Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 20. februarja 1941. — Leto XIV. — Št. 8. W.J GLASILO KUKANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Mirno stojo pot! JSZ že od svojega rojstva 'dalje poudarja potrebo skupnosti delav*-stva. Zadnja desetletja je to še prav posebno poudarjala in opozarjala delavske strokovne organizacije na njihovo odgovornost, če ne bodo dedovale v smeri duhovne konsolidacije delavstva. Pred desetimi leti je celo predlagala skupen »Stro-kovni svet«, katerega naloga bi bilo, da se enotno vodijo strolkovne zadeve in da so mu v tein pogledu podrejene vse delavske strokovne organizacije. S tem predlogom JSZ zaradi odklonilnega stališča »Stroko vrne komisije« sicer ni uspela, toda dejstvo pa je le ostalo im sicer kot dokaz, kakšne miselnosti je bila JSZ že ipred 10 leti in kako dalefkovidna je bila. Ko ibi 'bit njem predlog sprejet in ko bi se iskreno izvajal, bi bil danes položaj delavstva na strokovnem polju boljši. V zadnji številki »Delavske pravice« smo poudarili važen uspeh izvoljene uprave ljubljanske delavske zbornice, ki se ji je s smotrnim delom posrečilo ustvariti med obstoječimi strokovnimi organizacijami smisel za skupnost. Izvoljeni upravi delavske zbornice se je posrečilo ustvariti vzajemnost tudi med delavci in nameščenci. Zaradi tega so bili tisti, ki so hoteli imeiti posebne name-ščemske zibornice, v veliki manjšini in brez vpliva. Značilno je, da se danes znova oglašajo s svojo zahtevo po posebnih nameščemskih zbornicah in da se zdi, da ne naletavajo na gluha ušesa. Da je šla izvoljena uprava delavske zbornice po omenjeni poti in da je bilo njeno delo kronano z očividmim uspehom, je eminentna zasluga JSZ. Ko si je JSZ priborila s svobodnimi volitvami vstop v delavske zbornice, je imela dovolj vizroka, da bi stopila v ostro opozicijo proti večinski organizaciji v upravi zbornice. Če bi vodili JSZ politični motivi in politična usmerjenost, bi se to tudi zgodilo. Toda Delavski koledarček Vsem odbornikom, ki so na ta ali drug način pomagali razprodati letošnje koledarčke, najlepše priznanje. Tako hitro im toliko izvodov nismo razpečali še nobeno leto doslej. To, da naredijo člani veliko delo brez vsake provizije, je res požrtvovalnost. Zavest, da obstojamo le z lastnim delom in da je v tem delu tudi naš napredek, naj budi vsakega tovariša za vsa nadaljnja dela v (skupno delavsko korist. JSZ je strokovna organizacija. Kot taka ima do delavstva svoje obveznosti in tudi odgovornosti. Njena glajvna Obveznost pa je, da ne razbija vrst že itak preveč razbitega delavstva, aimipulk da ustvarja skupnost. Zaradi tega je dvignila proti vsemu pričakovanju prapor za delavsko skupnost nad vise visoko tudi v upravi delavske zbornice. Ta prapor je vedno vihral in se ni nikoli pobesil. Ko je dobila NSZ pod JNS po precej čudnih ovinkih precejšnje število delegatov v delavsko zbornico, je menila, da je prišel čas, da se udari po marksistih v delavski zbornici in predlagala sporazum med njo in JSZ. Kajti obe skupaj bi imele talkrat v upravi zibornice absolutno večino. Toda JSZ je odklonila tak sporazum. Kajti njen cilj je bil: delati za delavsko skupnost. Torej JSZ je stala vedno na stališču delavske skupnosti. Zaradi te- ga svojega stališča so ji nekateri očitali in ji še očitajo, da je zašla pod marksističen vpliv. Ker je JSZ stala vedno in še danes stoji na stališču, da se mora delati na notranji konsolidaciji vseh, slasti pa delovnega ljudstva, nismo k raznim pozivom kaj pripominjali. JSZ more le čakati, da vidi, če je iskreno mišljen talk podvig kot je poziv za skupno sodelovanje. Kajti JSZ pripada delovnemu ljudstvu, z meščanstvom nima mič skupnega. Zaradi tega mora biti dvakrat bolj pozorna, če prihajajo iz meščanskega tabora pozivi nai skupnost. Preteklost dokazuje, da se je meščanstvo približevalo delovnemu ljudstvu le tedaj, če ga je potrebovalo. Pa še to dokazuje preteklost, da je bil delovni tabor ob takih priložnostih vedno izkoriščan. Zaradi tega morajo biti podani dokazi za iskrenost takega paziva. Delovnemu ljudstvu so se zgodile velike krivice. Te krivice še niso popravlljene. Skupnost mora biti obča, ne le delna, n. pr. samo politična. K narodu ne spadajo le tisti, ki imajo veliko premoženja in svoj položaj v javnosti, k narodu spada tudi delovno ljudstvo. To tvori celo veliko večino, je celo temelj naroda. Zaradi tega spada k skupnosti ustvaritev taikih razmer in pogojev, da se more deilovno ljudstvo dvigati gospodarsko in kulturno. Danes teh predpogojev ni. Toda krivde na tem ne nosi delovno ljudstvo. Skupnost mora biti končno taka, da no bo lomila skupnosti delovnega ljudstva. Torej: Naša usoda je usoda delovnega ljudstva. Sodelovati moremo le v taki skupnosti, ki bo koristna delovnemu ljudstvu. Da se ustvarijo predpogoji za itako sodelovanje, imajo besedo drugi, ne pa mii. Skušnje preteklosti — nauk prihodnosti! Največji krivec današnjega slabega gospodarskega