★ ra skl tednik TOVARNE DELAVCEM! LETO BI. - 10 KOPER« 10. marca 1951 Cena 3 din BESEDA 0 m^šemono/e planu vkmetißstwu Neprestano deževje v poslednjih meječih je zelo neugodno vplivalo na kimetiiSlka Sela. Zakasnili smo na splošno v vsakem pogledu. Čakajo nas še velie in težke naloge. V vsaki kmetijski panogi smo si zadali določene naloge. Povsod stremimo Je za enim ciljem — za dvigom proizvodnje. Ö količini in kakovosti pridelkov je odvisna -življenska raven ne samo kmeta temveč vsega prebivalstva. Gospodarski plan stremi za' tem, da zboljša položaj celotne naše skupnosti. V planu ni nobenih diktatov. Plan |e preučuje naše zmožnosti, % ko te preračunamo ter si prevzamemo določene naloge se moramo boriti, da jih ositranimo. V naslednjih izvajanjih se bomo dotaknili vsake posamezne kmetijske panoge ter jo prikazali v njeni pravi inči. Poskusili bomo pri tem podati nekaj nasvetov in navodil, kako bi na. dtoknadili zamujena. V poljedelstvu in vrtnarstvu nismo do sedaj uspeli pripraviti zemljišč za setev. Navadno so bile njive v teh mesecih pripravljene za setev zgodnjih kultur: paradižnika, krompirja, paprike itd. Grah je bil navadno že posejan. Letos še čakamo, da preo-rjemo njive in da jih posejemo. Mokre zemlje ne amento orati. S tem bi napravili veliko napako. Uničili bi za več časa strukturo zemlje. Kako stojimo s semeni in .gnojili? Lahko rečemo, da simo letos popolnoma preskrbljeni z vsemi semeni, ostane le pereč problem semenskega krompir ja. Bo naši krivdi - bo mogoče kje priimanjkalo četouljčlka. Tega bi bili lahko sami doma pridelali in bi še ostalo semena za prihodnje leto. Razširiti moramo najbolj do. nosen in enostaven način razmnoževanja čebule s saditvijo sadik. Na slabšem smo glede umetnih gnojil; Kmetijska poverjeništva bi morala storiti vse, kar je v njihovih močeh, da prispe supertosfat in amonsuifat. Nekaj teh gnojil je že prispelo ali te količine še ne krijejo potreb pomladanske setve. V sadjarstvu in v vinogradništvu smo tudi zaostali. Krivo je predvsem neugodno vreme. Traktorji niso mogli orati mokre zemlje. Vendar bi z boljšo organizacijo že zgodaj v jeseni preteklega leta lahko zrigolali več zemljišč. Posadili smo kljuib temu čez 1 milijon trt in to zadostuje za obnovo starih ,im .ričrj^nih tri. _Ne smemo se' pa zadovoljiti le s temi u-s/.ehi. Sledili moramo vzo.ru nekaterih kmečkih delovnih zadrug, ki v. tem pogledu prednjačijo pred privatnim sektorjem. Sadjarstva smo obnovili več kot preteklo leto. Nabavljenih je bilo n. pr. 50.000 divjak breskve. Te sadiike so bile izročene razsodniku v C el egi in Kmetijski šoli za nadaljno vzgojo in cepljenje z žlaht-n'irai sortami. Nabavljeno je bilo še 2000 cepljenih črešenj, 7000 breskev, 1500 kaki-jev, 2500 divjih črešeimj ta yeč tisoč divjakov rešeliiike za precepljanje črešenj. Premalo zanimanja je za divje č-rešmje, ki so odlična podlaga za visoko vzgojo krone. V sperl-menaline namene je bilo nabavljenih nekaj tisoč cepičev posebne sorte črešenj. Cim se vreme ustanovi, moramo dokončati obrezovanje ta povezavo trte. Mobilizirati moramo vso delovno silo za okopavanje trt in sadnega drevja. ; Zelo ugodno vreme in blaga zima -je dobro vplivala na razvoj bolezni in .škodljivcev na sadnem drevju. Zimska akcija škropljenja n.i uspela in' zato moramo to nadomestiti s pomladanskim škropljenjem. Ne moremo se pritoževati, da nimamo na razpolago škropil. Naše zadruge so dobro preskrbljene z vsemi .škropili in s k-j 'pilnimi sredstvi. Več pozornosti moraimo posvetiti izboljšanju travnikov. Ne smemo opustiti brananja njiv ta travnikov čim ■ se vreme ustanovi. Večletne izkušnje na.s uče, kaj pomeni ostati brez krme v hlevu. Travnike moramo - gnojiti z d.osedaj še ne dovolj izkoriščenimi gnojili — gnojnico lin stranišendeo. Nekoč so se kmetje in vrtnarji potegovali za čiščenjem mestnih stranišč (tanje). Danes to ni vpč v »modi«. Pritožujemo se, tri nam primanjkuje dušičnih umetnih gnojil, pri tem pa zanemarjamo dragocena domača gnojila. Dosti skrbi nam. povzroča opadanje živinoreje. »Krme ni«, gov.ori kmet, ne ukrene pa nič, da se to stanje izboljša. Povečati maramo površino posejano s krmilimimi rastlinami. Premalo površine je posejane z deteljami in z lucerno. Brez silažne krme tudi ne bon,:) napredovati v živinoreji. Brez krme n.i gnoja in brez gnoja ne bomo dvignili hektarskih deinoisctv. Pridemo torej do zaključka, da brez izboljšanja živinoreje ni naprednega kmetijstva. Izboljšati moramo kvaliteto naše goveje pasme. Več kontrole bi bilo treiba. pri licenciranju in ipri pripuščanju bikov. P«, manjkuje nam še nekaj dobrih plemenskih bikcev, , Nadaljevati moramo 'z ; akcijo za dvig praišičjereje. V zadnjih letih smo prišli do sedaj še nedoseženih re, zitlitatpv. v tem pogledu. Saj smo že izvažali prašiče. T« panoge ne smemo zanemariti. Kmetijska iptoiverjeni-Itva motajo še nadalje pola/»ti posebno iškrib rejcem plemenskih svinj, Tem moramo dodeljevat: yeč . močnih krmil in ifcUKji pri nagradah ine smejo škrtariti. Glede nagrad moramo omeni, ti, da obljuba dolg dela. Takoj za sviinjereijo ne smemo pozabiti na ipertutnSn arsivo: V 'tem pogledu smo že napravili korak naprej. V Ankaranu imamo že v tem. času 1000 piščancev dobre pa-srne, izleženih v valilnicah. To je zdravi poskus in ideja zrtainstvienega zayoda, ki naj bi nadaljeval z delom, ker !e z domačimi kokljami ne bomo dosegli zadanih si nalog v planu, Ne bi. rodai! dovolj j anso sliko o našem kmetijstvu, če s,e ne bi dotaknili velikih melioracijskih del v o-kr-ožju. O melioraciji idoìlmie Mirne je bilo že govora v našem'tisku. Omeniti moramo’ da bto v mesecu maju dokončan prvi del namakalnih priprav v Amlkar-anu. 2e v tem mesecu bo mogoče namakati 70,ha ‘ vemlje. Večinoma bedo tega namakalnega sistema deležne Kmetijske delovne zadruge Ankaran in Šmarje, Melioracijska na. makalma dela boda lahko z racionalno obdelavo zemlje in s pravilnim izkoriščanjem delovne Siile lahko dvignile vsaj za 30% pridelek povrtinin v našem okrožju. Ljudska oblast stremi za tem, da dvigne v najkrajšem času življenjsko raven delovnega ljudstva. Potrebna pa je, da sam kmet spozna te napore im vloži vse svoje sile, da se planske številke spremenijo v dejstva. NARDONE NEKDAJ IN DANES PREVZEM 0PEMENE ¥ UPRAVO delavcev bo priznanje njihovemu delu in uresničenje njihovih teženj KAKO JE BILO POD STARIM GOSPODARJEM Opekarna Nar done v Izoli je stara. Delavec Novak pravi, da jo je gospod Nardtane, doma iz Furlanije, postavil preid približno širiideseitiimii leti. Furlanija mi mogla Nandoneju uresničiti težah j ipo dobičku in lepem živ,ljenju, V -Izoli pà je našel primeren kraj — denar ise rad stekal v žep. Sprva je delavce za tedanje razmere dobro pia. čeval, toda pozneje so se morali delavci pogosto spoprijeti z gospodarjem, da jim je izplačal zaslužek. -Nardone je ostal v Izoli do 1947. leta, takrat pa ga je taurja odnesla v Trst. Ni ma. ral (popraviti glavnega stroja, delo je zastalo, toda ‘mlada oblast je potrebovala opeke, strešnikov ,i.n drugega, zato je hitro popravila stroj iin proizvodnja se je nadaljevala. PREJ SAMO NEKAJ STOTISOC OPEK NA LETO, LANI PA 2E 2 MILIJONA 300 TISOČ, LETOS PA VEC Pireld osvoboditvijo je opekarna delala dva do tri mesece v letu, koliikorš. no je bilo pač povpraševanje: Zidalo se je malo. Zdaj pa opekarna nenetio. ma proizvaja od konica manca do oktobra in calo .novembra, če le vreme dopušča. .Od predvojne proizvodnje, k:i je redkokdaj dosegla, ali presegla miilijpn kosov, so lami preskočili na dva milijona trstotisoč kosov opeke. Toda velika je razlika tudi od predlanskega leta, ko so proizvedli nekaj nad poldrugi milijon kosov navadne opeke, .strešnikov in votljakov. Ce Pogled na opekarno Nardone Velika predvolivna zborovanja v Ljudskih republikah FLRJ Te dni sd vršijo velika vplivna zborovanja za volitve poslancev republiških ljw«staih skupščin v vseh ljudskih republikah FLRJ. * V Beogradu so 4. marca govorili pred 200.000 poslušalci Maša Pijade, Koča Popovič, Siniša Stankovič. Najprej je tovariš Moža Pijaide govoril o mednarodnem položaju Jugoslavije. Poudaril je, da sta oblast in ljudstvo v Jugoslaviji eno, da morata biti eno, da bosta .tudi ostala enotna. Pri nas, je nadaljeval Pijade, ni nobenega hujskanja piroti drugim narodom. Čvrsteje kakoir kdaj koli se naša država bor; zdaj za mir in v tem oziru je njena vloga zelo važna. Jugoslavija je zdaj država, ki ji napadalne sile najbolj groze. Značilno zanjo je, da se noče pridružiti nobeni zvezi, nobeni pogodbi in sporazumu,1 kjer gre za zahrbtne napadalne naklepe. To pa ne pomeni, da bi bili mi osamljeni. Tega se jugoslovanski narodi prav dobro zavedajo in so zato trdno navezani na svoje vodstvo. To so dokazali na številnih drugih vplivnih zborovanjih. Trg sredi Obrenovca je bil v nedeljo zjutraj ves okrašen s slikami tovariša Tita in 'članov Politbiroja CK parenti, na 'katerih je bilo napisano: »Ponosni smo-, da imamo Partijo, ki KPJ, ž mnogimi zastavami in trans-se ne boji nobenih; težav!« Na trgu tega maleiga mesteca je bilo zbranih nad 20.000 ljudi, katerim je govoril sekretar Politbiroja CK KPJ in po-_ siamski kandidat Aleksander Ranko-vič. Govoril je o volitvah v prvo ljudsko skupščino LR Srbije pred šti-. rimi leti. »Ko smo morali,« je dejal Rankov.ič, »napenjati vse sile in prispevati velike žritve, da smo obnovili opustošeno domovino. Takrat je uživala Jugoslavija VÉliik ugled tu.di v državah, iz 'katerih še širi sedaj najstrašnejša gonja proti njej. Narodi teh držav seveda še vedno goje do Jugoslavije jn njenih narodov odkri- tosrčno .prijateljstvo in ljubezen. Le njihova vodstva sc» kriv?, da so se odnosi med Jugoslavijo in med temi državami skalili..« Prav tako so velika zborovanja v v vseh krajih LRS. V Murski Soboti je 4. marca govoril zbrani množici predsednik vlade LRS tov. M. Marinko, iki je med drugim dejal, da naj bodo volitve manifestacija naše odločnosti v nadaljnji borbi za neodvisnost in napredek Jugoslavije. Volitve v Ljudsko skupščino LRS bodio manifestacija za vse večji gospodarski razvoj in razmah, utrditev ljudske oblasti in razširjenje ljudske demokracije v Ljudski republiki Sloveniji1 'in v Jugoslaviji. Te dni je bila objavljena kandidatna lista poslancev v ljudsko skupščino. V Sloveniji so po vseih okrajih predvolivna zborovanja, ki se jih udeležujejo velike množice volivčev. Med najznačilnejšimi takimi zborovanji je bita včerajšnje zborovanje v. Ljubljani, na katerem jp govoril ipodpresednik Zvezne vlade in zunanji minister Edvard Kardelj, ki kandidira v drugi volivni enoti v tretjem rajonu. Obširneje o tem zborovanju bomo poročali v prihodnji številki. ŽIVILA ORGANIZACIJE »CARE« PRISPELA V JUGOSLAVIJO Te dnii je priplula *v raško pristanišče ladja »Hrvatska«, natovorjena z darili, ki so jih v Združenih državah Amerike zbrale za Jugoslavijo: organizacije CARE. stroji delajo pravilno in ,s polno paro, napravijo dnevn/o do 20 tisoč kosov, drugače pa od 10 do 15 tisoč. Ce so lani proizvedli 2 milijonna triistofcišoč, si letos uipajo se več. Na sindikalnem sestanku :s>o se delavci domenili, da bodo zvišali proizvodnjo še za 100.000. Pravijo, da obljubijo manj, a naredijo raje več. DELAVCI SO UPRAVLJALI BREZ DIREKTORJA »Kaij pa hočemo z direktorjem? Znal je samo hoditi v banko, po »opravkih« im na »službena« potovanja. Za nais delavce se ml brigal. Redkokdaj mu je bilk) mar naše delo, zelo: poredkoma smo ga videvali!« Tako pravijo Babič Marijan, F.ičur Alojzij, Novak Ivan, Bonin in ostali delavci. Ko so ostali brez direktorja, so delavni enoglasno izvolili in predlagali Rabiča Marjana, da ga nadamesituje. Marijan je navaden delavec iz Medijana pri Kortah in ,se spozna pri delu. Delavci so z njim zadovoljni. Prej so opekariniiiške poslovne zadeve opravljali trije ljudje, zdaj pa jih sam zrno. re. Delavci znajo, kako je- treba delati- Na sestankih in na, delu sklepajo, kaj je tovarni in delavcem potreb- DELAVCI SO POPRAVILI DIREKTORJEVO NAPAKO! Lani isi je direktor Završnik zamislil novo vrsto opeke. Hotel je uporabiti zmlete premogovne odpadke in jih zmešati z ilovico. Delavci so se temu upirali, ker so vedeli, da bo iz te mešanice le škoda. Toda direktor se ni uklonil. Takrat, ko so se zidarji začeli pritoževati, da se opeka kaj hitro lomi, so delavci opustili tak način proizvodnje. KAKŠNA BO LETOŠNJA OPEKA Dvanajst kopačev, ki je delalo pozimi, je za to poletje pripravilo velik kup prvovrstne ilovice. Novak pravi, da je letošnja ilovica bblj čista, zato bo tudi opeka boljša. »Ne smemo pustiti kamenčka v nji. Dokazati moramo, da letos, ko sami upravljamo o-ppkarno, znamo tudi izboljšati proizvodnjo!« tao pravijo kopači. Skupine, ki kopljejo ilovico, kar tekmujejo med seboj. So dnevi, ko .nakopaj»-.,, tudi po pet vagomčkov illov.ice nad normo. Toda, so tudi dnevi, ko v »rudniku« dežuje in takrat ne morejo kopati, ampak delajo manj važna dela v o-pekarrti. Meid delom se ra® pogovorijo ta Novak mam je še povedal, da ni. ma smlisla govoriti o njihovem delu. »Delamo, da nakopljemo za poletje dovolj ilovice im dia zaslužimo. Danes je naš zaslužek še tesneje povezan s tovarno, kot kdaj koli poprej! Tovarna je naša last im tato je razumljivo, da delamo s pogumom. Gjrniyef t>° imel? skupnost, temveč bo Imel tutti posameznik!