemu in njegovi partiji ne bi škodilo. Naj eden in drugi spoznata, da se vsaka demagogija prej ali slej maščuje nad tistimi, ki jo izvajajo.
Sovjetske mednarodne družbe
Po besedah Angela Bernatolla, italijanskega izvedenca s tega področja, nadzoruje Sovjetska zveza 72 mednarodnih družb (tkm. multinacionalnih), ki imajo svoje obrate po njenih satelitskili državah, v Tretjem svetu pa tudi v zahodni Evropi tj. v Italiji, Franciji, Vel. Britaniji, Belgiji, Španiji in povrh tega še v ZDA in Kanadi.
Izvedenec Jean Grandmougin pa navaja k vsemu temu še bolj natančno: zaradi bančnih skrivnosti poteka večina finančnih operacij preko bank v Švici. Med najpomembnejše sovjetske mednarodne družbe uvršča Autoexport, ki je soudeležen pri nekako sto avtomobilskih podjetjih, nadalje Energomarchexport, ki dobavlja stroje za elektrarne v preko 30 držav.
Vse to pa v ničemer ne ovira komunistične propagande proti mednarodnim družbam v ostalem svetu. Dejstva pa kažejo jasno, kako brez podlage je danes ločevanje na »kapitalizem« in »socializem« .
Novakam Franca Jeie
Založba »Baraga« v Buenos Airesu je izdala novo delo omenjenega pisatelja, književnega in kulturnega kritika ter iskalca novih, zahtevnejših pogledov na slovensko zgodovino. Knjiga ima naslov »O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine«. V njej Franc Jeza kritično zavrača mnoge nevzdržne trditve naših zgodovinarjev, privzete od tujcev, o zgodnji karantanski zgodovini. Gre za trditve, ki so imele namen, vcepili slovenskim ljudem, da so zgolj narod hlapcev in dekel, zato da bi v njih na ta način zasejali malodušje in jih napravili voljne za potujčenje.
V	letošnjem koledarju Goriške Mohorjeve družbe je F. Jeza objavil dve daljši, nadvse zanimivi obravnavi, »Runopis - sta-ronordijski in slovenski jezik« ter »Kaj nam pove naš narodni krstni list«. Ugotovitve v njih so presenetljive in kažejo, da je evropska predzgodovina še vedno nerešeno vprašanje, ki ga vsak narod rešuje .po svoje. Starožitnosti v slovenskem jeziku pa pričajo, da imajo Slovenci mnogo
starejšo narodnostno korenino, kot pa bi lahko sklepali iz panslovanskih oitalniških razlag, posnetih v glavnem iz nemških zgodovinarskih tolmačenj.
Da slovenska zgodnja zgodovina še zdaleč ni razčiščena in da Franc Jeza zastavlja s svojimi dognanji vprašanja, ki jih bo treba prej ali slej obravnavati, in to n;- le zgodovinarji, temveč tudi jezikoslovci, arheologi, pravni zgodovinarji, gospodarski, kulturni itd., sodi tudi prof. Bogdan Novak z univerze Toledo v državi Ohio (ZDA), ko objavlja svojo daljšo razpravo prav o slovenski zgodnji zgodovini v slovenskem mesečniku »Klic Triglava« iz Londona.
Franc Jeza je bil namreč pred leti izdal knjigo »Skandinavski izvor Slovencev«, ki je dvignila mnogo prahu in precej razburkala slovenska manjvrednostna čustva, to da prave kritične ocene doslej še ni doživela. Prof. Novak meni, da bo treba resno raziskati nordijske starodavne sage in epe ia začeti iskati brez ideoloških tj. vnaprejšnjih predsodkov, kakšna je resnica o nastanku slovenskega naroda.
Z GORIŠKEGA
Novi cesti pod Sabotinom in po Kolovratu
V	okviru Osimskega sporazuma je predvidena tudi izgradnja dveh cest na gori-škem mejnem področju. Prva naj bi povezala Livške Ravne po vrhu Kolovrata do Volčanskih Rut in Kambreškega s priključkom na nižje ležeča Brda. Potekala naj bi po jugoslovanskem ozemlju, gradnjo pa bo plačala Italija.
Druga pa naj bi povezovala Novo Gorico, oziroma Solkan z Brdi po italijanskem svetu pod Sabotinom. To cesto naj bi izgradila italijanska stran. Na njej se jugoslovanski vozniki'ne bodo smeli ustavljati in promet bodo nadzorovale jugoslovanske oblasti. Seveda bo morala biti cesta s posebno mrežo zaprta. Izgradnja pa naj bi bila gotova v dveh letih.
O tem so razpravljali na posebnem sestanku v Gorici zastopniki obeh držav. Italijansko zastopstvo je vodil veleposlanik Trotta, jugoslovansko pa podtajnik za mednarodne odnose pri vladi republike Slovenije Poljšak.
Na predhodnih srečanjih obeh strani so se že dogovorili o podrobnostih mejnih prehodov v Štandrežu-Vrtojbi (mednarodni) in Gorica-Nova Gorica v ul. sv. Gabrijela oz. na Erjavčevi cesti, ki bo druge kategorije. Ta mejni prehod bo posebno pri roki potnikom Svetogorske postaje. Potrebno pa bi bilo, da bi bil meddržavni, to je za jugoslovanske in italijanske državljane in ne samo za prepustnice. Tako bi Gorica dobila najustreznejšo potniško zvezo z Gorenjsko, ki je sedaj usmerjena v mejnem prometu edino na Trbiž. Prikladna zveza z vlakom do Gorice dn hiter prehod čez mejo pa bi Gorenjcem dala možnost, da se odločijo tudi za nakupe v Gorici.
Vendar iz poročil o dogovorih glede novih mejnih prehodov ne izhaja, da bi se obe strani dogovarjali in upoštevali možnosti najustreznejše potniške povezave Gorice z Gorenjsko in obratno. Mejni prehod v ulici sv. Gabrijela bo najbrž ostal le za prepustnice in bo komaj kaj razbremenil edini mednarodni in meddržavni prehod v Gorici, ki je sedaj le pri Rdeči hiši.
Sovodnje
Medrazredni svet osnovne šole v Sovod-njah se je po členu 45 dtfkreta 416 konstituiral v »Odbor staršev« (Comitato dei ge-nitori). Medrazredni svet sestavljajo Tom-masi Gulin Marija, Fajt Lucijan, Fornazarič Čaudek Klara, Fajt Radimir in Lovi-sutti Peteami Friderika. Slednja je bila izvoljena za predsednika »Odbora staršev«.
