GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC 20. marca letos so v tovarni lesne in pohištvene industrije Slovenijales v Spodnji Idriji predstavniki 29 delovnih organizacij podpisali sporazum o združitvi v SOZD Slovenijales Združeni v SOZD Slovenijales Komisija za pripravo elaborata KLI za priključitev k SOZD Slovenijales je pripravila utemeljitve o potrebi glede priključitve podjetja: 1- KLI Logatec se v duhu nove ustave vključi v širšo družbeno skupnost za pridobitev še večjega družbenega odločanja in sporazumevanja. 2. Zato se podaja predlog, da se v sestavljeno organizacijo združenega dela vključi tudi DO KLl Logatec. 3. To združevanje se povezuje s samoupravnim sporazumom, ki sloni na enakopravnosti vseh DO v združenem podjetju. 4. Nova SOZD Slovenijales predstavlja ekonomsko zelo veliko skupnost. 5. Delovna organizacija ima v Jugoslaviji ter izven nje zelo močno trgovsko mrežo; v tretjem svetu, v Afriki, pa ima surovinsko bazo. 6. SOZD Slovenijales je močan garant pri reševanju problema surovine, ki je postala za lesno industrijo že močna ovira pri hitrejšem razvoju. 7. V tako veliki ekonomski asociaciji je več možnosti za nabavo sredstev za nove investicije, za ekonomsko pomoč tistim, ki zaidejo v ekonomske težave, socialna varnost delovnih ljudi je bolj trdna itd. 8. Delitev dela v tako veliki sestavljeni organizaciji je lahko bolj popolna in racionalnejša, posebno še v skupnih službah, tam. kjer so naloge skupnega pomena vseh podpisnic sporazuma. 9. Organizacija dobre marketing službe, planiranje kadrov, dolgoročni razvojni program ipd. so možni samo v veliki sestavljeni organizaciji združenega dela. 10. Vsaka delovna organizacija lahko izstopi iz sestavljene organizacije brez pristanka drugih delovnih organizacij. (Nadaljevanje na 2. strani) VSEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA IN OBČANOM OBČINE LOGATEC ČESTI.AMO ZA PRAZNIK DELA -1. MAJ! Iz današnje številke: Pomemben zbor volivcev v Dolnjem Logatcu Stran 5 Prehrana in zdravje Stran 6 Pripravljenost za skupna prizadevanja Stran 7 KADROVSKE VESTI V februarju, marcu in v začetku aprila so bili na novo sprejeti v naše podjetje naslednji delavci: V TOZD DROBNO POHIŠTVO Suzana Jeraj, Zdenka Tomazin, Marija Miklavčič, Marija Teršar, Djuro Kaloci, Martin Laknar, Kristina Perš, Zlato Ribarič, Darja Hren, Anica Korenč, Jakob Meze in Igor Ciglarič, ki se je vrnil od vojakov. V TOZD STAVBNO POHIŠTVO Zorka Petrušič, Lilijana Zdjelar, Slavica Merlak, Granica Stojmenović, Anton Petrovčič in Dragica Steržaj. V TOZD ŽAGA Petar Sućur, Slavko Nje-gač, Milan Rupnik, Alojz Lampe, Muhamet Begiri, Fazli Ahmeti in Zdravko Gleščič. V mehanično delavnico se je od vojakov vrnil Anton Vladič. Iz podjetja so v tem času odšli naslednji delavci: Sporazumno je prenehalo delovno razmerje v TOZD Stavbno pohištvo Ljudmili Cuk. V DSSS - uprava Vinku Mihevcu in inž. Francu Lenarčiču. V kuhinji toplih obrokov Vidi Jerina. V TOZD Žaga Nenadu Simakoviču. Samovoljno so zapustili delo v TOZD Drobno pohi štvo Kati Sraka, Marinko Mar kovic, Vitomir Vauka-dinovič in Andjelko Sućur V TOZD Stavbno pohi štvo Milan Markovič in Fran čiška Nagode. Na odsluženje vojaškega roka so odšli iz TOZD Stavbno pohištvo Ludvik Trepal, Vinko Rupnik in Matevž Lukančič. Iz plastike pa Peter Kogovšek. Iz TOZD Žaga Darko Trepal, Leopold Nagode in Jago Mrsič. Iz DSSS - uprava Stanislav Rehberer. V tem času so bili upokojeni Alojz Kobal, Zdravko Kek in Franc Albreht. Združeni v SOZD Slovenijales (Nadaljevanje s 1. strani) Te in še več drugih pomembnih prednosti, ki so bile posredovane kolektivu, so