« tako je dodail. KJE SO TEŽAVE IN NAPAKE Od časa do časa, ,se nekje nekaj zatakne in je treba popraviti. To pa miso bistvene težkoče. Stari in slabi stroji so krivi marsikaterega izg ubije, nega dne. Pokvarilo se jim je zobovje iizablikovalnega stroja. Poslali so g? v livarno im v nekaj d iteri h bo že popravljeno. Izoblilkovalni stroj je star, kakor vsa opekarna, če ne še več, kar se pozna ma kakovosti. Največ pa jim nagaja motor, ki vlači vagončke iz »rudnika«. Imajo -pač enega boljšega, manjkajo pa mu nekateri deli, Upajo, da botto tudi te dele dobili. Ko delavci kopljejo ilovico, morajo odstraniti precej debelo vrhnjo plast slabe zemlje, in tako gre v nič tretjina delovnega dine. Na sindikalnem se. Stanku so ugotovili, da se da tudi pri tem nekaj ukreniti. Poslali so Babiča Marjama «a častno bazo v Koper, da jim izposluje za 'nekaj časa cestni bager.. Cestna baza je privolila im v kratkem dobijo tudi bager. Manjka pa jiim še drobilec. Potreben jim je, če hočejo, da bo otpeika boljša. Kljub ročnemu čiščenju večjih kaminov, ostane v ilovici še veliko kamenčkov, ki kvarijo kvaliteto opeke, stroj pa bi jih zimiel im b.i bila opeka gosta ln trda. KAKO PA DELAVCI ŽIVIJO? Se kar dobro, če pomislimo, da redijo 30 prašičev im da imajo lastno ekonomijo z .nekaj airi zemlje, na kateri pridelajo povrtnine zase In krmo za prašiče. Delavci dobijo v tovarni celodnevno tirano, ali pa. samo kosilo. Hrana je okusna on tečna, po domače kuhana, pa tudi zabeljena je dobro. Zaslužek je kar doiber. Ce primerjalne šaimo zaslužek kopačev, vidimo, da ni pri nas tako slabo, kakor drugod pišejo. Norma je za kopača dnevno 4 va-gončike ilovice, ki j,ih dobi plačane po 60 'din, to znese 240 din, toda večinoma presegajo normo ,in zaslužek je seveda še večji, kosilo v menai pa stane 22 dim. 17. MARCA BODO ZACELI ZAKONSKO UPRAVLJATI PODJETJE SAMI. TO BO ZA NJIH VELIK PRAZNIK Merda preveč govorimo o tej opekarni, ki ..ima kdove koliko delavcev, Vanda;' krije dobršen del naših potreb. Tudi tä opek arin a bo prešla v last delavčev. Okrožna , skupščina je sprejela odlok, ki so ga delavci sami zahte-vaf-i. Tutti v opekami Nardone so vsi istih misli: »Ko bomo prevzeli tovarno v naišo upravo, se mora proizvodnja iz. boljšati iin 'povečati. Dokazali bomo, da smo tudi delavci zmožni upravljati podjetje: sami vemo, aj potrebujejo maša gradbišča iin njihovim potrebam bomo zadostili!« Ze mesec dnu študirajo na sestankih iin posamič zakon o delavskih svetih. Pravijo da ga razumejo in cenijo, saj je njihov zakon. 17. moreč jim bo ostal za vedno v spominu, izvolili sl botto delavski svet in sprejeli tovarno v last. Ta. dan bo njihov praznik, priznanje njihove, mu delu in uresničenje velikega sna. IMS tiskarji. M tiskajo naš časopis, fessle sami upravljali svoje podjetje Z velikim zadovoljstvom, se delovni 'kolektiv tiskarne »Jadran« pripravlja na dam 14. marca, ko bo izvedel volitve v »delavski sivet« m se s tem vključil v napredne kolektive v izgradnji socializma v našem okrožju. Sindikalna podružnica je na svo-jih ištudiijskiih .sestankih podrobno poučila svoje članstvo o veliki odločbi Ljudske oblasti’ z ledami j etn- odloka o , upiravljaaju gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih’ m jo: je' tudi z velikim navdušenjem sprejela. Tako so delavci ma zborovanju že pretresali in predlagali kandidatno li. sto,, ki jo sestavljajo najboljši ini razredno najzavettmejšii tovariši -in tovarišice. Ti bodo v bodoče kot proizvajalci sami upravljali tudi s proizvodnjo. Z zborovanja so soglasno odposlali resoluciji Okrožnemu Komitetu KP in Okrajnemu ljudskemu odboru, v kaT teirlh izrekajo svojo predanost Ljudski oblasti z zagotovilom, da se v popolni meri zavedajo velike pomembnosti tega koraika in da bodo napel i vse sile na poti -velikih zmag v izgradnji socializma. Za volitve delavskih svetov je vse pripravljeno. V prihodnjih dneh bodo nasi delovni kolektivi volili delavske svete. S tem bodo prevzemali podjetja in tovarne v svoje roke in v svojo last. Doslej so v vseh tovarnah in podjetjih na dolgo in široko razpravljali o odloku o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih, ga z navdušenjem odobravali in se dogovarjali za kandidate in elane upravnih odborov. Po vseh podjetjih sp že izbrali naj-zavednejše, najh®} predane in najboljše delavce ter jih predlagali kot kandidate. Z zborovanj so delavci pošiljali najvišjim predstavnikom oblasti in Partije ter sindikatov pozdravne resolucije, v katerih so izražali pripravljenost, da sp-rovedejO' odlok v življenje in dajali garancijo, da bodo dobro upravljali svoja podjetja ter dvigali proizvodnjo. Z izvolitvijo delavskih svetov bo tudi pri nas uresničeno geslo »Tovarne, delavcem«, ki ga je doslej uresničil edinole delavski razred v socialistični Jugoslaviji. PREGLED MIDNÄEOPNIH POLITIČNIH DOGODKOV V poiadeljek, 5. marca so.se v -Parizu sestali na konferenci namestniki zunanjih ministrov štirih velesil, in sicer Združenih držav Amerike, Veli. ke Britanije, Francije in Sov. zveze. To je najvažnejši poiiitičnii dogodek zadnjega časa, če upoštevamo, v kakšnem napetem položaju se nahaja trenutno sve. To pa vsg zaratti nesporazumov med velikimi silami, oziroma, če hočemo točno povedati, zaradi neurejenih ipoivojin.ih razmer med- Sovjetsko zvezo im zapadnim! velesilami, katerim načeluijejo Združene države Ameritke. Vsem je znano, da se zaradi impe-- i allst iòne ln begemoniisitiöne politike Zri ruže n,iti držav Amerike ina eni slra\ ni in Sovjetske zveze; na drogi strani, ’v iM5^i^ält:icaajbd.i. ‘‘p-ja V sveti, ‘fcf so nastala, : kot. posledica zadnje svetovne vojne Preteklo je že net let od zadnje svetovne vojne, pa do sedaj še niso bile skle-nje."e m' ove ograđbe irriti z Nemčijo niti 'z Japonsko, da ne govorimo o drugih vprašanjih, ki so s tem tesno povezana. Nasprotno, napetost med velesilami, odrosno med'.zaracTn'm im vzhodnim blokom je vse. bolj naraščala, kar je privedlo tudi do vojne na Koreji, kii preti, se pretvori v nov svetovni konflikt, posebno odkar je vmes posegla Ljudska republika Kitajska. Korejski koiniSHfcit je še bollj odmaknil ra poznejši čais sklenitev mirovnih pogodb in je sploh kazalo, da bo takš- ECalso sc naše žene proslavile 8. marec 8. marec, mednarodni dan žena, so proslavile tuidli žene našega okrožja. Na predvečer tega dne se je zbralo v Kopira nad 100 delegatk jz vsega okrožja. Tovariš Julij Beltram, 'predsednik IGLO, je delegatkam priredil slavnosten sprejem in jim je ob tej priložnosti tudi spregovoril. Ko je orisal zunanjepolitični položaj in pri tem podčrtal, da se velesile čedalje bolj oborožujejo in pripravljajo na svetovno vojno, je tovariš Beltram dejal, da s,e narodi Jugoslavije na drugi strani borijo za mir in enakopravnost. Nàto je tovariš predsednik govoril tudi o dolžnostih in pravicah žena ter podčrtal, da mora biti žena, v vsaki družini kot vzgojite liji c a in si mora zato prizadevati, da bo vzgojila svoje «troike lcar najbolje. Ko je še nadalje govoril o nalogah, 'ki stoje pred našimi ženami v borbi za izpolnitev letošnjega gospodarskega plana, je tovariš Beltram pozval delegatke, naj se vztrajno borijo na vseh področjih dela, naj odpravljajo dosedanje pomanjkljivosti, da. bo njih delo uspešnejše. Ponovno jo podčrtal, da kakor se jugMtavanisIke žene danes vztrajno borijo za, mir v svetu, tako naj gredo po tej poti tudi žene našega okrožja. Naše žiene so nato zapele nekaj borbenih pesnili. Skupno so, p,o sprejemu na IOLO odšle v gledališče, kier je bila veličastna proslava in akademija s pestrim kulturnim sporedom. V dvanajstih točkah kulturnega sporeda je med drugim sodeloval moški pevski ator »Otòim Zupančič« ,iz Kopra,, italijanska dramska' družina z enodejanko »Mati«, slovenska dramska družina pa prrav tako z enodejanko »Mati«, pionirski pevski mešan zbor iz Kopra, pionirski balet in drugo. Najzanimivejši pa je bil pozdrav pionirjev materam. Preden so se žene razšle, so jim koprski pionirji zapeli še pesem »Pozdrav inovi šoli v Kopru«. Dan 8. marca pa so prav tako proslavile tud; žene naših vasi, obalnih mest itd. Povsod v večjih središčih sp priredile žene slavnostne akademije, zatem zabavne večere. V številnih delovnih kolektivih pa so ta dan proglasili najboljše delavke za udarnice. V Kopru se ]e sestal mestni svet Te dni .se je v Kopru sestal mestni ,syeit. Pom.epii.li so se o delu, ki ga bodo opravili v tem letu.. Pregledàli so tudi delo prejšnjega -leta in ugotovili., da ho plan investicij presegli •za 20,%? toka da je dosegel 48 milijonov 62ft tisač: 'Mesina statistika pa je- ugotovila, da so v .letu 1950. Kopru cani pojedli 133.273 kg mesa, 735.090 kg kruha, 136.000 kg sladkorja, 93;000 kig maščob, lin 175.000 kg drugih jedil. Tekstilnih Ikart pa je bilo razdeljenih 25.600. Odprtih ' je Wk> §£ nadaljnih 16, trgov i ii . , Den gnjili o’oto'k m est 3 Koper je znašal 79. milijcinov 114.759,— din. Kmetjsk.i, Rlan je bil zaradi suše dosežen le 60 %, vendar odkup sadja ih zelenjave je bil 100 %. Grozdja so Odkupili 1,899.000 log in s tem prekoračili plan za 25 %. Plan investicij pa znaša za 1951. leta 32.285.000.-"-. Največji del tega denarja in sicer 21 milijonov bodo u-.porabiii za zidavo novici stanovanjskih Niš. '.‘'c-. ' . ’ 176 dii na delovni dan MAREZIGE. — V soboto smo imeli občni zbor naše zadruge. Zbrali so se vsi zaidružn.iki , tajcp iz Mare?Jg *0 tvid-i iz Vršiča. Vsi so bili zares zadovoljni saj so dosegli kot kaže naj-v-išji »truidioidain« v okrožju — 176.— din. Zvečer so zadružniki proslavili eno leto dela. Fašiistovska banda v Trstu, italianissimi vseh barv slave nove iredentistične orgije. Povod zato jim daje sedaj poit De Gašperja ta Sforze v London, kjer inaj bi potožila Angležem svoje teigiobe im težave, ki jih ni malo. Brezposelnost, finairični problemi, oboroževanje, vprašanje, kako dati In ,kje vzeti, vse to teži Italijo, ven, dar šovinistične, iredente prav malo ali nič ne vznemirja. Oni poznajo samo en zakon in to je zakon sovraštva do vsega, kar je jugoslovansko. Zato so si tudi potovanje obeh rimskih prestavmikov prikrojili takp, kot da ne gresta po nič drugega v Lomkton, kakor da pripašeta o,d tam kot najmanjše darilo * vsaj jugoslovansko cono STO. To seveda, kakor rečeno, najmanj, ker obširnejši program CLN in njegovih priganjačev pravi, da se morata vriniti od tam s »pravičnimi mejami Italije«. Novo propagandistično gonijo, ki po. staja vsak dan ositudnejša in ogab riejša spremlja vseveda tudi vedno hujše tuljenje, jn rjovenje o strašnih nasiljih, ki se dogajajo v jugoslovanski coni STO. Tu so izgnali, ipo lažeh šo-viniiističn.i.h pisunov, že vse italijanske učitelje in profesorje, zaprli vse ita-Ijjamsike šole, prtepli vse poštene I-talijane, (prepovedali prehod, preko demarkacijske črte in še samo čakajo, da uprizore proti italijanskemu pre-bivalBitvu strašen -po,grlom po vzorcu Ifra svete špainiske inkvizicije, pri kateri so se učili pobožni voditelji tržaškega šovinističnega cešaropacizma. Zaradi tega pač ine more biti iz današnjega položaja drugega izhoida, kakor tta zttsedejo naišo cono britansko ame. riške čete kot uvod, da se ti slovenski in hrvaški kraji čimpreje poklonijo mogočni Italiji, ki pa ni ne velika, ne mogočna, marveč kumerna in Izmozgana. Da bo pa efekt čim večji so po-gruntaii eino posebno brihtno. Naročili so si ipr.i nekem prijatelju, ki je sicer dopisnik nekega ameriškega dnevnika v Trstu- »izvirno poročilo iz gotovih krogov«, za katere se pa ne ve, ali bi pripadali kaki skupini v okupacijski vojaški upravi, a la Airey, šili iredentističnim trobentačem okrog CLN, da je vse pripravljeno, da se potegne nova pravična meja med obema eomama STO. Da, pravičnost bi pio rtji-hoviiih zamislih , izgledala ,ta, da hi britansko- ameriška ali uo domače italijainsika cona dpbila nič manj, kot vso obalo old Debelega rta do No-vega grada, medtem ko bi in.aša cona — strmite nad silno veiiikoduSnostjo — prttjela ttve s|k,ramni -občini v tržaški pkoliéi z ineikaj sto prebivalci. Seve- da so se pri tem isti dobro obveščeni. krogi takoj pobrigali za, ins,cenaci,jo -neke kbnzuUe, ki je postavljala začasne župane za »osvobojena« mesta Koper, Izola, Piran, Umag lil Novigrad. Mi smo takih trikov šovinističnih sosedov že .navajeni in nas ne b.i čudilo alko -bi tam našli vodje tržaškega šovinizma im faMstoskega imperializma, najisi-bodo že oblečeni v 'belarume-no papeško zastavo- klerikalcev,.