Krmin
Krminska občina je letos že tretjič organizirala skupno z ravnateljskim svetom popoldanske tečaje, kjer se poučujejo razni predmeti. Mod temi lahko beležimo slovenski in furlanski jezik ter telesno in likovno vzgojo. Poleg tega bodo za otroke vrteli poučne filme.
Razveseljivo je, da se je letos za tečaj slovenščine prijaivilo 43 otrok. Obiskovalci teh tečajev so povečini sinovi furlanskih staršev in prihajajo dz Kranina ter iz okolice.
Pred tremi meseci je krminska občinska uprava nakazala tamkajšnji občinski knjižnici tudi nekaj denarja za nakup slovenskih knjig. Knjige so različne vsebine, od otroških povestic in pravljic prek povesti in romanov za odrasle do enciklopedij.
Mie za slovenske vernike v Trstn
Na pismo v Katoliškem glasu z dne 16. februarja pod naslovom »Slovenci naj bi zidali nove cerkve« mnogi pričakujejo odgovora. Uredništvo sicer svetuje, naj se o vprašanju rajši razpravlja v IV. komisiji v pripravi na tržaško škojijsko zborovanje. Vendar pa je tudi tam samo en način posvetovanja o ureditvi dušnega pastirstva za slovenske vernike na Tržaškem. Odločala bo o vsem tržaška škofijska oblast. Če je uredništvo objavilo en glas, potem je potrebno, da objavi tudi drugačen glas. Saj hoče samo prispevati k razpravi.
Naj zdaj pojasnim samo nekatere stvari, o katerih pismo govori. Pozneje bom enkrat razložil predlog, kako si zamišljam ureditev dušnega pastirstva za Slovence v Trstu.
Večkrat se ponavljajo trditve: cerkev sv. Jakoba, sv. Ivana, v Rojanu, v Skednju... je naša. Tako samozavestno zatrjuje tudi nepodpisani pisec omenjenega članka: »Šentjakobska cerkev je NAŠA.« Te cerkve so res Slovenci gradili. Res je bila v njih najprej slovenska služba božja. Šele pozneje se je uvedla tudi italijanska. Zdaj pa je položaj drugačen. Cerkve so samo še malo naše. Cerkev sv. Jakoba je ob nedeljah naša tričetrt ure dopoldne in tri-četrt ure popoldne. Ne prihajajo k tej maši vsi slovenski verniki iz župnije sv. Jakoba in iz sosednjih župnij, kjer ni nič slovenskega. Dosti jih hodi tudi k italijanskim mašam, ker nimajo druge izbire. Ob nedeljah ne vstajajo vsi isto uro, tudi nimajo vsi enakih načrtov za ta dan. Imeti bi morali na voljo vsaj dve maši ob primernih urah dopoldne. Tudi popoldne bi bilo prav, če bi bila zanje ena maša. Kar naj kdo ponavlja: »Šentjakob je naš!« Pomagalo ne bo nič.
Zelo primerno bi bilo, če bi se nekje ustanovilo slovensko cerkveno središče v Trstu, tudi zaradi slovenskih verskih in kulturnih organizacij. Nekateri predlagajo, naj bi se to zgodilo pri Sv. Jakobu. Ali naj tako središče ima tako majhno možnost za uporabo cerkve?
Versko središče, ki bi nujno moralo imeti večjo samostojnost, mora imeti svojo cerkev samo za slovenske potrebe. Sre dišče mora biti neodvisna slovenska župnija. Cerkev pa mora cel dan biti slovenskim vernikom na voljo. Saj bi ne bila samo za ozemlje sedanje župnije, ampak tudi za bližnje župnije, kjer ni nič slovenskega.
Seveda bi bilo najboljše, če bi dobili kakšno že zgrajeno cerkev v ta namen. Potem nihče več ne bi mislil na gradnjo nove cerkve. Dokler pa za to ni nobenega iz-gleda, potem obstaja za nas edina rešitev: misliti na gradnjo nove cerkve. Moderne nove cerkve niso take zgradbe kakor so bile v prejšnjih časih. Bolj nizke so, bolj podobne domovom, v katerih ljudje prebivajo. Seveda bi tudi takšna cer kev stala.
Če pa za slovenske vernike ne bi preostalo nobene druge možnosti, da si pomagajo, potem sem prepričan, da bi polagoma zgradili tudi kakšno cerkev v mestu. Jasno je, da bi poskusili dobiti pomoč tudi iz javnih sredstev. Enostavno odklanja-H tako zamisel, kakor dela anonimno dopisnik v Katoliškem glasu, pa bi bilo nespametno. Pomenilo bi morda, če bi za nas ne bilo druge možnosti, počasen propad slovenskega dušnega pastirstva v mestu.
To dokazuje primer službe božje pri Novem sv. Antonu. Zdaj imamo edino možnost za uporabo cerkve ob nedeljah ob 7. Uri zjutraj. Naše dosedanje prošnje niso dosegle nobenega odmeva. Na sestanku
župnijskih duhovnikov v januarju 1976 je apostolski administrator Cocolin priznal, da je krivično, če imajo slovenski verniki pri tej cerkvi to edino možnost za nedeljsko službo božjo. Pa se vendar v dveh letih vprašanje ni premaknilo z mrtve točke.
Po približnih računih je okrog 3.000 Slovencev, ki prebivajo v župniji Novega sv. Antona in v sosednjih župnijah, ki nimajo v svojih cerkvah nič slovenskega. Maša ob 7. uri gre nujno proti svojemu koncu. Če nimaš nobene možnosti, da bi dobil kako cerkev za slovenske potrebe, ali ni potem edini izhod gradnja nove cerkve?
Nepodpisani dopisnik v članku velikodušno razdeljuje neki denar, za katerega nima nobene zasluge. Podpisani dobro poznam potrebe naše mladine. Od 1947 sem 25 let pripravljal zanjo mesečna letovanja, za fante in dekleta. Več let so bile po vojni razmere težje kakor so danes. Vendar nikdar nismo nikogar odklonili, če ni mogel prispevati. Danes je manj otrok, starši več zaslužijo, društva dobivajo javne podpore. Brezmiselno bi bilo razmetavati denar za namene, za katere ni bil dan.
