Evisic:, ti c-.- -..vec in obflnlk naj bodo nato du vodnik 1 tr—— ' f Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30"— za pol lota „. IS-— za inozemstvo za celo leto Din W— Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se prilogi znamke 2a odgovor. — Netrankirana pisma sa ne sprejemajo. Pelo kralj e¥§ke vi aide« Tekom prošlega tedna je kraljevska viada izdala še nekaj novih zakonov, ki se pa tir čejo le ureditve vrhovne državne uprave in ne posegajo naravnost v praktično življenje posameznikov. rJ ako je vlada izdala zakon 0 glavni kontroli, o državnem svetu, zakon o sodnikih itd. Preko pravoslavnih božičnih praznikov pa je delo viade za trlo in se nadaljuje po praznikih. Kakor poročajo domači dnevniki, bo ena glavnih nalog kraljevske vlade reforma državne uprave. V prvem desetletju obstoja naše države državna uprava ni bila na višku svo]e naloge. Kot glavni vzrok slabe dosedanje državne uprave navajajo, da so na dr/av.-no upravo preveč vplivali strankarji. Kot drugi vzrok pa navajajo nesposobne uradnike, ki niso prišli na svoje odgovorne položaje zaradi avojega znani a in strokovnih sposobnosti, ampak samo kot vneti strankarji. Sedaj beremo, da bo kraljevska vlada nesposobne uradnike odstranila iz državne uprave in da bodo prišli na odgovorna mesta samo sposobni in pošteni ljudje, brez ozira na -kakšno strankarsko pripadnost. Dake beremo, da si bo kraljevska vlada prizadevaj državno upravo poenostaviti in s tem tudi poceniti. Pravijo, da ba veliko šte-vi'o uradnikov, zlasti nesposobnih, odpuščenih i * službe, zato pa bodo dobri in pošteni uradniki boljše plačani. t e i 1 o ministrov in ministrstev obetajo mV>5. Da 'je pravijo, da bo kraljevska vlada ?, vso strestjo zakona nastopala proti vsake a poskusu korupcije v upravi in da bo ? a ila v sako posredovanje po uradih bodisi od katerekoli strani. V poročilih iz Beograda smo dalje brali, da bo drža ni proračun znižan in sicer približno poldrugo milijardo. V drugih listih smo 'ra'i da bo znižan državni proračun celo za 40 odstotkov. Gotovega pa o znižanju državnega proračuna še ne vemo nič. ker urad-po o tem še ni nikjer nič povedanega. Mnogo ugibajo tudi o novi upravni raz-fWi i države. Eni domnevajo, da utegne biti lr.~c va razde1 jena na 14 upravnih Odinic, kar hI ftmenite. da bi bite od dosedanjih 33 o''"as'k (dežel,,.okrožij) več kot polovico ukin>nih (v SteVeniji mariborska oblast), 1 ^a gredo še dal;'e ter trdijo, da bomo do' ; i 'e kakih 6 ve'ikih »oblasti« (dežel). j1 or pa smo že rekli so to samo domneve in ug banja, kajti predno bodo taka vprašanja rešena, bo_preteklo še mnogo časa, ker k* ko važnih in datekesežnih izprememb ni mogote izvršiti preko noči. Najbolj pa zanima ljudi vprašanje, ali bo sedanje stanje trajno ali pa se bo po pre-teku gotove dobe zopet izpremenilo. Iz besedica samega vtedarjevega proglasa na narod bi se dalo sktepati. da je sedanje stanje za-miš^eno le kot nekak prehod v zopet novo stenje da bo torej le 2»časno. Na začasnost sedanjega stanja se da sklepati tudi iz izjave prelsenika kraljevske vlade generala Petra Živkoviča, ki je rekel dopisniku nekega angleškega lista: »Čim bo končana naloga nje- gove vlade, se bo zopet vrnil parlamentarni režim". Ker pa nihče no more vedeti, kdaj bo končana naloga nove vlado, je težko prerokovati, kdaj in kako bi se kaj izpremenilo. Zelo obširno razpravljajo nekateri časopisi tudi o možnosti nadaljnjega obstoja dosedanjih političnih strank in organizacij. Novi zakon o zaščiti države zabranjuje namreč vse plemenske in verske stranke in .orga-. nizacije. Nekateri zastopajo celo mnenje, da so po novem sploh vse .dosedanje politične stranke nemogoče. Beremo pa tudi, da bo kraljevska vlada o tem vprašanju izdala še posebna navodila, kako naj se zakon tolmači. Dos ej je gotovo le to, da je po novem gakonu izrecno razpuščena »Srbska stranka« v Beogradu oziroma v Srbiji in pa muslimanska stranka v Bosni. Za Slovenijo je zaenkrat najvažnejše vprašanje to, kako bodo poslovale zanaprej oblasti« in občine. Tu gre za važna gospodarska vprašanja (dobave za bolnice, pesek za ceste, za občinske in oblastne zgradbe itd.), ki posegajo globoko v naše gospodarsko življenje. V tem oziru bi bilo želeti, da »e to vprašanje reši čimprej. Ni namreč toliko važ-n_> le to, kdo bo župan ali komisar, ampak važno je to, kako bodo te javne ustanove po-s ova'e, da bi se vedeli ljudje ravnati. Zaenkrat pa o vsem tem še nimamo novih na-redb in je treba počakati, da izidejo, kar gotovo ne bo dolgo trajalo. Upravn« razdelite«? države. Neki strokovnjaki mislijo, da bi mogli imeti tele nove ob asti: 1. beograjsko oblast s sedežem v Beogradu, ki bi ji pripadali (beograjsko in smederevsko okrožje, Banat in Bačka ter sreza Zemun in Stara Pazova. 2. sremska oblast s sedežem v Sremski Mitrovici, ki bi ji pripadali valjevsko okrožje, del .Podrinja ter današnja sremska oblast brez Zemuna in Stare Pazove; 3. sarajevska oblast s sedežem v Sarajevu, v katero bi spadali užička e>b'ast, Sandžak, del Podrinja in pa sedanja sarajevska oblast. 4. dubrovniška ob as t s sedežem v Dubrovniku, v katero bi spadate današnje dubrovniška, zetska in mo-starska obtest ter del Metohije in del današnje splitske oblasti. 5. zagrebška oblast s sedežem v Zagrebu; ta oblast bi obsegala zapadni del Ervatske in severno Dalmacijo. 6. ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani bi obsegala vso Stevenijo, del hrvatskega Pri-morja in del bivše varaždinske županije; 7. mora sVa obtest s - sedežem v Požarevcu s sedanj) požarevaško in moravsko oblastjo; 8. njška ob ast s sedežem v Nišu, v katero bi spadate timoška oblast ter večji del kruše-vačke in vranjske oblasti; 9. šumadijska oblast s sedežem v Kragujevcu v današnjem se-s'avu z nekaterimi srezi kruševačke, morav-ske in rudniške oblasti. 10. skopljanska ob-"ast s sedežem v Skoplju in z deli vranjskega, skopljanskega in topliškega okrožja ter bre-galniško oblastjo. 11. kosovska oblast s sedežem v Prištini; k njej bi spadala sedanja ra- ška oblast in del sedanje kosovske oblasti. 12. bitoljska oblast s sedežem v Bitolju v današnjem sestavu. Vaine izjave. Predsednik vlade general Peter Živkovič je sprejel te dni zastopnike inozemskega tiska in jim podal naslednjo .izjavo o delu svoje vlade: ^Dolžnosti kraljevske vlade, ki mi Ji je čast predsedovati, so jasno določene v nagovoru Nj. Vel. kralja na gg. ministre. Kraljevska vlada si je stavila za glavni cilj, da uvede popoln red in popolno disciplino v državno upravo, da izvrši v čim krajšem času popolno izenačenje zakonodaje po vsej državi in tako zagotovi vse pogoje za popolno pravno sigurnost. V posebnem delovnem programu, ki ga bo kraljevska vlada predložila kralju v odobritev, bo obrazložena podlaga za prost razvoj vseh duševnih, kulturnih in gospodarskih moči našega naroda. V tem oziru je ena glavnih skrbi kraljevske vlade, da se s čim večjim štedenjem in racijonalno upravo čim prej urede in ojačijo državne finance in z neizogibnimi ukrepi rešijo splošne težkoče naroda v gospodarskem in socijalnem ozil-u. Ni dvoma, kar se tudi iz proklamacije Nj. Vel. kralja jasno vidi, da je naša naloga omejena časovno, ker bo kraljevska vlada, čim izvrši ta svoj osnovni program, pristopila k proučevanju in izvedbi ukrepov za vstop v zdravo, demokratsko, duhovno urejeno in resnično konstitucijonalpo življenje. Zelim^zlasU poudariti, daje, delo kraljevske "vlade pripravljalno in moram kategorično demantirati vse razširjene glasove o nekakih prikritih namenih sedanje politike vlade.