položaja v delavskih vrstah je brezbrižnost in malomarnost. Le-ta je vzrok, da so se razmere za delavstvo v zadnji povojni doibi stalno slabšale. Vedno je delavec pričakoval, da se bo nekdo drugi boril zanj, .pa bodisi v parlamentu, bodiisi v delavskih socialnih zavodih ali pa pri delodajalcu. Zadovoljno je bilo, ako je pri volitvah v državni zbor imelo nekakega zagovornika", talko imenovanega delavskega zastopnika, ki ga ipa končno še niti samo ni izbralo, ampak ga je osvojilo že na nasvet raznih ljudi, ki so to vest prinesli iz strankarskega ognjišča. Od tega človeka je delavstvo zahtevalo vse, kar je čutilo, da je zanj potrebno, pomislilo pa ni, da pri okroglo 300 ali pa več poslancih eden sam ne pomeni nič, ali pa je obsojen le na tako imenovano »puca-nje kljuk« po raznih ministrstvih. Prav tako je bilo v raznih drugih zastopih. Za delavstvo je bilo od strani političnih forumov zadosti, da je imelo po enega ali več zastopnikov po raznih zastopih. Če ti ljudje niso delali potem tako, kot bi delavstvo hotelo ali pa želelo, pa je bila nejevolja, zabavljanje in godrnjanje. Kljub temu pa je bilo že naiprej jasno, da ti poediinci ne bodo mogli vršiti svojih dolžnosti tako kot bi bilo to za delavstvo potrebno niti morda ne kot bi sami radi. Taka delavska politika je bila vseskozi le politika naslanjanja in beračenja. Vseskozi je delavstvo v takem življenju predstavljalo le element, ki je živel oid prosjačenja. Kajti delavska brezbrižnost je šla tudi tu usodno pot. Namesto, da bi delavstvo imelo svojo lastno trdno strnjeno skupnost, ki bi stala neomajno za svojimi zastopniki, pa bodisi kjer koli, so bili ti poedinci navezani predvsem nase in na krog ljudi, v katerem so živeli. Kako je mogel tak predstavnik delati v korist delavstva, je pač popolnoma razumljivo. Pii vsej eventualni njegovi dobri volji in recimo tudi želji, da bi svoje poslanstvo vršil res v korist delavstva, mu je bilo to otežiko-čeno, ker ni imel za seboj organizirane armade delavstva, ki bi ga v njegovem delu tudi do skrajnosti podpirala in ga ščitila v potrebi. in prav tu vidimo vso žalostno sliko preteklosti. Zato se ne čudimo, če je šla naša socialna politika, ki je bistveno važna za delavstvo, tako rakovo pot. Pa ne bomo dolžili tu le enega delavstva, ne drugega, ampak vse. Prav vse delavstvo je bilo tako. pa naj si ho svetovinonazorno ene ali pa druge simeri. Da je bilo končno v naših vrstah še največ zdravja, nam kaže naš današnji dejanski položaj. Pri nas je zmagala delavska zavest in naše vrste niso podlegle tej usodni miselnosti. Postanek nove delavske organizacije istega svetovnega nazora, je zadosten dokaz, da je naše delavstvo, vsaj organizirano. hodilo pravo pot in hotelo s tako prakso političnega udejstvovanja enkrat za vselej pretrgati. Na merodajnem mestu je zahtevalo svoj političen delež in samo odločati, seveda v gotov! politični skupnosti, o svojih lastnih vprašanjih Svoboda delavskega gibnnia. svoboda delavske strokov, ne organizacije, svoboda v političnem udejstvovanju v korist delavskih interesov. to so bile zahteve našega gibanja. Delavec ne sme biti prosjak za pravice, ki mu po zakonu in po naših krščanskih načelih pripadajo, ampak enakovreden činitelj v širši skupnosti. Kake absolutne podrejenosti naše gibanje, ni moglo priznati kajti socialna reakcija je preveč naraščala. Dolžnost našega gibanja je bila, da je ob prvem času zahtevalo preusmeritev političnega življenja v zdra vem duhu, katero bi dalo novega pogona tudi zdravi socialni politiki. Toda namesto potrebnega razumevanja je naše gibanje doživelo vse kaj drugega. Pa to je preteklost. Vsa borba v okviru novoustanovljene delavske organizacije in vseli njenih zaščitnikov in pomočnikov je pomagala naši JSZ. da so se njeni člani notranje še okrepili, da so se razčistili pojmi svobodne krščanske delavske organizacije in da je JSZ danes organizacija, ki je po svoji notranji urejenosti in enotnem duhu res pravi vzor delavske strokovne organizacije. To zavest velike borbe, ki jo jc JSZ borila za svobodo in neodvisnost delavskega gibanja uspešno in ne le ohranila svoje postojanke, ampak jih celo pomnožila in ojačila, je lahko t ponos nam vsem. Prišel je resen in težak čas. Treba bo dela, truda in žrtev, potreba bo pa tudi precejšnjo mero zdravega razuma in pameti ▼ delavskih vrstah. Naša delavska, državljanska in tudi krščanska dolžnost je, da zahtevamo od družbe to, knr delavcu tudi pripada. Delavec mora zaslužiti toliko, da bo dostojno preživel sebe in svojo družino, delavec mora zahtevati, da se ga upošteva povsod kot človeka in enakovrednega državljana. Zato pn mora v naših vrstah izginiti vsaka brezbrižnost in malomarnost. Vsakdo izmed nas je odgovoren (Nadaljevanje na 2. strani.) / Borza, dela in orožne vaje Ljubljanska ja vi rta borza dela se je postavila na -stališče, da se čais, prebit na orožnih vajah, ine šteje -med članstvo, ki je potrebno za dosego brezposelnih