**., ft. 13. Poltnlna platana v gotovini v Mubijaitf^M^UliJg 1933. •WOO Uj ,frl",*cr;r,- itttaja 40. In 25. d#e vimesecn. 0^i§ir'mor|/p. bili Irankirnnl •ja podpisani ilt opremljeni s jtsnipMfko dof. organizacije. liane posamezna številka Oto 2.—. mesečno Din .4,—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din (1,—.... Oglasi po ceniku. 5 Pofcopisi se ne vračajo. iT.i. ; ' ir;.(’Q in ; - ’’tciq . ••lini S V organizaciji |« mol, kolikor moli — toliko priiiiii :iioatn oijhim isr.-<; 1 **■ > * ■ul tv0 r* S T A O K O V N I t A S O P l S. ii" ni f.(7tn ti/ poštni q eixs'tttr >fcrisv^^®^^r.|civ oq h < ■ - ^ P>* ■ i ' * ■'"■ ' ' !^WSTv ■■■V-1! Čekovni račun Stev. ,43.&6?. Teleion interurban štev. 347$. Razsodiščni odbori. Stojimo pred odredbo o razsodiščnih odborih. — Stojimo na stra2i, da se ne bo kriiio naših pravic. Kakor slišimo iz Beograda, se v ministrstvu trgovine dela odredba za ustvaritev razsodiščnih odborov, ki bi naj v slučaju sporov med delodajalcem in delavcem te spore reševali. § 343 Obrtnega zakona namreč pravi, da se za reševanje sporov v službenih odnošajih med delodajalcem in pomožnim osobjem (pomočniki, rokodelski in tovarniški delavci ter učenci (vajenci)), katerih od-nošaji so urejeni s tem zakonom, bodo ustanovili pri splošni upravni oblasti prve stopnje (pri banovini) razsodiščni odbori (razsodišče dobrih ljudi), katere bo določil ban. Ta odbor bo reševal vse spore, ki ne presegajo 12.000 Din in ki so navedeni v § 344 Obrtnega zakona. Razsodiščni odbori sestojajo iz predsednika in potrebnega števila članov iz kroga delodajalcev in delojemalcev iz vseh strok. Predsednik odbora je načelnik splošne upravne oblasti prve stopnje, ki ima popolno izobrazbo pravne fakultete, oziroma njihov zastopnik z isto izobrazbo. Člane odbora imenuje ban iz dveh skupin in sicer iz kroga delodajalcev ter kroga delojemalcev. Predloge za imenovanje članov iz prve skupine sestavlja pristojna zbornica, a za drugo supino pa Delavska zbornica. Za strokovne delodajalske in strokovne delavske organizacije, ki imajo medseboj sklenjeno kolektivno pogodbo, se imenujejo v razsodišč-ne odbore člani posameznih strok teh strokovnih organizacij (§ 345 Obrt-zakona). Za člane razsodiščnih odborov se morejo imenovati samo delodajalci in delojemalci, ki so jugoslovanski državljani, polnoletni, neoporečeni in ki uživajo vse častne državljanske pravice. Delojemalci, ki se smejo imenovati, morajo biti najmanj tri leta zaposleni. Dolžnost teh članov je častna. Imenovani so za štiri leta. Neredno zahajanje k razpravam se kaznuje. Članom razsodišča iz delavske skupine pripada povrnitev za zgubo časa. Stroški se vračunajo k stroškom obravnave (§ 346, 347, 348, 349 Obrt. zakona). Ta razsodišča razsojajo v svetu 3 članov, ki ga sestavljajo: Predsednik in 2 člana. En član iz skupine delodajalcev, drugi iz skupine delojemalcev. Pazili je pri možnosti na to, da člani pripadajo stroki, s ka-1ero se pečajo sporne stranke (§ 350 Obrt. zakona). Tožba se mora vložiti pismeno ali ustno pri pristojni obči upravni oblasti prve stopnje. Predsednik razsodišča ima pravico, da lahko, preden razpiše razpravo, spor mirnim potom poravna. Stranke smejo zastopati njih pooblaščenci, vendar nosijo stroške tega zastopstva v vsakem slučaju sami f§ 352 Obrt. zakona). Pritožba zoper prvo razsodbo na okrajno sodišče je mogoča le v izrednih slučajih. * V dobi, v kakršni živimo, se delavstvo za te razsodiščne odbore ne more prav nič ogrevati, Nasprotno je upravičena bojazen, da bodo takšna razsodišča dobrih ljudi glede ra zaščito delavstva odrekla. Ta pojm »dobrih ljudi« je zelo širok. Najboljše bi bilo, da sporne zadeve obravnava sodišče, dokler delavstvo na tem polju nima sodnikov, ki bi ga lahko neustrašeno in juristič-no dobro zastopali in mu razsojali. Kajti pri sporih službenega razmerja pridejo navadno zelo komplicirane zadeve. Zasebno pravna vprašanja so namreč težja, kakor problemi ka-zensko-pravne narave. Ijavi napačno razsodbo prve in celo druge stopnje in prizna njegovo u-pravičenost ,kako bo pa potem pri teh razsodiščnih odborih, ki so vsi lajiki, le predsednik je jurist?! Poleg tega je pa po našem mnenju tudi nepravilno, da so politične oblasti nosilke razsodišča. Kajti njeni zastopniki so le kolikortoliko neodvisni, kar pa pri poklicnih sodnikih ni tako. 3 S D 0 40 urni delovni teden z nezniitnimi mezdami Je kljut, ki bi nezaposlenim odprl vrata v tovarne, delavnice in rudnike. — Zato zahtevamo uveljavljenje 40 urnega tednika. Strokovna komisija je pozvala vse organizirano delavstvo Slovenije, da vsak prispeva skromen dar eden dinar za sodruge rudarje in njihove dru-iine. — Strokovna komisija z radostjo ug >tavlfa, da je ta njen poziv padel na rodovitna tla In sodrugl In sodru2ice prispevajo z odloino gesto solidarnosti. Pozdravljeni in hvala Vami STROKOVNA KOMISIJA ZA SLOVENIJO. Krajevni odbor Bratovske skladnlce (kovinarji) na Jesenicah je na svoji seji, ki je bl!a v četrtek, 6. julija 1933, votiral 10.000 Din za pomol rudarjem. Denar se Izroii Glavni bratovski skladnlci v Ljubljani. — Tudi pred dvema mesecema so jesenlikl kovinarji za pomoi rudarjem dali 15.000 Din; torej s temi 10.000 Din skupaj 25.000 Din. Posebno trda je odločba, da proti razsodbi ni dopuščen noben priziv. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je moral delavec pri rednih sodiščih pritožiti zoper razsodbo celo na tretjo instanco, da je prišel do pravice. Če se že pri rednih sodiščih dogajajo napake, da delavec zgubi tožbo, dasi bi je ne smel zgubiti in še to dokaže le tretja instanca, ki razve- Če bi bila ta razsodišča organizirana na način, kakor so bila svoje-časno avstrijska obrtna sodišča, kjer je bil predsednik poklicni sodnik in je bila dana možnost priziva, bi delavstvo z manjšo skrbjo gledalo v bodočnost. Strokovna komisija za Slovenijo in nji priključene strokovne organizacije stojte na straži! Inflacija. Nenavadna beseda, vzbujajoča nekak strah, pričakovanje, skrit blisk v oblakih, je beseda inflacija. Zadnje čase države razpravljajo o stabilizaciji valut. Nekatere so u* kinile zlato podlago, druge se je še krčevito drže. Tiste, ki so ukinile zlato podlago za svojo denarno vrednost ali valuto, so s tem izzvale gotov padec vrednosti denarja, tudi funta šterlinga, dolarja in drugih dobrih valut! Ta padec se je izvršil nalašč, ker se je hotelo s tem okrepiti izvoz v druge države, a da bi se pri tem vrednost denarja in cen produktov v državi ne menjala. Ali kakor hitro je to naredila ena država, sledile so ji tudi druge, seveda samo tiste, ki so gospodarsko dovolj močne, da so lahko vzdržale ta poskus. No, poleg tega poskusa se zagovarja tudi še drugi poskus: inflacija denarja bodisi na prikriti, bodisi na odkriti način. Z inflacijo denarja, to je s tiskanjem denarja, ne da bi se povečala odgovornost zlate podlage, bi padla vrednost denarja. Zagovorniki inflacije delajo vsled tega sklepe, da bi se izvoz okrepil, ker bi se cene blagu ne mogle tako naglo in z isto mero, kakor bi vrednost denarja padla, povečati. Tako mislijo, da bi inflacija oživila pridobitno delavnost. Ali je to točno tako? V procesu zamenjave blaga se je dobrina ali vrednost blaga zamenjavala z blagom iste vrednosti ali dobrine. Težkoče v taki zamenjavi so bile velike. Odstranile so se te težkoče z blagom, ki je imela trajno vrednost, ki se ne kvari in ki se lahko deli in to je zlato. Zlato ni bilo samo blago, ki se je zamenjavalo za drugo blago, nego je zlato postalo sredstvo za zameno dobrin. Vsak je dal svoje blago za zlato, a kdo je imel zlato, si je zopet lahko nabavil drugo blago. Tako je z navadnega zlata nastal kovani denar. Kovanje denarja so prevzele države, a od kreditnega sistema se je razvilo tiskanje državnih bankovcev. Ti bankovci niso bili nič driigfega, nego potrdila za gotovi znesfek zlata. Vrednost bankovcev je bila tolika, koliko je znašala vrednost zaloge zlata ali takozvana zlata podlaga. V času vojne države niso mogle dobiti od svojih davkoplačevalcev tistih dohodkov, ki jim je bil potreben za vojevanje. Ta primanjkljaj niso mogle pokriti niti z zunanjimi, niti z notranjimi posojili, nego so pristopile k tiskanja bankovcev. Ali da bi preprečile normalen padec vrednosti teh bankovcev, so uvedle sistem maksimiranja cen blagu, re-kviriraH so blago ni ga prodajali s m? močjo aprovizacij. Med vojno je bilo dovolj denarja, ali s tem denar* jem se ni moglo kupiti blaga, kolikor bi se hotelo, nego samo toliko, koliko se je pri aprovizaciji moglo dobiti. S tem nasilnim načinom vrednost denarja ni padla, ona blagu ni na-rastla, vsaj ne v tem razmerju, kot se je tiskalo bankovcev več, kakor je bila redna zlata podlaga. S tem je tudi razumljivo, da ljudje niso imeli interesa, da pridelujejo dobrine in jih zamenjujejo za denar, ki ni imel realne vrednosti. A koliko so dajali to blago za te bankovce, niso mogli po svoji volji in potrebi za nje kaj nakupiti. Produkcija je tako nazadovala, a denar se je kupičil. Da bi produkcija čisto ne zaspala, so bili med vojno v vseh večjih tovarnah postavljeni državni komisarji. Ko je vojna prenehala, je bilo mnogo denarja. Vsak je hotel s tem denarjem kupovati, ali blaga je bilo malo. Pojavilo se je veliko pomanjkanje blaga. Produkcija je strahovito naraščala. S starimi stroji so bile postavljene nove tovarne in se je delalo s polno paro. Ali nakupičeni denar je naglo izginil. In s tega naglega poleta v produkciji blaga je prišlo do strahovite gospodarske depresije, to je — kriza. Vrednost tega naku-pičenega denarja je po vojni takoj padla na vsoto zlate podlage. Ali vrednost denarja je potem še začela naglo padati radi vse večje inflacije v posameznih državah. Zakaj, mnoge države tudi po vojni niso imele dovolj rednih sredstev,, nego so potrebe nadomeščale z nadaljnim tiskanjem papirnatega, z zlato podlago nepokritega denarja. To, da se je po vojni začela večja produkcija dobrin, mislijo mnogi, je mnogo zakrivila ravno inflacija de- Stran 2 »DELAVEC« 10 julija 15J.J3 narja in zato zopet mislijo mnogi, da se s ponovno inflacijo tudi sedaj lahko produkcija oživi. Ali v resnici po vojni ni bila vzrok narasta produkcije samo inflacija, nego je bil tukaj vsled vojne nagromaden denar, s katerim se ni moglo kdovekaj kupiti. Poleg tega pa niti od daleč ni bila oslabljena kupna moč tako, kakor je v množici naroda to sedaj, a posebno med kmeti in malimi posestniki. Radi tega se narast produkcije takoj po vojni ne sme pripisavati samo inflaciji, nego se mora inflacija oceniti sama za sebe, to je kakšne prednosti in kakšno škodo nosi s seboj. Ce se ne uvedejo nekakšne nasilne mere in ostane gospodarsko življenje, oziroma produkcija svobodna, tedaj prinaša vsaka inflacija s seboj padec vrednosti denarja, ki se zopet manifestira v skakanju cen svega blaga. V istem razmerju, kakor se povečava kroženje papirnega denarja, se v istem razmerju povišava cena blagu in se za okrepitev produkcije ne dobi nič. Nič več se ne da prodati in nič več se ne da kupiti. Zato ni govora o kakšni koristi inflacije. Inflacija sama pa povzroča sama po sebi globoke spremembe. V prvi vrsti uničuje vsak kredit in se tako promet otežuje. Tovarnarji ne dajo blaga trgovcem na kredit, a trgovci zopet ne dajo na kredit konzumentom. Ker kdor proda blago, hoče takoj imeti denar, da zopet takoj za ta denar kupi drugo blago, da bi ne izgubil ta denar na svoji vrednosti. Spomnimo se samo prejšnjih inflacij, da je vsak, kdor je kupoval blago, dobil najprej račun in še le tedaj, ko je ta račun