« ,Neue Fr. Presse" pa objavlja na uvodnem mestu razgovor svojega posebnega poročevalca s finančnim ministrom dr. Švrljugo. Na vprašanje, kaj misli o bodočih odnošajih med Hrvati in Srbi, je dr. Švrljuga odklonil odgovor z besedami: »V kraljevsko vlado sem stopil kot strokovnjak; jaz sem dober Hrvat, toda s političnimi vprašanji se nisem nikoli pečal. Več kakor je rečeno v kraljevem manifestu, ni mogoče zaenkrat o tej stvari reči. Manifest jasno naglaša voljo vlade, da bo rešila hrvatsko srbsko vprašanje na docela pravičen na-: čin.« Nato je minister nadaljeval: »Kot minister financ moram v gospodarskih vprašanjih varovati v prvi vrsti državne in fiskalne interese. V drugo gre moje delovanje za tem, da se omogoči dvig gospodarstva, da se povišajo dohodki in s tem dosežejo večji zneski -za investicije in melijoracije. Podrobnosti bi bile zaenkrat še prezgodnje. Pred nami leži neomejeno delovno polje. Na področju upravne relorme je naša najnujnejša "naloga poenostaviti administracijo. Trpimo radi prevelikega števila uradnikov in upokojencev. Zlasti upokojitve iz političnih razlogov so državni proračun obremenile za več sto milijonov dinarjev. — Proračun bo sestavljen na realni pod-j lagi. Neproduktivni izdatki bodo reducirani do skrajnosti. Investicije bodo iz tekočega bu-džeta izključene. Budžet naj nudi sliko dejanskih dohodkov in potreb države za tekoče leto. Leteči dolgovi so zelo škodovali kreditu jugoslovanske države. Sedaj bodo definitivno likvidirani s takozvanim švedskim posojilom v iznosu 22 in pol milijona dolarjev.« Dr. Švrljuga je nadalje naglašal, da so finančni in politični krogi v inozemstvu, zlasti pa velika finančna središča v Newyorku, Londonu in Parizu sprejela novo stanje v Jugoslaviji s simpatijami. To je važno tudi za stabilnost dinarja. Nova vlada bo v tem pogledu postopala soglasno z Narodno banko in ne bo pripustila kakršnekoli spremembe dinarje-vega kurza. »Pogajanja za najetje stabilizacijskega in investicijskega posojila,« je nadaljeval dr. Švrljuga, »so se vodila v Londonu že pod prejšnjim režimom. Pričakovati je, da bo ugodno dojmovanje novega položaja vplivalo na nadaljevanje teh pogajanj. Finančni položaj Jugoslavije je danes po preureditvi absolutno boljši, kakor je bil pred enim mesecem. Utemeljeno je upanje, da bo pri tem ostalo tudi nadalje. Pod temi pogoji bomo skušali v doglednem času izvesti zakonito stabilizacijo dinarja, ki je stvarho že itak več let stabilen.« Ukinjeni volilni zakoni. »Službene Novine« objavljajo ukaze, s katerimi se ukinjajo sledeči dosedanji zakoni: 1. Dosedanji volilni red za Narodno skupščino, 2. zakon o volilnih imenikih, 3. zakon o volilnem redu za ..oblastne, okrajne in občinske samouprave. Dotični ukazi se glase: 1. Ukinjata se zakon o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino kraljevine SHS od 3. septembra 1620 z izpremem-bami in dopolnitvami od 27. junija 1922 in zakon o volilnih imenikih od 30. maja 1822. 2. Ukinjajo se vsi predpisi dosedanjih zakonov, uredb, pravilnikov in štatutov, ki se nanašajo na volitve organov (skupščin, odborov, zastopstev) oblastnih, okrajnih in občinskih samouprav. Novi komisarji za oblasti. , Za komisarja ljubljanske oblasti je ime-TftK&n 'dr. Marko Natlačen, dosedanji predsednik ljubljanskega oblastnega odbora, za komisarja mariborske oblasti pa je imenovan dosedanji predsednik mariborskega oblastnega odbora dr. Leskovar. Izpopolnitev vlade. Osrednjo vlado v Beogradu so izpopolnili z imenovanjem dveh novih ministrov. Za ministra za pošte je imenovan dosedanji beo-gradski župan dr. Kosta Kumanudi, za ministra za trgovino pa je imenovan" zagrebški odvetnik dr. Velimir Mažuranič. O nalogah nove vlade. Belgrajski listi poročajo na podlagi službenih informacij sledeče obširno pojasnilo o ciljih in nalogah nove vlade: Ako se ima v mislih proklamacija in kraljeva beseda ministrom, potem ni težko raz-videti, kaj naj vse vlada dela. Cilj novega režima je v glavnem: 1. reforma administracije; 2. gospodarska obnova in ozdravljenje financ; 3. dosega polnega duhovnega edin-stva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za dosego tega cilja se namerava uveljaviti cela vrsta zakonov in pričakuje se, da se bo v 3 do 4 mesecih izenačilo celokupno zakonodajstvo. Gre predvsem za: 1. kazenski zakon; 2. kazenskosodni postopek; 3. zakon o centralni upravi; 4. zakon o izpremembah v uradniškem zakonu; 5. zakon o korupciji. Dočim se stalno naglaša, da so z ukinje- nim ustave in Narodne skupščine izročeni po-zabljenju vsi prejšnji politični grehi in da ne bo nobenega političnega obračunavanja, prevladuje mnenje, da naj dobi zakon proti korupciji povratno moč. Ali bo to stališče končno sprejeto, je v tem trenutku težko reči. Povsem je razumljivo, ako prihaja po organskih zakonih, s katerim se ustanavlja in daje oblika in pravna podlaga novemu režimu, na vrsto uradniško vprašanje kot najvažnejša naloga. Pravilna rešitev te naloge je pogoj splošnega uspeha. Sedanji uradniški zakon bo doživel znatne in značilne izpre-membe. Nesposobni, korumpirani, brezvestni, nekvalificirani in nepotrebni uradniki bodo odstranjeni iz službe in zadržali se bodo samo oni uradniki, ki so potrebni. Gospodarski položaj uradnikov bo zboljšan in zasiguran. Njihov obstoj in napredovanje v službi bo odvisno samo od njihovega vestnega dela. Po vidnih namerah se mora partizanstvo končno izkoreniniti iz uradniškega kadra in državne administracije. Med ukrepi za saniranje financ in gospodarsko obnovo države zavzema vsekakor važno mesto tudi carinska politika. Resno se mi-8'i na revizijo earniske tarife in važno je poudariti, da_ se čuti nerazpoloženje proti zaščitnim carinam, ki se dajejo industriji piva. Izvoz naših vin v vrednosti poldruge milijarde je pod takim carinskim režimom onemogočen. Poudarja se dalje nesmiselnost izvoznih carin na žito. Uporabili se bodo tudi strogi ukrepi za preprečen je tihotapstva in uvedle se bodo visoke carine na luksuzne predmete. Posebna pozornost se bo posvetila poljedelski produkciji in živinoreji. Ne bo se de^lo po načrtu .samo za povečanje intenzivnosti poljede^ke produkcije, temveč se bo z melioracijskimi deli povečala tudi površina plodne zemlje za obdelovanje. Izvedla se bo tudi komercijalizacija državnih podjetij in posestev. Končno bo odstranjeno z dnevnega reda vprašanje razdolžitve seljakov, za katero se je zavzemal Ljuba Davidovič, ker po mero-dajnih mnenjih ne more biti v državi, kjer obstoji privatna lastnina, govora o razdolži-tvi seljakov. Vlada pa namerava s svojo kreditno politiko pomagati seljaku. Misli se na posebno ustanovo, ki bo dajala kmetom dolgoročne hipotekarne kredite. Obstoji mnenje, da bi se v vrsti administrativnih reform morala izvesti tudi nova administrativna razdelitev države. Ta razdelitev bi bila tako izvedena, da bi ostala v vsaki bodoči državni ureditvi, o kateri je bilo govora v kraljevi proklamaciji. Vlada generala Pere Živkoviča je dobila direktive in najširša pooblastila v kraljevi proklamaciji in v kraljevem nagovoru ministrom. Kralj je v svojem nagovoru poudarjal odgovornost ministrov napram njemu osebno, kakor tudi to, da ministre v njihovem de7u ne smejo ovirati »nobene težkoče, ki jih je imel dosedanji sistem uprave«. Vlada je svobodna od vseh strankarskih ozirov in