podpoir. Svoje stališče utemeljuje s tern, da se motre šteti v članstvo le tista doba, za katero je plačevala prizadeta otseb& tudi pri-6pev(ke za brezposelno zavarovanje. To stališče velja le za normalne razmere. Pa če bi se orožne vaje izvajale v normalnih razmerah, bi težko obveljalo to stališče. Obrtni zakon določa (§ 221.), da orožne "vaje me razvežejo delovnega razmerja. Zakon pač upošteva, da pomenijo oirožme vaje izvrševanje svoje dolžnosti proti državi. Vrliu tega pomenijo orožne vaje veliko žrtev zlasti za delavca in nje-go-v-o družimo, ker pride v večini priV meri,h ob retine -dohodke. Kajti takih delavcev, ki l)i bili pri enem podjetju v delovnem razmerju nepretrgoma ono leto iin katerim gre plača za 4 tedne, je zelo malo. Torej zakoni je upošteval vse te okoliščine in /zaščitil delavca, ki je vpoklican na orožne vaje. Pa tudi zakon o zavarovanju delavcev daje posdbne ugodnosti delavcu, ki jo vpoklican na orožne vaje. S 56. zakona o zavarovanju delavcev določa v tem pogledu n-asilednje: 1. Za delavca, ki je vpoklican na orožne vaje, ni treba plačevati prispevkov. 2. Za časa orožnih vaj nima pravice do podpore, t. j. do hiranarime. Po preteku orožnih va j, dobi pravico do podpore znova, tudi za ono bolezen, ki jo je dobil na orožnih vajah. 3. Svojci pa imajo tudi) v času orožnih vaj svojega vzdrževat el ja piravico do podpor, ki jih predvideva § 45. zakona o zavarovanju delavcev, toč. 5., t. j. do brezplačnega zdravljenja, do porodniških podij>or in 'tudi do bolnišnice. Če je mogoča v naštetih primerih izjemna ugodnost, res ne vemo. zakaj bi se postavljala Javna borza dela na drugačno stalšče. Javna borza della škoduje vpoklicanim delavcem še na drug način. Kakor smo že omenili, se za delavce, ki so vpoklicani na orožne vaje, ne plačujejo prispevki za socialno zavarovanje, toda le za primer bolezni in nezgode, plačujejo se pa prispevki iza priimer onemoglosti, starosti in smrti. Toda teh prispevkov ne plačujeta delodajalec in vpoklicane«, ampak država. Določeno je, da so talki delavci za časa orožnih vaj zavarovani v IV. m. razredu. Toda le, kot omenjeno, za primer onemoglosti, starosti in smrti. Če m. pr. delavec zboli na orožnih vajah in je tudi bolan odpuščen,, mora dobivati od OUZD hranarino in sicer po mezdnem razredu, v katerem je bil prod vpoklicem na orožne vaje. Višina brezposelnih podpor zaviisi od mezdnega razreda, v katerem je bila brezposelna oseba pred nastopom brezposelnosti. Uredba o podpiranju brezposelnih delavcev določa, da dobiva podporo po tem -razredu le tedaj, če je bil zavarovan vsaj 70 dni. Če pa je bil zavarovan manj dnil, pa po prejšnjem mezdnem razredu. Pripeti se pa naslednji- priimer: Delavec je odpuščen z orožnih vaj, se vrne domov in vstopi v delo. Po nekaj tednih je odpuščen in se javi pri borzi dela v svrho brezposelne podpore. Kor ni bil po odpustu iz orožnih vaj zaposlen še 70 dni-, mu določi borza de-la podporo po IV. razredu. To stališče borze detla ni opravičeno, kor jemlje za -podi a go izjemni mezdni razred, ne pa rednega, to je tistega, v -katerem je bil prizadeti pred vpoklicem na orožne vaje. Razumljivo je, da romajo -na borzo dela ostri protesti proti takemu postopanju. Uprava se pa izgovarja, češ (Nadaljevanje s 1.strani.) za delo organizacije. Kakršni so člani taka je organizacija, kakršna je or-ganizacija, taki so sadovi njenega dela in tudi uspehi. Politiko naslanjanja in prosjačenja prepustimo drugim, ki so za to tu, mi sami si pa ustvarjajmo z delavsko zavestjo in pogumom svojo lastno prihodnost. Pre-leklost nam je vzgled, da ne sme biti delavec le garač in pokoren sluga vsn-komur, ampak tudi samozavesten in pozitiven ustvarjalec novih časov, v Katerih bo pravičnost imela prvo in odločilno besedo. T. S. taki predpisi so. Pristavlja še, d-a ni mogoče iteh predpisov izpreimeniti brez glavne uprave borze dela v Belgradu. T-aka -trditev se nam zdi ,le nekoliko predebela. Saj imamo tri popollnoma samostojne Glavne uprave borze -dela: v Ljubljani, Bellgiradu in Zagrebu. Radovedni smo, če glavna uprava v Zagrebu vprašuje glavno upravo v Bol-gradu o zadevah, ki se tičejo zagrebške borze dela. Človek ima nekak občutek, da še ne veruje uprava Javine borze dela v Ljubljani v aivtonomijo glavne uprave borze dela v Ljubljani. Od te pa pričakujemo, da bo odredila in diala nallog javni borzi* -dela: t. da se mora čas, prebit na orožnih vajah, šteti med članstvo, ki je predpisano za doiseg-o brezposelne podpore, 2. da se mora vizeti za podlago, ko- se dollača višina brezposelne podpore, tisti imezdni iraizred, v katerem je bil brezposelni pred vpoklicem na orožne vaje. To velja seveda za tiste primere, ko je postal delavec brezposeln po odpustu z orožnih vaj, pa še ni bil ponovno zaposlen 70 dni. Upamo, da bo glavna uprava borze delia upoštevala proteste delavstva in ugodila -gornjim zahtevam. Sire ko o na povoeila— Papirničarji na Količevem v mezdnem gibanju Velika