Anonimni dopisnik tudi razpolaga s kapelo v Marijinem domu v ulici Risorta. Dvomim, da bi bil kaj prispeval za njeno gradnjo. Zgradili smo jo tudi v ta namen, da bi postala zatočišče za slovenske vernike, če ne bi več imeli mesta v župnijskih cerkvah. Zdaj služi za Marijino družbo in za drugo mladino. Kapelo imenuje »luksuzno«. Ali se je že kdaj potrudil, da bi si jo ogledal? Kaj je v njej luksuznega? Za dva edina kipa v njej smo pred devetimi leti dali 30.000 lir. Križev pot je preprost. Samo klopi so malo udobnejše, a jih bo tudi razbojnikom težko odnesti, ker se držijo po trije ali štirje sedeži skupaj.
Nepodpisani člankar tudi pravi, da »obiramo« ljudi z nabirko za novo cerkev pri Sv. Jakobu. Obira tisti, ki bolj nasilno pobira denar. Ali dopisnik more navesti vsaj enega človeka, da smo ga vprašali za kak dar ali ga celo silili? Silili sploh ne bomo nikdar nikogar. Dokler cerkvena oblast ne dovoli gradnje, se tudi ne bomo obrnili do nikogar z nobeno prošnjo.
Najbrž dopisnik ne bi napisal takšnega pisma, kakor ga je, če bi se podpisal. Skrivanje ni znamenje poguma. Vendar sem mu hvaležen, da sem mogel natančneje razložiti nekatera vprašanja slovenskega dušnega pastirstva v Trstu.
Dr. Jože Prešeren
Dopisa, na katerega odgovarja dr. Jože Prešeren, ni napisal ikak duhovnik, kot so nekateri sklepali, temveč tržaški laik, ki gleda na zadevo tako kot jo je prikazal v svojem članku. (Ur.)
PRAZNIK SV. JOŽEFA
V	RICMANJIH
Sobota 18. marca:
liturgični praznik sv. Jožefa; ob 17. uri večerna sv. maša s petjem.
Nedelja 19. marca:
— ob 9. uri blagoslov oljk, procesija in nato sv. maša z branjem pasijona po Mateju;
— ob 11. uri slovesna sv. maša z govorom in skupnim velikonočnim obhajilom;
— ob 15. uri litanije sv. Jožefa, govor in blagoslov;
— ob 16. uri orgelski koncert baročne glasbe; izvajata prof. Hubert Bergant in tenorist Ludvik Ličer.
Ves dan priložnost za velikonočno sv. spoved.
M
Slovensko dobrodelno društvo
30-letnica. To društvo obhaja letos 30-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo v soboto 11. marca na društvenem sedežu v Trstu, ul. Machiavelli 22/11 med 18. in 21. uro družabno srečanje, na katerega 'so vabljeni vsi sodelavci, podporniki in prijatelji društva.
Bilo je v zgodnji pomladi 1948, v dobi obnavljanja organizacij narodno zavednih tržaških Slovencev, ko se je v njihovih vrstah porodila zamisel o ustanovitvi društva, ki naj bi pomagalo potrebnim, predvsem doraščajoči in študirajoči slovenski mladini.
Pripravljalno delo je bilo zaključeno 14. aprila 1948 z ustanovnim občnim zborom. SSd je s tem dejansko zaživelo in je tudi takoj začelo delovati. Že v prvem letu svojega obstoja je poskrbelo za zbiranje potrebnih sredstev, delilo prve podpore, o-mogočilo taborjenje slovenskih dijakov in priredilo miklavževanje ter božičnico, na katerih je obdarilo slovenske otroke. Vsakoletno miklavževanje in počitniške kolonije so odtlej prešle v tradicijo društva, ki -je za pridobivanje finančnih sredstev v naslednjih letih organiziralo dobrodelne zabavne prireditve in redne nabirke.
Slovensko dobrodelno društvo, ki je doseglo tudi uradno priznanje kot pravna oseba in dobrodelna ustanova, vztrajno nadaljuje svoje poslanstvo. Za to gre zasluga predvsem njegovim podpornikom in sodelavcem, ki so mu in mu še vedno z razumevanjem in nesebičnostjo omogočajo njegovo za našo skupnost potrebno in koristno delo.
OČETU V SPOMIN 3.3.1975 - 3.3.1978
Tri leta, oče, so prešla, kat v grobu spiš pri mami — beseda pa ni utihnila, vsa živa je med nami.
»Življenje je le težek dan — čeprav oči v ta svet strmijo, naj duh ne bo v zemljo vkovan, prisluhni v božjo melodijo.
Narava čudovit je spev, ki žejno ga vsrkava duša in dasi je samo odmev, ga vsa zamaknjena posluša.
Sam Stvarnik kliče nad zvezde vse, ki se v krstu prerodijo in s svetlim upanjem hite na božjo večnostno gostijo.
Tu smo na poti — ne doma.
Kjer zlata nebesna sinjina ko plašč skrivnosten trepeta, nas čaka večna domovina.«
Egidij Pipan
Dobro obiskana operna predstava
Naše občinstvo očitno zelo ceni operna gostovanja, do katerih pride vsako leto na pobudo Glasbene Matice. Tudi letošnji na siop ljubljanske Opere s Smetanovo »Prodano nevesto« v Kulturnem domu v Trstu je osvojil (poslušalce, ki so dvakrat, v soboto 4. zvečer in v nedeljo 5. marca napolnili dvorano.
Čeprav je vsebina opere kaj preprosta, rekli bi celo lahkotna, pa seveda navduši vse. Scena: vaški trg in gostilna; slikovita obiačila z narodno motiviko; izborno petje, dueti, plesne točke, orkestralna glasba, vse
pripomore k posebnemu vzdušju, ki meji že na slavnostno razpoloženje.
Glavni vlogi sta imela Zlata Ognjanovič kot Marilika in Rajko Koritnik kot njen fant, ki se mora boriti za njeno roko. Izredno dognan lik je podal Dirfko Lupi v vlogi mešetarja Kecala. Žal je pel v hrvaščini, talko da je bil za vse nerazumljiv. Orkester Rada Simonitija je bil mestoma premočan, da je pevsko podajanje prišlo premalo do izraza.
Občinstvo ni štedilo z aplaivzi. Del opere je neposredno prenašal tudi radio Trst A v okviru svoje redne oddaja »Nedeljsko popoldne«.