vplivov, ker ljudje v vladi niso eksponenti bivših političnih strank. Člani oblastnega odbora razrešeni svojih funkcij. Dne 14. t. m. je obvestil novoimeno-vani komisar obl. odbora dr. Marko Natlačen vse člane oblastnega odbora o tem, da jih v zmislu dostavljenega mu dekreta razrešuje njihovih funkcij. Vse funkcije oblastne samouprave so se združile v osebi komisarja, ki ima vršiti tako po3'e obustnega odbora, kakor pos'e oblastne skupščine. Franjo Pakaci je priobčil v »Jutarnjem 'istu« s'edeči zelo zanimivi članek o agrarni reformi na Danskem. Ker je ravno v S'oveniji to vprašanje eno izmed najbo1} perečih in ker nad 20.0c0 družin agrarnih interesentov že 10 let čaka na pravično izvedbo agrarne reforme, prinašamo ta članek, da bodo videli, koliko se da s poštenim delom za revno kmetsko ljudstvo storiti tam, kjer na najvišjih mestih od-'očujejo kmetski interesi. Ako je danes dansko narodno gospodarstvo — kmetijstvo — v glavnem tako, da prevladuje malo posestvo, mali gospodar (kmet), je to posledica karakterističnega danskega pokreta, ki je nazvan pokret malih gospodarjev — kmetov bajtarjev. Ta pokret se je pojavil pred približno 30 leti, katerega naloga je bila, da poveča število malih posestev, malih gospodarstev, malih kmetij. Načelo, da vsak, ki obdeluje zemljo, bodi njen gospodar, da je ne bo samo obdeloval in izkoriščal, ampak, da jo bo tudi neprestano izboljševal, je temelj pokretnih sil te organizacije. Uspeh pokreta malih gospodarjev se razvidi iz sledeče statistike (podatkov), ki kaže število posestev po velikosti: Posestev od 0-Posestev od 10 Posestev od 15 Posestev od 30 Posestev od 60 Posestev od 120 Posestev preko Če se hočemo tom, je potrebno, zakonodajo, ki je 55 do do do 30 ha je do 60 ha je do 120 ha je do 240 ha je 240 ha je spoznati z danskim pokre-da se najprej spoznamo z napravljena radi tega po- 10 ha je 109.535 15 ha je 25.494 43.364 22.552 4.039 916 419 k -ela da se de* o čim bo1} pospeši tudi s sirani države same. Kmetsko zadrugarstvo in izobrazba. s'a gospodars'va na Danskem so se razvijala posebno zadnje desefetje preteklega stoletja. Fer se je na pod'agi kmetskega zadružnišSva. ki se je takrat najbolj razcvi-ta'0, spremenil cel sistem gospodarstva je ta sprememba prav ugodno de^vala na mala posestva. Zadružništvo je vsekakor znatno poboljšalo njihovo stanje in napredek njihovih posestev pospešilo. Do tega časa je namreč mali posestnik le težko in slabo prodal pridelke svoje kmetije radi male količine in drugih neprilik, je pa sedaj kot zadrugar prodal vse po polni vrednosti. Kot zadrugar mlekarne je dobro prodal mleko, vsekakor bolje kakor oni. ki ni zadrugar, zato je redil tudi več krav. Iz mlekarne je dobival posneto mleko, katero je uporabil za rejo prašičev, s čimur j je zopet precej zaslužil.' Ker je tako povečal j število živine, so tudi njegove njive bolje ro-j dile, ker jih je bolje gnojil. Malo posestvo ' je vsled tega dobivalo za splošno gospodar ! stvo vedno večji pomen, zato se je tudi pospeševalo in podpiralo. Že leta 1880 sta bili osnovani dve kreditni zadrugi specijelno (posebno) za male posestnike, država je pa s svoje strani redno nagradila najbolje obdelana mala posestva, dajala podpore za poučna potovanja, skrbela za potovalne učitelje, razne tečaje, večerne ■ kmetijske šole in podučevala male kmete v domači obrti, da so tudi od tega imeli zaslužek. t Kmetijska zakonodaja. Nekaj kasne;e je bil določen tudi z zakonom način in pot. kako priti do čimvečjega š'evi'a maMh posestev z razkosanjem in raz-deTvijo ve^posestev. Prvi zakon v tem pogodu je bil sprejet 1. 1899. Njegov cilj je bil dvojen: prvi da poboljša stanje kmetijskih de'avcev s tem da jim omogoči pridobitev -em'ie in drugič, da prepreči pomanjkanje kmetiskih de'avcev na velikih posestvih. Po-=j?me-me parce'e ki so se prodajah kmetskim (Vevcem namreč niso po tem zakonu smele bi'i toMkšne da njihov lastnik ne bi iskal za-Vuž^a ?e drugje za prehrano svoie familije. ^a -akon fe bi1 zeTo pogosto spremenjen in —zširjen in je končno spremenjen v »zakon -n csre °nje malih posestev«. Sprejeti za-k~n sedaj jasno pravi, da je njegova naloga snovanje iralih samostojnih kmetij, katerih "ps^iM ne bodo prisiljeni iskati še zaslužek z de^m na ve^posestvih. ampak bodo v sta-mi z Ustnim gospodarstvom prehranjevati sebe i" svojo družino. S tem zakonom ie država dala 10 milijonov danskih kron (150 mili-'o^ov dinarjev) v svrho 5 letnega posojila hnr^rskim delavcem za nakup lastnih malih -osp?'ev. Vrednost takega posestva takrat "i sm.e'a presegati 4000 danskih kron. Oni, ki e -rrsi1 "a tako posojilo, je moral imeti sam vs"1] eno desetino kuDne vrednosti, država ^a mu 'e posodPa 9 desetin. To posojilo je obrestovati po 3%. Posestva ni mogel -s/Vžiti drugie tako dolgo dokler državi ni vmp vsaj ro^vico dolga. Ta zakon je spre-- 'en i. "1904. Ponovno se je določilo 15 rr.riionov kron (225 mil. dinarjev) za pet let. To pot ra so se lahko tega posojila poslužili l li oni ki niso kmetijski delavci. Vrednost «r.s^s'va se je povečala na 5000 kron. Z no-v;m -akonom 1. 1909 se je zopet dovolilo 80 mi1 i ionov kron kot posojilo. Posojilo so lahko dobile poleg prejšnjih tudi neomožene ženske. Vrednost zemlje, za katero se je iskalo posojilo, ni smela presegati 6500 kron. Novost ?/MTa zakona ie bila, da dobe lahko posojilo tudi oni ki so ga dobili 1. 1904 in 1909, če hočeio s fem posojilom zboljšati svoje posestvo. Končno je v tem zakonu tudi ukinjena n-e^oved da se ne smejo taka posestva za-do'71^ tudi drugie. Dva zakona (1. 1921 in 1922) spreminjata r^eiSrve zakone v toliko, da se sme državno ^soiPo ki ie določeno na 12 milijonov kron, utno unorabiti ne samo za ustanavljanje ma-'ib ^o^estev ampak tudi za direktno pomoč r; z:d^vi stanovanj i>n gospodarskih poslopij i" ostalih gospodarskih investicij. 1^.825 novih malih kmetij. Na posestvih, ustanovljenih po zakonu iz 1899 1 904,. 19C9., 1914. itd,, so se obvezali posestniki da iih bodo obdelovali po znan-••'vnih principih (načelih) kmetijskega go-'-•rstve in da so v stanju vsak čas doka-i da imajo vse potrebne zgradbe, orodje, š*pv;1o živine itd., kar je potrebno za pravilno Ve^vanie takega posestva. Posebni praril-niki določajo, kedaj in komu se sme tako ~oses'vo predati, parcelirati, ali združiti. S odredbami se je zagotovilo pravilno ob--?e>v>n'e takih posestev. Od leta 1900 pa do '-■'a '*9?3 ;e biio ustanovljenih na Danskem gorenjih načelih 10.825 malih posestev. ~T *n svho ie država vložila 76 mil. kron r11 dinarjev) ter povrh tega še dala za rcbo^šaije zemljišča 125 mil. kron. ''e bil tako prvi del tega velikega de-"r V-vnčan. ie bil izglasovan leta 1924 zakon, 3 1 ^te-im se dosedanie zakone precej spre-7avon^d8vs+vo temelji na principu (na-Pe?u) da naseljenik (kmet) s pomočjo državnega posojila sam kupuje zemljišče in tako neodvisen gospodar. Razume se, da oni ki zemljo prodaja, skuša za njo doseči najvišjo ceno. Zaradi velike množine kupcev Be cena zemlji stalno veča. Vsled tega je ce- na večkrat večja, kakor pa more posestvo do-našati. Če torej naseljenik (kmet) kupi zemljo v času, ko je cena zelo visoka, pa pozneje nastopijo s^bi časi, je to v dostih slučajih pogubno za kupca. Nasprotno zopet lahko kupec prav dobro zadene z nakupom, če kupi zem« ljo v s'abih časih. Drugače povedano, kupec vedno riskira pri nakupu, kar malega posestnika lahko popolnoma uniči. Da bi se to preprečilo skušajo na Danskem z zakonom vsaj nekoliko to regulirati (uravnati) in varovati malega posestnika pred ogromnim rizikom. Zakon o agrarni reformi. Z zakonem se določuje, da se postopoma razdeli na mala posestva večina cerkvenih posestev in posestva plemičev (fideikomisi). Lastnik takega posestva lahko prevzame to oosestvo sam v svobodono imovino, če plača državi določeno vsoto v denarju za gotov del posestva, eno tretjino pa prepusti državi za v zakonu točno določeno ceno za -razdelitev. Denar, ki tako pride v državno kaso, se mora vporabiti za nakup zemljišča v svrho parcelacije, ali 7a posojila, ali za podpore mal;™ posestnikom. Tako pride za razdelitev 20.000 ha cerkvene zemlje in isto toliko plemiške. Vse to se bo uporabilo za snovanje malih kmetij. Po odredbah teh zakonov je bilo ustanovljeno od 1. 