-rdečo garibaldinsko srajco, s katero se tako radi krasijo republikanci,' ali pa v fašištovisike črne cunje odete mi.siim-e, ki jim- tako dobro pristajajo. Kar se nam zdi čudno, je e-öino to, da se je na tem sestanku pokazal tudi službeni predstavnik I-talije v Trstu grof Corrobio. Ni nam znano ' ali se je p-r-e-svitli grof udeležil Iredentistične prireditve v svojem imenu, da bi ae zabaval nad zariplimi izrazi navdušenih zborovalcev, -ali so mu naročili ipredistojniki v Rimu, maj s svojo navzočnostjo' -potolaži -malo razgrajače, ki so se le preveč pritoževali nad »klimo nerazumevanja«; ki naj hi vladal? v Rimu za njihove visoko leteče načrte. Da se oddolži za tako veliko pozornost, se je nadkierikaler. Bartoli, ki po milosti De Gašperja vfedri in p- blači na žUpanstvu-tev r atu ..revimii-nu -vejim v;'.' novi v jam s jem,, .da-posije na slični). pajac atto v Rim-svojega za stoginikš v osebi ijejpnega očeta Lau-rija, ki naj 'bi bil za taka priUkot-še-. posebno pripraven, saj mu’ junaška prsa krasi zlata kolajna, ki si jo je pridobil za fa&stovèke zasluge. Sedaj pa res skoraj ne moreta De Gašper! in Sforza praznih rok iz Londona im treba se jim bo pošteno potiti, da ne b-oista : preveč razočarala razgretih šovinističnih bulic, ki si predstavljajo, da se dajo doseči diplomatski uspehi že z uprizoritvijo' sličnih koinettjantskih podvigov. Ce bodo pa Angleži le kazali volje za dokazovanja o pravičnosti njihovih meja, kii jih do neslanosti že ponavljajo tolika'lata in ne samo po izgubljeni imperialistični vojni, potérti bo pa treba nastopi'':i z resnimi grožnjami. M,pira se jim povedati -n? kratico, da Italija ne bo več ostala v Atlantskem paleta, in da bo šla svoja pota, Anglija in Amerika naj izbirata, med itali jamskimi in jugoslovanskim »prijateljstvom«, ker obeh ne moreta imeti, ko med Italijo in njeno sosedo Jugoslavijo ine moire biti kompromisa. Stari izrek pravi, kogar bogovi ne ljubijo, ga udarijo s slepoto in ta izrek prav gotovo valja še posebno za razne »pse, čuvaje itaUjanstva« v naših krajih. no napeto stanje'y svetu-ostalo trajaš in vznemirjalo vse miroljubno človeštvo, ' posebno male narode, ki v vsaki novi vojni morajo prenašati največje breme in največ žrtev in to vse za koristi imperialističnih držav. Pa je prišlo do konference v Parizu lahko trdiimo, da je to zasluga tudi malih držav in narodov, ki so stalno pritiskali na velesile, naj se vendar d'Oikpn.čm-0 sporazumejo jn uredijo mednarodna vprašanja, JS če/vseh ni mogoče, vsaj najiglavin-ejša. • -Od konference v Parizu pä ne smemo boig-ve kaj pričakovati, ker je to le prvi kotalk. Sestali ,so se le n arnesi, n iki zunan jih ministrov velesil, da bi pripravili dn-e-vim red za ko-nfereinco štirih miiniistrov. Po dosedanjem pote, leu konference pa oipažamo, da se stališča Zahoda in Vzhoda niso še zbližala, Vse je še nejasno, čeprav sta obe strank! predložili precej podoben dnevni red. Značilno pa je, da sovjetski zastoipniik v svojem dnevnem redu niti z besedico me omenja mirovne pogodbe z Avstrijo. In prav na tem vprašanju so nastale številne težave na prejšnjih sestankih. Znano je, da so se štiri velesile sestale taičmanj kot 259 krat, da bi pripravile osnutek mirovne pogodbe z Avstrijo, toda s-o se vsakokrat razšle, ker ji Sovjetska zveza postavljala neštet^? zapreke in hote sabotirala sklen.i-tgf te pogodbe Vmes je veidno vnašala druga vprašanja, ki nlim-ajo macakräne zveze z avstriijsiko mirovne/ pogodbo, tako na pri-mer vprašanje Trsta itd. Priprave za parišo konferenco so trajale zelo dolgo lin potrebno je bilo nešteto -diplomatskih not, preden je do sestanka sploh prišlo. Toda že sam sestanek viliva miroljubnemu človeštvu upanje, da bodo velesile raje prSftopiile k mirni rešitvi mednarodnih sporov, kakor pa da bi se zatekle k oboroženemu spopadu, ker ta me bi prinesel nobenemu koristi, ampak bi priveideil človeštvo- v še hujšo katastrofo, kot. zadnja vojna. Upaimo, da bo prevladal zdrav razum in j-.-avii.no gledanje ina razpoloženje večine ljudstev, ker na svetu ne živijo spimo štiri velesile, ki bi se - mogle pomili volji igrati z usodo ostalega -dela človeštva, temveč še stotine milijonov ljudi, ki igrajo važno vlogo v me-dnarodnem življenju. Toliko o pariški konferenci, katero. bomo obravnavali bolj podrobno v efti izmed naših prihodnjih številk, ker se je konferenca prav za prav šele začela in še ini pokazala rezultatov. V raznih evroip-skih državah pa še vedno trajajo krize vlad, razen no- - * rt» ti j ih i-n gospodarskih kriz, ki so v nekaterih državah zelo resne. V Franciji' vladna, kriza, ki je nastala zaradi votivne reforme še' vedno mi rešena, Panlaimen-t je adibii namreč vladni ža-kcinski ipredlog o voltanti reformi, ker -si je vlada stem hotela zagotoviti večino- pri prihodnjih volitvah, ki bi marale -Hiti najkasneje v oktobru mesecu. Doslej ni uisipelo še nobenemu sestaviti nove vlade, čeprav je predsednik republike za to pooblastil že stiri vidne francask;e politike. Anglija tudi preživlja neke vrste krizo zaradi bdleapi zunanjega mini-; stra B-evtaa. Njegove poste je v tem 'asu vršil predsednik vlade Attlee. Številni isehatorji jn poslanci vseh treh angleških važnejših strank zahtevajo odstop Bevimi, a zunanji minister naj bii postal Attlee, ker je za Anglijo v sedanjem trenutku važno, da ima na tem položaju celega in zdravega moža. Italiji je tudi pretila vladna kriza in se je predsednik De Gaspari rešil le pri glasovanju o oborožitvi, ko se je opozicija glasovanja vzdržala. Med ikoimlinfiorroovskirnli državami pa preživlja najbolj burne čase Ceškoslo vaška, kjer je prišlo po ukazu iz Sovjetske zveze do številnih aretacij inaj-vliidnejših člano-v Komur.'.slične pé’tv ‘ty’e, -kakor s-o bivši zunanji minister Cjernontis, dalje člante-e Ro.litbi-rojai Sverno.ve, Slin-ga i-n -drugih, r^nož-i-čno pa sledijo izključitve iz čilaiiBtva Par, ti je. V kratkem ho t-udi proces velikega obsega, ki bo imel namen prikriti neuspeh načrta ta obenem opravičiti zunanjo politiko Sovjetske zveze, Iki na v-se oaphie izkorišča Češkoslovaško, zlasti njeno zelo razvito industrijo in -gospodarstvo na splošno. O razvoju v Češkoslovaški bomo poročali obširneje v prtihodnji številki. PO SLO VE N S K ! iSTRi ISTRSKI DELOVNI ČLOVEK si v novi Jiisjosiavißi z d^iom umtvar/a iepše, sročnejše dni * IZ NAŠIH KRAJEV * Ni lahko na kratko opisati razpoloženje istrskih delovnih ljudi po slo-ve-niSki-h vaseh v novi Jugoslaviji. Vi naslednjem poskušam Iprikazau .a un bralcem vsaj tiste vtise, ki sem jih dobil, iko sem poitoival po vaseh slovenske Istre. Ze ob bežnem pregledu na vse, kar sem že tudi doživel na tem potovanju od GabroViice do So-ierss, me navdaja ena in sama misel: »Istrski delovni človek si v novi Jugoslaviji s svojim delcim ustvarja lepše, srečnejše dni! Toda s tem nisem našim bralcem še ničesar povedal. MED ZADRUŽNIKI NOVE GABROVICE Kdo še ni Slišal o Novi Gabravici? Verjetno malokdo se bo našel, ki bi ne poznal tega kraja,’ ki bi ne bral časopisju o naporih gabrovskih zadružnikov, o njihovih uspehih, o Ti. tpvii nagradi, s katero so bili nagrajeni kot najboljši zadružniki v Sloveniji. • . Ze pred sedmimi leti so začeli ga- brpviki z~dr ' ki š« . p <> ec - - 1 ti. »Takrait smo naleteli na vse težave, kar jih kdo pozna, iin smo se 7. ' limi mo-a 11 i 'ji1 o 'o-o it'. da smo jih lahko'premagali«, je pripovedoval zadružnik Albin Barut, ko je, hitu! iK'0.p ■ i c- •/ m • co za škropljenje sadnega drevja. »Toda težave smo vendarle prebrodili«, je nadaljeval Barut. Nič se ni zmotil, ko je tako dejal. Primi' i. dar :e težave gabrovških zadružnikov z začetnimi v letu 1944, ko se je pri nas vodila krvava borba za osvoboditev, je dcikaj lahko. »Moramo odkrito priznati«, pravijo gabrovš-kl zadružniki, »da smo danes na konju«, »Saj nam ničesar ne manjka«, je hi-IM pripovedovati zadružnik peter Pu,iger, ko sem ga vprašal .kako kaj ,1°; iyijP, »Belega kruha, prašičjega in go ojrga mesa, vina ,pa tudi olja i-mr'iio zadosti. In. kaj bi še hotel več?« je nav ruled ir’-rn’-ri1, Pn "m i va ■približal najstarejšemu zadružniku 86 letnemu Mihu Furlanu, ki si je urejeval vrt. »Gospodariti je treba pametno iln motko ter vedno držati V rokah vajeti pa gre vse gladko kakor po olju« mii je dejal izkušeni Miha. Da so liani gabrovšiki zadružniki dobro gospodarili, nam priča dohodek na delovni dan, ki je lani znašal 195 din. Prejšnja leta» je bil ta dohodek manjši. To nam prav tako kaže,, da iz leta v leto bolje gosr-odanjo. Mar nii vse to rezultat uspešnega dela? , Pa poglejmo, kaj so vse naredili gabrovšiki zadružniki no osvoboditvi. Postavili so si mič manj kot 19 popolnoma novih stanovanjskih hiš, živinski in prašičji hlev ter zadružni dom. ob katerem bodo v kratkem pili »1 i-kof«. »To niso samo besede, če nam kdo ne verjame, naj si kar izvoli pogledati Novo Gaibr-ovi-co, kjer živimo, delamo in se veselimo«, je pripomnil mlad zadružnik, ko sva se poslavljala. Skoraj bi bil pozabil povedati, da bo v kratkem v Novi Gabrovici svetila tudi električna luč. Po vseh hišah so že opravili notranja dela za napeljavo. Postaviti imajo še drogove, kar lahko opraviš v enem tednu, A NA ZGODOVINSKO ZNAMENITEM RIŽANSKEM POLJU BODO POSrwJl. LI 70.000 NOVIH TRT Marsikdo zna povedati, kako zgodovinsko znamenito je rižansko polje, ki ste razteza v vijugasti dolini v neposredni bližini pod Crnim kalom, za vse istihte Slovence. Pra linci, ki je bila do nedavnega zapuščena im ni bilo nikomur mar, da bi jc preo'al, moda tudi za,o, ne bi bilo ipri tem preveč stroškov, je te dni tako živahno, kakor nikoli prej. Kako bi tudi ne moglo biti? Ropot Z brigadi, jem Plesom sva začela računati, koliko delovnih moči in koliko denarja lahko prihranimo z oranjem s traktorji. »Ce bi ta kompleks, ki meri nad 1 ha hoteli obdelati z muckami, bi uporabili nad 200.000 dih. S traktorjem ipa stane vse to le 28.000 din«, je dejal brigadir Ples to e-j ni nobenega dvoma, da je razlika stroškov precejšnja, obenem pa je delo s traktorjem neprimerno bolje. Nazadnje pa je brigadir še dedal: »Takih traktorjev s 60 konjskimi silami, kakršna sta ta dva, bomo jmeli v bljižnji prihom-j-oisti več, saj nam to o-beta naša mlada težka industrija«. KUBED POSTAJA NOV Nasilje, k,i ga je v Istri izvajal okupator meid NOB, so ga na laisitni koži občutili tudi Kuibedčani. Vas je bila skoraj do tal požgana. Po osvoboditvi so se Kuibedčani lotili resnega dela. EU danes go popolnoma na novo sezidali 13 novih hiš, lepo število pa veliko škodo, kar je zelo vplivalo na dohodek deovnega dne. Tako je bil dohodek jami le 125 din, kar je seveda premalo. Ce pa računamo, da so zgradili hlev tudi iz lastnih virov, je to potem že precej. K-ubedi ki zadružniki bedo letos posebno skrbeli ipoleg živinoreje tudi za vinogradništvo. V ta namen so preorati letos 2 in pol ha površine travnikov za nove vinograde. »S tem, da bomo pri nas gojili to, kar najbolj izda, ne le da bomo koristiti sebi, amipak prav tako državi«, je obrazložil zadružnik Mirko. »V SOČERGI BOMO IMELI NAJLEP-SI ZADRUŽNI DOM V SLOVENIJI Te besede sem slišal izgovoriti takoj ko sem pri'f:l v So e : ko m si ogledal veliko, že pokrito poslopje zadružnega doma. Za1. da sem bil skoraj -omamljen od predolge poti in da si nisem zapomnil imena So-čengančana, ki je to izrekel. Rekel bi, . * m ■K... .• ■ -v; ■ « M --1 m 7- F M , Zadružni hlev v Kubedu Zadružni dom v Sočergi traktorjev, ki orjejo rižansko polje lahko slišiš celo na Kras. Crnikaitski zadružniki pa hitijo z vso naglico sadili v novo preorano zemljo nove trte. Ze nad 7.000 so jih posadili. Ostalih 63 tisoč pa bodo posadili v najbližoj ih dneh. Traktoristi Praprotnik, Ogrin in Hribar, ki delajo že več dni v slovenski Istri, se budi ne obotavljajo, Velike površine travnikov in pašnikov ter. zanemarjenih zemljišč so že zorali. Njihov brigadir tovariš Ples mi je levo povedali, da mo-ajo izpolniti obveznost, ki so jo dali pred odhodom iz Ljubljane, Po vsej Sloveniji bodo letos zorali 10 tisoč ha zemljišč za nove vinograde. Ce- a v je delo naporno se ga vendar ne a-stra jo Ko bodo končali v Istri, bodo cfdšli na Go-iško, potem na Štajersko Itd. Tudi pri razširitvi mašiti vinogradov bodo pomagali. Globina, v katero lahko zaorje težak plug, ki ga vlečeta dva orjaška velikana — traktorja, je od 60 do 120 centimetrov, kar za vinograde popolnoma zadostuje. Rižansko polje so orali povprečno 75 cm. globoko. S.0 j'ih zas.lno pc-nravMi, toda v .načrti imajo zgraditev popolnoma novega Kubeda. Pred do («na letcma so v Kubedu usiti <; ili kmeiiito delovno zadrugo, v kale i je danes združenih 32 go- o-dr. štev, t. j. skoraj polovico vasi. Ko so zadn.tonik; preojoU-.li začetne težave, so Sklenili, da bodo sezidali v elito hlev za 52 g.la vgoveje živine. Ta hlev je že gelov i:n so nar.j za-d-u:r jk: lahko ponosni.. Lani je prizadejala suša kuibedoikim zadružnikom da se res ni zmotil, ko je izrekel gornjo besede. Skoraj bo dve leti, odkar so temu -domu postavili prive temelje. Nepretrgano delto je iz dneva v dam napredovalo. Zdaj so priskočili na pomol framtovci in uspehi niso izostali. Tako iso soteigančani 18. februarja letos pok rili zadružni dom. Pri vsem tem so opravili froinitavd lami že precej. Kalkor računajo, bo njihov zadružni dom, ki je zares eden najlepših v Sloveniji,- služili svojemu namenu im v korist vseh vaščanov že letos. Gildo Baruca OSP. — Ali bo tudi pri nas zasvetila električna luč? Iz naše vasi se poredkoma oglašamo v časopisih. Vendar moramo povedati, da je temu kriva oddaljenost in slabe prometne zveze. Saj smo tako rekoč zaprti med dvema mejama, da ne moremo -nikamor. Kljub temu pa vendar nekaj delamo. Gradimo nov velik vodovod, popravljamo dom za naše prosvetno društvo »Domovina« itd. Ze 'lani smo začeli s temi deli. Dela zelo počasi napredujejo. To pa zaradi tega, ker nimamo strokovnih moči, da bi nam usmerile delo, tako da bi šlo. Čeprav smo za to večkrat prosili in prosimo še sedaj, da bi prišel k nam kak kmetijski strokovnjak in nam obrazložil številna vprašanja, ki zadevajo naše kmetijstvo, nam: naše prošnje niso uslišali. Tako bi radi vedeli, zakaj je ,na primer pri nas kokošja kuga, ki je uničila okoli 80 odstotkov vseh kokoši. Prav tako. na primer je zadela huda nesreča našega soseda Er-miirja Novaka, ki je moral zaklati kraivo, ker se ni mogla oteliti. Ce bi se pri vsem tem znali ravnati, bi lahko vse to preprečili. Zelo radovedni pa smo, če bodo k nam napeljali električno luč. Vsi smo za to pripravljeni -delati, kolikor bo pač potrebno, samo da bi bilo to tudi pri nas kaj kmalu uresničeno. * KRKAVČE. — Samb z besedami ne bomo ničesar naredili. Takoj po osvo. hodit vi se je p. i nas porodila zamisel, da bi zgradili poslopje, v katerem bi se skupimo sestajali in imeli kulturne in zabavne prireditve. Toda s tem še ved to odlašamo, čei. i:av srno si v ta namen nabavili že potreben material, n. pr. 3 kub. met: e ü.. k, o-koli 7 kuto. me,tirov tramov itd. Tako se ta stvar še danes vleče v .nedogled pod parolo, ida točeno gradili ljod'k: dom. Vse to pa je samo na papirju. Kdaj bomo začeli z de'i, kopati temelje, pripravljati kamenje in razni material, tega ne vemo. Morda je ta dfi.i že blizu, toda vsekakor bo prav, da tociveimo, da maše organizacije in tudi KLO kažejo premalo zanimanja za vse to, kajti z besedami ne borno 'ničesar naredili. * _______________ KOPER. — V ponedeljek zvečer se je v koprskem zaporu obesil 54-letni Minca Pietro iz Kopra, stanujoč v ul. sv. Elia 10. Omenjeni je bil v ponedeljek zvečer aretiran zaradi tatvine tiskarskega svinca v koprski tiskarni . e-da Izpred vojaškega sodišča Iredentisti rovarijo zaman ' litfS 'mmt , /c- - -C'*' Oranje na Rižanskem polju „JUttoi 44 44 nCton S-mCjoU, k£o& 44 ftu o nas- Ce hodiš po naših vaseh, vidiš kmete, ki orjejo in sejejo, obrezujejo ali vežejo še zadnje trte. Ce koga kaj vprašaš, ti brigatori: »Da bi bilo vsaj dvajset rimi vreme tako.