Pastirček št. 6
Zima odmira, pomlad prihaja, z njo velika noč, ki bo letos kar zgodaj. O tem največjem prazniku krščanstva najdemo v tej številki marsikaj: razlago velikega tedna, pesem Ljubke Šorli »Velika noč«, zgodbica Jožka Hvala »O porednem Pold-
DRUŠTVO SLOV. IZOBRAŽENCEV
V	TRSTU
vabi na razgovor MAMILA - BEG PRED STVARNOSTJO
ki ibo v ponedeljek 13. marca ob 20.15 v
ul. Donizetti 3. Večer bo vodil dr. Hektor Jogan.
iku in veliki noči«. Druge zgodbice so še »Dudka« (Tončka Curk), »Legenda o pod-lesni vetrnici« (Jožek Hvala) ter »Matiček in palčki« (M, Perat).
V	»Goriških sprehodih« se srečamo s kanonikom Valentinom Staničem, v literarnem koledarju pa z Josipom Mumom-Alaksandrovom, pesnikom narave. Zanimiv-je Pastirčkov intervju z Julko Skok. Učiteljica Ljuba Smotlak predstavi revijo otroških in mladinskih zborov »Pesem mladih«. Kako se branijo živali, poroča Sara. V rubriki »Kar lepo po vrsti« zvemo o Triglavu, kdaj so ljudje prvič stopili nanj, pa o močvirju Everglades na Floridi, o tundrah v Sibiriji, o prerijah v ZDA, o pampah v Argentini, o pusti na Madžarskem in savanah v Afriki. Nadaljuje se nanizanka »Beli žarek«, to pot »V smrtni nevarnosti«. Janko Ban je uglasbil pesem Iga Grudna »Naša Nada«, Jana pa b.i najraje zavriskala, toliko je prišlo na Pastirčka otroških dopisov. - j k
V Kulturnem domu v Trstu bo v nedeljo 12. marca ob 17. uri
revija otroških in mladinskih pevskih zborov
PESEM MLADIH
Prireja jo Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem
Sovodenjska občina za bojkot šolskih volitev
Sovodenjski občinski svet se je zbral v ponedeljek 27. februarja. Najbolj pomembna točka na seji je bila ali naj občinski svet imenuje ali ne tri svoje predstavnike v svet 14. šolskega okraja.
Svetovalec Janko Cotič, ki pripada večini, je zagovarjal stališče, naj se z bojkotom šolskih volitev nadaljuje, kajti v občinski svet so svetovalce tako večine kot manjšine izvolili tisti starši, ki so se skupaj s skoro vsemi našimi političnimi, kulturnimi, prosvetnimi, športnimi in drugimi organizacijami kakor tudi ob odločnem stališču sindikata slovenske šole odločili z;i bojkot. »Mi ne moremo sprejeti druge odločitve kot da z bojkotom nadaljujemo,« je pribil Janko Cotič.
Z njegovim stališčem so se popolnoma strinjali tudi trije predstavniki Slovenske skupnosti. Načelnik te skupine je še dodal: »V tej dvorani imamo skoraj vsi sveto-volci otroke, ki študirajo. Ob volitvah v okrožni šolski svet smo se prav zaradi njih odločili za bojkot, da pokažemo pristojnim oblastem svoje nezadovoljstvo, ker ne pristanejo na ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja. Zato je nujno izglasovati resolucijo v podkrepitev slovenskega stališča.« Zastopnik SSk je še dejal, da bo njegova skupina zapustila sejo, če bo prišlo do imenovanja predstavnikov občine v okrajni šolski svet.
Povsem nerazumLjivo pa je bilo stališče, ki ga je zastopal podžupan dr. Venko Devetak, ki pripada PCI. Trdil je, da nima več smisla nadaljevati z bojkotom, kar se lahko ponovi tisto iz pokrajinskega šolskega sveta, kjer je šolski Skrbnik namesto manjkajočih slovenskih predstavnikov imenoval predstavnike večinskega naroda. Dr. Devetak je še predlagal, naj bi sovo-
denjska občina izvolila svoje predstavnike, ki naj-bi imeli aktivno volivno pravico, ne pa pasivne. Kako naj bi se to zgodilo, pa ni znal povedati. Pripravil je tudi osnutek svoje resolucije, ki pa je ni prebral. Ob koncu je še enkrat pozval svetovalce, naj občina imenuje svoje predstavništvo v okrajni šolski svet, ker bo tako bolje. (Seveda, tako je odločila njegova PCI, op. ur.)
Prišlo je nato do glasovanja. Predlog dr. Devetaka sta podprla še dva svetovalca večine, medtem ko je šest članov večine glasovalo proti kakor tudi vsi trije predstavniki SSk. Z enakim številom glasov je bila siprejeta tudi protestna resolucija, ki pojasnjuje in utemeljuje razloge bojkota.
Druga važna točka dnevnega reda je bila pobratenje sovodenjske občine z občino Škofja Loka. Tam se bo prvi del slovesnosti vršil 18. marca. Iz Sovodenj se jih bodo udeležili poleg predstavnikov občinske uprave tudi pevski zbori ter večja skupina občanov. Povratna slovesnost naj bi bila enkrat v juniju v Sovodnjah ob vaškem prazniku.
Svetovalci so v nadaljevanju seje potrdili več sklepov upravnega odbora. Odobrili so nakup 3.409 kv. m zemljišča, ki bo služilo za razne namene ob gradnji občinske telovadnice. Razprava o proračunu za tekoče leto kakor tudi razprava o poročilu blagajnika pa je bila prenesena, dokler ne pride do točnega in dokončnega tolmačenja zakonskih predpisov.
Na koncu so razni svetovalci stavili županu več vprašanj in želeli pojasnila glede cest, odtočne kanalizacije in drugih zadev v raznih vaseh sovodenjske občine. Jožko Maraž je sprožil interpelacijo glede šolske stavbe in vrtca v Rupi, zaradi česar se je vnela živahna debata.