plačal, mu je bilo blago poslano. Inflacija ubija v prvi vrsti kupno moč delavcu in nameščencu. Delavci in nameščenci prejemajo v času inflacije mezde in plače v isti veličini, kakor pred inflacijo, ali te mezde in plače predstavljajo vsakikrat manjšo vrednost in manjšo kupno moč. Kajti radi višjih cen blagu morejo delavci in nameščenci za isto mezdo in plačo kupiti mnogo manje blaga. Tako padajo delavci in nameščenci v skrajno materijelno bedo, a kupovna moč se zmanjšuje. Medtem, ko se je po vojni lahko vodila tarifna politika in to vsled veli- kega narasta produkcije, ki ni poznala brezposelnosti, je pa danes zelo težko slutiti, da bi se lahko v slučaju inflacije povečale mezde in plače. Kajti prevelika brezposelnost vlada danes in ni pogojev za uspešno gibanje tarifne politike. Inflacija bi zelo škodovala vsem tistim, ki imajo majhne prihranke. In kdo ima te majhne prihranke? Nameščenci, delavci, mali posestniki in mali trgovci in obrtniki, katerim so ti skromni prihranki, takorekoč od ust pritrgani, nekakšna rezerva za njihove črne dni. Ti prihranki pa niso takšni, da bi se z njimi lahko organiziralo samostojno delo, niti so takšni, da bi se z njimi lahko kupila kakšna hišica ali parcela. Težki finančniki ne drže denarja v gotovini, nego ga imajo investiranega (naloženega) v realni vrednosti, a kot prometni kpital jim v glavnem služi denar teh ubogih in malih vlagateljev. Ti mali vlagatelji bi takoj propadli, a težki finančniki bi se s tem znatno okoristili, ker bi vrednost njihovega realnega premoženja v denarju znatno povečala in če zamenjajo del svojih realnih vrednosti (posestva, stavbe itd.) v denar, se lahko rešijo vseh vlagateljev. Komu bi inflacija koristila? V času vojne se je z inflacijo o-koriščala država, ker je tiskani denar (bankovci) bil potreben za potrebe države. Sedaj pa bi se tiskani denar naj dal kot kredit kapitalistom. Zato bi inflacija bila edino kapitalistom v korist, da bi reševala in z nelepo špekulacijo dvignila industrijska podjetja. Ali zelo bi škodovala širokim delovnim slojem, posebno malemu kmetu, delavcu in nameščencu. Ta škoda bi bila mnogo večja, nego korist, ki bi jo imeli kapitalisti. Inflacija bi ne povečala produktivno delavnost, nego bi to delavnost še zmanjšala, ker bi ubila vsako zaupanje v kredit in zelo zmanjšala kupno moč delavca, kmeta in nameščenca. Inflacija ni nobena rešitev, da se gospodarstvo poživi, zato smo nasprotniki inflacije. Gospodarstvo, produktivnost se da oživeti le, če se kupovna moč delavca, kmeta in nameščenca okrepi v tisti meri, kakor raste produkcija in njene cene. Žensko gibanje. Naša akcija za regulacijo porodov in naši nasprotniki klerikalci. »Ženski list list«, glasilo »Zveze delavskih žen in deklet«, št. 7 od 1. julija 1933 prinaša zanimivo razpravo, ali bolje repliko glede svoje akcije za regulacijo porodov. Ker je članek resen in stvaren, ga ponatiskujemo. . Pri term opozarjamo na našo delavsko revijo »Svoboda« št. 6. in 7., kjer je s. dr. H. Tuma napisal krasno razpravo: »Spolni proble- mi«, in ki se nadaljuje in konča v št. 8. Op. ur. »Delavca«. V odgovor na našo akcijo za regulacijo porodov so priredili klerikalci v Ljubljani shod pod okriljem Slovenske krščanske ženske zveze. Ker grade klerikalci svojo moč na nevednosti ubogih žen delovnega ljudstva, ki iščejo v svoji stiski utehe in pomoči v cerkvi in veri, hočemo danes nekoliko pokazati grdo hinavščino, ki jo uganjajo klerikalci v spolnem vprašanju in neresnico njihovih trditev. Radi našega prizadevanja, da bi odprava telesnega plodu, ki ji je vzrok beda, bolezen ali posilstvo ne bila kaznjiva, nam klerikalci očitajo, da propagiramo umor. Trde, da je bitje v materinem telesu že z vsega po-četka pravi človek in objokujejo »kruto smrt teh nedolžnih otročičev«. Znanost pa je dokazala, da Je človeški plod v materinem telesu do tretjega meseca brez živčnega sistema, da je torej brez zavesti in neobčutljiv, zato tudi ne more biti govora o kakem umoru. Klerikalci potvarjajo resnico in begajo nepoučene žene ter večajo telesno in duševno trpljenje svojih žrtev. Kako se pa sami ravnajo po svojih naukih, se prepričamo, če le površno opazujemo njihovo življenje. »Poslušaj me in ne glej me.« Nerojena človeška bitja brez zavesti in občutka se jim smilijo. Ne smilijo se jim pa, ko na svetu lačni, bolni, v nezdravem stanovanju, brez zadostne oskrbe in vzgoje, v nehigi-jenskem in nemoralnem ozračju, sebi in drugim v napotje odraščajo taki »nezaželjeni« otroci. »Slovenec« in klerikalci se ne morejo izgovarjati, da takega strašnega pomanjkanja pri nas ni. Naš list je prinesel v maju nekaj statistike bede v naših proletarskih družinah, ki smo jo posnele iz razposlanih prašalnih pol. Iz te statistike je razvidno, da imajo te družine na osebo dnevnih dohodkov Din 3.53. Toda to je statistika tistih, ki vsaj še nekaj zaslužijo. Koliko jih pa je, ki ne zaslužijo nič! Pri teh je res »družina in domača hiša sladek spomin raja« in »vzgoja otroka najlepša služba staršev«, kot je opisal — po »Slovenčevem« poročilu — »čudovito lepo in nežno« govornik na klerikalnem ženskem shodu. V Ljubljani, med malomeščankami, si je gospod še lahko dovolil tako frazarjenje. Tako bridko preizkušene žene in matere v rudarskih revirjih bi mu drugače odgovorile. Klerikalci zagovarjajo tudi načelo, da je treba ob porodu najprej rešiti otroka, tudi če mora zato umreti mati. »Mati je takrat kakor vojak na fronti« — (torej tudi lahko pade, samo da ostane otrok živ), tako se je izrazil nek klerikalni zdravnik. Kaj bo z nebogljenim dojenčkom, kaj z ostalimi, morda številnimi otroki, to ne gane socialnega čuta krščanskega moralista. Zdravniško je dokazano, da mora biti pri zdravi in zadostno hranjeni ženi nekaj let odmora med posameznimi porodi, da se telo zopet okrepi. Cerkvena morala pa, ki ji ■— kot smo videli — ni mar materino zdravje in življenje -— zahteva, da žena rodi, neprestano rodi »kolikor jih Bog da«. Nič zato, če revica hira in obnemore, če so otroci vedno šibkejši, če družina vedno bolj tone v revščini in bolezni, cerkev, družba, država, narod, potrebujejo otrok in »kdor tem Starogorski: Klici smrti in obupa. Zemlja?; . . . Zaklade, :ki j ib braniš v svojib nedrih, neizmerne zaklade, ki bi mogli osrečiti vse ljudi in jim dati blagostanje, kje si jih dobila? Kdo ti jih je dal? Zakaj, glej, tisoči in milijoni jib luščijo iz tvojih shramb in jih dvigajo na solmčni dan, a pri vsem tem bogastvu umirajo od bede in pomanjkanja. Na teh zakladih, namreč, dvignjenih iz shramb tvojih, zemlja, stoji zapisano z debelimi črkami in s sadistično ironijo: »To je moje!