« Nad Izolo na cesti proti Kortam je po vrhu hriba nekaj raztresenih hiš — vas Sa-redo. Tu je že prav posebno živo. Povsod -so skupine zadružnikov, ki delajo. Nekateri sejejo girali, drugi deteljo itd. Nekje ob poti slišim »Bcškanin, po brazdi!« To so spet zadružniki, ki orjejo. Ko sem se z njimi raztovarjal, so mi dejali, da imajo še okrog 20 dni -oranja, toda kljub temu pravijo: »Letos smo že več oto-delaili, kakor lami ob tem času. Združili smo se pozno in smo imeli ob tem času še vso zemljo neobdelano.« Nekaj dalje sem se ustavil pri petih zadružnikih, ki so hiteli drug pred drugim, da bi čim več graha posejali. Med njimi is bil tudi brigadir zadruge. Bili smo pirav na vrhu hriba. Pogled smo imeli lep na vsa polja naokrog. Brigadir Kocjančič mi je razkazoval polje -v okolici. »Glej, tam dolj tisti okopani vinograd je naš.« Okrog in okrog so bila neobdelana polja kmetov zasebnikov. Se obrneva malo na levo in mi pravi: »Tistih pet kosov pšeniče je tudi našifi. Na 'tisti drugi strani smo posejali grah, tam doli pri hlevu pa danes naši orjejo deteljo« itd. Z očrni smo obleteli vsa polja, ki jih je bilo mogoče videti s hriba. Zadružna polja so bila že skoraj vsa obdelana, medtem ko so bila zasebna po večini še neposejana in mmogokje ■ še nepkopana. »Lani so se nam privatniki smejali,« je nadaljeval brigadir Kocjančič, »ker smo zaostali z delom in smo imeli v tem času mnogo zemljišča še neobdelanega. Letos ’ pa’ smo z delom mnogo pred njimi. Plenice smo posejali, da nam ne bo manjkalo kruha, grah pa bomo čez dva dni posejali na površini dveh hektarjev'.'« Se trino,g o'' drugih stvari so pripovedovali zadružniki o svoji zadrugi. Pravili so, da so imeli težkoče in da jih še imajo, toda Vse bodo premagali, ke,r, imajo voljo dò dela in so prepričanj, ria so si izbrali pravo pot. »Raj letos gre že mnogo bolje,« so (’Kali. »Za začetek,« je dejal drugi, »je Se kar dobro, Prodali smo 40 q grozdja in pridelali doma 120 hl vina.« Pridelali so tudi nekaj krompirja. »Ce bi ne bilo suše,« je pripomnil brigadir, »bi ga mnogo ludi prodali.« Brigadir -zadruge tov. Kocjančič je še pripovedoval, da se v zadrugi do-tor- -razumejo in da delajo vsi z zavestjo: da nekaj ustvarjajo. »Ne vpliva pa dobro na nobenega izmed nas, da predsednikova žena dela v tovarni v Izoli in v zadrugi moramo ženska dela opravljati meški.« Zadružnik; so dejali, da se bodo trudili, da bo postala zadruga zgled vsem 'kmetom izven nje in to pri obdelovanju polja in pri, samem življenju zadružnikov. Vojaško sodišče VUJA, ki m,u je predsedoval kap. Kazimir Ilič, je v sredo v Kopru .sodilo Maria eliseja iz Izole,, ki je bil 14. novembra 1950 aretiran v jugoslovanski coni STO, ko je ilegalno prekoračil demarkacijsko črte, med obema conama v bližini vasi Kolomtoii-ni. Sodišče je ugotovilo, da je Delise v septembru 1947 pristopil v Izoli k ilegalni teroristični organizaciji GR1 (Gruppo Resistenza Istriana), sprejel načela organizacije, podpisal njen -statut ter se v nj-ej dejansko udejstvoval pod imenom »Tiger«. Znano je, da je GRI skušala zrušiti upravno in politično ureditev v Jugoslovanski coni STO in to z vohunstvom in z nasiljem. Kot aktiven član 'te organizacije je s pomočjo drugih oseb, prav tako članov te organizacije, zbiral podatke o številu motoriziranih sredstev JA v garnizonu Izola. Prav tako je po nalogu omenjene organizacije pregledal varovalne -naprave koprske radijske postaje v Belem križu pri Piranu in o tem dostavil 'izčrpno poročilo. Vzdrževal je stike z osebami, od katerih je prejemal direktive in se moral v okviru tega srečati v Loretu pri Izoli z neko osebo, ki pa na določeno mesto ni prišla. Delise je marca 1948 ilegalno pobegnil v anglo-aimeniško cono STO, ko je bilo nekaj članov te organizacije, ki jii je tuidi on pripadal, aretiranih. C?m je prestopili demarkacijsko črto, se je s pomočjo bivših zaveznikov prijavit CLN, kjer je dobil materialno pomoč v hrani in denarju ter po njej tudi zaposlitev. Pozneje se je vpisal v organizacijo Lega Nazionale. Zarad» omenjenih dejanj je vojaška sodišče otosadTo Maria Deiiseja na 3 leta in šest mesecev odvzema prostosti z obveznim delom. Sodišče je ob razglasitvi obsodbe upoštevalo, da je bil Derise, ko je pristopil k Heg’’’ ni organizaciji, še mlad i-n oa so ga v organizacijo pritegnili zrelejši in izkušenejši, ljudski oblasti sovražno razpoloženi elementi. Upoštevalo je tudi, da njegova dejavnost n,i povzročila hudih posledic. Razprava proti Deliseju je znova pokazala, kako skušajo iredentistične in vohunske italijanske organizacije iz Trsta na vse mogoče načine ustvariti v jugoslovanski coni STO tero- ristično delovanje. Proces je pokazal In razkrinkal dejavnost CLN, njegovih vohunskih podružnic In drugih iredentističnih organizacij, ki skušajo pod starimi iredentističnimi gesli In s pošiljanjem vohunov v jugoslovansko cono STO zaman rovariti proti ljudski oblasti. KAZNOVANI PREHODI CEZ MEJO Pred vojaškim sodiščem VUJA so še v soboto zagovarjali Karel Kocjančič iz Sv. Antona 119, Emil Kocjančič 134 in Palmira Fanio iz Pule. ODt-oižnica dolži -prva dva, da sta po nalogu nekoga Zidariča iz Trsta in po dogovoru z n'tikiim Karmelam J-uiriševitem, ki je eden izmed kolovodij oboroženih tolp, |ci se ukvarjajo ,s tihotapstvom ljudi preko meje, spravila obtoženo Fonlo preko državne meje med FLRJ in co. no B Tržaškega ozemlja ter jo. nato hotela spraviti v Trst. Obtožnica jima nadalje očita, da sta sodelovala In pomagala oboroženim tolpam, tervbi za zgo, aj omenjeno dejanje prejela 30.000 dim rag aide, če bi se poizkus prehoda čez mejo 'posrečil.. Prva dva obtoženca sta krivdo priznala, vendar sta zanikala sodelovanje z, oboroženimi tolpami in sta trdila da Juriševiča sicer poznata, toda še od prej. Foniijeva je dejala, da se čuti krivo, da pa je hotela v Trst le zaradi Zidariča, s katerim je zaročena. Pio daljšem govoru obrambe se je sodišče umaknilo na psovetovan.je in nato izreklo sodbo; Karel Kocjančič je obsojen n,a štiri letta odvzema pro. stostl in zaplembo imovine. Emil Kocjančič na tri leta odvzema prostosti in zaplembo i im ovine, Palm.- a ronio pa na šest mesecev odvzema prostosti. Sodišče je pri tem izreku kazni um oitevalo olajiavrie civ .i ... i m je prva diva obtoženca oprostio obtožbe sodelovanja z oboroženimi tolpami ,za:adi pomanjkanja dekaziov, m totem ko je pri Fonijevi upoštevalo čustva, ki jo vežejo na zaročenca. Oba Kocijančiča sta nao-a.vija pez v, medtem ko je bila Fonijeva s sodbo zaidiov,oljna. »Jadran« in ni bil še zaslišan. Razlogi samomora niso znani. Truplo je bilo iz/očeno rodbini. * KOPER. — Koprski zvočniki — posebno še tisti v »kalegariji«! — so Medme- najraz!tonej.:fi o. a*-._ Skj h.ti ne pačijo glasu preveč, toda tulijo pa tako strašno glasno, da jih menda slišijo tudi glunci, pa še tein ne oì buio p., j e i ° ■ ' ° J- L e °a diti! Gotovo ni nihče prepričan, napravlja ljudem veselje, če jim pušča dan za dnevom v ^ozrne večerne ure trobiti tako glasno na ušesa? Z radijske postaje v Kopru so se baje tudi ze (pi itoziiii pri- »Radio cittadini«, ker jim s takim »prenašanjem.« radij, ■tkeva progi ama jemljejo ugled, pa doslej ni nič pomagalo. Zdi se, kakor oi i.izaaio citta-ulna« hoteti vsiliti Koprčanom obvezno poslušanje ko: :.:e radijske postaje. Ali je,sicer ne bi poslušal mihče? Bodimo torej obzirni in pazimo, da zvočniki -ne bodo tulili. Tistega v Callegariji pa sploh prenesimo drugam- ------«»------- MAREZIGE. — Naš kamion je že 8 mesecev u popravilu v Izoli, traktor pa že 3 mesece. Razumemo razne težave, hoteli bi pa, da tudi tisti v delavnici razumejo naše. Obnovitvena zadruga me more obnavljati brez kamiona, zadruga pa n-ujmo potrebuje traktor, ker je sedaj največ oranja. * MAREZIGE. — Neredno delovanje pošte. Ljuidje iz Boršta in iz okoliških 1 vasi se p; ličilujtijo za-ad - i i i pošte v Marezigah. Včasih dobijo Istrski tednik šele v ueteik to je 6 dni po izidu. Kje je vzrok tega? GUNJACI. — Truškanci smo bili vedno poznani kot pošteni in delovni ljudje. Za časa narodno osvobodilne borbe smo se vsi kot eden borili pro« ti fašistom. Pa tudi v cerkev se od časa člo časa rad; zatečemo, čeprav je Jo le stara navada, ne -pa versko prepričanje. Naš župnik nam je ostal oto strani v, najhujših dneh, zato ga vsi: spoštujemo. Vemo pa tudi, da je šla večina božjih pastirjev po poli narodnega izdajstva, zato znamo dati temu vprašanju pravilno oceno. Toda nekaj nam danes le ne gre v glavo; ravno nad našo vasjo -se tik oto cerkvi dviga velika zgradba bolj podobna gradu kakor navadnemu stanovanjskemu poslopju, Jti si ,ga danes lahko privoščijo naši ljudje. Ko smo na množičnem sestanku vprašali, kaj bodo- gospod župnik počenjali v tako velikem- župnišču, so nam odgovorili, da ima gospod župnik res prevelike zahteve: spalnico, kuhinjo, sprejemnico, sejno dvorano ltd. Skupno več kot deset -prostorov. Kje je vendar gospod ž-uipnik d-obil investicije? Mi nimamo ničesar proti temu,*da si naš župnik uredi udobno stanovanje. Ko se pa spomnimo, da že pet let zaradi pomanjkanja kreditov odlašamo s popravil,om naše šole, ki je Polj podobna zapuščeni vojašnici ka-kor pa šoli, nas mine vsa dobra volja in se začudeno sprašujemo: »Katko to, da je -gospod župnik 'izposloval kredi-te za župnišče prej kakor KLO za popravilo šele?« Pa tuidi od našega gospoda žilpmi-ka bi smeli pričakovati več razumevanja -do potreb naših ljudi Ut bi z graditvijo župnišča ali malo počakal ali pa se zadovoljil s skromnejšim fairovžem in odstopil del investicij za popravilo šole. Franc B. * ŠMARJE. — Zakaj nismo dobili še nič umetnih gnojil, medtem ko so jih v drugih KLO dobili vsaj nekaj? Res da je bilo letos težko z umetnimi gnojili, vendar zadnje čase jih je nekaj- prispelo v naš okraj in po raznih ■k 3i j e- in Mi Ijridraki-h odborov so se pozanimali, da jih dobe in so jih tudi dobili. Mi pai n:ič. Tod/ n-i samo letos Zdravniški kotiček Dve leti odvzema prostosti ker sta pomagala oboroženi tolpi Vojalko sodišče VUJA je prav tako obsodilo Viktorja Cergolija iz Li-minjana 202 i-n Anigela Ge.-mi.na iz Kaštela 109, ker ;sta 7. I. tega leta mudila pomoč, hrano in dala nekatere ■‘cdatike trem neznanim oboroženim ljudem in jih kot sumljive osebe nista prijavila oblastem. Gbtožamca sta krivdo priznala in med drugim povedala da so neznanci mdli dn e brzostrelki ter se zanimali za kretanje vojaških edinic in patrol N, Z. Zaradi pomoči oboroženim tolpam, je vojaško -sod,uče oba ob-tožen-ca obsodijo na dve leti- odvzema prostosti z obveznim delom in plačilo sodnih str|cOkov. - ZarLrl-ljzna mati iz Kopra. Imam devetletnega otroka, ki večkrat toži, da ima bolečine v .trebuhu na desni strani od popka. Bojim se, da je to vnetje slepiča im prosim, naj mi zdravnik. opiše to bolezen. Odgovor. Vnetje slepiča je najpo-gcistiejše t-rebušnlo vnetje. Kljub temu, da ljudje dai.id.anes zanj velo. mnogokrat ne pridejo k zdra-vniku o pravem času, ker ne poznajo njegovih 7 '.ov. Na drugi stran: pa je zopet zaradi vnetja slepiča m togo nepotreb. nega strahu. Kakšni so znaki vnetja slepiča? Gla-vni znak so bolečine v trebuhu, ki so -po navadi zelo značilne: najprej tišči im boli v zgornjem delu trebuha, med žličko in med popkom. Sele :ina se seli nato v okolico poipka, po šestih do desetih urah pa poto an e vse močnejša i.n izrazitejša na des-ni spodnji strani trebuha. Bolečina je običajno enakomerna, po nekaj urah pa postane hujša. Ne smemo se pa vedno za- N A Š A D E L O V M A ZAKOMODJ&JM : . Zeno v luči noše zakonodaje Osmi marec je dan svobodoljubnih žp~" m- ion imajo vse napredne žene v svetu za svoj praznik. Zato nameravamo v tej rubriki napisati nekaj misli o pravicah naše žene. V našem listu sm-o že omenili, da so na-ši -pravni predpisi v marsičem še nepopolni, ker je za tako majhno ozemlje težko zajeti vse primere do vseh podrobnosti, V takih primerih se -poslužujemo socialističnih načel, ki so se izkristalizirala v -najna-nred-nejši socialistični državi na svetu, v socialistični Jugoslaviji. Osnovno načelo, na katerem temelji e-nakopravinost žene v FLRJ, je zajamčeno v določilu čl. 24 bvezne ustave, k; s-e glasi: »Žene so enakopravne moškim, na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbeno političnega življenja. Za enako delo imajo ženske pravico -do enakega plačila kakor moški in uživajo posebno zaščito v delovnem odnosu. Država zlasti ščiti koristi matere in otroka z usta-navljanje-m porodnišnic, dečjih domov in zavetišč in s pravico matere do plačanega dopusta pred i-n po porodu.