pokazale, da se delavcem na referendumu 14. III. 1974 ni bilo težko odločiti za priključitev k SOZD Slovenijales. Izid referenduma bi bil še boljši, če bi bilo prišlo še več članov kolektiva na referendum. KAKO SMO SE ODLOČALI: vpisanih voliv. GLASOVALO za priključitev proti priključ. Žaga 83 75 60 10 72 DP 460 389 353 17 77 SP 280 213 198 22 68 DSSS Skupaj 278 1101 231 175 50 63 908 786 99 72 Kolektiv je z referendumom pokazal svojo veliko pripravljenost za doseganje še večjih delovnih uspehov. Delavci so pokazali, da si žele s skupnimi močmi več ustvariti in tudi več imeti. Tako so 20. III. 1974 v tovarni lesne in pohištvene industrije Slovenijales v Spodnji Idriji pooblaščeni predstavniki 29 delovnih organizacij lesnopredelovalne industrije in sorodnih strok podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales, proizvodnja — trgovina. Za našo delovno organizacijo je sporazum podpisal izvoljeni predstavnik direktor dipl. inž. Dušan Dobnik. Na tako pomembni svečanosti je bilo rečeno, da je rast Slovenijalesa kot sestavljene organizacije združenega dela pogojena s prakso, začeto že pred leti. Tedaj so namreč manjša lesna predelovalna podjetja spoznala, da je združeno mogoče smotrneje usmerjati in krepiti proizvodnjo. Lani so, na primer, organizacije, ki so že v SOZD, ustvarile za 5 milijard 390 milijonov dinarjev proizvodnje, letos bo vrednost celotne proizvodnje dosegla 6 milijard 780 milijonov, čez 4 leta pa že H) milijard. Trgovina bo lahko dosegla večjo prodornost doma in na tujem. Prevzema tudi odgovornost za prodajo izdelkov podjetij v združeni organizaciji. Samoupravni sporazum so podpisale naslednje delovne organizacije: Slovenijales -trgovina, Lesna in pohištvena industrija Idrija, Spodnja Idrija, Lesna in pohištvena industrija Radomlje, Tovarna „SORA" Medvode, Tovarna „JELKA" Begunje pri Cerknici, Tvornica furnira i šperploča „LIGNOŠPER" Bosanski Novi, Tovarna pohištva Brežice, Tovarna lesne galanterije Rimske Toplice, Lesna industrija Kočevje, Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme „STILLES" Sevnica, Tovarna pohištva Trbovlje, „STIL" tovarna pohištva Koper, To-^ varna meril Slovenj Gradec, „ŽIČNICA" tovarna strojev in opreme Ljubljana, „STO-LARNA" Dobropolje, Drvno industrijsko poduzeće „KLANA'', „TROPLES" Koper, „ALPLES" industrija pohištva Železniki, „LENDAVA" mizarstvo pisarniške opreme Murska Sobota, Lesna predelava Murska Sobota, „MIZAR" Volčja Draga, Lesno podjetje „OPREMA" Izola, „BREST" Cerknica, industrija pohištva, Kovinsko podjetje „LIV" Postojna, Kombinat lesne industrije Logatec, Lesno industrijski kombinat „SAVINJA" Celje, „SVEA" lesna industrija Zagorje, Lesno kemična industrija „LESONIT Ilirska Bistrica, Industrija nameštaja i građevinske stolarije „JELA''Šabac. Poleg samoupravnega sporazuma, ki ureja oblikovanje sestavljene organizacije Slovenijales je še 10 podjetij proizvodnega in trgovskega značaja v tujini ter še 7 podjetij za poslovno-tehnično sodelovanje in skupna vlaganja. Med novimi surovinskimi zmogljivostmi navajamo novo tovarno iverk, tovarno furnirja itd. Tako bo SOZD Slovenijales predstavljala 32 % lesnoindustrijske proizvodnje v Sloveniji, v Jugoslaviji pa 11 %. Tako močni bomo z združenimi močmi storili več, kar od nas družba tudi pričakuje. L. M. GENERALNI DIREKTOR SLOVENIJALES ANTON PETK0VŠEK Preprečiti moramo, da bi trgovina zlorabljala proizvodnjo. Rešitev smo našli, pravi Petkovšek. Interes proizvajalcev bodo varovali najboljši strokovni kadri iz proizvodnje, ki bodo tvorili večino v poslovodnih odborih. Vanje so vključeni trgovski delavci: so poročevalci in izvajalci poslovne politike. Poslovni odbori, ki združujejo vodenje tovarn po panogah, imajo pravico ter dolžnost odločati o proizvodnih programih, o marketingu, o poslovni in izvedbeni politiki trgovskega dela Slove- nijalesa. Specializirani trgovski delavci so se pretvorili v izpolnjevalce združene proizvodnje. Direktorji iz trgovskega dela so po novem tajniki poslovnih odborov, zagovarjajo strokovno delo. Trgovina se po vodstveni liniji podreja proizvodnji. Koncept je sprejet z velikim optimizmom. Tehno-kratskim težavam se seveda ne bomo izognili. V kritikah, ki jih posluša trgovina, je torej zrno resnice. Toda ljudje v glavnem mislijo pošteno in se trudijo, da bi se vključili v nov sistem, zago- REKLI SO varja Petkovšek. Ponudimo jim zglede, po katerih se bodo ravnali. Nikar jih ne jemljimo kot nasprotnike sistema in gospodarske politike, saj so ugodno vplivali na dosedanji gospodarski razvoj. Bolje bo, če jih bomo vodili, dodaja. Ne bodo nas zmerjali, je dejal pred dobrim letom dni. Slovenijales bomo spremenili v proizvodno organizacijo. Nič več ne bomo trgovci, ki jim družba očita, da od proizvodnje odtujujejo sredstva in se bogate na račun delavca. V skladu z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni Ust SRS - 5/72), družbenim dogovorom o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve in pravilnika o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno, organizirano in programirano stanovanjsko graditev, ki ga je sprejel zbor vlagateljev občine Logatec na 1 redni seji dne 12. 12. 1973, ter z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj za delavce ter druga stanovanjska graditev, razpisuje zbor vlagateljev občine Logatec -----. H., ~~ j*--j*---o----r----j---- (v nadaljevanju besedila: zbor vlagateljev) I. NATEČAJ L ZA POSOJILA ZA NAKUP NAJEMNIH STANOVANJ 2. ZA POSOJILA DELAVCEM ZA GRADNJO ZASEBNIH STANOVANJSKIH HIŠ 3. ZA POSOJILA KOMUNALNIM ORGANIZACIJAM ZA OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ S KOMUNALNIMI NAPRAVAMI IN NAPELJAVAMI 1. Posojila za nakup najemnih stanovanj v soseski S-ll, Logatec za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna stanovanja, lahko najamejo TOZD, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljevanju besedila: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po družbenem dogovoru. Razpisana natečajna vsota znaša 1,000.000 din, od tega 500.000 din z možnostjo porabe takoj po odobritvi posojila, ostanek 500.000 din pa v tranšah z rokom porabe do 31. 12. 1974. K vlogi za natečaj za najem posojila za nakup najemnih stanovanj mora organizacija priložiti: - izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in združevanju sredstev pb družbenem dogovoru o vezavi sredstev pri Ljubljanski banki, podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva za kreditiranje stanovanjske graditve (obrazec 1), - plan potreb za najemna stanovanja za leto 1974 in 1975, - izjavo, koliko najemnih stanovanj želi s posojilom kupiti, z izračunom mesečnih poprečnih osebnih dohodkov delavcev, ki bodo dobili v najem kupljena stanovanja (obrazec 2), - izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1973 (obrazec 2), - zaključni račun za leto 1973, - sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup najemnih stanovanj ter zagotavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila, - kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, ceno za posamezno stanovanje z navedbo neto stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja. Pri nakupu najemnih stanovanj mora organizacija, ki sodeluje na natečaju, prispevati lastno udeležbo. Višina lastne udeležbe se računa v odstotku na kupoprodajno vrednost stanovanj, po ključu in znaša: - pri poprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega v organizaciji do 2200 din je lastna udeležba najmanj 20 %, - pri poprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega v organizaciji nad 2200 din je lastna udeležba najmanj 25 % Organizacija lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot je zahtevana v natečajnih pogojih. Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga. Prednost pri odobravanju posojila po tem natečaju imajo organizacije, ki bodo rešile z nakupom najemnih stanovanj poprečno več stanovanjskih problemov svojih delavcev, ki imajo nižji poprečni mesečni dohodek na zaposlenega. Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti prosilca za posojilo, vendar ne more biti daljša kot 25 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje Po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Posojilo vrača v polletnih anuitetah. Organizacija lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev za nakup istih najemnih stanovanj. Natečaj za posojila za nakup najemnih stanovanj traja od 22. aprila do •0. maja 1974; ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane. 2. Posojilo za gradnjo zasebne stanovanjske hiše dobi delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva v banki po določqah družbenega dogovora in gradi zasebno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za individualno stanovanjsko graditev. Prednost pri natečaju imajo tisti delavci, ki žive v družbenem stanovanju in bodo z zgraditvijo stanovanjske hiše, ki je v V. gradbeni fazi, sprostili družbeno stanovanje najkasneje do 30. novembra 1974. Razpisana natečajna vsota za posojila delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš znaša 200.000 din z rokom porabe do 30. XI. 1974. K vlogi na natečaj (obrazec 5) za najem posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše mora delavec priložiti: - potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen, da združuje organizacija sredstva po družbenem dogovoru o vezavi sredstev pu. LjubljaosJu banku podružnici za kreditiranje stanovanjske graditve in soglasje, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev (obrazec 4), - potrdilo organizacije o prosilčevem poprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem trimesečju in njegovih dolgoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (obrazec 4) in enako potrdilo organizacije, pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec (obrazec 6), - izjavo delavca o članih njegove družine in izjavo, koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno zasebno stanovanjsko hišo (obrazec 5). - gradbeno dovoljenje za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, - predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo stanovanjske hiše (obrazec 5). Resničnost navedb v izjavi delavca bo ugotavljala strokovna služba zbora vlagateljev pred odobritvijo posojila. Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namensko privarčevana sredstva, ki jih je ali jih bo delavec vložil v gradnjo stanovanjske hiše. štejejo za lastno udeležbo, ki jo mora delavec izkazati v vlogi za najem posojila. Za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, ki bo vseljiva najkasneje do 30. novembra 1974 lahko dobi delavec največ 30.000 din posojila. Odplačilna doba za posojilo bo določena po poprečnem družinskem dohodku na člana družine delavca, ki zajema samo ožje člane družine: posojilojemalca, njegovega zakonca in njune nepreskrbljene otroke. Pri določanju dobe vračanja posojila se upošteva tudi posojilo, ki ga je dobil delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki, vendar odplačilna doba ne more biti daljša kot 25 let. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe. Posojilo vrača v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz združenih sredstev. Natečaj za posojila delavcem za gradnjo zasebne stanovanjske hiše traja od 22. aprila do 10. maja 1974; ponudbe na natečaj, dospele po tem datumu, ne bodo upoštevane- 3. Posojila za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami, kamor štejemo kanalizacijsko, vodovodno, električno, toplovodno, telefonsko omrežje do priključka, lahko dobijo komunalne organizacije, ki jih grade in predstavljajo te komunalne naprave in objekti njihova osnovna sredstva. Posojila lahko dobijo samo za komunalno opremljanje zemljišč, določenih in opredeljenih s sklepi občinske skupščine za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko graditev. Razpisana natečajna vsota znaša 500.000 din, z rokom porabe v tranšah do konca leta 1974. K vlogi na natečaj za najem posojila za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami mora organizacija priložiti: - sklep, s katerim organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila te itavlja sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje iil.i. - zaklji račun za leto 1973, - inves . ijsko-tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za investicijo, ki jo želi zgraditi s posojilom. Za posojila za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami, znaša doba vračanja do 10 let. Udeleženci natečaja morajo v skladu z zakonom zagotoviti najmanj 20 % lastno udeležbo od predračunske vrednosti investicije. Obrestna mera za posojilo je 3,5 % letno. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oziroma najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva sklenitve posojilne pogodbe. Posojilo bo vračal v polletnih anuitetah. Komunalne delovne organizacije lahko zaprosijo za posojilo po natečaju samo za tiste komunalne objekte, ki bodo dograjeni najkasneje do 31. decembra 1975. Natečaj za posojila za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami traja od 22. aprila do 10. maja 1974; ponudbe dospele na natečaj po tem datumu ne bodo upoštevane. ... ^Nadaljevanje na 4. strani) Člani delegacij krajevnih skupnosti in delegati v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Logatec V delegacije krajevnih skupnosti so bili izvoljeni: DOL. LOGATEC: Marija Erker Franc Mihevc Anton Nartnik Ivan Cerne Anton Rakuš Franc Kogovšek Andrej Seljak Matilda Jerič Franc Gostiša Olga Loštrek Viktorija Mesec Marija Ostrman Matko Pečenik Tomaž Smrtnik Stanislav Istenič Roža Kavčič Marjan Petrič Majda Jcsenovec Sonja Trček Jože Ferjančič Ivan Čanžek Božo Tršar Albert Kovač Jože Podkrajšek Rudolf Čamernik GOR. LOGATEC: Stanislav Hodnik Franc Korenč Anton Merlak Ivan Kermavner Janez Mcze Štefan Nagode Franc Mihevc Franc Kogovšek Jožica Jazbec Marija Istenič Vinko Jazbec Stanislav Korenč Marija Vrabec Igor Pfajfar Milena Poženel ROVTE: Andrej Loštrek Stane Rupret Franc Kavčič Janez Jereb Franc Trpin Anton Artač Anton Treven Francka Skvarča HOTEDRŠICA: Jože Logar Andrej Korenč Andrej Lukan Valentin Brus Janez Nagode Lepold Nagode Viktorija Kovač Anton Grom TRATE: Jože Cigale Ivan Gladek Franc Cigale Jože Mlinar Marjan Mlinar Franc /.akcij Marjan Pišljar LAZE: Stane Blažič Anton Kolar Alojz Podboj Marija Sebenik Ivan Tegelj Zinka Urbas Ivan Zidanek VRH NAD ROVTAMI: Ivan Mivšck Valentin Jesenko Albin Berčič Janez Scdej Stanko Kokalj IZVOLJENI DELEGATI V DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Adolf Bogataj Jože Brcnčič RudiCiglarič Dušan de Gleria Franc Gabrovšek Pavla Galjot Franc Jcrina Janez Loštrek Vilma Meze Roman Osterc Miroslav Pogačnik Ivan Poredoš Francka Sever Marjan Skubic Tatjana Stirn Ida Verbič Marinka Vavken Ciril Zupančič Rudi Zitko Franc 2ust Od 5102 delovnih ljudi in občanov je glasovalo 4627; za listo je glasovalo 4038 volivcev, proti 318, neveljavnih glasovnic je bilo 271. 