« Kako, o zemja, je to inogoie, da vse -to bogastvo imajo le nekateri, ki niti ne vedo, kako se z naporom in znojem dvigajo zakladi iz tvojih shramb? Kdo, o zemlja, je uzakonil tisti stavek »to je moje«, da je tako oškodoval milijone in jih označil za manjvredna človeška 'bitja? Kdo, o zemlja, je mogel tako roparsko postopati, da si je tvoje zaklade, ko si vendar mati vseh ljudi — nečloveško prisvojil, in pusti milijone sebi enalcih, da umirajo od gladu in pomanjkanja? Zakaj, o -zemlja, se proglaša ob svečanih dneh geslo: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe?« Ali naj velja to geslo samo za tiste, ki trpe glad in pomanjkanje poleg ogromnih kupov dlobrin, ki propadajo, ker »o zastraženi z napisom: »To je moje?« . Svetovnoznani so trboveljski premogo-kopni revirji. Inozemski delničarji so vložili svoje kupe denarja v te revirje, nekaj dto1-mačih se jim je pridružilo in so rekli1 pri-prostemu ljudstvu, ki ni imelo kupov denarja: »Vrtajte, rujte, trgajte iz zemlje premog . . . Plačali vam bomo za to trganje zemeljskega bogastva, ki leži tu notri, a bogastvo, tisti zakladi bodo naši!« In ljudstvo je prijelo za krampe in lopate in prinašalo bogastvo zemlje na dan in delničarji so množili svoje kupe bogastva. Desettisoč rudarjev je delalo in milijone čistega dobička so delničarji šteli. Živeli so daleč od rudnikov, črnega dima in težkega zraka niso poznali. Poznali so samo dividend«. Ljudstvo pa, ki je trgalo zaklade iz zemlje, je imelo strte ude, izmozgano telo, otroci so bili tuberkulozni, ker so plače za delo bile neznatne, ker se je zgodilo, da je bilo preveč zakladov iztrganih iz zemlje in je trebalo počakati, da se skladišča izpraznijo. V zadnjih letih je moralo odložiti -krampe nad 3000 rudarjev. Nad 12.000 želodcev se je moralo stisniti. Drugim so pa narekovali praznike, ko niso smeli delati. Pregovor: »Kkor ne dela, naj tudi ne je«, pa je ostal vkljub tem »zapovedanim« praznikom v veliavi. In rudarji niso jedli. In glejte, zgodilo se jel Človeka-rudarja so ponižali v žival. Poleg ogromnega bogastva so mu rekli: »Ni dela!« In ker ni dela, ni zaslužka. In ker ni zaslužka, ikje dobiti kruh? Pa so vstale žene rudarjev in matere rudarskih otrok. Tisoče jih je vstalo. Kakor nekakšen mogočen pojav človeškega dostojanstva, vedno ponižanega in preziranega, je napolnil zagorsko, trboveljsko in hrast-niško dolino. Kolone žen, mater in deklet so vstale in zaklicale odločno na ves glas ■vsemu svetu. »Beda v rudarskih revirjih je presegla vrhunec! Izmozgali ste nam može in očete, otrokom ste vzeli mleko in kruh, uničili jim otroški smeh! 4 milijone 100 tisoč in 748 dinarjev ste si razdelili gospodje delničarji letos ob poslovnem zaključku, mi pa, ki smo jih pridelali, umiramo od gladu. Kje je ipravica? J« * In ko sem hodil po revirjih, ko sem gledal rudarsike žene in matere, kako s« štiri dni in štiri noči stražile rove, da ni mogel noben iti delat, ko so razglasile: »Ali bodo delali vsi, ali ipa nobeden«, ko je ta mogočna solidarnost, ta silen pojm skupnosti vsi za vse, po izreku: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, napolnil atmosfero trboveljskih rudarskih revirjev, sem z zavestjo proletarca in s 'ponosom pomislil: »Vi ste, vi sekate cesto v 'boljšo bodočnost! Vi ste, ki ste pokazale, da človek ne bo ostal samo delovna živina, nego bo vstal ni rekel: »To ni tvoje, nego to j« našel« In že sem se čudil . . . načelom nasprotuje, je zoper božji nravni red, zoper državo in narod«, kakor trdi druga resolucija omenjenega shoda. Tvoja dolžnost, proletarska žena, je torej, da produciraš kolikor mogoče več Otrok (kapitalizem je mehaniziral vse, pa si postala s pomočjo cerkve tudi ti malovre-d m stroj) sicer boš sovražnica cerkve, države in naroda in te bo preganjal najstrožji kazenski zakon, kot so sklenile in zahtevale krščanske žene na shodu. Najstrožjo kazen zahtevajo za ubogo mater, ki bi v skrbi pred povečanjem svojega in svoje družine gorja skušala prekiniti nosečnost! 'v Najstrožjo kazen zahtevajo tudi za »izdelovalce, prodajalce in kupo-valce preventivnih (preprečevalnih) sredstev.