« Poglejmo si sedaj nekoliko pobliže, -kako prihajajo gornja načela do de- janskega izraza v naši delovni zako- urah dela. Za samo dojenje mora no-daji. ostati materi praviloma pol ure časa. B-rez dvoma- je najvažnejše tisto do- Cas, potreben za pot do stanovanja ločilo, -ki daje ženi pravico, da vrši in nazaj, določi direktor podjetja po vse jav-ne slu-žbe ter da prejema za svoje delo Isto plačo kot jo prejemajo moški. Za- vsak poklic in; za vsako zvanje je določena odgovarjajoča pia» ča i-n to plačo prejema vsakdo, -ki t-o delci opravlja, n-e glede na spol. Naslednji pravni predpisi, -ki dajejo zaposleni ženi otipljive pravice glede na njeno poslanstvo matere, so zapo-padeni v Odredb; o varstvu nosečih žen in do-ječih mater v delovnem razmerju (Uradmi list št. 10/1&50). Glavna določila te odredbe so-: v primeru nosečnosti in poroda pripada ženi v delovnem razmerju 90 dni plačanega dopusta. Ce se noseča ž-ena po predlogu pristojnega uradnega zdravnika zaradi nosečnosti razporedi k d-elu nižje skupine, otodrž; za čas, ko o-pravlja delo te skupine, plačo skupine svojega rednega dela, h kateremu je bila raz-rv-^oiena nreden ie nastala sprememba. Ta -plača j'i p-ripada tudi med dopustom za-radi nosečnosti in -poroda. Doječa ma-t-i v delovnem razm-e-rju ima pravico prekiniti delo zaradi dojenja svojega c' roka. Talka prekinitev je praviloma do-pustna po treh zaslišanju sindikalne organizacije. Pravico do prekinitve dela zaradi dojenja otro-ka imajo doječe matere praviloma šes-t mesecev po porodu. P-o mnenju zdravnika -se ta pravica lahko podaljša do osmega -meseca po por-odu. Doječi materi, ki dela skrajšani delovni čas, -pri-pada poleg plače za dejansko opravljeno delo še polovica tistega dela plače, ki odpade na ča-s, ko- -ni delala. Prepovedóino je nadurno delo in nočno delo noseči ženi po dopoljenemu četrtemu mesecu nosečnosti in doječi materi do vštetega osmega meseca dojenja, oziroma po zdravnikovem mnenju največ do enega leta. Navedene pravice pripadajo ženam, ki so bile Dred -porodom brez presledka na.jm.apj 6 mesecev, ali v zadnjih dveh letih , s presledki najmanj 18 mesecev v delovnem razmerju. Ker v tej odredbi ni ničesar omenjenega o odpoved-nem roku, sledi iz t-eig.a, da se noseči ženi ne srne odpovedati tedaj, ko je na uolezenskem, oziroma porodniškem dopustu. Na vsak način pa je potrebno pre- prečiti, da bi privatni -delodajalci in direktorji podjetij -odpuščali delavke in uslužbenke sam-o zato, ker so noseče in so -morda zato pri delu manj produktivne. Uslužbenka, ki Bi j; -bila v takem primeru odpovedana Služba, se lahko pritoži na komisijo za delovne spore p-ri svojem podje-tju (o kateri smo -pisali v predzadnji številki našega glasila), oziroma ,na u-pravni cdtoor podjetja, ko bodo izvoljen; delavski sveti. Sindikalna podružnica je dolžna, da take pritožbe vestnih uslu-žbe-nk po-d-pre. Ni pa mogoče z odredbo določiti, da se ne sme odpovedati službe uslužbenkam, ki so v nosečem stanju, ker bi take uslužbenke, ki nimajo čuta odgovornosti, lahko tak predpis zlorabljale. Najvažnejša pridobitev žene iz področja delovne zakonodaje pa je pokojninsko zava-rova-nje. Tudj v kapitalističnih država-h -to zavarovanje do neke mere obstaja, toda dejansko pride do pokojnine Le -majhen odstotek žena. Dejstvo, da se žena lahko s?.-ma preživlja i-n si sama oskrbi brezskrbno starost, ima za celoten družbeni razvoj najgloblje posledice. Na ta način postane žena dejansko svobodna in enakopravna možu. Zena, ki si sama prd-iidobiva sred-stvä za obstoj, si svobodno izbira svojega zaikonskega tovariša in taki za-koni temeljijo na res iskrenih čustvih in nimajo nič skupnega 7. zakoni sklenjenimi iz koristoljubja. našati na pravkar opisa-ni način začetka bolečin. Naslednji znak je slabost v žeiMdou, dviganje i-n bljuvanje. Pri-pc-mi-pja/m, da bl-juvanje samo še ne pcimemi vnetja slepiča, z 'd-u-ge strani pa poznamo m-noge primere vnetja slepiča, pri katerih bolnik ne bljuva. Nadalje o-azimo rovečano razliko med temireraitiur.o v pazduhi in v danki. Ta razlika znaša največkrat celo stopinjo ali več. Vetrovi in blato se zapr.o, pa ne vedno. N-elka-ter.i bolniki imajo lahko redno blato. Na pritisk boli najmočneje v deanem spiodnjem in stran, ske.m predel'») trebuha. Opisani znaki mo-e-jo nastati preko noči. Ni treba, da najdemo vse -opisane, znake. Za sum je dovolj, če najdemo dva, ali tri od opisanih znakov. Kaj moramo storiti, če siumirno n? sler-i-č? Clmipreje moramo bolnika r>o-sla-ti k zdravniku ali v bojnico. Bolniku ne smemo dati nobeine hra-ne, niti tekočine, pa tudi zdravi,la ne. Na tre. buh mu položimo mrzel obkladek ali vrečico ,z (ledom. Ce pa trajajo opisa« ne bolečine že več kot dvanajst u,r in nismo uspeli bolnika spraviti v bolnico, miu lahko damo na trebuh tople ai: k lari k e ali terimoifor. Dr. P. H. tako, -tudi prej se .mam je godilo prav tako. To pa najbrž po krivdi našega KLO, ki se briga bolj za druge stvari ka-k-or za dvig kmetijstva. Treba je malo več energije in potem bomo tudi mi imeli delež umetnih (- - k .-, . jin .imajo- um. J« c-, ii- gih KLO. zato pa na delo, odborniki! * BORST. — Zahtevamo več umetnih gnojil. Svoj čas je naša zadru-ga zahtevala 500 q su-pe-rfosfata in vsaj 50 kvintalov a-mon-nit-rata. Doslej smo prejeli le 30 q superfosfata, Našj ljudje so zaskrbljeni, ker je zadnji čas. da bi dobili gnojila. * LOPAR. — Letos bo obnovitvena zadruga iz Marezig in okolice obnovila pri nas 1 stanovaasko hišo, Neotiniovijehih -bo potem ostalo še o-sem &CS..C Jarskih pošlo, j. — t ov. učiteljica iz Sv. A-n-tona je imela pri bil lup obisk, pozneje pa je tečaj raz. nas iizobr-aižeiva/liui tečaj, v zavodu je padel zaradi neresnosti tečajnikov. Z veselijem pričakujemo elektrike. Pri delih za napeljavo toka pomagamo s prostovoljnim delom, kjer je- 1« mogoče. * LOPA?.. — Čutimo se zaputoeue. V naši vasi -ni nobenega kultur.ie.ga življenja. Prosvetnega društva ni. Prej simo bili povezani z prosvetnim društvom pri S«. Antonu. Biùuj o več. Izobraževalni tečaj je razpadel. Od tedaj je v naši vasi m............. u vseh, področjih. Nimamo se kje sestajati. Včasih smo Imeli šoilo, ker imamo 40 šoloobveznih o. ok u_- sune -c sestajali v razredu, ki je bil v hiši nekega vaščana. Se-da.j h oidi j o naši o-t-roici tričeitrt ure daiec k Sv. Amonu. Lju-dKtvo si. želi zopet šole v vasi. Sami ibi si zgradili majhno dvoranico, ki bi služila lahko tudi za razred. Za« to bi bilo potrebno -po .našem mnenju 500.000 dinarjev. Ttoda te vsote nam niso letos sprejeli v plam. Seveda bi v-sa težka dela naip-raivi.li sami udarni, ško. Sedaj spadam-,0 pod Marezige. Večji del ljudi v vasi pa žali da bi spadali ped KLO Sv. Anton, ika-moi. uuuijo v šolo naši otroci in do koder je lepša pot. Opomba uredništva. Pozanimali smo se piri merodajnih forumih glede dvorane v Loparju. Odgovorili so nam, da bi -lahko dobiiK.mare «ai, d , a pa morali plačati sami, ka-kor tudi delo. Morda, če se .bodo Loiparci zavzeli za stvar in začeli z .delom, se bodo našla .tuidi- d-enar.na sr,edito,va. Le v roke naj r-ljunejo! V Krkavčah so n. pr. 'nabrali sredstva za material s pr ostavo] j-n i mi pr i spevtk i. * SV. ANTON. — V nedeljo 4. marca smo imeli prvi redni ;etni občni zbor Kmetijske nabavno prodajne zadruge. Za-dru-g?, šteje 162 članov. Dobiček celotnega poslovnega leta znaša nekaj nad 400.000 dinarjev, ki so jih zadružniki na občnem ziboru takole porazdelili: 50.000 dinarjev so namenili ljudski prosveti, predvsem za nakup instrumentov, 250.000 dinarjev pa za dograditev . zadružnega doma Poleg tega so sklenili, da bodo kupili štiri vole, najvažnejši sklep občnega zbora pa je brez dvoma ustanovitev za« družne ekonomije. 9.000 dinarjev pa so odobrili kot nagrade za uslužbence zadruge. * PUCE. — Zadružniki smo imeli letni občni zbor. V nedeljo -smo se sestali na letnem občnem z-boru -zadružniki iz naše vasi in iz Koš. abem-e. Ugotovili smo, da znaša letošnji dohodek na en t-rudoda-n le 115 dinarjev. Ta je pa predvsem zaradi slabe letine, ki na-m je lani prizadejala veliko škodo. Vendar moramo -podčrtati, da bi ta dohodek lahko bil večji, če bi dajali večjo -pozornost posameznim panogam, za katere imamo v naš; zadrugi odlične pogoje. Tako smo imeli pri povrt.nina-h le 268.024 din čistega dobička; letošnji plan pa ga predvideva 1,200.000 -din. Prlpomni-tii moramo, da sm-o na g-ra-dbene-m področju že precej napredovali, saj smo skoraj popolnoma dokončali velik prašičji hlev z velikim skladiščem i-n dvema stanovanjema. To je prav tako vplivalo, da je letošnji dohodek na t-ru-dodan manjši. Vinogradništvu bomo posvečali večjo skrb. Posadili bomo okrog 6.000 novih trt, a cepil; pa nad 20.000. Za izboljšanje živinoreje pa b.i bilo dcbro, -da si zgradimo silos, kajti lani smo za-radi slabih vremen že s-pomladi’ izgubili nad 100 stotov živinske krme. Na občnem- zboru sfilo s-prejeli obveznosti, da bomo poleg v-se-ga dela ustvarili kulturno prosvetno društvo z dramsko družino in pevskim zborom. Pra-v tako se bomo na krožkih izobraževali ter se učili odnosov med zadružniki in -privatnimi kmeti, v čemer smo- lani .čestokrat grešili. S tem sm-o prepričani, da bo naše letošnje delo uspešnejše in da se bo naša zadruga utrdila in razširila. -----!—«!»----- CEZARJI. — Sola v Cezarjih, kamor hodijo tudi -otroci -iz Pobegov, je v izredno slabem stanju. Učenci se stiskajo v treh tem-nih in mračnih učilnicah. Treba bi bilo misliti na -novo šolo. Pogovor z Pralci in dopisniki V pismih in dopisih, ki j,ih je uredništvo te dni prejelo Old -bralcev, nam t'i izražajo najrazličnejše želje. Dobro je, da se o njih malo pomenimo. Večina bralcev je še kar zadovoljna z našim listom-, pohvalno se izražajo o izhajanju »Marama Krpana«. Tudi lo. iks'r-e vestii j,ih precej ?.?, - ima io- N®. kater; meniijo, da bì mora-l-i prinašati dailjše zunanjepolitične preglede, drugi se spet zanimajo za najrazličnejše dro-bne krajev-ne dogodke. Pripravljeni smo ugoditi vsem, v kolikor nam bo to se-veda prostor dopuščal. O-dkair sm-o uvedli kmetijskega in pravnega svetovalca, dotoiiva-mioi tudi nekaj vprašanj, k; jih izročamo našim sotirudni-kom — strokovnjakom, da nanje odgovore. V zadnjem času smo ponovno tudi -uvedli zdravniški kotiček zaradi velikega zanimanja med bralcii. Na zahtevo nekaterih bomo objavljal,i tudi male oglase; za o-bjavo oglasov bo seveda treba nekaj malega plačati, na vsa druga vprašanja pa dobe našj naročniki odgovor, ne da bi imeli kakršne kali obveznost,i. Zato naj se teh možnosti naši naročniki le poslužujejo v večjem številu. Ce jim -ne bomo megli objaviti odgovora v liri"’ jim- hcid-n na •«at- sodu avci — strokovnjaki odgovorili pismeno. Dopisniki so nam začeli javljati že več ve:-.,; iz svojega kraja. Želimo pa, da bi vsa-ka vas imela svojega dopisnika, ki nam bi javljal, kako pr-i njih živijo in delajo, in sploh, Kr|i ie no-vega ter vse, kar bralce lah-ko zanima. Časopis naj oostane t-ribun-a naših lj-udi. V nj-ega naj dopisujejo tu-di -o razroih težavah im potrebah, nerednos-tih in napaka,h. Morda bo uredništvo kakšno stvar s posredovanjem pomagalo urediti. Jasno je, da nepodpisanih kriitiičnih dopisov ne bor?)» o-bjavljali. Ramina dopisnikom i-n sodelavcem, ki ’ nam pošiljajo še druge stvari, bomo odgovorili pismeno- Želimo tudi, da nam bralci pošljejo predloge in želje za izboljšanje lista: ke-r le s sodelovanjem yeltog-, krtoga tomo list kvalitetno in oblikovno dvignil-i in izboljšali. Uma velika akmalu^&sL 92 km dolgo proga Doboj - Banjaluka v v TUDI VRSICANI ir»~’ jrsr T- NOVA VELIKA AKCIJA V zaostalih hribovitih vaseh Bosne, med Banjaluko- in Dobajem so že v' p red apri Inki Jugoslaviji lota 1936 za-Ce.lv s pnisravlj?,limimi deli "za novo preso. Kapitalistom je šlo za to, da bi na Cim lažji način izkoristili bogata rudina ležišča Bosne in prostrane bosanske gozdove. Toda delo, ikjer je delalo koma' 200 delavcev pod naj- SQ' v novem življenju s ponosom spominjajo svojih žrtev v dii'ka 'daljši za 251 metrov. Drugi največji predor ma tej ipro-gj je Tiramed-ja, fci >bO' dolg 1411 metrov. Ta proga, ki je dolga 92 km, bo imela 31 mostov, na vsake trii kilometre enega, od .katerih bodo dolgi tudi po 900 m čez večje reke, kakor so Bosna, Vrbas, Vrbanja »in druge. Mostovi bodo iz železne konstrukcije, zato bo potrebna za te mostove v eli kanska mn o- BAM-3A (%jL LUKA . JOSAYÀA1 1 ,2— lves*o/{ VOJ?i , ACA-X a o®«“ % SBKESBm I SUK S on mOffi \ J £ NA PROGO SO PRISPELE PRVE BRIGADE 28. februarja im 1. marca s» na gradnjo nove piroge prispele prve mia. dirisike brigade. Pripravljalna dela je začelo 11 mladinskih brigad -i-ž Bosne in 'He-icegicivihe; te brius.de- štejejo 2000 mladincev im mladink. V Doiboju so že ij-irii iravrii mladinsko bolnišnico, krarkooddajno postajo, ki bo ,prvič oddajala prvega aprila in posamezne glavne delavnice. Tam bo tudi 'glavni štab mladinskih brigad in vodstvo gradbišč. Glede na to, da bo treba hraniti 25 tisoč .ljudi, kar pomeni, da ho risba 7 in pol vagonov hrame dnevno, je podjetje za pireskribo železničarjev in mladinskih brigad naredilo ogromna dela ina