draginja, ki raste iz dneva v dan, je tudi nas pap-imničarje na Količevem prisilila, da smo stopili v mezdno gibanje. Zadnja .mezdna gibanja, -ki smo jih imeli, so nam dalla le -mallo povišanja -plač v obliki dra-gtnjski.h doklad. Splošno je znano, da je draginja narasla že za skoraj 58%, naše povišane plače pa znašajo le otkroig 38%. Ze pred -pričetkom sedanje -draginje smo bili papirničatrji na Količevem irazimeromia slabo plačani, sedaj se je pa naša kupna -moč zmanjšala še približno za 20%. Delavstvo živi vedno slabše, izato je zotpet povzdignilo svoj -glas in ponovno zahteva -zvišanje plač. Na delavskem sestanku dine 12. januarja 1941 je delavstvo postav,ill-o željo, da Jugoslovanska strokovna zveza pošlje vlogo na g. Bonača s prošnjo za zvišanje plač. Plače naj bi so zvišale v sledeči višini: Vse dosedanje draginjske doklade naj se spiremenijo v urne mezde in te k viša j o še za 1.50 din na uro. Uvedejo naj se družinske doklade: -a) za ženo, če ni zaposlena, 250 din mesečno; b) za vsakega otroka naj prejema mož 70 din na mesec. Ukine naj se tudi moška kategorija din 4.75 tna uro, ker ta plača nikakor ne ustreza za delavce, ki morajo izvrševati -tako težka dela. Nadalje je delavstvo izrazilo želijo, naj se urede še nekatere -druge- stvari, in to: uireditev akordnih postavk, ureditev dela na kolodvoru in dodati tem delavcem še enega moža. G. Bonač je vsakokrat, kadar je delavstvo izrazilo željo po zboljšanju plač, pokazali veliko razumevanje za svoje delavstvo, zato delavstvo upravičeno upa, da [tudi -to pot delavske zahteve me bodo postale neupoštevane itn bo g. Bonač v bližnjih dneh sklical razgovore med podjetjem in delavstvom. Podjetje bo tudi uvidelo, da -tudi delavstvo vlaga v -delo vse svoje moči za čim boljši napredek podjetja. Vse lepši itn večji razmah podjetja n-am jasno priča o pridnosti in vestnosti, ki jo delavstvo vlaga v delo. Delavstvo -ni niikotli nasprotovalo raznim -težnjam podjetja, zato tudi delavstvo upa, da se mu s -strani podjetja ugodi in se mu zviša plače, da bo lahko primerno živelo. Papirničarji. Težave železniškega delavstva Železniški nameščeni delavci smo veliki reveži v splošnem, še posebno pa, kar se tiče zavarovalnih podpor. Pri -rudarjih je urejeno med bratovsko skladnico in Okrožnim uradom, da obe bolniški blagajni upoštevata medsebojno članstvo oseb, ki -so prestopile zaradi »spremembe islužbe iz ene bolni-ške blagajne v drugo. Pri nas to ne velja, ker takega dogovora mi hotela skleniti žel. glavna bolniška blagajna, kakor nam to razlagajo ma Okrožnem uradu. Zgodi se železniškemu -delavcu, da žena porodi. Ima pa pred porodom pri železniški blagajni ali OUZD le mesec dni članstva, prej pa je bil mož recimo dve leti zavarovan pri drugi blagajni. Ne dobi nobene podpore Isto velja tudi, če železniški, -delavec zboli nekaj dni, potem ko je delo za nekaj dni prestalo in ko tmo-ra navajati zaposlitev za dve leti nazaj. Naj je bil zavarovan pri obeh bdliniških blagajnah skupaj 18 .mesecev, ne dobi podpore, če je Oiiil član nazadnje ene obeh blagajn manj kot 6 mesecev. Seveda velja tudi za ostale -podpore. Povsod iista pesom: Nimaš pravice, ker nisi bil zavarovan pri nas toliko in toliko časa, članstva pri drugi blagajni pa ne računamo. Taka praksa je gotovo nekaj posebnega in to se dogaja, čeprav obstoja edino dovoljena železničarska organizacija in čeprav se pehajo politični klubi za nami za našo članarino. Pri članarini nas poznajo vsi, samo zavzeti se ne zna nihče za nas. V-si vemo, zakaj je tako: Keir nimamo strokovne organizacije, ki bi se res zavzela za naše koristi in ne lovila samo grošev. Vprašanje rent v Franciji V Franciji je bilo veliko rudarjev iz Jugoslavije, ki so si pridobili v teku dolgoiletnega -službovanja razne socialne pravice. Zlasti je bilo precej nezgodnih rentnitkov. Rentniki se deilijo v tri vrste: 1. Taki, kateirim je bila renta v Franciji sicer priznana, pa jim je bila ustavljena ob izselitvi v domovino. 2. Taki, katerim je Francija nakazovala rento tudi v domovino. 3. Taki., pri katerih se vprašanje nezgodne rente še obravnava. Ta raznolikost jo vlada-la zaradi tega, ker še ni bila sklenjena konvencija o delu in -pomoči med Jugoslavijo in Francijo. Taka konvencija je bila sicer sklenjena že tlet a 1932., vendar jo je francoski parlament odobril šele 8. decembra 1939. V tej konvenciji je bil predviden poseben snorazunn o socialnem zavarovanju. Toda vojm-a je izvedbo tega sporazuma preprečila. Zaradi tega je ostalo nerešeno vprašan je i-zplačevan ia rent tistim rudarjem, katerim je bilo izplačevanje ustavljeno, -ko -so se izselili v domovino. Prav -talko ie ostalo nerešeno še vprašam j e irent. ki so še v reševanju. Ti dve vprašanji ne bosta rešeni skoraj gotovo do ko-nca vo ine. Zaradi vojnih -razmer so sicer iz- ostale rente tudi tistim rudarjem, ki so jih drugače vedno -p-rejemali. Da bi se jim pomagalo iin da ne bi ostali brez sredstev, je prevzel Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Za^ grobu izplačilo predujmov na te rente. Kdor želi biti deležen takega predujma, motra za njega prositi potom svojega županstva. Najbolje je, da napravi županstvo uradno tako prošnjo. Prošnji je treba priložiti: 1. Odlok o reiniti, 2. Odrezek zadnjega izplačila. 