''''1'iHiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiminiiNiimiiiNnmiiiiNmuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuimiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNHiiuiiNiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
R- R-, Rim	(2)
Ra ul Follereau " oče gobavcev
Ena osrednjih Follereaujevih misli je bi-'a krilatica: »Nihče nima pravice, da je sa-1110 on srečen.« Njegovo življenje je zvesto “Ogovarjalo tem besedam. Njegova poslala se ni zožila na preproste govorne va-,e’ arr>pak se je uresničevala v dejanjih dejavne ljubezni, kar je bilo sad njegovega globokega krščanskega prepričanja.
ajte znesek, kolikor veljata dva bomb-ruka in ozdravili boste vse gobavce na sve-^ ■ Je Ponovno pisal in klical velikim v ugi svelovni vojni, toda nihče ni hotel ^°v°riti na njegova pisma. Samo dva ^•1'jona mladih je kasneje pristalo na nje-8ov P°ziv, v katerem je predlagal Organi-'aciji Združenih narodov uvedbo Svetov-nct,a dneva za gobavce.
da
^ 50 letih velike zavzetosti lahko rečemo, s° 'bile nekatere bitke le dobljene. Ve-
soljno listino o pravicah gobavcev, ki jo je sestavil Follereau, so ratificirale države članice Združenih narodov, medtem ko počasi izginjajo bolnišnice za gobavce, ki so bile sramota za številne narode.
Med najpomembnejšimi obdobji Folle-reaujevega življenja od pričetka njegove borbe proti gobavosti do njegove zadnje poslanice mladim 15. novembra 1977, ki jo lahko vzamemo kot njegovo duhovno oporoko, bomo omenili nekatere pomembne dogodke kot so ustanovitev reda dejavne ljubezni, to je zbora ljudi dobre volje, ki se nameravajo zavzeti za mišljenje in delovanje v duhu bratstva (1946), predlog OZN za vesoljno izjavo o pravicah gobavih bolnikov (1952); ustanovitev svetovnega dneva gobavcev (1954; ta dan proslavljamo vsako leto zadnjo nedeljo v januarju); ustanovitev Mednarodne zveze združenj proti gobavosti v Bernu (1966).
Svetovni dan gobavcev naj bi bil samo prvo poglavje velike borbe, ki jo moramo izbojevati tudi proti drugim oblikam gobavosti kot so beda, sebičnost, fanatizem in surovost.
Raul Follereau je bil človek krščanskega
upanja. V svoji knjigi, ki je najbolj razširjena »Če bi Kristus jutri...« je zapisal: »Prepričan sem, da bo prišel dan, ko ne bo več lakote, barak ne otrok brez ljubezni ne starčkov brez domačega ognjišča, dan ko bodo imeli vsi, ki žive, pravico do življenja.«
Upanje je bilo zvesta spremljevalka vse njegove razgibane življenjske poti. Rad je ponavljal: »Brez Boga ni življenja, brez Kristusa ni osvoboditve in odrešenja.«
V knjigi »Edina resnica je ljubiti se« je Follereau zapisal: »Če človek udari s krampom vsak dan enkrat v isti smeri, ne da bi se dal raztresti ali spraviti na stranpot, čs vsak dan nadaljuje s svojim naporom, ne da bi ga enkrat samkrat opustil, z očmi uprtimi v eno samo zvezdo, pride prej ali slej do tega, da odpre neko novo pot. To je napotek, ki bi vam ga rad zapustil.«
V slovitem govoru o dejavni ljubezni, ki ga je imel leta 1955, je ta apostol gobavcev dejal: »V tem je resnica: ljubiti sc. Ljubiti drug drugega, ljubiti se med seboj, ne neke ure, ampak vse življenje. Ljubiti ubožno ljudstvo, ljubiti izrabljane ljudi, ljubiti bližnjega, ljubiti nepoznane-
ga, ljubiti sovražnika tudi če je na koncu sveta, ljubiti, ljubiti... Brez ljubezni ni poklekov ne zvonov ne posta, ki ga opravljamo.«
V	neki drugi knjigi je Follereau trdil, da je dobro nalezljivo in se razširja kakoi zlo: »Organizirajmo epidemijo dejavne ljubezni, vse do dneva, ko bo vsakdo prenehal reči: jaz, moja imovina, moji posli, moje bogastvo; ko bodo vsi ljudje izjavljali z odkritim srcem: Kar imam, je to, kar sem daroval.«
*	* *
Po vsem povedanem se nam zdi primerno, da objavimo še izbor značilnih besedil iz Follereaujevih spisov.
LJUBITI NI DATI, AMPAK DELITI Z DRUGIMI
—- Za ceno enega letalskega vodljivega izstrelka bi lahko nudili 16.000 dni počitnic otrokom, ki žive v nezdravih barakah.
— Cena enega tanka predstavlja vrednost 84 kmetijskih traktorjev.
— S stroški za en izredno moderen bombnik bi lahko zgradili 30 šol s po dvajset razredi.
— Z izdatki za eno letalonosilko bi lahko nudili eno leto hrano 400.000 osebam, ki trpe lakoto.
— To, kar je potrebno je, spremeniti orožje smrti v orožje življenja.
(Drugič naprej)
Proslava stoletnice smrti Pija IX.
V	nedeljo 26. febr. je v baziliki sv. Petra v Rimu sveti oče maševal ob stoletnici smrti papeža Pija IX. Sveti oče je govoril o težavnih razmerah, v katerih je Pij IX. vodil Cerkev'. V njegovi dobi je prišlo do združene Italije. Rim je postal njeno glavno mesto. Papež ni imel več svoje države. Umaknil se je v Vatikan in se tam smatral za jetnika. Sprva se je zdelo, da papež brez lastnega državnega ozemlja ne more uspešno vršiti svoje naloge poglavarja Cerkve. Čas pa je pokazal, da je bila država le nepotrebno breme, ki je papeža ovirala pri njegovem duhovnem poslanstvu. In to je papež Pavel VI. jasno povedal. Slovesnosti v Rimu se je udeležilo veliko romarjev iz Senigallije, kjer se je rodil papež Pij IX.
ASSasfeS
valci SSk so iz protesta zapustili občinsko
SVIHjSKE
Preteklo nedeljo so člani dramskega odseka PD »Štandrež« že tretjič z velikim uspehom nastopili z razgibano zabavno igro »Komedija v komediji«. Upamo in želimo, da bodo tem trem nastopom sledili še mnogi drugi
Prešernova proslava na višjih srednjih šolah
Goriške višje srednje šole so tudi letos pripravile skupno Prešernovo proslavo. Bila je v soboto 4. marca v kapeli bivšega malega semenišča, kjer je sedaj sedež gimnazije-liceja, učiteljišča in nižje srednje šole. Kapela je za take slovesnosti zelo primeren prostor, saj je dovolj prostorna in tudi akustična, čeprav brez dobrih mikrofonov prevelika.