gradbišču im izven njega. Za osebje, ki bo delalo v Doboj-u so priprav H'j velik restorani, manjše res tora rnte so pripravili tud!i ob tunelih. V Daboju urejajo poleg drugega tudi veliko poletno skladišče za hrano in ogromno peč, ki bo spekla lb.OOOikig kruha na dam. Vseh teh priprav se bo udeležilo 2000 mladih Bo->riVicev in Cr-.noigorcev. Barake im stanovanja za brigade pa so. pl nrav 'i f, ontiovci pozimi, talko da bodo ja-hko začeli graditi pr ogo že 1. apri;1 ft L,""os bo na tej progi delalo nad 80.000 mladincev itn mladink, veudav zairrnaije med jugoslovansko mladino za delo na trogi je čudovito. Po vseh kraj-h se javljajo v brigade celotni mladinski aktivi iti celotne šole, tako da vsi me bodo marali niti iti. Posebno boe samska im hercegovska mladina se Jav. Ija množično v brigade, in to predvsem iz predelov, ki so blizu progi. Tildi miaìdina koprskega okraja bo do prvega aprila poslala svojo briga-gaido na progo, da sodeluje pri tej velikanski mladinski delovni akciji. Zeto revno in trdo mara biti življenje v tem zakotnem naselju, simo si mislili medtem ko smo se, vzpenjali od Guinjačev po strmi poti .proti Vršiču do krajev, odbora Marezige, dobro uro -.naporne hoje, .medtem ko je do najbližje ga gos. oda;.skega .središča Kopra pa: cele tri ure pešaičenja. Prometne zveze so delno urejene le od Kopra ,do Ma-, '■'eziig, tada ljudje mnogo potujejo' in dosedanje avtobusne piroge ne morejo zaidpstiti ipotrebam. .Na Vršiču pa so nam povedali, da je bilo v preteklosti mnogo slabše in da so,bili mmimgitnoma odrezani od dragih večjih krajev. Nikakor nismo mogli rassunteti, zakaj je pred tristo leti mogočni koprski plemič Veiriži, čiigar posesivo je leta 1650. segalo od Puč, Košta-; bone, Pomjana in Laborja do Popeter dodelil italijanski družini Vistatili ta zakotni grič. Saj so vendar prišleci iz Mafije, pio vsih šovinističnih pravilih, vživali pr: italijanski gospod: privi.ligiram položaj. Domačine, Slabšimi pogoji, saj so zaslužili komaj 15 din na dan., je le počasi napredovalo. Končno je bila proga le «trasirana, za kar pa je bilo potrebnih več let. 1Z gradnjo proge pa so začeli šele tri teta kasneje. Začel se je dvigati nasip, toda zalo počasi. Kmetje in delavci ,so na tej proigi delali skopaj pet let, toda nikjer ni bilo ničesar prav končanega. Čeprav b;i- morala teči proga do Dcboja, so opravili največ dela le okrog Banjaluke. Leta soi tekla, dela na progi pa so napredovala zelo. počasi. Ni čudno. Sredstev ni bilo in vse je bilo takrat grajeno skoraj z rokami; brez strojev in m sprav: Tako so delavci zgradili predor pri Ceiiineu z iroikami. Vrstile so se tri izmene, ki so na dan napredovale komaj iza 40 cim v zemljo. Z vajno leta 1941 .pa je gradnja proge .popolnoma zastala. Danes lahko vidiš, le še rušievine naidekornčamih del, prerasle s plevetorn, in težko verjameš/ da so bile plod skoraj petletnega dela. S 1. aprilom' pa se bodo s težavnim ter en cim spoprijele mladinske brigade in bodo v enem samem, letu zgradite progo, /ki jo v stari Jugoslaviji niso mogli kapitalisti v več ■letih. Vendar pa naloga, ki jo je sprejela jugoslovanska ‘ mladina, "mi lahka in je težja • ilfSililili: mmm Wmm ri .ri ž v ''ri-ÄTi-'ri!; Vg? v * ^ lil >. ■v- " iS-;l:.il!' . :!. . :: Itt * - v M '■ S -■■> v,.- 5«». ■ rabo moidemiih zdravil? In kje bodo našle te silne množice dovolj hrane? Na ‘ti dive vprašanji zaenkrat še ni odgovora. Originalno širjenje krščanske vere. Ki/taijslki general Fen Yu Hsiang, ki se je v državljanski vonji sijanj. Nekega dine — bilo je to pred revolucijo — se je zavedel, da mora vso svojo številno vojsko- 'pokristjaniti. Ni pa hotel iZgmblja-ti preveč časa s to za'derio. Postroju je svojo armado, k.i je morala defilirati mimo njega. Sam -pa je na belem konjju z gumijasto cevjo v raki močil svoje vojake in oficirje, 'ki so korakali mimo njega in ji-h taik-o krstil. Tu pa tam je kake-ga vojaka zgrešil, tak» da prav za prav nii bil krščen. Toda velika veči-čina je bila krščena. Izročilo pravi, da je ta »krščanski general« povedel drugi dan svoj» prav tako' »krščansko« armado v eno izmed bitk, ki so bite takrat meid kitajskim; generali, dokler ni revolucija pometla z njimi, na dnevnem rediu. In seveda je — zmagal. .Število norcev narašča. Kot jav-ja mednarodni statistični urad, je brio v Evropi leta 18550, en duševno tolcjTälö in'ä'”54Ö ljudi. Leta 1900 je bil em norec že ina 300 'oseb, leta 1950 pa je že' edem im pol na sto oseb. To je vsekakor - posfie-dica 'razburljivega medvojnega i.n povojnega časa. V Zapadni Nemčiji je 254.0®» ne- zikrrri'ri. otrok, katerih očetje so vojaki okupacijskih armad. Ti meza-- vtoTiki 'Otroci, ki so rojeni iz razmerij mod zavezniižiimii vojaki fin Nemkami, doslej zaman čaa-j» vzdrževal n i no od njihovih očetov. To je zelo težko socialno vprašanje za Nemčijo, Zi asti zakadi teiga, ker je velikanska večina teh cifrok v .sirotišniicaih, Ker so jih ma. le"6 nrenrarile njihovii usoidi. Nemška vlada je do’-o'ii’a za nijiriovo vzdnževa-nie 120 milijonov rmnk. Okupacijske o’"" a'ti i a sr ori na strine u, da j'h ne h.'i-a. ka i počenjajo njihovi vojaki izven službe. Pohaba kriria se je v zadnjih 40 letih srireeimr ila. Prehrana ljudi se tuli v eni in isti deželi tri časa do rasa spreminja. Pred letom 1941 so največ kruha pojedli v Ev .crii Francozi, in sicer je prišlo na ' -neos Francoza 285 kg letno. Takoj za nijiimj so bili Nemci in Belgijci. Momci so takrat po-jedli 2Ì1 kg kruha oo osebi. Švicarji 209,, Rusi 173, Aval i-jci 155 'kg. Danes pa so na prvem mestu Belgijci z 280 kg, sledijo Nemci .z 277kg, Francozi pa so šele na - tretjem mestu z 274 kg kruha na leto. Delfin, kakor ga je vjel v našem morju fotograf -ri- cci ribičev žive delfine in jih spusti] žive v mo je nazaj. Delfini mu tega r.iso pozabili, ljudje pozabijo dobroto. saj nehvaležnost je plačilo sveta, delfini -pa ine. Ko se j-e nekoč Kr-soli os vozili po morju, se je barka potopila, nenadoma so pridrveli od vseh strani delfini, ga vzeli na svoje hrbte in ga renili Tudi PlSffiij pripoveduje o nekem delfinu, ki je prišel vsako jut. ro na obal», nato-'je -prišel deček. za,, jahal de-lfina in ta ga je odnesel na drugi breg v šolo, ga tam počakal, da se je končala -šola in ga nato speit odnesel domov. Vise -to je bilo v starih časih. Starim je b'l delfin sveta ii-val iin ga niso lovili; če so ga dobili mrtvega, so njegovo mast mešali z vinom in. to je bilo zdravi,'-o proti vodenici; jetra pr-ot-i povratni mrzlici,, pepel diešfiirovi.h zob je bil proti zobobolu, pepel telesa pa so uporabljali proti kožorin izpuščajem in lišajem. Delfin je izboren plavalec. Plava hitreje Iron najiiitoejši parnik, 'p : eri "ji dve nogi sta spremen jeni v prednji plavuti. Ce h' te riavuti razrezrii bi dobili v njih iste kosti, kot v naši roki, okostje no,g najdemo pa deloma v telasti, niso se razvile kot plavuti, ker j.ih ne rab; p-ač pa se je koža zadaj p-cidat-jšala im spremenila v hrbtno plavut.- Usta iso podaljšana v kljunast gobec. ' Uihlijev nima, kaj jim pa če, iim-a le notranje uho. Tudi zobe ima in še koliko. Dva nova jugoslovanska dokumentarna filma o delu inozemskih mladinskih, brigo d Jugoslovanska kinematografska podjetja so doslej izdelala dva dokumentarna filma » bivanju inoizemskiih mladinskih brigad v Jugoslaviji, -ki so skupno z jiuigioslcvaihsko mladino gradiče študentovsko naselje pri Zagrebu fin miekatéra druga velika javna dela v lefrh 1949 in 1950. Dokumentarna filma, kii nosita naslov »Naša velika dela .govorijo« in »Priče resničnosti«, dokazujeta, kako so se številni iinozemisik.i mladinci ne glede na narodnost ali ••er-rzp.-.ved odzvali ipoiaiv-u ljudske mladiine Jugoslavije in prišli v to državo, da spoznaja način življenja in dela jugoslovanskih narodov v njihovi borbi za zgraditev socializma ter da se prepričajo o stvarnost» v tej državi. SPOMINSKI 1C. mai ca 1805 umri slovenski šolnik, jez"i-srh /oc i.n prosvetite-lj Blaž KUMERDEJ, Prizadeva; si je da bi pridobil slovenščini v ljudski" šoli čim več ugodnosti: Sestavljal je obširen slovar slovenskega jezika, a ga ni dokončal. 1915 je bil v Chicagu 1. kongres se- ' verno ameriških Jugoslovanov. Udeležilo se ga je 5S3 delegatov; ki s-o se izjavili za osvoboditev izpod Avstro-Ogiriske in za združitev viseti Jugoslovanov. • 11. marca’ 1544 -rojen To-r-quat-tp Tas- so, italijanski pesnik. Njegovo glavno delo je eip. ‘»Osvobojeni Jeru-žDtemK. . , 1918 se je sovjetska vlada» preselila iz Peitircig ada v Moskvo, ki je od tedaj inapre-j središče sovjetske države. 12. marca 1910 «miri slovenski pesnik Anton. ' MEDVED. Izdal je dva zrezka »Poezij«. Kot dramatik'je pisal romantične zgodovinske tragedije v jambih,-: tako n, pr.ripet-dtiiainkò »Iv,an Kacijainčlč«. 1917 v Rusiji februarska, buržoazno-— d-eimcik-ratična revolucija, ki je 'končala carata» samodržs*.vo. 13 j manca’ 1848 na Dunaju izbruhnila I rakoimenovana »marčna .revolucija;«, ki je za Slovence pomembna v marsičem. Pomedla je Metter-n-iioha in njegov- absolutizem. 14. «fianca- 1883 umri u-stan-o-vitelj znanstvenega kiomunizma in učitelj,sve. tovnoga proletariata Karl MARX. Njegova velika sv-eitoi mo z- odovjn sika zasluga je v tem, da je skupaj z Engelsom z zna-istve»-» -a-na-lizo dokazal neizbežni zlom kapitalizma in njegov pireh:0d,,v -ko-mumiizem, kjer ne bo več izkoriščam j a človeka po človeku. 15. marèa 1824 rojen Bramo RApi-CEVIC, srbski pesnik. Opustil je mešanico cerkvenega in ruskeja jezika, ki so jiu dotlej ra.bjh.ri™-slfci pisci iin je začeil pisatj-ri ljudskem srbskem je-ziku. \ 1897 umiri slovenski je?#f|>sloveic' in pesni Matija VALJAYÌC — Kračmanov. Pesnil je.phSajveč v s’ogu narodnih peisimi.eOi. pr. »Pasti.-«). Kot j-ézikosloye^ s« ie ukvarjal največ z vprfeinjem naglasa. 16. marca 1414 je bil ina Goisnoisivèt--slkeim -polju na Koroškem zadnje u-Efoillče.n.je. Ustoličen je bil vojvoda Ernest Zelez-m. < Würau OOOOOOOOOO S|i === OÖOOOOOOOO =[ NAŠIM KMETOVALCEM Saditi bi morali već kakijevih dreves . . .«. ..: „.,v, nriuMiiìpin n» .dolge oporne Kole. o& zato. ugodnem vcemeu-u se je po- FDZIRflJLTlUIRA 'N SIPOIRT Ta sadna vrsta dobiva ipri nas vedno v.eč prijateljev. Na.togu, vedno več povprašujejo po rdečih in zelo okusnih plodovih. Zelo važno je, da v naših Krajih ne opazimo na njem nobenih škodljivcev in bolezni, Kar daje brez dvoma pri sajenju. kakiju prednost pred ostalimi sadnimi drevesi. Uspeva samo v Krajih, kjer raste tudi smokva. Kaki je poznan tudi pod imenom loti ali japonsko jabolko. Razširjen je ob vsem. Sredozemlju, najbolj pa v Severni Af-riikj, Od enega, 20 let starega drevesa, dobimo 200 do 300 kg plodov, kar je Slede na donoiS ostalih sadnih plemen zelo dosti. -Neko slabo lastnost pa le ima. Njegov sad traja največ diva meseca,, vendar je povpraševanje po njem tolikšno, da ga kmalu ne -najdemo več na trgu. Jfuki razmnožujemo tako, da žlahtni kaki cepimo na podlago divjega kakija. Cepljenje je zelo muhasto. Včasih se prime samo 20 do 30 odstotkov cepljenih očes. To seveda po-vzroča, da ßo sadike nekoliko dražje. Sadimo predvsem enoletne žlahtne sadike. Glede lege ni preveč zahteven. Najbolj mu prija vzhodna, jugovzhodna, zapadna ali jugozapadna lega. Ne sme pa biti izpostavljen premočni burji, ker ta rada polomi krhek kakijev les. Smemo ga torej saditi le v bolj zavetnih krajih. Glede zemlje je skromen. Pretežke in preveč vlažne zemlje ne ,ljubi. Kljub temu pa zahteva precej vode ipi rodi le v dobro namakani zemlji. Seveda mu dobra zemlja nikakor ne škoduje. Kaki je podoben breskvi. Ce hočeš dobiti velik ' pridelek, mu gnoji, dobro okopavaj in neguj ter boš tako dobil stroške bogata povrnjene. Kadar delatno nov nasad, izkopljemo ali 60 do 100 cm globoke in 2 m široke jame, ali pa, kar je še bolje, celotno zemljišče prerigolamo. Zemljišče moramo temeljito pognojiti. Ni odveč, če bomo dali na 1 ar 400 do 509 kg hlevskega gnoja (pol voza), 6 do 10 kg superfosfata in 3 do 4 kg apnenega dušika. Ne bi bilo tudi napačno, če bi zemljišču dali nekaj kalija. Gnojila padkopljemo 20 cm globoko. Tako gnojenje nam kaki že v tretjem letu poplača s pridelkom. .Sadimo ga kakor drugo drevje. O tei smo že pisali v em izmed prejšnjih 'številk našega časopisa. Nalomljene ih botarne korenine obrežemo. Nadzemne dele pa obrežemo glede na to, Ce hočemo imeti visoka ali nizka drevesa. V prvem primeru mu vzgojimo. krono v vi-ši-nj 1.50 do 1.80 m, v drugem pa v višini 50 do 70 cm. Na korenine in med nje damo. dobre zemlje, na vrh pa hlevski gnoj in vse skupaj temeljito zalijemo. Drevje sadimo v razdalji 6 do 8 ra. Manjše razdalje niso priporočljive. Najboljša oblika krone kakija je naravna piramidalna krona, pri kateri zlasti skrbimo za vrh, ki ga ponekod privezujejo na dolge oporne Kole. Kotlasta oblika ni nikakor priporočljiva, ker se krhek les rad polomi zaradi teže plodov. Kaki obrezujemo in čistimo kakor drugo sadno drevje. Kmetijska šola v Škocjanu je nabavila v tujini> večje število sort kakija, s katerimi je napravila poskusen nasad. Z opazovanjem rodnosti posameznih sort kakija bomo ugotovili, katere sorte pri nas najbolje uspevajo in rodijo. D' J' KAKO bomo izpopolnili prazna mesta v vinogradu V starejših in manj starih vinogradih često najdemo prazna mesta, ker Be je trta tamkaj posušila. Sedaj je še čas, da taka prazna mesta v vinogradu Izpolnimo. Ce vinoigrad še ni preveč star, da bo še trajal vsaj 7 do 10 let, tedaj se izplača posaditi na prazna mesta trtne