« Ta resolucija je največja hinavščina. Klerikalna gospoda, koliko vas je, ki bi mogli vreči kamen?! Najstrožjo kazen revni, zgarani materi in od vsega sveta zaničevani in zavrženi nezakonski materi. Odlikovanje in čast pa cerkvi, ki blagoslavlja morilno orožje in pošilja v smrt najkrepkejše može in mladeniče in zagovarja in podpira kapitalizem, kateri ustvarja milijone brezposelnih, ki umirajo s svojimi družinami počasne srmti vsled pomanjkanja ali nagle, iz obupa. Taka je v praksi versko moralna vzgoja, ki jo zahtevajo klerikalci v svoji prvi resoluciji. Kapitalizem, avtoriteta, krmljenje topov, dvojna morala, ena za reveže, druga za bogatine. »Potpri, saj bo na drugem svetu bolje«, tako pridigajo debeli gospodje. Predzadnja resolucija zahteva od države pomoč socialno šibkim družinam z mnogimi otroki. Kakšna pa naj bo ta pomoč? Klerikalci zahtevajo naj se družine z 9 (devetimi) otroki oproste vseh direktnih davkov in tako naj dobivajo od tretjega otroka naprej vzgojevalni prispevek. Ali ni usmiljena in dobrosrčna ta gospoda, 9 otrok moraš imeti,, proletarec, pa boš oproščen vseh davkov! Kaj pa milijoni brezposelnih, katerih taks in davkov bodo ti oproščeni? In kako bo podpirala kapitalistična družba proletariat z vzgojevalnimi prispevki, saj mu ne da niti najpotrebnejšega zaslužka. Tako je tudi ta resolucija sama klerikalna hinavščina in zavajanje, da bi pridobili nevedne žene za svoje namene. Toda zakaj zahteva cerkev neomejeno razmnoževanje ljudi in se o-brača s takim strupenim sovraštvom proti vsaki tozadevni izpremembi? Prvi vzrok je njena lastna gospodarska eksistenca. Čim več je ljudi, tem več cerkev zasluži. Saj vemo, da je v cerkvi vse kupčija: krst, poroka, smrt. Dalje povzroča v kapitalističnem sistemu preobljudenost revščino, revščina nevednost, na nevednosti in trpljenju po sloni vera in cerkev. Drugi vzrok nam pojasnjuje prav dobro zadnja številka »Književnosti« v svojem članku § 171. Žene in matere so nastopile in prepovedale potuhnjenost, plazilstvo, egoizem . . . Ali vsi, ali nobeden. »Ali je mogoče«, sem pomislil, »-da so se našli v revirjih taki, ki' so hoteli samo svoj gnili »jaz« zadovoljiti? Ali je mogoče da so šli iproti ženam in materam in se kakor polski polži plazili v rove, da bi kršili skupnost in solidarnost?« * V črvivih zibelkah spe otročički. Izsušen otroški obraz je ves vpadel in bled ... Na prsih mater joka dete. Ni mleka . . . Miza opoldne, zvečer in zjutraj je prazna. Otročički sede pri nji, na veliko odprte oči strme v vrata, da se odprejo in stopi mama s skledo v rokah. Ali vrata se ne odpro. Sklede ni. V raztrganih cunjah oblečeni rastejio v mladost . , . Kaj bo, ko dorastejo? . . . Kje ibo ikruh? * V šoli sede otroci. Uče se. Katehet razlaga o grehu prvega človeka. »V potu svojega obraza boš obdeloval zemljo, iz katere si in osat in trnje ti bo rodila.« »Tako je rekel Bog Adamu, ko ga je izgnal iz raja«, je govoril in razred ga je poslušal. »Gospod katehet«, se je oglasil deč«*’' v zadnji klopi. »Tudi naše očete rudarje je izgnal iz raja, dasi niso jedli ijabolk, nego samo kopali premog in bili slabo plačani. A tistim, katerih je premog, je dobro in so že v raju.« Drag deček pa je ipripomnih-»Tistim gospodom, ki ne obdelujejo zemlje v potu svojega obraza, j>a gotovo 19 julija 1933 •DELAVEC« Stran 3 Najprej ugotavlja, da zastopajo enako stališče glede žene, materinstva in družine cerkev, Hitler in Mussolini. Potem nadaljuje: »Za Hit-herja nam mora biti stvar takoj jasna. On je v službi nemškega kapitalizma, ki potrebuje dosti močno rezervno armado brezposelnih, s katero pritiska na delavske mezde. Dalje potrebuje močno in številno armado, ki bo stala v službi njegovemu imperializmu (da si bo kapitalizem osvojil one dežele, ki jih potrebuje za večanje svojih dobičkov). In končno potrebuje pokorščine, discipline in nikakih svobodnih duhov. V ta namen potrebuje Hitler družino, ki bo predstavljala sliko kapitalističnega sistema v malem, namreč, da bo oče v družini avtoriteta, ki se ji morajo brezpogojno pokoriti i žena i otroci. Taka družina bo že v kali zadušila vsak poizkus svobodnega mišljenja otrok« in jih vzgojila tako, kot je potrebno fašizmu, da se vzdrži na krmilu. »Cerkev in cerkvena morala sta vseskozi v službi meščanske družbe, od katere živi. Spolno zatiranje je večje ali manjše, kar je odvisno od vladavine meščanstva. Najtežje je v deželah, kjer je na vladi fašizem. Popolna spolna svoboda pa je v Rusiji, ker proletarijat nima interesa na vzdrževanju razpadajoče meščanske družine in zatiranju spolnega nagona.« Da zahteva cerkev v družini gospodstvo očeta in pokorščino žene in otrok, nam dokazuje tudi Slovenčevo poročilo o omenje-mu shodu, ki pravi: »Mož je glava ženi, kakor je Kristus glava cerkvi. Ta pokorščina ne zanikuje svobode ... Če ima mož prvo mesto v vladanju, ima žena prvenstvo v ljubezni.« Torej je mož poglavar, žena in otroci pa morajo biti pokorni in ubogljivi. Zavedna proletarka, ki se bori proti družbi vladajočih in zatiranih, ki se bori za enakost vseh ljudi, za brezrazredno družbo, taka zavedna proletarka tudi v zakonu ne more priznavati in prenašati razmerja, ki sloni na neenakosti in podrejenosti. Tovarištvo, skladnost značajev iri naziranja, telesna simpatija, enakopravnost v dolžnostih in pravicah, to so edini temelji proletarskega spolnega razmerja. In tudi svojih otrok ne bo Vzgajala v suženjskem duhu, ker ve, da jih bo naredila s tem za sovražnike in škodljivce lastnega razreda. Cerkev tudi trdi, da je zakon u-stanovil sam bog v raju, ko je postavil enega moža in eno ženo. Znanost pa je dokazala, da raja nikoli in Tlikjer ni bilo in da se je življenje razvijalo tekom milijonskih let, kakor se je sploh vse stvarstvo polagoma razvijalo. Hudo neizobražene in nevedne žene imajo klerikalce med seboj, da se jim upajo pripovedovati take neumnosti. Tako smo videli, da vse, kar počenjajo klerikalci in cerkev, da bi preprečili naše prizadevanje omiliti nista Adam in Eva prastariša. Zakaj, njim zemlja' ne rodi trnja in osata in tudi prekleti niso.« Začudil se je gospod katehet in se zamislil. * »Kaj je, Ančka?« Učiteljica je priskočila in prijela učenko, deklico s črnimi kolobarji okrog velikih oči, vse bledo in izstradano. Ali glava učenke se je povesila. »Prinesite vode.« Ko se je učenka zopet zavedla, je bil njen pogled truden. Slabo ti je?« Učenka je odkimala. »Samo omotica me je prijela«, je rekla 'Siho. Ali si kaj jedla zjutraj?« »Sem!« »Kaj pa?« »Črno kavo.« »A kakšno bo kosilo?« »Črna kava.« »A večerja?