Pri proslavi so vrtnarice sodelovale s tremi pesmimi, eno, »Lovski rog«, je uglasbil A. Bratuž in je bila prvič izvajana. Izšla je pri »Pastirčku«. Pevski zbor učiteljišča je proslavo zaključil z dvema pesmima, ena je bila Zdravljica St. Jericija. To skladbo smo slišali že lani, a je zmeraj lepa. Zbor jo je tudi odlično zapel.
Poleg pevskega programa so dijaki liceja prebrali odlomke iz kritik o Prešernu, dijaki trgovske šole odlomke iz Prešernovih pisem, učiteljišoniki pa nekaj pesmi sodobnih mlajših zamejskih pesnikov.
Promocija
V soboto 4. marca sta diplomirali na tržaški univerzi iz farmacevtike Harjet Dornik in Nasta Zavadlav. Obema iskreno čestitajo prijatelji in znanci, posebno pa člani SKAD-a in zbora »L. Bratuž«.
Pogubno stališče nekaterih slovenskih predstavnikov
V' torek 7. marca se je v Gorici sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti in obravnavalo problem volitev v šolske okraje, ki je po enotnem odklonu slovenskih staršev prešel v obdobje odstopanja od tega stališča nekaterih slovenskih predstavnikov, izvoljenih na listi PCI.
V števerjanu sta tako večina, ki jo sestavlja SSk kakor manjšina odločno zavrnili imenovanje. V Sovodnjah so tudi odklonili imenovanje odločni Slovenci razen treh predstavnikov PCI. V goriškem občinskem svetu so zapustili sejno dvorano predstavniki SSk in slovenski svetovalci PSI, medtem ko so vsi predstavniki PCI, tudi Slovenci, ostali v dvorani in se udeležili volitev. V Doberdobu je prišlo do porazne izvolitve prvih dveh slovenskih predstavnikov v šolske okraje, tj. odbornikov Jožeta Jarca in Maria Lavrenčiča. Sveto-
V	Uradnem listu št. 343 z dne 17. 12.1977 je bil objavljen zakon št. 903 z dne 9. decembra 1977, s katerim je bila odpravljena neenakost med moškimi in ženskami na področju dela in socialnega skrbstva. Glavne novosti so naslednje:
Pokojnine (člena 4 in 11). Za delavke, ki imajo vse pogoje za dosego pravice do starostne pokojnine, je predvideno, da se lahko odločijo, da delajo še naprej, dokler ne dosežejo starostne dobe, ki je predvidena za upokojitev moških. Delavka, ki se odloči, da bo delala še naprej, mora to sporočiti delodajalcu vsaj tri mesece pred dosego starostne dobe, v kateri ji pripade pravica do starostne pokojnine.
Kar zadeva pokojnine, ki se izplačujejo preživelim, jih dobiva preživeli mož zavarovane ali upokojene žene pod enakimi po-geji kot jih predvidevajo sedanje zakonske določbe za preživelo ženo zavarovanega ali upokojenega moža. Preživelemu možu priznava torej novi zakon pravico do posredne ali povratne pokojnine, četudi ni invalid. Ta zakonska določila se nanašajo na pokojnine, ki jih izplačujejo iz skladov splošno obveznega zavarovanja, kot tudi na pokojnine, ki jih izplačuje država kot tudi na tiste, ki jih izplačujejo druge javne ustanove. Uporabljajo pa se ta določila samo v primerih, kadar je zavarovana ali upokojena žena umrla potem, ko je že stopil novi zakon v veljavo.
dvorano.
Slovenska skupnost meni, da je ta dogodek po izredno uspelem bojkotu ena najbolj žalostnih strani naše povojne zgodovine na Goriškem, ko so slovenski člani PCI nasedli tihemu soglasju PCI-DC, ki hočeta o tem problemu sklepati nad našimi glavami.
Slovenska skupnost vabi zato vse Slovence in zlasti prizadete starše na izredno budnost in pripravljenost braniti naše interese v tem kritičnem obdobju našega obstoja po Osimskih sporazumih.
Moški zbor »Mirko Filej«
V	ponedeljek 27. februarja je moški zbor »Mirko Filej« imel svoj redni občni zbor. Udeležili so se ga člani skoro polnoštevilno, živahno posegli v razpravo o delovanju v preteklosti in o bodočih načrtih ter tako pokazali zavzetost za dobro rast te vrhunske pevske skupine v našem zamejstvu. Zasedanje je vodil dr. Vladimir Šturm, ki kljub prezaposlenosti z ljubeznijo sledi zborovemu udejstvovanju in ki je ob zaključnih volitvah sprejel predsedniško mesto še za nadaljnjo upravno dobo.
V	odibor sta bila kooptirana še dva člana, s čemer je ta organ pridobil na razgibanosti in obeta plodno delovanje.
Načrtov za prihodnost je veliko, tudi zelo lepi in mikavni so, le časa je premalo. Saj pevci zbora »Mirko Filej« so povečini tudi cerkveni pevoi in pojejo v vaških zborih redno vsako nedeljo. Zato jim gre še posebna zahvala, da se vztrajno in požrtvovalno udeležujejo vaj in pogosto nastopajo. V enem prejšnjih poročil v tem listu je bilo razvidno, da je ta moški zbor v preteklem letu nastopil na 13 večjih prireditvah tj. več kot enkrat na mesec. In naj tudi poudarimo, da je zbor na vseh teh nastopih dostojno in na visoki ravni zastopal -našo pesem. Kajti drži, da če zbor pogosto nastopa, je tudi kvaliteta zadovoljiva.
Naj za kroniko omenimo, da je v soboto 25. februarja bil v Ločniku nastop šestih pevskih zborov v dobrodelne namene. Revije se je udeležil tudi zbor »Mirko Filej« s štirimi slovenskimi pesmimi, katere je furlansko občinstvo z navdušenjem sprejelo ter pokazalo široko odprtost.
Nesreče na delu (člena 10 in 12). Vsebinsko je bilo delno spremenjeno besedilo čiena 205 enotnega zakonskega besedila, ki obsega norme za zavarovanje proti nesrečam na delu in proti poklicnim boleznim. Besede »njih žene in otroci« so bile namreč zamenjane z besedami »njih zakonci in otroci«. To pomeni, da je tudi mož, če obstajajo vsi drugi pogoji, zavarovan za primer nesreče na delu, kadar je lastnica zemlje ali jo ima v najemu samo žena.