3. Izjavo-, da bo povrnil predujem, ko dobi rento izplačano iz Francije. Nekateri trdijo, da zopet izplačuje francoski zaivarovailni urad rente takoj, ko prejme potrdilo o življenju rentni-ka. Kor so pa težkoče z nakazovanjem denarja, je boUe. da vloze vsi prizadeti prošnje na- SUZOR v Zagrebu za predujem na rento. V rudniku Kaknju so se vršile volitve delavskih obratnih zaupnikov -in je .od 1896 volilnih upravičencev volilo 11.29 delavcev. Neodvisna lista je dobila 434 glasov in 6 zaupnikov, HRS 391 glasov in 6 -zaupnikov, muslimanska lista 205 glasov tim 3 zaupnike, pravoslavna pa 86 gtlasov in 1 zaupnika. Poselska zveza za vzgojo služkinj V četrtek 23. januarja se je v Domu služkinj vršilo zaključno predavanje ciklusa predavanj, ki jih je priredila za svoje članice Po-selska zveza. Predavanjia so se pričela lanti v mesecu oktobru iin so ise vršila iredino vsak četrtek zvečer v Domu služkinj. P-re-davalli so: predsednik JSZ tov. Žumer, Marinček, Musek, Kovač, Vatla nit, profesor Košir, dr. Furlan in Rozman. Predavatelji so obdelali v svojih predavanjih vsa socialna, versko-morailna in gospodarska vprašanje in dali mnogo pol) n d in navodil za nadaljnje delo v organizaciji. Odbor Poselsike zveze se ob tej priložnosti vsem predavateljem za požrtvovalnost .najlepše zahvaljuje. — Poselska zveza je pri teh predavanjih imela stroške samo s kurjavo in razsvetljavo. Predavanja so v vsakem pogledu uspela, članice so bile zelo vesele, da je zveza organizirala ta prepotrebna predavanja. Splošna želja je bila, naj bi se podobna predavanja za bodočo sezono zopet organizirala. Maši občni zbori Za nedeljo 2. marca so predvideni občni zbori naslednjih skupin: Duplica, lesni; Hrastnik, rudarji; Guštanj, kovinarji; Preserje, lesni; Stahovica, lesni; Količevo, papirničarji; Vevče, papirničarji. Razdelitev zemlje In delavstvo Jadikujemo, da imamo malo zemlje. Toda ali s to, kar je imamo, pametno gospoda-rim o? Lani je zapisal dnevnik, da je na Kočevskem opuščena v-salka četrta hiša, tako da je že okrog 1000 hiš in posestev v razpadanju, ker se pečajo njihovi lastniki is krošnj-ar-stvoim. Njive postajajo travniki, travniki pa pusti pašniki. Ali ni 'to razmetavam je premoženja naše zemlje, ki se -ni prenehalo -niti, ko n-am vsega prim-ainjikuje?! Ko bi se ta posestva lastnikom odvzela, kor se zanje več ne brigajo, in dala -nemaničem, ali se ne bi s tem -znižalo število poljodol-skoga delavstva za -več kot 1000 ljudi? Primeri n-a Kočevskem nilso edink Taki primeri so še dirugod. Ali ne bi država osrečila s tem minogo naših delavtoljrni.li ljudi in obenem zvišala proizvodnjo zemilje? Pri agrarnih reformah se navadno deli zemlja tako, da dobe tisti, ki že imajo, tako da imajo še več. Tisti, ki je preje obdeloval isto zemljo veleposestniku, jo obdeluje nato posestniku, zanj pa se razmere bistveno niso iizpiremenile. Zato -smo proti temu, da bi se veleposestva delila. Korist delavcev veleposestva zahteva, da ostane veleposestvo -skupaj tudi ko preneha biti zem-lja last veleposestnika. Ustanovi n-a-j se m-arv.eč zadruga, ki naj pre,vzame v ila-stnistvo veleposestvo. Člani zadruge naj bodo družinski glavarji rodbin, ki posestvo obdelujejo. Če so bile zadruge pri Slovencih možne in če lahko še vedno obstoja jo pri Srbih, jih moremo imeti tudi Slovenci. Ne podaljšujmo ip-a hlapčevstva. Vsestransko se navdušujemo za »nov red«. Ustvarjajmo ga tam, -kjer je to n-ajltaže in bo najmanj bolelo v začetku, Na-š poljedelski delavec bo tega ustvarjanja -samo vese-l, če ga iborno izvedli -seveda v njegovo -korist. Če l>omo -delali po -starem kopitu, to je, če bomo prezirali delavca itn upoštevali saimo tistega-, ki že itm-a, kmečki delavec ne bo mogel biti -navdušen za nov red, iker bo ostalo zanj vise pri sitarem. * Delavska pravica" mora priti v vsako zavedno slovensko delavsko družino! r/)o milih kra jih Ljubno Ker je 'bilo v zadnji številki »Delavske pravice« pomotoma objavljeno, cLa lx> občni zbor skupine lesnega delavstva JSZ v Ljubljani, opozarjamo članstvo, da je to valjallo za Ljubno. Občni zbor inaše strokovne skupine 1 etan ega delavstva ibo tedaj v nedeljo 23. februarja 1941 ob pol 2 popoldne v gostilni pri Korošcu v Ljubnem. Vsi do zadnjega na občni zbor! Stahovica Občni zbor naše skupine tesnega delavstva bo v nedeljo 2. maroa 1941 ob 2 popoldne v prostorih gostilne Prodnik v Kregarje vem. Dolžnost vsakega olama je, da se občnega zbora gotovo udeleži. Vse članstvo tudi opozarjamo, da poravna .članarino! Vir V nedeiljo 16. februarja je bil redni občni zbor strokovne skupine tekstilnega delavstva. Občni zbor je vodil tovariš Juteiršek. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je skupina v preteklem lletu aktivno dello-vaila za zvišanje plač in na notranjih organizacijskih zadevah. Razveseljivo je, da vlada v itej skupini iročna organizacijska zavest. Centralo je zastopal tov. ištibellj, ki je v kratkem poročilu podali pregled dela JSZ, obenem pa močno poudaril potrebo zanesti kr-ščanslko-social is ti ono idejo med delavstvo. Sorica Redni letni občni zbor naše krajevne skupine tesnega delavstva v Sorici bo v nedeljo 9. imarca 1941 ob 11 dopoldne v prostorih gostilne Petra Fajfar-ja v Spodnji Sorici. Vse člane vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno’ udeleže. Na oihčni zlbor bo prišel tudi zastopnik centrale. Ker ima vsak tudi mnogo raznih intervencij in vprašanj, katera pismeno ne moremo urediti, je prav, da ta dain pride na občni zbor, da se bomo o vseh teh st v a ffh n<> ipomeinillii in jih skušali urediti. — Odbor. Kranj V nedeljo 23. februarja bo v društvenih prostorih pri »Lukežu« seja vseh treh skupin, to je splošne, tekstilne in gradbene. Seje naj se udeleže tudi organizacijski in Obratni zaupniki. Keir je dnevni red zelo važen, naj nihče no manjka. Pogovorili se bomo tudi glede občnega zbora in proslave sv. Jožefa. V sredo 26. februarja pa je sestanek za članstvo tovurne »Standard«. Opozarjamo vise članstvo v tovarni Standard, da se sestanka polnoštevilno udeleži Vsi naj prinesejo s seboj članske izkaznice, da se uredi glede naročnine Delaivci mestne občine Kranj naj se pa zberejo v soboto 1. marca, oba krat po končanem delu. Pirildejo maij tudi novi delavci! Dolžnost članov je, da pripeljejo v organizacijo vse še neorg an i zi r ain e! Dol pri Ljubljani V nedeljo 23. februarja^ 1941 bo ob 8 dopoldne redni letni občni zbor naše strokovne skupine gradbenega delavstva v prostorih gostilne Lenček v Klečali. Ker so Občini zil>ori zaradi poročili o delu skupine in volitve novega vodstva zelo važni, opozarjamo člane, naj nikogar ne manjlka. Kresnice V nedeljo 23. t. m. se vrši ob 3 po-jH>ldme v gostilni Vehovec občni zbor naše skupine. Udeležba je za vse člane obvezna in naj gotovo pridejo tudi člani, ki so zaposleni v kamnolomu. Bohinjska Bistrica Občni zbor naše skupine je potekal v splošno zadovoljstvo. V odbor so vstopile tudi mlajše moči, da se usposobijo za vodstvo delavstva in s tem jamčijo skupini, trden temelj za bo doče viharne čase. Zastopnik centrale nam je razložil pomen in namen svobodne organizacije, ki jo vzdržuje delavstvo samo. Upam, da bomo to ohranili. v .spominu in 'redno plačevali centrali to, kar je njenega, lke>r le tako bo ona lahko vršila svoje poslanstvo v korist splošmosti in tudi posamoz- V sak član JSZ naj skrbi, da se bo članstvo Dedno bolj množilo. Le močna organizacija bo v prihodnosti lahko uspešno pomagala delavstvu. nika. Tov. Šavli nam je povedali marsikaj zanimivega o današnjem redu. Delavci so izvajanjem govornika z zanimanjem sledili. To je dokaz, da se v delavstvu drami zavest skupnosti in da je ni več sile, ki bi zmagoviti pohod delovnega ljudstva zavri a ali razbila. Naj živi delavska skupnost in solidarnost! Črna pri Kamniku V nedeljo 23. februarja 1941 bo Ob 2 popoldne v prostorih gostilne Logar Franca v Praprotnem, Sv. Primož 11, občili zbor strokovne skupine rudarjev črna pri Kamniku. Vise člane in članice opozarjamo, da se občnega zJbora polnoštevilno udeleže. Pride tudi zastopnik centrale. Nazarje Vse člane in članice opozarjamo, da bo v nedeljo 23. februarja 1941 članski sestanek v prostorih delavske sobe oibrata 1 ob 9 dopoldne. Na sestanku bo poročali tudi zastopnik centrale o zavarovanju za starost, onemoglost in smrt, pa tudi o sklepanju kolektivne pogodbe. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se sestanka udeleži in s tem pokažemo, da ne ži- votarimo, ampak krepko delamo. Vabljeni tudi neorganizirani delavci! — Odbor. Bršnjak Stanko iz Spodnje Rečice se je poročil z našo dobro in zavedno članico gdč. Anico Brinjevec. Vsi Slani in članice naše skupine jima želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Planina Redni letni občni zbor naše krajevne skupine bo, kakor je bilo že objavljeno, v nedeljo 23. februarja 1941 ob 1 popolldne v prositorih gostilne Koimavc na Lazah, št. 42. Vse Slane prosimo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Urediti imamo več važnih vprašanj in je potrebno, da so navzoči vsi člani. Pride tudi zastopnik centrale. Maribor V nedeljo 23. februarja bo občni zbor tekstilne skupine ob 9 dopoldne v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze (Delavska zbornica). Občnega zibora se bo udeležili kot zastopnik centrale strokovni tajnik tov. Pestotnik Janez iz Ljubljane. Za vsakega člana skupine je udeležba strogo obvezna. Sporočamo vseim članom in Slanicam strokovne skupine delavcev in nameščencev, da lx> naš redili občni zbor 2. marca ob 9 dopoldne v prostorih JSZ, Sodina ulica 9-II1. nadstropje. Vsi