4029 glasov 3994 glasov 3973 glasov 3995 glasov 4026 glasov 4002 glasa 3976 glasov 4009 glasov 4022 glasov 3951 glasov 4021 glasov 3999 glasov 4015 glasov 4008 glasov 4033 glasov 4004 glasov 4014 glasov 4021 glasov 4019 glasov 3987 glasov (Nadaljevanje s 3. strani) Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Ljubljana, Suhi-čeva 2, kjer lahko udeleženci natečaja dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Potrebne obrazce za prijavo na natečaju lahko dobijo udeleženci natečaja v prostorih družbenopolitičnih organizacij občine Logatec, Notranjska 14. Vloge za posojila po nat"čaju bo pregledala posebna komisija zbora vlagateljev in pripravila predloge za odobritev ali zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev organizacij. Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojila bo sprejel in potrdil zbor vlagateljev. Sklepe o odobritvi oziroma zavrnitvi posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva najkasneje mesec dni po zaključku natečaja in sklepala z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe. Banka bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanja za najeta posojila. ZBOR VLAGATELJEV OBČINE LOGATEC PROTESTNA IZJAVA IZVRŠNEMU SVETU SR SLOVENIJE LJUBLJANA Odbori organizacij ZKS, ZZB NOV, SZDL, ZRVS in LM, zbrani na protestnem zborovanju dne 26. marca 1974 v svojem imenu in v imenu članstva in prebivalcev občine Logatec, izražamo globoko ogorčenje zavoljo note italijanske vlade z dne 11. marca 1974, ki izraža pretenzije na del našega ozemlja in pomeni napad na suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. Z globokim ogorčenjem in prizadetostjo ugotavljamo, da je italijanska vlada s svojo noto z dne 11. marca 1974 izrazila teritorialne pretenzije na del našega suverenega ozemlja ter s takšnim dejanjem izenačila svojo politiko s politiko iredentistične in fašistične sodrge, ki je sovražno razpoložena do naše samoupravne socialistične ureditve. Noto italijanske vlade tembolj obsojamo, ko vemo, da je do takšnega dejanja prišlo po večletnem uspešnem sodelovanju med našima dvema državama. Prav dobro se zavedamo pomena in iredentističnih zahtev iz note, zaradi tega se tudi pridružujemo splošnemu revoltu in ogorčenju prebivalstva naše socialistične skupnosti, ki izraža popolno solidarnost s politiko in stališči našega državnega in partijskega vodstva, ter obljubljamo, da ne bomo nikdar in nikomur dovolili odtujiti niti pedi svojega ozemlja, ki smoga v štiriletni revoluciji prepojili s krvjo naših najboljših sinov in hčera. Zaradi tega še enkrat opozarjamo italijanske iredentiste in njim podobne, naj umaknejo svoje kremplje od naše socialistične skupnosti. Logatec, 26. marca 1974 Udeleženci protestnega zborovanja Protestno zborovanje ob italijanski noti Konec marca je bilo v Narodnem domu v Dol. Logatcu protestno zborovanje občanov članov ZB, vojaških starešin, članov ZK in mladine zoper noto italijanske vlade z dne 11. marca 1974, ki izraža pretenzije na del našega ozemlja, kar pomeni napad na suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. Na