Kar zadeva usluge socialnega skrbstva, ki pripadajo preživelim in ki jih predvideva enotno zakonsko besedilo o nesrečah na delu ter zakon št. 248 z dne 5. 5.1976, je bila odpravljena neenakost med moškimi in ženskami. Po novih zakonskih določilih je namreč mož deležen teh uslug pod enakimi pogoji, kot jih je deležna preživela žena delavca, vendar le, če je žena delavka umrla šele potem, ko je stopil novi zakon v veljavo.
Družinske doklade (člen 9). Na ženo delavko odnosno na upokojeno ženo je bila raztegnjena pod enakimi pogoji in z enakimi omejitvami, kot so predvidene za moža delavca odnosno za upokojenega moža, pravica do družinskih doklad oziroma do poviška pokojnine.
Za obsežnejša in podrobna pojasnila ter izpolnitev ustreznih vlog se lahko obrnete na Patronat EPACA, ul. Roma 20, tel. 61494, Trst.
OBVESTILA
Tridnevnica kot priprava za veliko noč
za žene in dekleta bo ta teden v četrtek, petek in soboto zvečer pri Sv. Ivanu v Gorici, zaključek pa v nedeljo 12. marca ob 16. -uri v goriški stolnici.
V župnijski dvorani v Doberdobu bo imel g. Vinko Zaletel s Koroškega v nedeljo 12. marca ob 19. uri predavanje s skiop-tičnimi slikami o Fatimi in Portugalski.
Pobratenje občin Sovodnje-Škofja Loka. Komisija za kulturne stike med pobratenima občinama javlja, da bodo vozili v soboto 18. marca iz sovodenjske občine na pobratenje v Škofjo Loko posebni avtobusi. Prijave sprejemajo v Sovodnjah Janko Cotič in Vilko Fajt, v Gabrjah Branko Černič, na Vrhu Darin Devetak, na Peči Jožef Ožbot in Dominik Kovic, v Rupi Ivo Kovic. Cena vožnje z avtobusom je 5.000 lir. Avtobusi odpeljejo ob 6. uri zjutraj izpred Kulturnega doma v Sovodnjah. Ob 10. uri dopoldne pobratenje in ogled muzeja. Povratek ob 20. uri.
VIII. zamejski festival v Števerjanu. Organizatorji obveščajo, da zapade čas prijav za nastop na tem festivalu domače glasbe v soboto 8. aprila. Vsi zainteresirani ansambli morajo do tega datuma poslati prijavo z gradivom kakor zahteva razpis. Festival bo 1. in 2. junija.
Seja Združenja cerkv. zborov - Gorica bo v ponedeljek 13. marca ob 20.30.
Postni govori na radiu Trst A so vsak torek in petek ob 15.35. V torek 14. marca govori dr. Kazimir Humar: »Ako me 'kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval«, v petek 17- marca pa msgr. Jože Jamnik: »Mir vam zapustim, svoj mir vam dam.«
Društvo naravoslovcev in tehnikov ter sindikat slovenske šole sporočata, da je bila okrogla miza o radijskih oddajah za šole iz tehničnih razlogov preložena na ponedeljek 13. marca. Vršila se bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu ob 20\
V svoji velikonočni številki bo Katoliški glas objavil tudi pogovor s senatorjem slovenskega porekla Milivojem Lajovicem
v Avstraliji. Lansko jesen je bil ponovno izvoljen kot zastopnik zvezne države Novi Južni Walles. Po zadnji vojni je sploh edini senator, ki je izšel iz vrst priseljencev kjerkoli na svetu.
Velikonočna številka našega lista bo izšla v četrtek 23. marca na osniih straneh. Vabimo tvrdke, trgovinska, gostinska in druga podjetja, da tudi letos izrečejo voščila v našem listu.
Romarjem za Španijo in Lurd sporočamo, da je vpisovanje v prvi avtobus (56 oseb) zaključeno, ker so vsa mesta že oddana. Sprejemamo pa do 1. aprila prijave za drugi avtobus, če se priglasi vsaj 40 oseb. Če do drugega avtobusa ne pride, bodo priglašeni po vrstnem redu lahko nadomestili tiste, ki bi se v prvem avtobusu morda odjavili. Vse, ki so se prijavili za prvi avtobus, naj prvi obrok 50.000 lir plačajo gotovo do 1. aprila, ker bomo drugače -smatrali, da nimajo več interesa in bomo mesto oddali drugim. Vso vsoto 280.000 lir pa je treba poravnati do 15. junija.
DAROVI
Za katoliški tisk: N. N., Sovodnje, za potrebnega, ki ne more plačati Katol. glasa 8.000; Berta Stibil 12.000; N. N., Trst, 2.500; N. N., Jamlje, 11.000 lir.
Za Katoliški doni: M. P. 25.000; Marijina družba 50.000; F. H. 10.000; N. N. 4.000; N. N. 4.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. N.
2.000	lir.
Za Zavod sv. Družine: kolegi ge. Rožiče-ve na štandreški šoli v spomin na pok. prof. Mihaela Rožiča 15.000 lir.
Za Alojzljevišče: L. in E. Devetak v spomin ravnatelja Mihaela Rožiča 20.000; Ju-
stina Komjanc, Sovodnje, namesto cvetja na grob župnika Bruna Pulca 10.000 lir.
N. N., Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Alojzijevišče po 25.000 lir.
V spomin 25. obletnice tetine smrti: N. N. za Slovensko skupnost in njeno glasilo
12.000,	za lačne po svetu pa 13.000 lir.
Za cerkev v Dolu: Marija Frandolič, Sovodnje, v zahvalo za zdravje 20.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: N. N., Sesiljan, 10.000; M. P., Vižovlje, 5.000 lir.
Za skupnost Družina Opčine: N. N. 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Košuta za 4. obletnico moža Stanka 10.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: Julijana Turk namesto cvetja na grob Pierine Blažina 2.000; G. Slokar, Trst, 4.000; V. T., Trst, 50.000; N. N., Trst, 5.000; Angela Fortuna, Trst, 5.000; N. N., Trst, 50.000; Tanja Kuret, Ricmanje, 5.000; N. N., Trst, 10.000; Jc-žefa Samec, Trst, 10.000; N. N., Trst, 10.000; Ivana Ambrožič, Postojna, 50.000; N. N., Trst, 10.000; Leopold in Avrelija Pangos, Trst, 20.000; N. N., Trst, 10.000 lir.