in točno! — Odbor. Bled V nedeljo 16. februarja jo napravilo gradbeno delavstvo ina Bledu korak naprej. Tega dne si je postavilo na ustanovnem Obenem zlboru svoje vodstvo. S tem je stopilo v krog organiziranega borbenega delavstva. Ustanovni občni zbor se je vršil v gostilni Planinc. Zbor je otvoril in vodil tovariš Simon, ki je prvi prilagal baiklje in pokazali pot, po kateri mora korakati delavstvo, če se hoče uveljaviti v 'borbi za svoje pravice. V očeh podjetnikov ni bil ta korak prijazno pozdravljen. Zato je delili tovariš Simon usodo viseh zavednih delavcev, to je, da je na Bledu izgubil službo. Toda sad njegovega dela ni Qlamdeenel Povišani prispevki za ^Šlajmerjev dom“ Trgovsko bolniško in podporno društvo je na svoji seji 8. t. m. obravnavalo med drugim predvsem gospodarske zadeve, svoje ustanove. Gospodarstvo pri Šilajmerjevem domu je v lepem razvoju. Ves sanatorij je zaseden do zadnjo postelje. Sicer morda ni raivino umestno, da se sprejemajo zasebniki v zdravljenje v tolikem številu, dia ni niti ene postelje proste za morebitni prihod mogoče težko bolnega člana. Dobro je tudi preskrbljeno z živili za bolnike in je precej kapitala v teh zalogah. Gotovo pa je, da se draginja ne mo-ire tolliko občutiti pri nobeni drugi ustanovi, kakor prav pri bolnišnicah. Saj ni nikjer tolika potreba po dobri in izbrani prehrani, kot prav na teh mestih. Tudi noben drug predmet mi tako neobhodno potreben kot živila. Prav ta dejstva pa so napotila upravni oziroma ožji odbor društva, da je imoiral narediti soliden načrt in postaviti zdrav temelj gospodarskemu ravnovesju s tem, da je sklenil predlagati vsem prizadetim organizacijam in delegatom, <1 a sklenejo povišati članski prispevek za 5 din na mesec. Nii lahko prenesti to povišanje marsikateremu članu TBPD, ki se nahaja v slabem socialnem položaju. Mnogo jih je, ki so bili že prej slabo plačani, a še več je lastili, ki do danes še niso našli potrebnega razumerTC. n ja pri svojih delodajalcih, da bi jim priznali diraginjsike doklade. Nekdo je zagovarjali povišek za 5 din s tem, da je primerjal malenkost zneska, češ: to je komaj za en čaj na mesec ali za malo večje »Šilce«. Res, primera je jasna. Jasno pa je tudi, da mora zasebni nameščenec z vsemi dlruigiimi /življenjskimi potrebščinami računati ]>o enako visoki ceni in da mora s svojo »staro« plačo preživeti vse dni v mesecu. Takemu bo postalo pravo breme tudi samo teh bonih 5 dim. Zaradi tega resnično težkega položaja pa ml nameščenci ne bomo obupali nad tem, da je našemu društvu nujno potrebno mesečno članarino povišati od 35 na 40 din. Pač pa bomo z dobro voljo prenesli še to žrtev v našo skupno korist. V korist predvsem tovarišem članom in svojcem, ki bodo v letu 1941. iskali svoje najdražje: zdravja v sanatoriju —• med katere lahko pride prav vsak izmed nas. Ko pa se vrnejo zopet boljši časi, ko bo današnja draginja padla — naj odpade tudi1 današnji povišek petih dinarjev. Zahteve hrvaških nameščencev »Pravica«, glasilo hrvatskili nameščencev piše od 11. januarja 1941, da je pri Pokojninskem zavodu v Zagrebu še vedno zavarovanih okrog 8000 nameščencev, ki imajo mesečne dohodke izpod 1500 dinarjev. Nato še pravi: »V času ko mislimo, da sino dosegli neke uspehe in izboljšali položaj hrvaških privatnih nameščencev — pa doživimo razočaranje. Zaključili smo kolektivne pogodbe, dosegli draginj-slke doklade, izšla je nova uredba o minimalnih mezdah in kljub vsemu temu smo na starem mestu. Neštetokrat je bilo ugotovljeno, da se z zaslužkom izpod 1500 din mesečno ne more izhajati — to so ugotovili gospodarstveniki, delavske ustanove, gospodarske ustanove, oblasti — in vendar je v banovini Hrvaški še vedno 800 privatnih nameščencev, kateri ne zaslužijo toliko, da bi pokrili najpotrebnejše za vsakdanje življenje.« Mislimo, da pri nas v tem pogledu n\ mnogo bolje. Samo, da se nameščenci sami za to zelo malo brigajo. Organizacije se sicer prizadevajo, da bi dosegle draginjski dodatek, toda da bi se zanj kdo boril, ni opaiziti. Nameščence, prebudite se! bil uničen. To je pokazal ustanovni občni zlbor, ki je bil z ozirom na slabo vreme zadovoljivo Obiskan. Na občnem izboru sta poročala za centralo JSZ tovariš Pufcšič in Marinček. Govorila sta o pomenu strokovne organizacije, ki je edino sredstvo, ki more prinesti gospodarski din kulturen dvig delavstvu. Pri volitvah je bilo izvoljeno na-Isllednje vodstvo: Predsednik tovariš Žvab Jože; podpredsednik tovariš He. berle Janez; tajnik tovariš Franc Žumer; blagajnik tovariš Kunčič Janez. — Nadzorstvo: tovariši Mandela Miha, Mužan Jakob, Toman Gabrijel. — Delegati za občni zbor JSZ: Žvab Jožo in Habjan Andrej. V vodstvu so sami zavedni in odločni člani, izmed katerih jih je večina že sedaj odločno sodelovala pri gradnji delavske stavbe. Zaupanje celotnega članstva jih bo pa podžgallo k še živahnejšemu delu, zlasti keir se zavedajo, da jih bo podpiralo tudi v«; članstvo. V pomoč