zborovanju so ugotavljali, da je minilo skoraj četrt stoletja od konca druge svetovne vojne. V strahovitem petletnem boju je partizanska vojska pod vodstvom maršala Tita zmagala in osvobodila našo domovino. Težke so bile žrtve: en milijon osemsto tisoč padlih in umrlih, porušeni domovi; bila je domovina domala v celoti porušena, zato smo začeli takoj leta 1945 smelo obnavljati našo domovino. Pod Titovim vodstvom smo v četrt stoletja dosegli velike uspehe na vseh področjih, uvedli smo tako delavsko samoupravljanje, kakršnega nima nobena država v svetu. Po tolikih letih dobrih sosedskih odnosov z Italijo, s katero je bila do sedaj ena najbolj odprtih meja v Evropi, smo priča noti italijanske vlade, ki si hoče lastiti del našega ozemlja, katerega smo s krvjo in žrtvami osvobodili. Ker je dosti logaških borcev sodelovalo na območju LX. korpusa, se dobro spominjamo hudih borb na Primorskem, posebno v končnih bojih leta 1945, ko je IX. korpus osvobodil Trst in Gorico. Naša partizanska vojska je vkorakala v Trst in Gorico pred zavezniki. Že takoj leta 1945 se je zataknilo glede Trsta in Gorice, tako da smo se morali ukloniti in zapustiti Trst in Gorico, s pogojem, da to ozemlje ostane italijansko, cona B pa ostane Jugoslaviji. To smo storili zaradi ljubega miru, saj naša dežela je bila izčrpana; hkrati smo bili tako prepričani, da je zadeva dokončno lesena. Koliko gorja so nam povzročili Italijani, ko so zasedli našo domovino leta 1941 pa vse do kapitulacije 1943. leta, koliko ljudi so pobili kot talce, koliko so jih odpeljali v koncentracijska taborišča in so tam pomrli, koliko ofenziv so napravili na naše partizanske divizije in brigade, koliko borcev in bork je padlo in koliko talcev ustreljenih! Na vsakem zborovanju smo zato vselej jasno povedali, da bomo branili vsako ped zemlje, če bomo napadeni. Naš narod, mladina, borci in vojaške starešine smo pripravljeni odločno braniti naše meje in ne dovolimo agresorju, da bi imel pretenzije na del našega ozemlja, ki smo ga s krvjo osvobodili. Naša domovina ima močno armado, ki je opremljena z najsodobnejšim orožjem, v naši socialistični Jugoslaviji pa smo armada vsi, zato smo odločeni braniti dosežke naše revolucije prav vsi. FRANC JERINA Pomemben zbor volivcev v Dolnjem Logatcu V začetku marca je bil v Narodnem domu uspešen zbor volivcev, kjer so občani sprejeli statut krajevne skupnosti, potrdili ^•8-člansko delegacijo krajevne skupnosti, izvolili vse organe krajevne skupnosti, razpravljali o podaljšanju samoprispevka za izgradnjo šol in o predlogu statuta občine ter o proračunu občine za leto 1974. Da bi bili občani obveščeni, kdo je bil izvoljen v organe KS Dol. Logatec, posredujemo nadrobno vse organe, ki so bili izvoljeni na tem zboru volivcev. I. KONFERENCA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOL. LOGATEC L Andrej Seljak 2. Rudi Lipovec 3. Olga Mihevc i. Janez Eržen 5. Anton Jcrncjčič 6- Ludvik Gene 7. Valerija Mugcrli 8. Andrej Leveč 9. Štefan Juršič 'O. Anton Lcvinger H. Ludvik Matevžič 12- Martina Comino [3. Franc Kogovšek 14. Miha Lcskovec 15. Ivan Canžck 16. Slavko Kavčič 17. Rudolf Zitko 18. Jože Milavec 19. Roman Osterc 20. Matevž Skof 21. Janez Dolenc 22. Jasna Prepeluh 23. Ema Zorman 24. Peter Čirom 25. Jože ing. Rupnik 26. Vinko Urbas 27. Rudi (iglarič 28. Ivan Oštir 29. Slavka Petrič 30. Zdravko Verbič 31. Niko ing. Zeljko 32. Pavle Jerina 33. Anton Nagode 34. Ivan Modic 35. Ela Grbcc 36. Vinko Mihevc 37. Niko Glavatovič 38. Anton Truden 39. Janko Petkovšek 40. Jože Nagode 41. Samo ing. Oblak 42. Viktor Tršar 43. Peter Verbič