seuijeiiie ali korenjake. Po možnosti sadimo vedno,, sorto, ki se nahaja v doiačeaentviirtogiradu, če pa te nima mo, posadimo korenjak, ki ga, ko sie je dovolj okreoll, cepimo. V starejših vinogradih se pa to ne izplača. Cez nekaj lat moramo takšen star vinograd tako ali tako izkrčiti in bi, s, tem morati izkrčiti tud» mlade trte odnosno korenjake. To bi ne bito gospodarsko. Najbolje se v starih vinogradih obnese grobanje. Za to vzamemo .močnejše trte, ki jih imamo v bližini oziroma #k praznega mesta v vinogradu. Grobanje izvršimo na tale iačin: Od trte, ki jo mislimo groba, ti, izkopljemo okoli 40 cm globok jarek do sosednega praznega mesta. Ker je navadno koreninski vzraqjt dolg 40 cm, se globina jarka ravna po njem. Ka smo staro trto potožili vodoravno, jo. pritrdimo s pomočjo kaveljčkov na zemljo. Najmočnejšo rozgo privežemo na 'kol praznega mesta. Nato vzajnemo drugo namočmejšo rozgo in jo izpeljemo nazaj, na mesto, kjer je bila položena trta. Pripomniti moramo, da roz. ge, ki smo ih izpeljali, morajo izhajati iz dvoletnega lesa, ker le na ta način že prvo jeto dosežemo rodovitnost. Vse ostale rozge lahko potem odstranimo. Na položeno staro trto in na novo izpeljane rozge damo dobrro preperel kompost ali dobro zemljo, na. vrh pa dobrega hlevskega gnoja. Pri tem delu, moramo zemljo vedno tlačiti. Navrh hlevskega gnoja damo zemljo ad prej izkopanega jarka. Izpeljani rozgi prikrajšamo na dve očesi nad zemljo. Te nam bodo že prvo leto rodile. Tako pogrobana trta nam bo rodila še približno 10 let. D. J. Ob zalo ugodnem vremenu se je ponekod .pšenica razbohotila. Obilno deževje je z druge strani zbilo že po naravi težko zemljo. Pregosta s.etfev obrodi le obilo slame in ne da dosti zrnja. Posevke moramo. zaradi tega razredčiti. Ne smemo se bati, da bomo z brananjem poškodovati korenine rastlinam. Tako se namreč s ippčeltka zdi. V kratkem času pa bo njiva dobila drugačen izgled. Rastline se bodo močno ukoreninile. Stabliike bodo dobile večjo odpornost. Z druge strani bo z brananjem zrahljanijia zemlja, tako da bo do (korenin prišel zrak, ki je nujno potreben rdstllni za presnavljanje hranilnih snovi. Zrahljali bomo trdo Skorjo; ki se po vsakem dežju napravi na površini ter duši rastlino. Ce je le mogoče, je zgodno pomladno brananje dobro opraviti z gnojenjem s hitro delujočimi dušičnimi gnojili. Na 1 ha površine zadostuje 60' — 70 kg čilskega solitra ali a-pnaraeg-a nitrata. Letos je občutno po-mapjkanj,e teh gnoju ih zato jih lahko nadomestimo z gnojnico. Naši kmetje so že spoznali korist brananja žitaric ter niso nikdar tega tako važnega opravila opustili. Z veseljem ugotavljamo, kako naši zadružniki na «btomifiiKl» ipri 'bivši že-ležniški postaji i : dni 'pridno branajo pšenico. Prepričani smo, da bodo tudi ostali kmetje izvršili to delo. Dr. J. Razširjajmo in STRELSKI utrjujmo SPORT V našem okrožju je že lani, uspešno delala organizacija strelskega športa Na raznih tekmovanjih so naši streldi dosegli tudi lepe uspehe. Vendar moramo podčrtati, da organizacija strelskega športa še ni zajela vse tišje člane, ki 'bi lab'ko veliko dl0prl' nesli k rapinivi in okrepitvi te organizacije, saj, prav v tej organizaciji bi si naša mladina 'lahko veliko pridobila bodisi pri fizičnem telesnem razvitku, kakor tudi strokovnem znanju. Obenem pa je -strelski šport tudi zdravo in koristno razvedrilo. Do zdaj je vključenih v organizacijo strelskega športa V koprskem okraju nad 800 članov, ki se uspešno pripravljajo na medmestne in medkrajevne tekme, ki bodo že letos. Društva strelskega športa obstajajo že v Kopru, Škocjanu, Bertokih, Dekanih, 'Sv. Petru, Pobegih, Cezarjih in * pri'Sv. Antonu. Najuspešnejše pa dela strelsko društvo Slovenske gimnazije v Kopru in v Kmetijski šoli v Škocjanu V teh društvih' so že včlanjeni vsi mladinci, ki se z vnemo vadijo in pripravljajo na razne tekme, drugih krajih so 'bila strelsko športna društva ustanovljena šele pred ne- davnim;. irazumljliivo je, da še ne morejo tako uspešno delovati. K temu naj pripomnimo, da se mladina na itdUjanskih šolah v Kopru zelo zanima za strelski šport, čeprav še nima svojega društva- Tako je pred dnevi na vojaškem strelišču pri bivši postaji z zanimanjem vadilo okoli petdeset dlijakoiv-mladincev, 'ki so sklenili, da bodo te dni posvečali vso skrb za -ustanovitev strelsko športnega društva na svoji šoli. Dodati maramo še, da bi bilo dobro, če bi tudi v druge kraje oziroma vasi prodrl ta šport in da bi se v strelska društva vključili vsi mladinci. in POSffiER I — Ali veš razliko med ameriškim botato ardir andern im ruskim birokratskim scuci aliizmoim? — Razlika je v tem: Ce te zajame ruski birokratski -socializem, tedaj pr-av lahko postaneš živi mrtvec (v Sibiriji), če te pa zajame ameriško bombardiranje im se lahko skriješ ter bombardiranje srečno prestaneš, si še vedno, lahko živ in zdrav. — Kje Rusi najbolj »bratsko« pomagajo’ — V »mešanih« družbah. Ju- —Kje Rusi »bratsko pomagajo.« gostlaviji? — V incidentih na jugoslovanskih mejah. .. Kmetijski svetovalec ZA M A S Z P B O Hf B R E ODGOVARJA Vprašanje: Letos sem kupil večje število češnjevih večletnih divjakov. Kdaj bi bil najprimernejši čas za cepljenje? Odgovor: Letos počakajte, da se bodo drevesa dobro ukoreninila. Drugo zimo si nabavite cepiče od kake dobre sorte. Zgodaj spomladi cepite za lub ali jih žlebičkajte. Obenem pa ne pozabite drevje temeljito pognojiti. Le s tem; če bo cepljenje pravočasno in pravilnp, bo rast in uspeh zagotovljen. V p -r a š ata j e : Svojo kobilo bi rad pripustil k dbbremu, srednje težkemu ž-rebcu. Prosil. bi za odgovor, kje bi lahko našel primernega žrebca? Odgovor: Kmetijska šola v Škocjanu pri Kopru jV letos kupila za pie-meojenje kobil dobrega triletnega žrebca — lipicanca. Ta pasma je primerna za tukajšnje kraje. Tozadevno vam svetujemo, da stopite v stik z zgoraj omenjeno ustanovo. Tudi vsem drugim konjerejcem priporočamo, da dajo oploditi svoje kobile temu plemenskemu žrebcu. Na ta način bodo dobili dober zarod. Vprašanje: Precepil bi rad neko starejšo češnjo. Pozimi sem od svojega- prijatelja zvedel, da bodo v Italiji nabavili cepiče debeloplodnih češenj. Kje' bi lahiko dobil cepiče? Odgovor: Iz Italije je prispela večja količina češnjevih cepičev sorte črna vinjolska (Mora o nera di Vignola), ki ima precej debele plodove. Cepiče lahko dobite na Kmetijski šoli v Škocjanu. Priporočamo tudi drugim sadjarjem, da ne zamudijo priložnosti. Sé je čas za cepljenje in precepljanje sadnega drevja. Posebno če imate sorte, ki slabo rodijo, se jih izplačg precepiti. 17‘ J’ Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Oton Župančič Cisiban posluša očetovo uro Očka, pa ka-j je v tej zlati- igrački? Kaj to nabija maialino ves čas? — Ciciban, veš, to so drobni kovački, božji kavačiki, da kujejo ča-s. Kujejo dneve in tedine in leta, s kladevcii naglimi 'kujejo čas, vsemu, kar koli pod soncem se kreta, ik rojstvu in k smrti zvcnkljajo ves čas. Tik-tak! na delo, v skrbi nas budijo, pota nam merijo, spremljajo na-s, vsakemu svojo pojo melodijo, srcem človeškim skrivnosten! ukaz. Očka, povej -mi: ti božji kovači. .. ali bi slišal njih pesem i jaz? — Sinko le skloni uho k tej igrački, Cul boš, kako se ti kuje tvoj čas. Čudno prečudno! Res pojejo meni! »Ciciban, Ciciban?« slišim ves čas, drobino kot ptičke- ma veji. zeleni: »Ciciban, .tebi zlat kujemo čas!« VOLK in pastirji Pastirji so jamčka zaklali, spekli in jedli. Prišel je Mimo. volk — in videč jih Piri tako dobri južiini, je dejal: »No, koliko, Impipa in vpitja, ako bi bil jaiz to storil!« Nekateri ljudje radi pozabijo, da vsakemu ni vse dovoljeno. UGANKA St. L Večjo ladjo, ki je zasidrana ob obali, morajo od zunaj prepleskati. Zato imajo obešenih v.eč lestvic, katerih zadnja stopnica (klin) sega točno do v-oidpe gladine. Stopnice (klitoi) na lestvicah pa so oddaljene druga od druge po 28 cm. — Sedaj pa pozor! Zaradi plime se voda dviga vsako uro za 15 cm. Vprašanje: Koliko stopnic (klinov) bo voda .pokrila v 6 urah, to je do tedaj, ko voda doseže svojo najvišjo točko? Križanka B C C D E PflYLIHd Pavliha je koračil preko poCja. Na potu sreča voznika, kateri je zmerom kcinje tepel im priganjal, da so vedno | tekli. Voznik vpraša Pavliho: »Morem li do noči dospeti v mesto?« Pavliha odgovori: »Lahko, če boste polagoma vozili!« Voznik sj misli: »Na, ta je pa res pravi tepec,« ter še huje pretepa u-bogo živino. K večeru se je Pavliha prav tod zqpet vračal domov, kar najde še sredi pota znanega voznika v veliki zadregi. V hudem dinu sta konja zadela z vozom ob .nek pricestini kamen in kolo sé je strilo. -Ker daleč okrog mi bilo kovača, je bil voznik prisiljen prenočiti pad milim nebom. »Ali vam nisem dejal, »se nasmehne Pavliha, »ako hočete privoziti v mesto, da vozite polagoma?« OBVESTILO. Rešitve križanke in uganke za nagrade morajo biti oddane v uredništvu ali predane na pošto najkasneje na sam dan izida prihodnje številke »Istrskega tednika«. Kasneje predane ali poslane reši-tve se ne bodo upoštevale pri žreba-nju. Pravilne reši-tve križanke in -uganke, kakor tu-d; imena nagrajencev bomo objavljali ve-dno — ne v prvi, ampak v drugi številki, to je čez 14 dni. REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEV. I. T. Vodoravno: 1. žuželka, 7. uran, ar, 9. Pag, 10. KPI, 11. arena, 13. 16. Tito, 17. kabinet, 13, nor, -re, 21. šolar. Navpično: 1. župan, 2. urar, 3. 4. en, 5. kap, 6. Aristotel, 10. ka-12, inotiira, 14. eter, 15. -rano, bol. Prejeli smo več desetin rešitev, toda c-d teh je bilo pravilnih le 16. žreb je odločil pionirja Vatovec Izidorja iz Cezarjev št. 11. Nagrado naj dvigne sam ali po pooblaščencu v uredništvu »I. T.« v Kcipru, ulica Santorio št. 26/1. 10 »:• -- Kako Rusi izvajajo^miarteizem in leninizem? — Po metodi hitlerjev-e knjige »Mein Kampf«. ------«.»----- Stranka: »Dober dan, prosim ali bi lahko govorili s poverjenikom?« Uradnik: »Ga ni«. Stranka: (vljudno) »Kam -pa je šel?« Uradnik: -»Ne v etn«. .Stränika: »Prosim, kdaj se pa vrne?«, Uradnik: (malomarno) »Lahko čez en.o uro, lahko čež d-ve. . .« Stranka: »Ali lahko počakam tukaj?« Uradnik: »Lahko«. Stranka: (čaka in čaka: čez dobro uro pride poverjenik. Stranka gre k poverjeniku in mu predloži neko prošnjo). Poverjenik prečita in -reče: »Za to zadevo morate iti na n-aš oddelek za prošnjein pritožbe«. (Uradniku): »Pokažite stiranki, -kje je ta oddelek!« Uradnik (povede stranko k oknu): »Veste kje, to je ... greste po tej ulici, potem zavijete na levo, potem na desno, potem greste ravno naprej, zapeit levo in pri drugem oglu zapet desno, potem pridete na križišče. . . tam pa zopet nekoga vprašajte. . . -Stranka: (ki se ji je zmeglilo pred otrpi, odide neje-volno godrnjaje: To ti je uradnik, prvo te piisti čakati potem pa. . . raid bi se norčeval iz tebe. .,. Reki hi, da cel ta postopek močno diši pa ruskem birokratizmu). -------------------«»------ Pepček: »Očka, danes se-m dobil 4 iz računstva«. Ofka: »Lepo, sinek, torej si se. poboljšal«. Pepček: »Da, iz pismene naloge 2 in iz ustmenega odgovora tudi 2. ------------------«»------ — »Zakaj pa imaš od vseh igrač najraj-ši trobento?« — »Zato ker mi nona vedno da dinar, kadar zatrobim, da bi nehal«. V lorek se je začel Planiški Hen V torek je bila v Go-zdu-Martuljku slovesna otvoritev tradicionalnih zimskošportnih tekmovanj »Planiškega tedna«, kj se bodo vršile od 7. do 10. tega meseca v Planici lin bodo zajela vse smučarske discipline. Planiški teden je začel minister Janez Vipotnik, za njim- so govorili še predstavniki Avstrije, Svice tin ZDA, čigar) tekmovalci so že dos-peli na kraj tekmovanja. Smučarske prireditve Planiškega tedna vzbujajo veliko zanimanje po celem svetu, saj se j-iih vsako leto udeležijo najboljši svetovni smučarji in skakalen. Med letošnjimi udeleženci prednjačijo Švicar Tschamjen,, Avstrijca Hans Nogles -in G-ustl Jamplgg, Američana brata. Tom in Bruce Mac Donald ter najboljši Jugoslovani z .Mulejem, Poldo in Finžgarjem ina čelu, med' katerimi je slednji v Oberst-dorfu postavil nov jugoslovanski rekord v skokih z daljavo 124 metrov. -------------------«»------ Italijanska nogometna zveza je na svojem zadnjem sestanku določila Milan za m-eđmarodmo. nogometno tekmo med državnima reprezentancama .Jugoslavije in Italije, ki bo 6, maja. POJUTRIŠNJEM SE ZAČNE v KOPRU, MESTNI ODBOJKAŠKI TURNIR Okrajni odbor ZDTV organizira v Kc-pru mestni odbojkaški turnir, ki se začne v nedeljo. Turnirja se bodo udeležili: športna društva, mladinski aktivi im sindikalne podružnice. Turnir je prirejen v čas-t desete obletnice OF. Tekme bodo na koprsk-ih igri-* ščh, v slučaju slabega vremena pa v koprski telovadnici. Začelo se je jugoslovansko nogometno prvenstvo V nedeljo se je pričelo jugoslovansko nogometa,o prvenstvo I. zvezne lige, v katerem sodeluje dvanajst moštev. Oči vseh ljubiteljev nogometa so u-prte -na štiri znana moštva Hajduka, Dinama, Crven-e zvezde in Partizana, ki v njih- vidijo tudi najresnejše tekmece za jugoslovansko prvenstvo, Ta moštva se bodo morala paziti pred močnimi nasprotniki, sodeč vsaj po tesnih rezultatih prvoga kola,, v, katerem se je odlikoval povi član zvezne lige Borac, ki je premagal odlično moštvo Lokomotive in s tem potrdili mnenje mogoimeitaih strokovnjakov, da bo resen nasprotnih najboljših. Ostali rezultat' tekem nis-o prinesli posebnih presenečenj, kajti vsa najboljša moštva so zmagala. Partizan, ki je igral s Spartakom v ponedeljek, je- dosegel najvidnejšo zmago. Izidi teke-m so bili naslednji: Rdeča zvezda - BSK 1-® 0-0) Hajduk . Mačva 3-1 0-1) Vojvodina - Dinamo 0-1 (0-1) Napredak _ Sarajevo 1-1 (0-D Bc.rac - Lokomotiva 2-1 0-9) Partizan . Spartak 5-2 (2-1) (V oklepaju izidi prvega polčasa) Kolesarji nam bodo jutri nudili res lep popoldanski športni užitek, ker je S.S.D. Proleter Iz Ko-pra organiziralo otvoritveno cestno krožno kolesarsko dirko na cesti Koper, Semedela, -bivša postaja. Koper, krog ki ga - bodo se-' njorji prevozili dvajset krat in ju-njorji desetkrat. Istrski kolesarji bodo morali napeti vse svoje sile če se bodo hoteli uvrstiti med prvimi, kajti poleg tr-žačanov, -bodo sodelovali tudi najboljši kolesarji iz Reke in Pule. Start bo ob 14. uri izpred nove (tržnice. 