« »Črna kava.« Zabolelo je učiteljico in zadržala je -vzdih. »Boj, ali si takšen v tisti svoji veličini, 'kakoršno ti vedno pripisujejo? Ali res trpiš. da so se nekateri nekaznovano preob-jcli na r^čun milijonov? Ali pa si samo beseda v trel črkah, in je pojem te besede nerazumljiv nič?« • Pa je odločen korak rudarskih žen in •mater odjeknil, kakor trdo jeklo, ko zadene ob mrtev kamen. Zabliskalo se je in zganila •se je javnost. spolno bedo med ljudstvom in da bi odvrnili od nas delovne žene, ne izvira iz ljubezni do trpečih žena, temveč je vzrok temu početju njihova lastna sebičnost, ker hočejo ohraniti in povečati svojo moč in bogastvo in ohraniti in podpreti kapitalizem. Toda me bomo, kakor smo omenile že v zadnji številki našega lista, vztra-jae v svojih zahtevah in prizadeva- Obljub je začelo deževati. En šiht več boste delali. 300.000 Din ali vsaj 100.000 Din vam bo TPD votirala za izvršitev raznih del. 40.000 Din bo dala banska uiprava. Obljubljena so tudi razna javna dela. Zgraditev ceste Trbovlje—Št. Pavel bo zaposlilo 200 do 250 (brezposelnih rudarjev. Tuidi na cesti Litija—iRadeče in cesti Celje— Zidani most bo delo. Reguliral se bo potok Boben. Mnoga javna dela se predvidevajo, oziroma so se že začela. In tako dalje . . . Ne [prošnje, ne stokanje . . . čast vam, žene in matere rudarske . . . • Strokovne organizacije so pa pod Strokovno komisijo za Slovenijo zavihale rokave. In po vseh podjetjih, delavnicah, obratih iz svojega pičlega zaslužka zibirajo sodruigi za svoje soduge v revirjih skromne zneske. Iz srca, iz ljubezni, iz solidarnosti, iz človeškega čuta, da svojemu najbolj kruto u-darjenemu sočloveku pomorejo, si pritrgu-jejo od ust. In ta zbirka, skromna, na videz in z ozirom na posamezne »jaze« neznatna, a bo v skupnosti celotnega MI pričarala desettisoče. Malo za vse, ali sorazmerno s tisimi, ki bi brez ipritrgavanja od ust lahko dali več, mnogo. To bo velika vsota, blagoslovljena, ker je zbrana iz solidarnosti so-driitfne ljubezni enaka dvema vinarjema svetopisemske vdove. In ko to pišem, poročajo steklarji iz Rogaške Slatine: 500 Din smo danes nakazali za rudarske otroke. Sledi še več nakazil v kratkem. nju, da se da možnost tudi revnim slojem, da si pomagajo olajšati bedo zakonitim potom. In to vse dotlej, dokler ne bomo priborili takih družabnih razmer, ki bodo zagotovile vsakemu otroku zdrav in srečen razvoj in rast. Kajti omejevanje porodov je samo pomoč v sili, naš cilj pa je močna, zdrava in srečna družba delovnega ljudstva. Kovinarji iz Jesenic pišejo: »Takoj pošljite še 100 blokov/« Železničarji iz raznih postaj pošiljajo denar in pišejo: »Bloke smo prodali po dvakrat. PrettuUo ste nam jih poslali. Mi še zbiramo, samo bloke pošljite.« Tam iz koroške proge nad Mariborom pa pišejo pismo, ki me je ganilo do solz. Tako pomembno in značilno je, da moram napisati tudi vam, čitatelji »Delavca«. »Vaš poziv smo iitali s solznimi očmi. In zato smo razdelili nabiralne bloke med sodruge. Vsi so prodani, samo pri enem je ostalo 6 listkov neprodanih. Na deželi smo in tu je tildi strašna težava. Siromaščina je takšna, da že računajo z vsako paro. Predba-civajo nam pa tudi ruško tovarno dušika. Pravijo, zakaj se delavstvo ni prej bolje organiziralo, ko je bila dobra konjunktura, ko so služili lepe denarje. Danes garajo po cestah in trgovci in gostilničarji so se pa redili za njihov denar. Ali pustimo to, beda le učiteljica pameti tistim, ki druge učiteljice v boljših časih niso priznavali. Mi sodrugi železničarji pozdravljamo to vašo akcijo in smo vam na razpolago vsak dan. Nalvečji greli je to, da se delavstvo premalo zanima za strokovne organizacije in premalo posluša nauke naših časopisov, knjig in voditeljev, ki kažejo pot v proletarsko bodočnost. Preveč se sprijateljujejo z alkoholom, mesto da bi čitaU, hodili na predavanja in shode. Vendar ne klo- Delevci in famerji Amerike! Bogastvo in znanje, pridobljeno ▼ zadnjih stopetdesetih letih, sta nam na razpolago, če se organiziramo. Sredi vsega bogastva ne smemo ni, njega tvorci, stradati! Saj smo večina mil Delavci in farmerji vse države, združite sel Agitirajte, izobrazujte, organizirajte! Kontinentalni kongres. Priredil S—s. Kaj storiti, ie podjetnik obljubi delavcu« da ga sprejme v delo? »Delavska Politika« v svojih pravnih nasvetih, ki jih je začela prinašati, svetuje v nekem vprašanju sledeče: Naš pravni zastopnik, na katerega ste se obrnili za pojasnilo, je odstopil odgovor »Delavski Politiki«, da se morejo z nasvetom okoristiti tudi naši naročniki. Odgovor je sledeči: 1. Če je bilo delavcu leta 1930 obljubljeno, da bo zopet sprejet v službo, ko bo vež dela, in je delodajalec med tem sprejel že več pomočnikov, potem lahko leta 1930 odpuščeni pomočnik toži na zopetni sprejem v službo. Mnogo pa mu s tem ne bo pomagano, ker potem delodajalec po zopetnem sprejemu lahko službo razreši s takojšnjo zakonito, 14-dnevno odpovedjo. Kljub temu pa bi kazalo tožbo vložiti, da se delodajalca za druge primere nauči reda in izpolnjevanja danih obljub. Odškodnine za nazaj pa odpuščeni pomočnik ne bo mogel zahtevati, ker je bržčas bil s tem načinom odpusta zadovoljen in je bila njegova stvar, da je takoj, ko je gospodar sprejel prvega pomočnika namesto njega, vložil tožbo. Njegova krivda je, če je čakal s tožbo in je med tem gospodar sprejel več pomočnikov. 2. 50 odst. povišek za nadure pa lahko zahteva uslužbenec v mizarski obrti za delo preko 10 ur dnevno, oziroma preko 60 ur tedensko za 3 leta nazaj od dneva vložitve tožbe. Ker je pomočnik že iz službe od 3. maja 1930, mu torej od treh let nazaj ne bo dosti ostalo. Mora se požuriti, ker ima vsak dan manje prejeti. Če pa je v mizarskem podjetju zaposlenih 15 delavcev, se smatra za industrijsko podjetje, ki mora plačati 50 odst. povišek za nadurno delo že preko 8-urnega delavnika. STROKOVNI VESTNIK. KOVINARJI. 