1920 do 1. 1925 1887 gospodarstev od teh 632 iz cerkvenega zemljišča in 1205 iz zemljišč plemičev. Za dopolnitev že osnovanih malih posestev je porabljenih 1030 parcel. Povprečna velikost posestev znaša 7 bektprov. Za zidanje zgradb je dovoljenih v ! tem času 24 5 mil. kron (367.5 mil. dinarjev). Kakor je iz vsega razvidno, se danska zakonodaja ne ozira samo na čisto gospodarske raz^ge amoak v isti meri tudi na soci-jalne in e*iene. Kajti tudi mali, revni ljudje, kmeV-i delavci morajo priti do lastnega zemljišča in lastnega doma. Ker ti sami tega ne morejo doseči, jim mora država pomagati. Tako je mogoče vsakomur, če tudi nima pre-moženia postati od najemnika posestnik. Na Danskem se je v tem pogledu izredno ve-viko napravPo. Pri številkah ki so gori navedene je potrebno vedeti da je Danska ma-ia drž?v:ca s 3 in pol milijonov prebivalcev in s 43.POO km2 površine. Kdaj se bo začelo pri nas z delom na tem polju? DOPISI. Prečna pri Novem mestu. — V občini Prečni nameravamo postaviti spomenik v vojni padlim vojakom. V to svrho pobiramo prostovoljne prispevke. Naproša se občinstvo in sosedne farane. naj tudi oni prispevajo k postavitvi spomenika. Blage ljudi prosimo darov. vsi naj se odzovejo: očetje, matere, žene, bT,atie, sestre, prijatelji in sorodniki. Ne po-zab:mo naših padlih mučenikov. Tudi dekleta in fantje ne pozabite na mile darove. Kdor prej da, dvakrat dž. — Odbornik. Dol pri Ljubljani. Dovolite dragi čitatelji »Fmečkega lista«, da se takoj po Novem letu malo og^simo. Tmeli smo ]pri nas v občini trd režim, kar ie bolj častnega, ni nobenega me-°.ta za manišino, samo kjer je delo in to občinska nota in mostove te nam še zaunaio. Potrebe imamo še veMke. nimamo še elektrike katero že več let grad;mo (seveda na papirju in po gostilnah). Tudi to se je manjšini do zadniega prikrivalo. Vendar se včasih brez dovoMenia večine ma1© razkoraižimo ter se o^-n^mo na kakšno oblast in se le nekaj doseže. Sodii imamo redno avtobue-vožnjo tudi pisMca 'epo te"e v Savo ne pa, kakor je »Do-m.oMub«: poro-a1, da bo tekla proti Kamniku, 'n tudi vera ni zato v nevarnosti. Pred dvemi >*i smo ustanovili Sadjarsko in vrtnarsko po-d-nžnico. Povabi1! smo vse brez razlike strankarske pripadnosti z namenom, da se strankarske strasti ublaže, Izvoljen je bil mešan • počitkom vred je trajalo stvar« jenje wcta, torej pomeni število 7 popolnost. To je dokazano • T prednostmi, katere ima hkfrt Fpenfms Mih odbor in za tajnika g. nadučitelj. Zborovanja in predavanja smo imeli v osnovni šoli, kamor to tudi spada, namreč k prosveti. Sklenili «mo, da v to svrho priredimo dve igri, eno v prostorih katoliškega izobraževalnega društva, drugo pa v prostorih društva kmečkih fantov in deklet. G. nadučitelj kot tačasni tajnik se je ponudil, da bo obe igri sam vodil. Ker mu pa med tem časom ni občinski odbor nekaj odobril, je pustil sredi dela vse in odstopil od tajništva. Podružnica si je izvolila novega tajnika in delo je šlo lepo naprej. Toda krajni šolski odbor nam je prepovedal vsako zborovanje v prostorih šole. Podružnica se je pritožila na pristojno oblast in dobila dovoljenje s pripombo, da ta stroka spada k prosveti, torej šoli. Treba je bilo še pritrdila od kraj-nega šolskega odbora. Šolski odbor, ki je tudi član Sadjarske podružnice, nam zborovanja v šoli zopet ni dovolil. Podružnica je morala potem v privatnem stanovanju zborovati. Prosili smo večkrat za predavanja, a jih nismo dosegli. Pred Božičem je sklicala podružnica svoj redni občni zbor. Občni zbor se je vršil v najlepšem redu. Prisostvoval je tudi g. nadučitelj in prečital zelo obsežno izjavo. ki je vsebovala deloma napade na podružnico in trditev, češ, da je SKS zato ustanovna Sadjarsko podružnico, da bi si s tem politični kapital kovala. Vse izgleda, da se še dandanes kmeta ne smatra za enakopravnega č'ana družbe in da se ga hoče zapostavljati. Čudimo se pa. da je član Fr. Kuhar pri občnem zboru prav pridno sekundiral g. naduči-telju, kateri je od kmečkih mož slišal dovolj pametnih naukov, Gajšovci. Pred par meseci se je razširila po vasi novica, da se ustanovi prostovoljno gasPno društvo, za kar se je tudi dne 5. novembra 1928 sklical ustanovni zbor, na katerem se je izvolil pripravljalni odbor. Dne 23. decembra 1928 je imelo društvo ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči cdbor: Za načelnika Lupša Alojz, za pod-načehiika Kosi Jožef, za tajnika Kosi Alojz, za fragajnika Žobota Franc, za nadzornika oprave Špindler Janez, za odbornika Štukec Anton, za namestnika odbornikov Dolamič Franc in Peršak Franc. V ožji odbor: Vrbnjak Franc, Ostre Ludvik, Šegula Lovro, Dolamič Kari, Sodeč Ferdo in Šumen Joško. Dne 6. januarja 1929 je imel odbor prvo sejo. na kateri si je začrtal smernice delovanja društva in delovni program za tekoče leto. Bog daj temu prepotrebnenru društvu uspeh! Buče. Tudi pri nas se je začela gonja proti hrvaškim časopisom. S prižnice se jih imenuje brezverske in židovske. No, pa tudi naše slovensko neklerikalno mora iz fare ven, zato porabijo g. župnik Turk mnogo potoT po svoji fari. da bi se iznebili vsaj tistih Kmetskih listov, kateri tako po pravici pišejo in odpirajo ljudem oči. Mnogo društev so že ustanovili, vendar jim vsa vkljub župnikovi pridnosti hirajo. Pripovedujejo se zanimivosti, da baje, marsikatera kokoš od doma odfrči, doma 6o pa lisice krive, ker si gospodinje ne upajja povedati, kako in kaj. Za Božič-so šli tudi na Hrvaško k Sv. Katarini dva dni spo-vedavati. Tudi onstran Sotle bi radi m§nda svoji) klerikalno politiko uveljavili. V ;tem ozira jim ne bo uspelo, ker so tam bolj sfožni in zavedni. Kozje. Gotovo se še vsak spominja občinskih volitev lanskega leta. Obed ve gosposki stranki ste z vso šilo, na vse mogoče načine hoteli pridobiti večino, kar jima je tudi uspelo. Usgelo je njim, ni pa uspelo davkoplačevalcem. Davkoplačevalci so bili bridko razočaran*. Proračun za leto 1929 že ima spet tisto nesrečno' postavko na zadnjem mestu, da se ponovno prispeva 3000 Din izključno za popravo^ prostorov, kjer je nastanjena »od-nija. Država ima nastanjene sodnijske urade v poslopju graščine Kobi. Kobi pravi, da država premalo plača najemnine, zato mu je občina priskočila na pomoč z letnimi prispevki po 3000 dinarjev. Za ta predlog so glasovali gosoodie: Guček, Maček. Pleterski. Dobrave, Podlinžek, Bogovič in dr. Kloar. Davkoplačevalci naj sami presojajo delo v vseh gospodarskih in pplitičnih inštitucijah. Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 20. mnuarja se vrši ob 8. uri v prostorih tukajšnje posojilnice občni zbor Čebelarske podružnice pri Sv. Jurju ob Ščavnici. — Člani, pridite polnoštevilno! Ptujska gora. Hribi in doline so pod snegom. Belo |e vse kamor pogledaš. Ostra zima je torej nastopila in ljudje se stiskajo v hiši ter sedijo okoli peči. oziroma kje na toplem. Seveda jim postane dolgočasno, "zalo pa ravno prav. da smo že prejšnji teden dobili na ogled »Kmetski list«, takoj si ga moramo naročiti, kateri pa ne bi zmogel sam, pa si ga bova dva skupaj. Teh trideset dinarjev na leto je pa res vreden. Namesto »Slov. Gospodarja« ga bomo imeli, ker je v resnici tudi več vreden in še povrh cenejši ter se iz niega lahko mnogo naučiš skoz leto. Kdor pa še ima več prostega časa za citati, pa naj pristopi k »Izobfar ževalnemu društvu«, tam dobi mnogo dobrih kn;ig /a čitat: povesti, romane, gospodarske knii?e ln druge; jih tudi lahko izbereš, kajti knjižnica jih ima več sto. Samo želeti je, da bi društvo imelo naročene razne časopise, prirejajo kake igre, veselice itd. Upajmo pa. da se hode to tudi izpolnilo. Ne smemo pozabiti: kdor mnogo čita, mnogo zna in več velja. Zato pa vsi sedanji zimski čas dobro uporabimo za čitanje! Kdor hoče imeti dobro pitane prašiče, mora uporabljati »T«žafeo»o olje sa živino". Naroča se: M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva 13 Naročniki, ki še niste poravnali naročnine, storite to čim preje, da se vam list ne bo ustavil! Kmetijska družba za vladarju. Slovenijo Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 28. decembra 1928, je poslal Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru uda-nostno brzojavko nas^dnje vsebine: »Današnji občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani kot zastopnice kmetijstva ljubljanske in mariborske oblasti izraža Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru naj-g^bokejšo udanost in zvestobo Slovenskih kmetovalcev. — Kmetijska družba.« — G. predsednik je preje1 na to pismo od dvorne pisarne: »Njegovo Veličanstvo kralj se srčno zahvaljuje za izjavo udanosti in zvestobe katero ste pos'ali prilikom občnega zbora Kmetijske družbe.« Našim sotrudnikom v vednost! Prejeli smo sledeče obvestilo: Po novem zakonu o tisku je izreči zabrano razun v sedaj določenih primerih tudi ako je v tiskhnem delu podan zločin ali prestopek proti državi po kazenskem zakonu, — ako je v tiskanem delu zagrešeno dejanje, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti in pravnega reda v državi. — ako vsebuje obrekovanje ali razžalitev državne oblasti. Vsaka kritika državnih oblasti in vsled tega tudi njihovih odredb, ki bi. vsebinsko vsebovala žalitev, je torej nedopustna. Pri ocenjevanju besedila se ne bode ozirati na eventualna izvajanja, da je napad opravičen. To. velja osobito tudi g'ede stanovskih listov (državnih uslužbencev, privatnih nameščencev itd.), ki se bavijo z odredbami službenih oblasti. - Hkrati opozarjam na zadnji odstavek čL 7 s. o. t., da se sme razširjanje začeti, čim se po pef izvodov novin, perijodičnih tiskovin, izroče temu uradu, odnosno v izvanuradnem času (od 19. do 9. ure) pri policijski direkciji za državno pravdništvo. — Državno pravdništvo v Ljubljani,, dne 10. januarja 1929. — Prosimo svoje sotrudnike in dopisnike, da se po tej zapovedi raynajo. po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, lepne robce, kravate, fino damsko, moško i» otroške triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine za šivilje, krojače, tapet ni-čevljarje in sedlarje nudi JOSIP PETELINC, LJubljana Mira Prešernovega etpamsaika Ga rad s. Vsej slovenski javnosti v svobodni domovini! Naši zatirani bratje pod fašistično Italijo krvave iz neštetih ran. Dan za dnem zapuščajo politični in gospodarski bedneži nesrečno grudo in se zatekajo k nam po pomoč in podporo. In tu začenja za nje nov križev pot. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jo preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brez-domovincev. Brez sredstev, strehe in dela so. Sila je prikipela do vrhunca, pomoč je nujna. To žalostno spoznanje je izsililo ustanovitev »Meddruštvenega odbora za pomoč primorskim emgirantom«, ki zbira pomoč in išče delo kakršnokoli za te nesrečne žrtve. NOVIC Enakopravnost pri ©Ijiastnesi odasm. Iz Št. Jerneja nam poročajo, da je govoril na shodu na Tri kralje bivši oblastnf odbornik dr. Milavec. Kakor poročajo, je med drugim rekel baje tudi tole: »Župani SLS dobe vso podporo in zaslombo, za drage, ki pridejo posredovati, pa se nikdo od uradnikov ne /meni in ostane tak liberalen župan, osramočen in osamljen.« Mi se bomo še točno informirali, če je dr. Milavec res rabil te besede, če se bo dognaro. da je tako, potem bomo poskrbel da se bo vedelo povsod, kako ne-s^ankpTsk^ in npr>ristranskr\'se ie gospodarilo v bivšem oblastnem odboru. V oblastni skupščini so vedno povdarjali kako strogo nepristransko poslujejo. Obč;nski odbor v Borovnici je sklenil 13. januarja, da zaprosi v sporazumu z občino Preserje in gospodarskim odborom Rakitna za priklopitev k okrajnemu sodišču Ljubljana, ker je s 1. januarjem odšel tudi davčni urad z Vrhnike v Ljubljano. Smrt vrlega moža in kmetskega pokret-uika. Dne 4. t. m. je umrl Jurij Gorišek, posestnik v Grižah. Rajnik je bil eden izmed onih ki so bili pri zibelki kmetskega gibanja in ki so ostali trdni in neomahljivi tudi takrat, ko je padal ogenj terorja in podkupovanja na nas. Vedno je trdno zaupal v zmago pravične naše kmetske stvari v boju za staro pravdo. Ohranimo mu časten spomin! Naj počiva v miru! Vreme. Iz vseh krajev Evrope poročajo o veliki zimi. Na Češkem je padla temperatura na 24 stopinj pod ničlo, na Madžarskem 20 pod ničlo, tudi pri nas je pritisnil mraz na povprečnp.15 pod ničlo. Iz Dalmacije pa poročajo. o krasnem toplem vremenu. V nedeljo so imeli v Splitu 25 stopinj ničlo, kot v na jlepši pom'adi. Na Duna ju je nastopit nagel preokret. v nekaj minutah je v soboto zima popustila od 15 pod ničlo na 4 pod ničlo, pa Raksu pa od 15 pod ničlo na 15 nad ničlo. V Iiomo.stu na Semeringu in na Štajerskem je še vedno mraz. v nekaterih krajih celo-30 pod nič!o. Po poročilih se pričakuje tudi pri nas too^iše vreme. Predaja kresilnega kamna in eohe prepovedana. Uoravni odbor inonepoiske uorave ;e rd-edi1 da ie od 1. januarja prepovedano r>rod*iati kresFne kamre in gobe. Proda;aio ijh ^hko samo oni ki imajo za to posebno fjpvo^jenie, monoporske unrave. DovoTienia se bodn izrfaiala samo trafikantom. Vžigalnike iz boljših kovin smejo prodajati samo draguljarji. Vsi oni. ki se pečajo s prodaio vžigalnikov in kres^nih kamnov, morajo pristojnim finančnim kontro^m prijaviti količino vžigalnikov in kresilnh kam'ov najkasneje do 4. mqroa. Madžari so zaplenili dvp. r.aša aerop^na. Vš'ed poškodb na motorjih sta morala pristati na madjarskem ozemlju dva naša aero-plana, Madjarsko orožništvo je aercplane zaplenilo, pilote pa zaprlo. Letali pripadate zračni dražbi, ki vzdržuje premet na progi Beograd Budimpešta in Dunaj. Koliko je v Sloveniji odvetnikov? Vseh odvetnikov je v Sloveniji 216. Od teh ie v Ljubljani 75, v Mariboru 39, v Celju 18, v Ptuju 9, v Murski Soboti 9, v Novem mestu 7. v Kranju 5 v Brežicah. Konjicah in Slo-venjgradcu po 4 v Dolenji Lendavi. Kamniku. Kočeviu. Laškem. Litiji, Ljutomera, Radovljici in STovenski Bistrici po 3, v Gornji Radgoni, Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Krškem Ormožu in Šmarju pri Je^ah po 2, v Cerknici. Črnomlju. Gornjem gradu- Kozjem, Metliki. Sevnici, Škof ji Loki in Šoštanju po 1. Po novem letu so bili vpisani v imenik odvetniške zbornice še trije novi odvetniki in sicer v Ljubljani 2 in v Ce^ju eden. Tako imamo vseh odvetnikov 219,- od teh v Ljubljani 77. —mm m ......i mi li it -mu*. v - Tri smrtne nesreče. Preteklo soboto je j sov zil v'ak med Ljubljano in Zalogom 85-letnega delavca- kemične tovarne Ivana Lu-kec a. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je ] :ma'u umrl — Na postaji v Logatcu je povozil v'ak žel. uradnika Janka Smrkolja. ki je bil takoj mrtev. — V Marksovovi tovarni na KoMčevem pri Domža^h so preteklo nedeljo čistili ledu vodno kolo. Pri tem se je lod prelomil, tovarniški poslovodja Seliškar ie padel pod kolo. ki ce je pričelo vrteti In je Seliškarja popolnoma strlo. Beg iz lepoglavske.ka.mlniee. V noči na 9. januar ie iz znane kaznilnice v Lepoglavi nobegni'0 štirinajst kaznjencev, večinoma ze-1'o težkih 7'očincev. Pobegli kaznjenci bi mora1! odsedeti po 3 do ,14 let težke ječe. Za begunci je izdana tiralica ter je razpisana nagrada po 100 Din zg vsakega, ki izsledi vsaj* enega teh zločincev. Umor v Št. Jurju pod Eumom pojasnjen. T^akrr smo že poročali, so našli v Brebernem Benedikta Bregarja ustreljenega. Za božične praznike je ostal Bregar doma. Sosedje so ga videli, ko je nosil vodo popoldan pred svetim večerom. Na sveti večer je počil strel, ki so-ga sosedje čuM in tudi Bregar jeva žena in njena hčerka. Minulo je 10 dni, a Bregarja n! bilo na izpregled. Sosedje so vdrli v njegovo kočo in našli pri vratih Bregarja ustreljenega. Bregar je poročil vdovo Verberškovo, ki jc imela iz prvega zakona hčer in sina. Ker »e niso razumeM, se je Bregar preselil v malo hišico tik hiše kjer so stanovali žena in 'hči. Fči se ;e poročila pred 4 leti, mož pa jo je kma'u zapustil in šel na Francpsko. Žandar-merija ie začela iskati morilca. Ugotovljeno je bilo da je Bregar ustreljen iz lovske puške. Zadet je bil zadaj pod tilnikom. Komisija je ugotovila, da je Bregar v usodnem trenotku sede! pri mizi in pisal. Ko ga je zadel strel,, je še vstal in se zvrnil po tleh. Orožnike je najbo^ zanimalo kako da Bregarjeva žena in njena hči nista 10 dni nič pogledali, kaj de^a Bregar. ko ga 10 dni ni na izpregled. Tudi niso š]e žena in njena hči k pogrebu Bregarja. Aretirali so najprvo sina Bregar-jeve žene Jakoba, ki je s'užil za hlapca pri Ssvšku. On pa je dokazal, kje se je usodnega dne in ure nahajal in ie bil izpuščen. Sum je r^da1 vedno težje na ženo in hčer da so pri umoru udeležene zato so ju aretirali in odvedli v zarore v Bedeče. Obe s+a odTočno zanikali, vsako krivdo in tudi. da jima o umoru ni nič znanega. V soboto pa s*a odšla dva -•rožnika zopet v Breberno in poklicala Sav-škovega h'apca Jakoba kateremu ie bil ustreženi Bregar očim in ga pozval da nove čisto resnico o umom, Jakob je prevede1 se trese' in končno 'znovedal. da sta ga mati in sestra že d^go nagovarjali, naj Bregarja ustre'i. P^ed božičem ie mati znova nagovarja T k ob? k umoru. Preskrbe! si ie pri sorodnikih nuško in na sveti večer okoli šeste uro se ?e splazil za hišico in skozi okno ustrelil Bregarja. Takoj po umoru je stopil v hišo k materi ki ga je vprašala: »Ali si ga?« On je vprašanje potrdil, obe, mati in sestra, na sta bili zelo vese1!. Nato je urno stekel k Savškovim, legel na peč in zaspal. Zločin 13 let staremu fantu ni dal miru. fiez par dni je roke! materi, da gre k spovedi, ker ga vest reče. ,rati ga ie rotila, da tega ne sme storiti in da mora o tem sirogo molčati. Udai se je. A ves* ga je ske?e'a. Ko so mater in sestro aretirali, je bil ves obupan. Ni mogel vec soati in ni imel nikjer miru, vedno je mislil, kaj se mu bo zgodilo in to bo nekaj strašnega. Ko je.to orožnikom izpovedal, se-je kar v!-de7o. da mu je malo odleglo, ko je končal svoje strašno priznanje. Morilca sta orožnika ukleniia in ga odgnala v Badeče. Sodili bodo pa porotniki mater, hčer in sina, gotovo pa nai^rožje mater, vse pa tako, da bo pravici zadoščeno. »»——a—— Najdeno truplo utopljenca. Pri Združenih papirnicah v Vevčah pri Ljubljani so potegnili iz Ljubljanice truplo utopljenca Franceta Kopača, ki je služil pri fužinski graščini. Kopačevo truplo je ležalo v vodi 14 dni. Domnevajo, da je storil samomor v duševni zmedenosti. Strašen roparski umor pri Požarevcn. Pretekli teden so napadli maskirani roparji mMn industrijca Voje Prkiča iz Velikega Sela ori Požarevcn. Najprvo so zvezali njegovega upravnika Vojo Milosavljeviča in njegovo ženo. Ker se je pa Milosavljevic protivil in branil. so ga napadaVi kratkomalo umorili, njegovo ženo pa troinčiM do nezavesti. Potem so irvlekli že^zno b'againo na dvorišče jo na!o-žili na voz ter izginili v temo. Orožniki so bili o roparskem napadu obveščeni in so takoj uvedli preiskavo. Kmetje mesto rablja. V Somboru bi se morala izvršiti smrtna kazen nad zločincem Markom Brankovim, ki je izvrlil roparski umor nekega gostilničarja in njegove žene v ; okolici Sombora. Ker je bivši rabelj Mausner umrl. a nov rabelj še ni imenovan, je prišla ■ predvčerajšnjim k državnemu pravdniku v | Somboru deputacija kmetov ter mu izjavila, J da bodo kmetje iz svoje srede izbrali človeka, ' i bo izvršil smrtno kazen nad Brankovim, irer se boje da bo zločinec pobegnil, preden pride rabelj, in poklal tudi njih. Prošnja je V^a odklonjena. Pomirili pa so kmete, da se jim ni treba bati. češ da je Brankov varno zaprt in močno zastražen. Živa baklja. V neki zagrebški tovarni za kemično čiščenje je bil zaposlen delavec Fra-nio Kamenski. Pretekli torek se mu je pri delu prevrnil aparat, napolnjen z bencinom. Bencin se je razlil po delavcu in "istočasno tudi vnel. Na mah je bil delavec ves v ognju. Na obupne klice so prihiteli drugi delavci na nomoč in z velikim trudom se jim je posrečil ^ mokrimi cunjami ogenj pogasiti. Nevarno opečenega delavca so odpeljali v bolnico. Dr. Srečko Goljar je otoorll odvetniško pisarno v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5. Tedenski koledar. januarja nedela: Fabiian in Sebastijan. 5V. ianuarja nonedeliek: Neža. ?2. januaria torek: Vincenc. ?3. ;anu°ria. s~eda: Marijina poroka. ;"nrar:a če'r'ek: Timotej. n5 ianuarja refek: Pavel, spozn. 'anuarja sobola: Polikarp. Sejmi. 21 januarja: Dovje Kočevje. Sv. Andraž pri Ptuju, Arnuš, Buče. Vrenska gorica. Beltinci. 21. ianuarja: Oradac, Višnja gora, Videm ob Savi, Teharje. 