Zbor volivcev je izvolil v novi svet KRAJEVNE SKUPNOSTI DOLENJI LOGATEC kot izvršilni organ konference naslednje člane: L Slavko Kavčič 2. Jože Podkrajšek 3. Andrej Seljak 4. Anton Jcrncjčič 5. Vinko Mihevc 6. Marjan Lipovec 7. Valerija Mugerli 8. Sonja Trčck 9. Janko Petkovšek 10. Alenka Sušteršič 11. Dušan De Glcria 12. Niko Glavatovič 13. Vika Mesec 14. Pavel Smrtnik 15. Jasna PTepeluh Na zboru volivcev je bilo izvoljenih pet vaških odborov za področje krajevne skupnosti Dol. Logatec. Vaški odbor Dol. Logatec - leva stran: «■ Janez Dolenc predsednik 2- Slavka Košir - tajnik 3Rudi Zitko član 2- Vaški odbor Dol. Logatec '• Rudi (iglarič - predsednik 2- Jože Kreč tajnik 3. Bogdan Pctcrlin - član * Vaški odbor Martin hrib: L Vinko Mihevc predsednik 2- Ivanka Urbas - tajnik * Ivan Modic - član 4. Cevica - vaški odbor: '• Miha Kleč predsednik 2-Tilka Jerič tajnik f* Anton Truden - član 4. Janez Eržen 5. Stane Zust - - član član desna stran: 4. Peter Grom član 5. Anton Nagode član 4. Julka Urbančič član 5. Andrej Fcčur - član 4. Koloman Smodiš član 5. Karel Korenč član Vaški odbor - '• Anton Jcrncjčič r Janez loštrek tajnik i- Anton Lipovec - član Brod-Blekova vas: predsednik 4. Tine Korenč član 5. Franc Kogovšek član Vaški odbori bodo v bodoče odigrali pomembno vlogo pri oblikovanju naselij, za asfaltiranje cest, ureditev javne razsvetljave ter za splošno ureditev naselij. Na istem zboru volivcev je bilo imenovanih šest komisij /a pobožne organe konference sveta in delegacije krajevne skupnosti Dolenji Logatec. ' Komisija za komunalno gospodarstvo, urbanistično programi-■^»je, varstvo okolja in urejanje naselij: Niko inž. Zeljko - predsednik 4. Vika Mesec član *• Anton Peternel - tajnik 5. Jože inž. Rupnik član ■>• Rafael inž. Usenik - član *■ Komisija za zdravstveno in socialno varstvo: 1- Helena Brcnčič - predsednik 2- Pavla Juršič - sekretar 3- Milena Cimperman - član J Tilka Truden - član * Anton dr. Rakuš - član 3. Komisija za varstvo otrok, vzgojo, izobraževanje ter pomoč družinam: 1. Pavel Smrtnik - predsednik 4. Ema Zorman - član 2. Sjlavka Petrič - sekretar 5. Martina Comino član 3. Marija Petkovšek - član 4. Komisija za kulturo in prosveto, telesno kulturo in rekreacijo delovnih ljudi: 1. Samo inž. Oblak - predsednik 4. Andrej Tollazzi - član 2. Joža Arhar - tajnik 5. Rudi Camernik - član 3. Anton Mihevc - član 5. Komisija za zadeve stanovanjske politike in komunalne dejavnosti : 1. Milan Pekarovič - predsednik 4. Franc Urbas - član 2. Zdravko Kck sekretar 5. Marjan Skubic član 3. Karol Šinkovec član 6. Komisija za statut in splošne akte: 1. Marjan Petrič -» predsednik 2. Ivan Oštir član 3. Franc Jerina ml. - član 7. Volilna komisija: 1. Pavel Smrtnik predsednik 2. Jože inž. Rupnik - namestnik 3. Jvan Kobal - član 4. Albin Cuk - član 5. Anica Tollazzi - sekretar 4. Pavla Juršič - namestnik 5. Anita Tollazzi član 6. Janez Nagode - namestnik 8. Poravnalni svet krajevne skupnosti Dol. Logatec: 1. Marjan Petrič - predsednik 4. Zvonka Prepeluh namestnik 2. Ivan Oštir namestnik 5. Anica Tollazzi - član 3. Marjan Skubic - član 6. Anton Peternel - namestnik 9. Potrošniški svet krajevne skupnosti Dol. Logatec: 1. Darinka Lcban predsednik 6. Alojz Sajavic član 2. Ivan Kobal - podpredsednik 7. Minka De Glena član 3. Pavla Juršič sekretar 8. Marija Osterman - član 4. Jože Selan - član 9. Slavka Petrič - član 5. Albert Kovač - član ODBOR ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO. 1. I rane Jerina predsednik 5. Janko Petkovšek član 2. Karlina Jazbar sekretar ? A)ojz SuStcr4ič član 3. Bogdan Comino - član R Ru