4as«nlc«. Po občnem zboru Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko. Po dobro uspelih sedmih članskih zborovanjih sc je vršil v nedeljo, dne 18. junija t. 1. redni občni zbor Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, ki je bil prav lepo obiskan. Na občnem zboru je bilo navzočih 50 delegatov ter članov načelstva in nadzorstva poleg cele vrste članov kot gostov. Pred občnim zborom so pozdravili za Zvezo gosp. zadrug z. Zalaznik, za SMRJ s. TomaiK za Spl. hran. nemo glav. Beda in trpljenje nas bo združilo. Sodružno vas pozdravljamo Družnost/« (podpisi) Eh, sodrugi, naš MI vstaja in narašča. V bedi in trpljenju se spoznavamo. Ogledal sem si nabiralne bloke. Na njih stoji: »Dvakrat da, kdor hitro da/« Ko bo izstradano rudarsko dete pilo mleko, ki mu ga bo pričaral Tvoj požrtvovalni solidarni MI, sc bo radostno nasmehnilo in mamici se bo zjasnil sknbeči obraz. In ta smehljaj deteta bo topla, prisrčna zahvala za Tvoj žrtvovani dinar, , In ta prošnja trka na «rca delavcev vseh strok. In organizirani lesni delavci, živilski delavci, kovinarji od vseih strani, v Splošni delavski strokovni zvezi organizirani delavci, oblačilni delavci, strojniki in kurjači, privatni nameščenci, brivci, natakarji, mono-polci in vsi, ki se čutijo proletarca, zahtevajo nabiralne bloke. Energičen nastop 200 rudarskih žen in mater in deklet, ki so razgibale atmosfero v rudarskih revirjih in povsod, kamor se je slišal njih zahtevajoči klic, ki »o oživele srca vsega delavstva, je zgodovinski dlogo-d ek proletarskem gibanju za pravice človeka m njegovo dostojanstvo. Zato pozdravljeni vsi, ki ste strnjeni v našem rvelikem »MI«, ki ste rudarju-sotrpinu stisnili roke v sodružni zavesti in mu zaklicali .pozdrav: »Mi »mo s tebojl Naj «e klici smrti in obupa spremene v fanfare vstajenja!« Nova ameriSka izjava neodvisnosti. Farmerski in delavski kontinentalni (celinski) kongres, ki se je vršil v prvi polovici maja v Washingtonu, D. C., je sprejel ob navzočnosti 4200 delegatov dne 7. maja t. 1. spodaj objavljeno resolucijo, nazvano »Nova izjava ameriške neodvisnosti«. Na kongresu je bilo navzočih tudi 21 zastopnikov slovenskih Amerikancev in članov SNPJ. (Op. prir.) Pred več ko 150 leti so proglasili naši pradedje v izjavi neodvisnosti, da mora biti najvišja dolžnost vlade zaščititi neovrgljive pravice človeka do življenja, svobode in iskanja sreče. To sta dve temeljni načeli človeške svobode in pravega amerikanizma, ki so ju postavili ustanovitelji te republike. Zgodilo se je pa, da .je v >tej republiki zrastel poseben gospodarski, industrijski in finančni sistem in ta sistem je ustoličil nad nami gospodarske kralje in finančne (denarne) barone, ki so veliko močnejši in veliko nevarnejši, kakor pa so 'bili politični kraljii, katere so naši pradedje strmoglavili v ameriški revoluciji leta 1776. Ti gospodarski vladarji imajo popolno nadzorstvo nad gospodarskim življenjem ljudsitva in s tem ogrožajo temelje naše republike. Ti vladarji so v današnjem sistemu izdelovanja blaga za zasebni dobiček ustvarili neznosne razmere. Iz ljudstva so izvlekli v obliki dobička, rent ali obresti na milijarde dolarjev, obenem pa so potisnili naše mezde in cene naših poljedelskih pridelkov na najnižjo stopnjo. Izkoristili so čudesa današnje dobe strojev in tehnike, ne da 'bi dvignili in odstranili breme težkega dela z naših ramen, temveč so nas priganjali pri delu preko meje naših telesnih zmožnosti in nazadnje so nas brez dela vrgli na cesto. Vzeli so nam proizvode našega dela in niso nam plačali za naše delo dovolj, da bi te proizvode lahko kupili nazaj za lastno uporabo. Zapravili so naše prirodne, tehnične in človeške vire in nas privedli v vedno bolj tragične dobe industrijskega nereda. Svoja posojila, oziroma naš dolg so vknjižili na naše farme (kmetije) in potem so nam pa te farme prodali. Sami šo stanovali v palačah, nas so pa izgnali iz naših bornih domov. Preslepili so nas, da smo zaupali njihovim bankam, pa so nas okradli za naše prihranke. Vse to so delala v interesu dobičkarskega sistema in gospodarskega reda, ki daje peščici lastnikov proizvajalnih sredstev nadzorstvo nad ogromnimi monopoli in postavlja dobičke visoko nad človeško življenje. Ameriško ljudstvo je od iprve svoje izjave neodvisnosti odkrilo in iznašlo sredstva za nezaslišano bogastvo. Široke reke so danes vprežene za proizvajanje električne sile, visoke gore so izpodvrtane zaradi pridobivanja rude za ustvaritev novih in čudovitih strojev in prostorne prerije so 'bile spremenjene v bogata žitna polja. Moč človeka za ustvarjanje bogastva je postoterjena, da bi bilo lahko vsega za vse dovolj. Kljub temu strada danes Amerika sredi ogromnih zalog; velikanski stroji počivajo in živeš leži v skladiščih in gnije na poljih. Današnji gospodarski sistem razpada pred našimi očmi. Sam se uničuje in to uničevanje ograža zgodovinske pridobitve človeških pravic in civilizacije. Zdaj je, delavci in kmetje (farmerji) Amerike, vrsta na nas, da zgradimo nov gospodarski sistem soci-jalne pravičnosti in svobode. Edino z našo organizirano silo se more 'človeštvo osvoboditi iz trdih verig ,bede in negotovosti. Mi predstavniki delavskih in farmerskih organizacij, zbrani na vseameriškem kontinentalnem kongresu, pozivamo vse one, ki delajo, da se organizirajo in dosežejo naj-višj; cilj — nov gospodarski sistem, sloneč na načelih zadružne solidarnosti, javnega lastništva (socijalizacije) in demokratične u-urave. ki bo odpravil breznačrtnost, izkori-ščevalnost in potratnost sedanjega reda in v katerem bodo prirodna bogastva in temeljne industrije dežele uporabljane in obratovane 7.s‘ skupne koristi vseh. Letošnje knjige Cankarjeve družbe % bodo zelo lepe in zanimive. 