22. ianuarja: Novo mesto, Sodražica, Št. Ilj, Mozirje. "5. januarja: Padeče ori Zidanem mostu. Go-milnica. Artiše. Do1. I en dava, SI oven j-gradec, Studenice, Koprivnica. Valute. Dati moramo 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški do^r 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro za: Din 1354 Din 10 94 Din 8 — Din 276 02 Din 5682 Din 2-22 Din 168 Din 2-98 Z britvijo se je zastrupil. Na Štefanovo se je hotel obriti 61-letni Žagar Janez Boštijan, stanujoč na Štalah v Gradcu pri Litiji. Ko je povlekel nekajkraj britev po jermenu, je poizkusil noževo ostrino na roki. Rezilo je pritisnil na levi mezinec in se je pri tem nekoliko urezal. Še na misel ni prišlo staremu Boštijanu. da bi utegnila biti majhna rana zanj smrtno nevarna. Zato se tudi ni nič brigal za prve bolečine. Še'e, ko mu je roka že močno zatekla, je povedal svojo nezgodo doma, toda možu ni bilo več mogoče pomagati. Že v nedeljo je vsled zastrupljenja krvi umrl. Požar pri Sarajevu. V vasi Karopiči blizu Sarajeva je pretekli teden izbruhnil požar, ki se ;e radi močnega vetra razširil skoro po vseh hišah. Sedem hiš je do tal pogorelo in družine so v najhujši zimi ostale brez krova. Samomor sodnika v službi. Pretekli teden v sredo, se je ustrelil v Sarajevu sodni avsku'ant Branko Todorovič. Ob 2. popoldne, ko so uradniki že vsi odšli, so ga našli mrtvega z g^vo na pisalni mizi. Zapustil je pismo za mater, svojemu šefu in policiji. V teh pismih pravi, da je živčno zelo bolan, ker se z ženo ni razumel. Cigani pojedli crknjeno kravo. V Karlov-cu so zaprli dva cigana Ivo Ugarkoviča in Ni-ko7a Beveriča, oba iz Draganica pri Karlovcu. Nekemu kmetu v Draganiču je poginila krava. Cigana sta se dogovorila ž njim, da mu plačata za kožo 500 Din. Kmet jima je izročil kožo, ne da bi prejel od njiju denar. Cigana sta kožo na sejmu prodala, a za izkupiček priredil veliko gostijo, na kateri so med drugim poiedli tudi meso crknjene krave. Vol' ovi v Dalmaciji. V občino Dubravo b'izu S^fta se je pretekli teden priklatila večja tolpa volkov, ki je poklala kmetom ve-'.iko število živine. Ker kmetje ne smejo imeti orožja, se niso mogli braniti in so ie preplašeno gledali, kako volkovi mesarijo po njihov'!1 stajah. Obsodba urednika „Nar. Vala". Urednik »Narodnega Vala« je bil obtožen od državnega pravdnika v Zagrebu v 29 shičaiih po tiskovnem zakonu. Dne-10. t. m. je bila raz-^Všena obsodba, po kateri je bil Krešimir Devčič obsojen na eno leto zapora in na 20 tisoč dinarjev g^be radi devetih slučajev, a za os+aMh 20 slučajev ie bil oproščen. Ka^ar ni pojoči. V Beogradu sta prenehal nre*ekii teden izhajati slavno gTasi!o ra-'i''"a'ov S^mounrava« in glavno gasilo Da-vidoVtfevlh demokratov »Odjek«. Dva ranimiva nebesna pojava. V nobenemu časopisu nismo čitali o dveh nebesnih no-javih katere nam je nudPo zgodnie jutro prvega dne letošnjega ^ela. Krivdo v tem ne-znaniu nosi gotovo si^estrov večer ki ie mest-ianom zanrl oči. — Prvi redki pojav je nudPa ; -una v zgednji uri in sicer je bil od nol 5 do ■ 6. ure viden velikanski prav simetrično vnri-zo^jen kolobsr v veliki oddaljenosti okrog lune in so taki pojav" v taki ogromni dimeriziji prav redki. — Točno ob 6. uri ta dan viden je bi! prav zanimiv poiav na vsemirju. Od za-pada nroti vzhodu letel je velik meteor v takem obsegu kot polna luna z prav intenzivno , svetlobo ki ie metal od sebe žareče utrinke ! in bi! viden ne visoko — v zraku, ker se ie dobro či^o vršanje šumenje kroženia. Sme se soditi da je ta drobec kakega nekdanjega raznad'ega nebesnega teTesa prišel v taV« bližino naše zemlje da je gotovo nekje padel na zenVio. Ču! sem stare ljudi, ki so nekda' vide1 i take nojave in so imeli vero, da so videli nebo "dnrto. Revolucifa v Afganistanu. — 'Pregnanemu in ubežnemu kralju Aman UlTahu so ie posrečilo zbrati in organizirati ve^je število vojske, s katero je udaril na upornike in iih na več krajih potolkel. Voditelje unor-nih plemen je poiovil in iih nusti! takoi po-stroiiti. Te dni se je vniil v glavno mesto Kabul. Ustaši se Se naprej bojujejo. Aretiran poslanec radi veleizdaje. V Češkoslovaški so aretirali klerikalnega poslanca dr. Tuko, ki je bil obdolžen veleizdaje. Preiskava je ugotovila, da je Tuka pripravljal oborožen upor proti Češkoslovaški državi. Orožje je dobival iz Madžarske. Ustanovil je tajne organizacije in dobil velike vsote denarja iz Budimpešte. Na Dunaju je imel posebno špijonažno pisarno, katero so češkoslo-vaške oblasti odkrile. Preiskava proti dr. Tuki se še nadalje vodi. Strahovito širjenje gripe v Berlinu. Gripa, španska bolezen, se je začela v Berlinu z neverjetno naglico Širiti. Število obolelih na tej , bolezni znaša že preko milijon. Vs^d tega se je moralo preložiti celo porotniško zasedanje, ker so skoro vsi porotniki oboleli. Nadomestilo za bombaž. V britanski Gu-vani (Južna Amerika) so dobili rastlino, ki ima podobna vlakna kot bombaž. Novi v1 aknami bombaž je raskave kakovosti fabrika-cijski stroški so zelo majhni. Z Avstralijo. i\f.r: ■ :o, Francijo, Italijo in Češkoslovaško so se lenili že določeni dogovori, da preizku-sro novi bombaž za blago in tkanine. .olšniki sveta. Iz podatkov, ki jih je ob-v ii2 neka ameriška banka, je razvidno, da . • ;?;' > c »Topski dolgovi v Ameriki 4456 mi-I',ionov drvarjev. Od toga je dolžna Nemčija 1152-8 milijonov dolarjev, Francija 400. Ita-274, Belgija 227. Bolgarija 4 in pol, Dan-68, Estonska 4, Finska 76, Grčija 31. Anglija 173, Holandska 46, Avstrija 110. Češko-. Eijvaeka 32, Jugoslavija 57 (3 2 milijard dinarjev) itd. Samo na obrestih plača letno Evropa Ameriki skoro 200 mil. dolarjev ali 11 5 milijard dinarjev. Iz tega je razvidno, da Amerika ni šla iz čiste ljubezni do človeštva in narodov v svetovno vojno, ampak pred vsem radi njihovega denarja. Kajti danes skoro ce'a Evropa dela za Ameriko in so narodi njeni sužnji. Od kod izvirajo prašiči. Prvi so bili Kitajci, kateri so udomačili divjega prašiča In ga pričeli gojiti kot izredno koristno domačo žival. Iz Kitajske se je domači prašič razširil po celem svetu. Še danes se nahaia v vsakem prašiču nekaj kitajske krvi. Prašiči imajo izredno sposobnost za prilagodovanje podnebni., v kateremkoli kraju. Prašiča se da vzgojiti kot izvrstnega tekača. V Novi Zelandiji je uspelo nekemu kmetu spitati v dveh letih prašiča na težo od 500 kg. "Nepopisna beda v Besarabiji. V Besara-biji v okolici mesta Jassy-ja je zavladala dosedaj še nepoznana kužna bolezen. Zdravniki so brez moči proti tej bolezni, katera je že . zahtevala mnogo žrtev. Poleg tega se je razširil tudi tifus na mnogih krajih. Vse bolezni so se pojavile največ vsled nepopisne bede, ki vlada v Besarabiji in ljudje izgledajo kakor okostnjaki. Krvava borba z bikom sredi Budimpešte. Iz hleva nekega posestnika v okolici Budimpešte se je odtrgal bik in zdivjal v mesto. Neki stražnik ga je hotel ustaviti, toda bik ga ie strahovito zmrcvaril. Drugi stražnik je prišel na zvito misel; najel je auto in se z vso silo zaletel od zadaj v podivjanega bika, ki , je s polomljenimi nogami obležal na tleh. Fr. Roječ: Tri nsp tnice. Dekletom. Književnost. Hašek Jaroslav: Pustolovščine dobrega voia'-a ^vejka v svetovni vojni. II. knjiga. V Lhrbljani 1928. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani 2S0. — Broširana Din 46-—, v platno vezana Din 56-—, poštnina Din 2-—! — Veliki humoristačno .satirični roman, ki je preveden na razne svetovne jezike in ga igrajo v dramatizacijah tudi po vseh gledališčih, je izšel v založbi ljubljanske Tiskovne zadruge v 2 knjigah. Pravkar izdana druga knjiga pripoveduje Svejkove do-iivljaje na potovanju iz zaledja do gališke meje, na marših tik za bojno fronto, v avstrijskem ujetništvu, kjer ga smatrajo za Rusa, potem pa ga hočejo kot izdajalca ogleduha obesiti, nato v iskanju sovražnika, o« na bojišču, v strelskem jarku, v ruskem ujetništvu, na rgjjbti od kontno po vojni zopet v Pragi. Ifar rož cvetočih kras za grede je cvetni, to v družbi zal obraz je deklice nfade. Zato vsi kupice dvignimo, Bo^a najoreje zahvalimo, da je ustvaril ženske krasne, ':i de1 a jo nam dneve jasne! Tn "daj na zdravje vas, de':'ela pi'mo vsi: -og sreči z vami nas "e mnogo let in dni! Ženam. r'o v ra'u je Adam se b~ez družice bil, re v usta mu kar sam 'e s'adki med cedil. Bi1 vendar vedno je čemiren, ^e-adovoijen in nemiren; a ko dobi ženico Evo, z vese\jem ere z njo v trud in revo in trdo de'ajoS na z njo je psi in skoraj let tisoč z njo živel je veseli Trar Eva je Adamu bila, to možu je ženica mila. Zato