V spomin pok. Pierine Blažina: za Marijin dom v Rojanu: Iva Ščuka 5.000; Albina Mamolo 4.000; Pina Giraldi 3.000; P. H. IU.000; S. V. 10.000; — Dr. Irena Vrtovec v spomin iste za katoliški tisk 30.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Pepka Sosič v spomin moža Evgena 5.000; družina prof. Jožeta Peterlina ob drugi obletnici njegove smrti 50.000; Tončka Gorkič v spomin Katice 3.000; Miha Milič v spomin iste 5.000; razni 15.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Šport
VII. posoška trofeja v Ovčji vasi
V	nedeljo 5. marca so se v Ovčji vasi odigrale smučarske tekme goriške pokrajine za posoško trofejo »Volpis«. Tokrat je organizacijo prevzelo Š. Z. 01ympia, za smučarske proge pa je poskrbela smučarska šola v Ovčji vasi.
Devet športnih društev naše pokrajine in teh dve slovenski (01ympia in Slovensko planinsko društvo) je poslalo na teren blizu 250 tekmovalcev, ločenih v osem skupin: štiri za veleslalom in štiri za tek.
Tekmovanje samo se je začelo ob 9.30 in se nadaljevalo do 13.30. Sledilo je nagrajevanje. Predsednik Š. Z. 01ympia dr. Karlo Brešan je v pozdravnih besedah spregovoril tudi nekaj besed o pomenu tega tekmovanja. Razveseljivo je, da sta se obe slovenski športni društvi na Goriškem razmeroma dobro odrezali.
Tekmovalna društva so se takole uvrstila: 1. S. C. Acli Ronke 98,5 točk; 2. Sci CAI Gorizia 98; 3. Š. Z. 01ympia 68,5; 4. Sci olub M. Ouarin, Krmin, 45,5; 5. Sci olub Gorizia 39,5; 6. Sci club Isonzo 26; Sci CAI Mon-falconc 19,8; Sci club Grado 10,5; 9. Slov. planinsko društvo 8.
Uvrstitev za trofejo »Volpis« pa je naslednja: 1. SC Acli, Ronke; 2. SC M. Ouarin; 3. Sci CAI Gorizia; 4. ŠZ 01ympia; 5. Slov. planinsko društvo; 6. SC Isonzo.
¥ HadtoMA
Časnikarski progranu ob nedetnih: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
11.,	14; novice \7 Furlanije-Jiilijske krajine ob 11.. 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja. ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Juli jske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 12. do 18. marca 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Orkester. 11.05 Mladinski oder: »Ptički brez gnezda«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.05 Pevci in ansambli. 9.30 Kaku so jele naše nuonote. 10.05 Koncert. 10.30 O ženski stvarnosti v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zbori.14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Glasba za najmlajše. 17.05 Simfonični koncert.
Torek: 9.05 Glasba. 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Oddaja za šole. 10.15 Koncert.
10.35 Pisma M. I. Marenzi. 13.15 Zborovska glasba. 14.20 Mladina. 14.20 Glasba. 15.35 Postni govor. 15.45 Top lestvica. 16.30 Čudoviti otroški svet.
Sreda: 9.05 Skladatelj dirigira. 9.30 Prehrana in zdravje. 10.05 Koncert. 10.05 Šolska oddaja. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 12.10 Pojmo po naše. 12.45 Pristopanje... 13.15 »Števerjan 77«. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Deželni solisti. 18.05 »Razsulo Rimljanovine«.
Četrtek: 9.05 Zlate plošče. 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole. 11.05 Družina v sodobni dnužbi. 13.15 Zbor »M. Filej« na tekmovanju »Seghizzi«. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.35 Kaj je novega v diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Deželni koncerti. 18.05 Človek in mikrobiologija.
Petek: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Zapiski. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša naših velmož. 11.00 Šolska oddaja. 12.00 Opera. 12.45 Pristopanje... 12.15 Moški zbor od Novega sv. Antona in cerkveni zbor iz Mačkolj. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica.
15.35 Postni govor. 15.45 Mladi in glasba.
Sobota: 9.05 Glasba. 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Izbor iz operet. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino 15.00 Tekmujte s Petrom. 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Pier-rot in Pierrette«. Izvaja Radijski oder. 18.45 Vera in naš čas.
★
LJUDSKI RADIO GORICA
Spored od 13. do 18. marca
Ponedeljek: Mladinska oddaja. Pripravlja Zora Saksida. Torek: O prosvetnem delovanju v Podgori. Sreda: Iz pastirskega pisma ljubljanskega nadškofa. Četrtek: Oddaja za mlade. Pripravlja Anka Čemic. Petek: Med rojaki v Argentini, II. del. Sobota: Nabožna glasba. Pripravlja Lojzka Bratuž.
Oddaje so vsak dan razen ob nedeljah na UKV 98 Megaherzov. - Tel. 32828.
Za cerkev na Ferlugah: Mila Ferluga
2.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Rlemanjih: Bernarda Kuret v spomin pok. mame 10.000; Marta Komar, Riomanje, 10.000; družina Pregare, Pulje, 10.000; družina Ota-Kuret
20.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Števerjan, 10.000 lir. Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir. Za misijone: N. N., Trst, 5.000; S. V. 10.000; Ivanka Piščanc namesto cvetja na grob vzorni učenki 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik liska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Sporočamo žalostno vest, da je v starosti 90 let umrla 6. marca v tržaški bolnišnici
Fani Bavdaž
Pogreb je bil 9. marca k bolnišnice v cerkev sv. Jakoba v Trstu, kjer je bila pogrebna maša, nakar smo jo položili k zadnjemu počitku.
Trst'Gorica, 9. marca 1978
Žalujoči Iz družine Bavdaž
SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI
priredi v nedeljo 12. marca ob 17.30 v Katol. domu v Gorici
Župančičevo proslavo
ob stoletnici pesnikovega rojstva
Nastopili bodo gledališki igralec Stane Raztresen z recitacijo nekaterih značilnih Župančičevih pesmi, udeleženci dikcijskega tečaja ter mešani zbor »L. Bratuž«. O pesniku in njegovem delu bo govoril prof. Vinko Beličič iz Trsta.
Enakost med moškimi in ženskami na področju dela in socialnega skrbstua