1. KOLEDAR C. D. za leto 1933*34. Koledar bo lepo ilustriran, imel bo mnogo poljudno znanstvenih razprav, potopisov, črtic, povesti, pesmi. Ovitek bo lep. 2. IVAN MOLEK: VELIKO MRAVLJIŠČE. Krasna povest, pravzaprav nadaljevanje lanske povesti »Dva svetova«. Vendar še mnogo bolj zanimivo in lepo pisan, da se lahko z vsem meri s toliko hvaljenim Louis Adamchevim »Dinamitom«. Knjiga bo po obsegu celo debelejša od lanske »Dva svetova«. 3- M. ZOŠČENKO: TETERKIN JE NAROČIL AEROPLAN. Humorja in satire polne črtice, ki bodo razvedrile in zabavale vsakega. Prevaja Iv. Vuk. 4. MODERNI SVETOVNI NAZOR. Znanstveno poljudno pisana knjiga, ki bo podala dialektični (zgodovinski) materijalizem. Ta knjiga bo dragocena pridobitev članov Cankarjeve družbe. Zato ne odlašajte. Vpišite se še, kdor se še ni. 20 Din ni tak denar, da bi se ga za te lepe knjige ne zmoglo. t:c r3T«i«C IsrjoJj diiahut ■*_ ,»ic*oj fr*B »1* jUt*l -bsi? iTOVj -t m /s J! .sSl'llJij'/ miftv** ituj j2on&ocQ i b i- ,ut/i ! ;c it m xru f Slil ofcsd orrk : KUPUJTE ;*N:2AH' TELEFON 31-71. ’ .'vt. vs samo ;<>v . •«. . '-icEcxj rr c’inj:. I rtrr I ?. Mm ■r-cc-orr: ?;#»ob in PQJi, z. Ivan bega. in za javgrniško othwr t&wa® ega. in za NoS.. Pert Titani" Ariton Zugt 'vaj - . ila RaKpl tutfl r&HziltljtReR šo bila sprejeta. “Odbori posameznih pano« so bili potrjeni. Sprememba pravil je -bila stavljena z dnevnega reda. Pri raznoterostih je bila razprava najdaljša, kajti razpravljalo sc je o vzgoji strokovničarjev in zadrugarjev, o ustanovitvi tozadevne zaupniške Sole ŠMRJ, ki se prične že v četrtek, dne 22. t. m. ter o pridobivanju novih članov za zadruge in povečanju zavednosti sedanjega članstva. Občni zbor je bil na potrebni višini in videti je bilo, da se vsi člani in zadrugarji globoko zavedajo potrebnosti gospodarskega gibanja za uspeh delavskega gibanja sploh. Upati je, da pojde delo zdaj Še z večjimi koraki in. uspehi naprej proti cilju, saj morajo'imeti vsi pred očmi resnico, da je samo toliko pravic, kolikor je moči. Tombola Delavskega podpornega društva na Jesenicah se je vršila v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri popoldan. Ker je na žalost nestanovitno vreme preprečilo vr-šitev tombole na vrtu Delavskega doma, se je vršila v vseh dvoranah doma kakor tudi v sosednjem1 kinu Radio, pa je bilo kljub temu vse natlačeno polho ljudi, ki jih je bilo najmanj 3000. Tombola je vlekla, saj dobitki niso bili majhni: poleg 93 trojk je bilo še 40 četvork in 26 petork ter 6 tombol. Tombole so zadeli: pohištvo Šober Bogomir, elektrikar, Jesenice, Gregorčičeva 17; garnituro kuhinjske posode žena tov. delavca Brišar Marija z Javornika 117; zaboj sladkorja Zvezda Karol, tov. -delavec. Savsko nabrežje 2: vrečo moke Malenšak Francka, žena tov. delavca, Slov. Javornik 126; umivalno garnituro Weber Ivana, žena tov. delavca, Jesenice, Cankarjeva 3 in drugo umivalno garnituro Kunčič Rudolf, strugar, Jesenice, Delavska ulica 3. Prepričani smo, da so z uspehom zadovoljni tako udeleženci kakor tudi prirediteljica, saj je Del. podporno društvo važna humanitarna ustanova jeseniškega delavstva, ki temelji na samopomoči. Korolka Bela. Tragična smrt zvestega sodruga. V nedeljo, dne 11. t. m. je dobil naš sivolasi sodrug Blaž Kemperle s Slovenskega Javornika usodno obvestilo, da je pri vojakih tragično preminul njegov edini sin Franc. S. Kemperle, ki je imel svojega edinega sina komaj mesec dni pri vojakih, se je odpeljal v Knin, kjer je dognal, da je bil sin pri vojakih ustreljen od nekega kor-porala. Kninska garnizija je poskrbela za lep in časten pogreb pokojnika, ki so ga vsi ljubili in krivec bo najstrožje kaznovan. Pokojni sodrug Franc je kljub svoji mladosti (21 let) že marljivo deloval v naših organizacijah, zlasti v javorniški »Svobodi« in je marljivega, zavednega in nadebudnega mladeniča, na katerega so tako oče kakor sodrugi stavljali najboljše nade, zelo škoda. Mi izrekamo spoštovani rodbini sodruga Blaža Keinperla najprisrčnej-še sožalje, spomin pokojnega sodruga Franca bomo pa ohranili v častnem' spominu. i 1 Zahvala. Ob smrti našega očeta in soproga Matevža Mikija, tov. delavca pri KID na Sa-vi-Jesenicah, se najiskrenejše zahvaljujemo vsem; ki so nas ob tej bridki izgubi tolažili in pokojnika spremili k zadnjemu počitku. Zlasti se zahvaljujemo nosilcem krste s pokojnikom, darovalcem lepega cvetja in krasnih vencev ter pevcem ja-vorniške »Svobode« za lepe žalostinke. Posebej se zahvaljujemo še Zvezi delavskih žena in deklet, podr. Jesenice za prispevek iz podpornega sklada v znesku Din 100.—. Slov. Javornik, dne 30. junija 1933. Družina MikelJ. RUDARJI. V revirjih TPD. obup talnih Se prekipeva! Zenske so zasedle rove. Mnogo se je že govorilo in pisalo o strašni tragediji, katera se odigrava med rudarskim delavstvom v revirjih Trboveljske premogokopne družbe vsled obupa in lakote. Strašna gospodarska kriza, ki je na eni strani zelo zmanjšala konzum premoga in na drugi strani pa do skrajnosti pretirana storitev delavca vsled tehničnih pripomočkov in priganjaškega sistema je povzročilo, da je nastal skoro popolno zastoj v rudarski industriji. To je povzročilo, da se je v rudarski industriji naše banovine v zadnjih treh letih odpustilo iz službe nad 3000 rudarjev. Poleg teh številnih redukcij pa še ostalo delavstvo i r ' ' r, ,i2u v t/otTiOq ■ c-t. mora delati:- manjše število šihtov, kar njegov dohodek za preživljanje do skrajnosti, zmanjšuje. .Predvsem S£L tu najbolj prizadeti revirji TPD. To Oilrrc«. Predstmdk Ivan Vuk. UaMfonm. — Urejuje ter ra tiskarno odgovarja Josip Ošlak t Maribora. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Maribor«. . * v * ~ - t • - • *v • 'r *