8. omet, 20. Ì žage, min, 18. Vodoravno: 1. To sena pa jaz. .(Pazil Beri od desne na levo!); 2. Samoglasnik. — Predlog. Kratica pri podpisu; 3. Prva idnžava socializma. — Stročnica (bogata na maščobi); 4. Mala glodavka. — Povsod potrebno pobi rtv o (množina 2. slon.); 5. Zensko ,ime (3. sklon.) — Dva enaka soglasnika; 6. Ime r-ek-e (pritok Donave v Banatu). — Samoglasnik; 7. Samoglasnik. — Vzhod (v srbohrvaščini); 8. .Kralj (-»tati jan,sko). — Plazeča se žival; 9. Zensko ime (3. sklon.) — Kovina v razpadanju (2. Sklon.): 10. Vsa. — Glavni števmlk (skrajšana oblika). N a v,‘p li č in o : A. Pravkar min,ul pomemben datum; B. Soglasnik. Opravlja glavno delo pri zgradbah. — Zensko ime (2. sklon.); C. Veznik, i— Vest se... — Člen (italijansko); C. Osebni zaimek (množina 2. sklon.) — Obmejna vas koprskega okraja. —1 Samoglasnik; D. Samoglasnik. Edi-nica mere (v elektriki). — Ostanek .posekane raztline; E. Od lije. Važna maščoba; F. Mednarodni praznik. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kaj je šiba? — Šiba je vejica, ki se razraste včasih v kazen i,n pokoro. Drugim jo bolj privoščimo kakor sebi. O, ko bi le vedno bili tako nesebični! --------------«;)--- Kaj je Milica? — Lepozvočno žensko ime, to-da zločincem zelo zoprno. Torej: okusi so različni. KMET IN SODNIH Baiseli je kmet sodnikovo kravo ter imel tudi svojo kravo, ki se je pasla skupaj z gospodovo. Dogodi se, da se pobc.de sodnikova krava s kmetovo, in kmetova krava ubode sodnikovo do smrti. Tedaj kmet brž teče k sodniku: »Častiti gospod, vaša krava je umorila mojo kravo. » — « A kdo je kriv, neuimniik! Ali jo je kdo naganjal? — Nihče je ni, same so se sprijele. »E kaj češ dalje, živ.inčetu ni sodbe!« Tedaj kmet reče: »A čujte li, go-spot sodnik, moja krava je umorila vašo kravo.« — A a! Calkaj, da pogledam v zakon (postavo), ter poseže z roko po knjigo, a kmet ga prime za reko: »Ne boste, Beg in božja vera! Kadar niste moji kravi gledali v zakon, ne boste niti svoji!« 0 = B=J= i a g i § jugoslovanske cone Trsta PREGLED ODDAJ V TEDNU OD 9. III. 51. DO 15. III. 51. Poročilo v slovenščini vsak dan ob 7.00, (ob medeiljah ob 7.30), 13.00, 19.00 in 23.05. Pireg,led tiska v -slovenščini vsak dan (razen nedelje) o-b 14.45. Jutranja glasba vsak d.an ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00 in. 7.45). SOBOTA: 10. Ill 51. 12.00 Operna glasba; 14.00 Igra veseli kvintet; 19.45 Samospevi partizanskih sklaidafteljav; 21.00 Veder sobetini vrter (slov.). NEDELJA: 11. III. 51. 8.30 Kmetijska ura (slov.); 10.00 Folklorna gilasba raznih narodov; 10.15 Ob 4. obletnici obstoja Pomorskega-tehnikama v Pirainu; 11.45 Glasba po željah (-slov.); 13.30 Odidaja za pionirje: Kako so ljudje potovali skozi tisočletja (.slov.); PONEDELJEK: 12. III. 51. 13.40 Jezikovni pogovor (slov.); 17.30 Sßortni piregled (slov.); 20.45 S tržaškega ozemlja (slov.); 22.00 Večerno branje: Janez T-rdina (slov,). SREDA: 14. HI. si. 13.45 Gospodarski pregled (slov.); 19.45 Vesele melodije; 21.00 Literarna oddaja: Ob 47. obletnici rojstva SrgJka Kosovela (slov.). ČETRTEK: 15. III. 51. 20,10 Pogovori -o jeziku (slov.); 20.30 P-Oj.e komonni zbor iz Trsta p. v. U-bajda Vrabca; 21.00 Obzorja: Vpraša-njo enotnosti- Nemčije, (slov.); A—V “=E Benedetti Maria Grazia, Guzič Danila, Mit-ič Tatjana, Sa-ntin Franka, Milosavljevič Jordana, Fortuna Danica. -------------------«»------- Umrli so: Zadnik Ivan, star 19 let; Baruca Josip, star 53 let; Bellemon De Mori.Paola, stara 72 let; Makovac Marija, stara 70 let; Žago Livijo, star 3 leta; Hafner Ivan, star 72 let; Ghit-ter. roj. Dulle Marija, stara 65 let. --------------------« »----- Po-ročili so se: Angelini Giordano, kmet :in Jerman Ernesta; gospodinja; Corrente Paolo, zidar i-n Favento Renata, gospodinja; Magajna Srečko, uradnik in Paulin Albina, uradnica; Čebokli Stainislav, delavec jn Kuret Narciza, gospodinja; Lovrečič Stojan, šofer in Babič Julija, gospodinja; Perič Bruno, učitelj in De paola Irma, labo-rantka; Bizjak Jožef, delavec in Korda Giiokonda, gospodinja; Siroti® Ivam, kmet in Kleva Rozalija, vzgojiteljica; Jakomin Stefan,(jjkimet in Hrvatin Adelipa, gospodinja. Obvestilo Obveščamo vse bralce in na-ročnike, da bo Levstikova povest »Martin Krpan« izšla tudi v knjii-g-i. Interesenti naj tako-j pošljejo uredništvu prednaročila, keir bo naklada omejena. Učitelji naj poberejo naročila v svoji šoli in naj jih pošljejo na skupnem seznamu. Uredništvo Msaiš Ogf&ŠS&B Rojstva - smrti In poroke V mesecu februarju je bilo v Kopru rojenih 34 otirok, od teh dva mrtvorojena. Rodili so se: Bankovič Vilma, Bursič Klaudija, Glavina Nadja, Spek Ivam, Grižoin Savina, Peroša Marija, Obradovič Branko, Petref-Hk Giuliano, Gajič Jelka, Tedeško Liča, Pau-lefič Marjo, Babič Nadja, Apollonio Marina, Novel Lilijana, Baišec Silvana, Eurlanič Venera, Vičič Da-ro, Sluga Dalja, Fizzanei Mariella, Milič Igpr, Medeč Ial-ter, Rusjan Ljubomir, Sfiligoj Omero, Maklič Ivan, Maklič Marjan, Kavrečič Zdenko, Sergaš Marija, Cupin Franka, Jugovac Stelij, •PRODAM -dobro ohranjeno vioni.no. Naslov v uredništvu Istrskega tednika. .KUPIM vsako količimo čebelnega vozka. Ponudbe na og.lasmii oddelek Istrskega tednika. ZAMENJAM lepo prostorno sobo v Ko,pru za sobo in kuhi-njo. IZGUBILA sem od Istrske banke do Loiggie ročno torbico z vsemi dokumenti i-n ineka-j denarja. Poštenega najditelja naprošam, -da dokumente vrne na naslov v dekumen; Ji, denar pa obdrži za -nagrado. PREKLICUJEM osebno izkaznico šo. fersko izkaznico, sindikailno knjižico, .'industrijsko nakaznico na ime RUPERT FRANC, šofe-r Koper, in jih s tem proglašamo za neveljavne. ...............................iiiiiuiuiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiHiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiitiM)'“1»'1'“1»1"11111.........................................................................hm inumimi...........mn..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................inumi.......... F R MARTIN A N L E V S T K KRPAM 2 Cesar pravi: »Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre! Saj oj že slišal od velikana? Kaj deš (i, kaj bo iz tega, če se kako -kaj ne preonnegavi? Sina mi je ubil, lej!« Krpan odgovori: »Kcga bo drugega? Glavo mu bomo vzeli, pa je!« Cesar ga žalosten zavrne: »Menim dà, ko bi jo le mogli! Oh, ali ni ga, tnisliaa, ped soncem junaka, da bi vzel Brdavsu glavo!« »Zakaj ne? Slišal sem,« pravi Krpan, »da vsi ljudje vse vedo; na vsem svetu se pa vse dobi; pa bi se ne dobil junak nad Brdavsa. Kakor sem uboren človek, ali tako preklensko sa bom premikastil, da sc mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne žcjje, po Dunaju razsajati; če Bog dà, da je res!« Kdo bi bil cesarju bolj ustregel kakor te besede! Le nekaj ga je šc skrbelo; zato pa tudi reče: »Da si močan, tega si me preveril: aü pemisü ti: on je orožja vajen iz mladih dni; ti pak si prenašal zdaj le bruse in kresilno gobo po Kranjskem; sulice in meča menda šc nisi videl nikoli drugje kakor na križevem polu V cerkvi. Kako se Ra boš pa lotil?« »Nič se pe bojte,« pravi Krpan; »kako ga bom in s čim ga bom, fo Je njpja skrb.'Ne bojim se ne meča, né sulice, ne drugega velikanovega orožja, bi vsemu še intera ne vem, če sa ima kaj veliko na sebi.tr Vse trt je bilo cesr.rju pogodu, in brž veli prinesti polič vina pa kruha in šipa, rekoč: »Na, Krpan, p:j pa jej! Poticj pojdeva orožje izbirat.« Krpanu sc ie to vele malo zdelo; polič vina takemu junaku; Pa je vendar moiČsit. kar je preveliko čudo. Kaj pa je hotel? Saj menda je že slišal, da gospoda so vsi malojedni zato, ker jedo, kadar hoče in kolikor hoče kateri, zgolj dobrih jedi. Ali kmečki človek, itakor je bil Krpan, ima drugo za bregom. On tedaj použije, ko bi ftVHkir pcgčr-dal’, (er Kegia vrtdi-c. Cesar je vse videl, da se morajo takemu truplu večji deleži meriti, zalo so mu pa dajali od tega časa na dan, dokler je bil na Dunaju: dve krači, dve četrti janjca, tri kopune in, ker sredice ni jedel, skorje štirih belih pogač, z maslom in jajci omésenih; vino je imel pa na ppavici, kolikor ga je mogel. * Ko prideta v orožnico, to je v tisto shrambo, Jcjer imajo orožje, namreč: sablje, meče, jeklene oklepe za na prsi, čelade, in kakor se imenuje to in ono; Krpan izbira in izbira, pa kar prime, vse v rokah zdrobi, ker je bi! siien človek. Cesarja skoraj obide zona, ko to vidi, vendar se stori srčnega in vpraša: »Nd, bQŠ kaj kmalu izbral?« »V čem sd bora pa izbiral?« odoovori Krpan, »to je sama igrača; to ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi za mene ne, ki mi pravite Krpa®. Kj* i-rnštel kaj Upljšesa?# Cesai* se čudi in pravi: »Ce to ne bo zate, sam ne vem, kako bi? Večjega in boljšega nimamo.» 'tfai to reče eni: »Veste kaj? Pokažite mi, kje je katera kovačnica!« Peljà ga httro sam cesar v kovačnico, ki Je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je klàdìvo in nakovalo pf| rcK&h» ako se konj1 izbosi ali če je kaj drugega *re da se podstavi »U prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kiàdivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki peto, kakor bi koso klepal. »Oj tat sežganil« pravijo vsi, ko te vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan ltuje in kuje, goni meh na vse kriplje, ter nared: veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju pogobna; imela je največ enakosti z 'mesarico. Ko to izgotovi, gre na cesarski vrt in poseka mlado, košato iipo iznad karanitne mize, kamor so hodili gospoda poleti hladit se. Cesar, ki mu je bil zmerom za petami, brž priteče in zavpije: »Krpan! I kaj pa to delaš? Da te bes opali! Ne veš, da cesarica rajli da vse konje od hiše kakor to lipo od mize? Pa si ja poseka!! Kaj bo pa zdaj?« . Krpan z Vrha pa, ne da bi se hal, odgovori: »Kar je, to je. Zakaj mi pa nisle druge pokazali, če se vam te tako smili? Kaj bo pa? Drevo je dpevo! Jaz pa moram imeti les nalašč za svojo rabo, kakršnega v boju potrebujem.« Cesar molči, ker vidi, da ne pomaga zvoniti, ko je toča že pobila; pa vendar ga je skrbelo, kako bi se izgovoril tf-red cesarico. Krpan tedaj naredi najprvo toporišče mesarici, potem pa ohseka pol režnja dolg ter na enem koncu jako debel kij pa ure pred cesarja: »Orožje imam, ali konja nimam. Saj menda se ne bova peš lasala?« * Cesar, zastran lipe še zmerom nekoliko nevšečen, pravi: »Pojdi pa vzemi konja, katerega hočeš. Saj vem, da le širekoustiš. Kdaj bom jaz papež v Rimu? Takrat kadar boš ti zmogel velikana.. Ce misliš, primi ga, pa mu odstrizi glavo, ako si za kaj, da bo imela moja država mir pred njim, ti pa veliko čast in slavo za njim!« Krpan je bi! malo srdit, pa vendar jezo pogoltne in reče: »Kar se tiče Brdpvfa, to ni igrača, kakor bi kdo z grma zapodjl vrabca, ki se boji vsakega Ocepka in kamna. Koliko junakov pa imate, da bi si upali nàdenj? Zapomnite si, cesaròst, kar sem obljubil, bom storil, čeprav cd jeze popokajo vsi obrekovalci, ki me mrazijo pri vas. Da bj le vsi ljudje vseiej držali se svojih besedi tako, hakor se mislim jak, ako me Bog ne udari, pa bi nihče ne vedel, kaj se pravi laž na zemlji! Toda svet je hudoben ter ne pomisli, da Bog je vejik, človek majhen. Zdaj pa le pojte, greva, da konja izbereva. Nočem takega, da bi pod mojo težo pred velikanom počenil na vse štiri noge, vam v sramoto, meni v sitnost. Dunajčanje bi se smejali, vi pa rekli: poglejte ga, še konja mi je izpridil!« Cesar je kar obstekièl, poslušaje modrost Martinovih ust, in potem gre ž njim. Ko prideta v konjàk, povpraša: »p0 čem bodeš pa kopja pozn.ai, ie-u dober ali ne?« Krpan odgovori: »Po tem, da se mj ne bo dal za rep čez prag potegniti.« 4 Cesar pravi: »Le skusi! Ali daravno si, prekanjeni tat, storil mi dovolj sitnosti pred cesarico, svarim te, varuj se, da te kateri ne ubije; konji so iskri.« Martin Krpan pak izvleče prvega in zadnjega in vse druge (ez prag; še celò Usteča, ki ga je sam cesar jahal samo dvakrat v letu, namreč: o veliki noči pa o svetem telesu; to se je menda cesariu posebno ped nos pokadilo. Totem reče Krpau: »Tukaj ga nimate za moje sedlo! Pojdiva k drugim.« Cesar odgovor; (jemeren: »Ce niso t; zate, se moraš peš bojevati. Ti nisi pràvdanskj človek! Vem, da ga nimam v cesarstvu takega, da bi ga ti, zagoveduež, ne izvlekel!« »T je pa že prazna!« pravi Krpan. »Jaz imam doma kobilico, katere ne izvlepc nobeden vaših junakov, stavim svojo glavo, če ni drugače, da ne poreko Dunajčanje z Brdavsom vred, da lažem.« »Pa ni tjsla,« vpraša cesar, »ki si ž njo plesal po snegu?« »Tista, tista!« zavrne on. Cesar pa se razhudi, rekoč: »Zdaj pa že vidim, da si bebec ali pa mene delaš bebca! Varuj se me, Krpane! Moja roka je dolga.« (Se nadaljuje)