jim bodo zlasti organizacijski zaupniki. Mlada skupina bo imela v predstoječi gradbeni sezoni zelo velilko strokovnega dela in se že seda} vneto pripravlja nanj. Zagorje V nedeljo 16. februarja 1941 je bil v gostilni Ramizimger v Zagorju izredno dobro obiskan redni letni občni zbor Strokovne skupine rudarjev JSZ. Občni zbor je vodil tovariš Ustar Vinko. Preden je prešel na dnevni red, se jo spomnil naših starih veteranov tovariša Jožeta Gostinčarja in Jožeta Vr-tovška. Tov. Jožetu Gostinčarju so z Občnega zbora poslali pozdravno pismo z željo, da bi čim prej okreval in da bi še mnogo let ostal v vrstah naših tovarišev. Za tov. Vrtovšlka pa se je na Občnem zlboru pričela nabiralna akcija, da se ga nekoliko podpre, ker se zaradi poškod, ki jih je dobil pri delu, zdravi v ljubljanski bolnišnici. Nato je podal poročilo o delu krajevne skupine skupinski odbor. Iz tajniškega in blagajniškega iporočila je bilo razvidno, da je skupina v preteklem iposlovnem letu izredno dobro delovala. Posebno zanimivo pa je bilo poročilo tov. predsednika Ustarja. Tovariš Ustar se je v svojem poročilu dotaknil vseh važnih dogoidkov, ki so šli mimo skupine, posebno pa onih, pri katerih jo tako odbor kot članstvo aktivno sodelovalo-. Po poročilu nadzorstva, ki jo predlagalo odboru raz-rešnico s pohvalo, ise je vršila volitev novega odbora. V novi odbor, ki .se je takoj po občnem zboru konstituiral, so biili izvoljeni: Predsednik Ustar Vinko, podpredsednik Kovač Davorin., tajnik Zupančič Anton, namestnik Drnovšek Hinko, blagajnik Negro Franc, namestnik in blagajnik ijiodpor. fonda Flere Franc; odborniki: Dabčnik Matevž, Aleš Jože, Skrabar Peter, Lazar Jakob, Baš Leopold, Lozinšek Anton, Penko Karel, Cvirn Anton, Zupan Leopold, Bi stan Rudolf in Šuštar Franc; nadzorstvo: Mrgole Jože, Sredenšek Robert in Zupan Ivan. Po .izvršenih volitvah je dobil besedo zastopnik centrale tov. Rozman, ki je predvsem razložili položaj rudarjev, v katerem se nahajajo glede na mezdno gibanje pri TPD. Nato je govoril še tov. Kovač iz Ljubljane, ki je nagla šal potrebo po čim večji povezanosti in strnjenosti delavskih vrst. Govoril je še eden od upokojencev, ki je poudaril, naj rudarji pomagajo upokojencem, da bodo prisili do svojih pravic. Pri tem poročilu je občni zbor sogtlasno sklenil, naj skupina kralj, banski upravi oziroma banskemu svetu, iki te dni zaseda, pošlje vlogo z zahtevo, naj banovina iiz bednost.ne.ga fonda brezpogojno prispeva že obljubljeni znesek za dra-ginjiske doklade novoupoko jencem bratovskih skladni c. — Občni .zbor je potekel v najboljšem razpoloženju in je pokazal veliko zrelost in delavnost zagorskih rudarjev. Naše del. pevisko društvo »Zvon« priredi v nedeljo 2. marca 1941 ob pol 8 zvečer v dvorani Sokolskega doma pevski koncert s sporedom narodnih in umetnih pesmi! Ker sodelujejo izključno samo člani naše skupine rudarjev, vljudno vabimo vse Slane, da se naše delavske prireditve v polnem številu udeležijo. Vstopnice bodo v predprodaji in prosimo, da prodajalce ne odklanjate. Tudi v tem se izkaže naša skupnost, da pokažemo s svojo udeležbo razumevanje in da.mo pevcem potrebne moralne opore za nadaljnje delovanje! Zbor vodi g. pevovodja Riitter Franc. Vljudno vabljeni! Tovariši, pridobivajte oglase za »Delavsko pravico«! 4 — Št. 8 — 1941 DELAVSKA PRAVICA št. Vid V nedeljo 28. februarja 'bo redni letni občni zbor skupine lesnega delavstva v Št. Vidu v gostilni Mrež ar ob 9 dopoldne. Dolžnost vsakega člana je, da se Občnega zbora udeleži, da v 'prihodnje bolj poživilmo delo v naši skupini — Odbor. Radeče Strokovna skupina papirničarjev JSZ v Radečah pri Zidanem mostu sporoča vsemu članstvu, da iimaimo občni zbor dne 23. februarja 1941 ob 8 izjutnaj v hotelu j Jadram« z običajnimi dnevnim redom. Občni zbor papirničarjev bo ob 2 popoldne. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega Zbora udeleži. Celje Vse člane skupimo ter nameščence opozarjamo na predavanje, ki bo v sredo 5. marca ob pol 8 zvečer v sobi JSZ. Predaval bo profesor dr. Gantar o začetkih silo venskega tiska do današnje dobe. Snov je zelo zanimiva, Obeinean pa je potrebno, da si s takimi predavanji širimo isvoje umsko obzorje. Želimo polnoštevilne udeležbe. Občni zbor skupine jo določen na nedeljo 23. marca. Vršil 'se bo v sobi JSZ ob pol 9 dopoldne. Predavanja. Na ljudskem vseučilišču so bila zelo zanimiva im koristma zdravniška predavanja. Predavalnica je bila vedno napolnjena s poslušalci, med katerimi so bili delavci. Zelo prav bi bilo, da bi se delavstvo takih in aa 1 meto* 4 din, aa 6«trt lota 10 din, •a pol lota *» din, u vao loto 4l din ZamojatT* moao^no 7 din. lotno TU di* OroJuJo In odgovarja Roauian Joftke v LJablJani ladaja aa kouaoroij »Dolav •ko pravico* HroAko tainor, Ljubljana. Soka Zadruina tlakama r. a. a o. a. v abljani. Tyrfcova o, 17 (Maka BloJool Jlepe tivkooiae VAM OSKRBI SOLIDNO IN POCENI ZADRUŽNA TISKARNA LJUBLJANA. T Y R 5 E V A CESTA 1T