kozarce zdaj dvigniiB® in vsem ženam tu krog napijmo: Bog živi vas, ženč, ki v bolih in skrbžh podpirate možfi domovju na prospeh! Možem. Kaj svet lepot ima, a vse so naglo proč, ko tema svet obda, ki jo privede noč. Vo pa spet beli dan posije. svet krasni znova se odkrije in vre veselo dan pozdravlja ter vse hvaležno ga proslavlja. '•"ar za vesoljni svet je 1©pi, jasni dan, ki v glasni spev in v cvet budi goro in plan, to mož ,-e b'ag za rod človeški! C^ej niemu je Gospod nebeški na zenici dal oblast vladarsko in z umom moč vsegospodarsko! Nalogo težko res mož s^herni imž, mogočni Kralj nebes pa Vagos^v mu dž, da more preskrbeti -sebe, dn^žino braniti potrebe, za ljubi dom se bojevati in z umom svet razsvetljevati, da vnuk njegov ne bo zašel v temino zmot. temveč kot on srčn6 le pravo hodil pot. Zato ea ima narod slednji spomin očetov v časti vedni, in. tudi mi v snomiu na naše dedove dvignimo zdaj čaše: Pog s f^avo ti iih spomin poveličuj vre dni, dokler kateri sin S1 oveni'e živi! Tn zdaj na s^ečo mož živečih, za oravo se borečih in v i^acror svoj vsi izoraznimo do dna te čaše in recimo: Pot "d-avie nam vem daj in v* "ni nas ne7god! Bog živi vekomaj ves združeni naš rod! Fadio-LJubljana, Četrtek, 17. januarja: 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glarba. 13.30: Stanje vode. 17: Radio-orkester. 18: češCina, poučuje g. Novak. 18.30: Kmetijsko-gospcdarsko .pre-I dava.nje, 'predava ravnatelj Kmetijske družbe ing. Rado Lah. 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden. 19 30: Prenos opere. Radio-orkester. 22: Poročila im časovna napoved. Petek, 18. januarja: 12.30: Reproducirana gl.apba. 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30: Stanje vode. 17: Radio-cirkester. 18.30: Gospodinjska U'ra, predava gdč. C. Krekova. 19: Francoščina, poučuje dr. Leben. 19.30: Varstvo spomenikov, pred .v.a dr. Štele. 20: »Šramel kvartet« (2 citre, kitara, vijolina). Radio-orkester. 22: Poročila in časovna napoved. Sobota, 19. januarja: 12.30: Reproducirana gitafba. 13: Časovna napoved, borza, reproducirana gJanha. 13.30: Stanje vode. 17: Radio-orkester. 18.30: Delavska ura. 19: Nemščina, poučue ga. dr. PiskernJV. 19.30: Duševnost dojenčka, predava vseuč. prof. dr. K. Ozvald. 20: »Zimac, glasbeno-Mterarni večer. Radio-orkester. 22: Poročila in časovna nape ved. Nedelja, 20. januarja: 9.30 pren-s cerkvene g'as-'be iz franč. cerkve. 10.30: Elektrika v poljedelstvu, predava ing. Ditrieh. 11. Koncert Radio-orkestra. 15: Renroducirana glasba. 15.30: Moji planinski skomini, prof. J. Mlakar. 16: Lahka glasba. 17: Recitacije. 20: Pevski večer ženskega zbora drž. učiteljišča v Ljubljani. Radio-orkester. 22: Poročilo in časovna napoved. Izplačila railik v polovični ijmeri akt'vnim dr-žavn:m u-Tužbenrein, drž, vpokojencem in svejrem un>r'ih drž. uslužbencev. Finančna direkera razglaša uradno: Na podlagi rešenja finančnega ministra z dne 2. t. m., DR br. 1300, se bo nadaljevalo z izplačevanjem neporavnanih razlik v prejemkih v=em prevedenim in razvrščenim aktivnim in vpokoien'm drž. uslužbencem ter svorem umrlih drž. uslužbencev za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V ta namen se 'bo porabil del monooolskega posojila. Tz nrve tranže tega posojila je določena za celo .drftavo vr< ta 75 miliinov dinarjev, iz katere se bo plačala vrem prevedenim aktivnim 'in vpokojenim dri. uslužbencem ter svojcem um.rlih drž. uslužbencev, ki razlike še n;fo preielii, njihova terjatev do polovične izmere. os'anek irazlike pa se bo izplačal iz nadaljnjih tram. Upokojenci brez izjeme in svojci umrlih drž. uslužbencev, ki irazlik še niso prejeli, -se pozivajo, da na novo in najkasneje do 15. t. m. predlože neposredno daturi oddelka za računovodstvo pri Finančni direkciji (Krekov trg) plamene prijave po obrazcu, natisnjenem v Uradnem listu št. 274:76 z dne 13. avgusta 1928, ter zahtevane podatke — kolikor se to žo ni zgodilo v mesecu avgustu 1928 — podkrere s pn.M,;,li o razvrstitvi in vpokojitvi, katere ru^ra:o priVž''! prijavam v izvirnikih in prepisu. Izvirnitke teh TKj'rdi.1 bo likvidatura po vpogledu opravičencem vrnila Pni uinravičenci, ki bodisi zase (vpokojenci) a.li za umrlega drž. uslužbenca iz kakršnegakoli razlaga, s potrebnimi dokumenti ne razpolagajo, naj se obrne:o takoj na ona oblastva, ki so svoječasno ta nakazila izdala, s iprošnio, da jim iaroče nova dokazila. Vsa oblastva so mainroišena, blagajni finančne direVi-e in vrotti d"vč; n.im ii-pravam je naročeno, da čredo interesentom m iznoln'evani.u prijav z vso uslužnostjo in vsep^ra .isfco na roko. Obrazci za prijavo se dobivajo v UčfoVfki .tiskarni. Končno se nripomiinia. da se_bo z l.ikvi 1 n<•;5o in izplačilom neporavpan'h invalidrin v trlho.lnj dneh pričelo. — Finančni direktor: Dr. Pova'ej s r Vinska razstava. Podnižnica ^meti;ske družbe v Konifctah priredi d"e 19. in 20. 'ami-aria 1P29 vinsko ra7stavo v dvorani okraine hranilnice v Koniicob. ^er ie letošnja vinska letina izpadi kvantitativno in nri poznf frgf-tvi tudi kvalitativno prav ugodno., bo ta razstava brez dvoma nudila vsem zanimancem veMko izbira dobrega vina no zmernih cenah. Pozivamo zlasti gg. gostilničarje restavra-terje in vinske kupce da ne zamudi'0 *e prilike za poskušnjo in nakup dobroznanih konjiških vin. Vinogradnike k-niiš^esta okraja pa pozivamo, da se v obi^i mpri ude^žiio te razstave ter poš'ie'0 res dobra sortirana vi"a odličnih kvartet. Za vsako vrsto vina je treb<> nositi 5 buteljk. Otvoritev razs+ave ie dne 19. januarja ob pol enais+i uri. Priglasitve snreema podružnica Kmetijske družbe v Koniicab. Koli' 0 praš:čev je u^o^Ma češkoslovaška 1. Po statističnih podatkih ie bilo lani 851.r57 prašičev uvoženih v Češkos^vaško. Ra^en tega so uvozil 152 vagonov mesa. 2438 konj 16.897 ovc in koz in 18.870 volov. Pred v-Mno je Slovenija v precejšnji meri zalagala češko z prašiči, sedaj nas je spodrinila Poljska. Pravljica o jagenčku. (Po Francu čolnarju iz nemščine prevedeno.) Jagenček, jagenček; kmet ga je kupil za pet pengcjev; jagenček, jagenček ... Prišel je mešetar in je dal za jagenčka deset pengojev, ki ga je kupil kmet za pet engojev. i'rite. je živinski trgovec in je plačal petnajst pengcjev za jagenčka, ki ga je kupil mo-še.ar za deset in ki je dal zanj kmet pet pengcjev. Naio je prišel velemesar in je plačal dvajset pengojev za jagenčka, ki je bil dal zanj živinski trgovec petnajst pengojev, mešetar deset, a kmet pet pengojev. Potem je prišel mali mesar in je odštel petindvajset pengojev za jagenčka, ki ga je bil kupil velemesar za dvajset pengojev, živinski trgovec za petnajst, mešetar za deset, met za pet pengojev. Zatem je prišel lastnik mesarske stojnice in je plačal trideset pengojev za jagenčka, ki ga je bil kupil mali mesar za petindvajset, a dvajset velemesar, za petnajst živinski trgovec; za deset mešetar, za pet pengojev :met. Petem je prišel gostilničar in je dal pet in trideset pengojev za jagenčka, ki ga je bil kupil za trideset lastnik mesarske stojnice, za petindvajset mali mesar, za dvajset velemesar, za petnajst živinski trgovec, za deset mešetar za pet pengojev kmet. Nato je prišel gost in je plačal pet pengojev za porcijo jagenčka, iz katerega je napravil gostilničar dvejset porcij in ki je bil • aca! zanj 'astnik mesarske stojnice trideset pengojev, petindvajset mali mesar, dvajset je emesar, petnajst živinski trgovec, de priš'e dobrode^e dame in so -ver£.no izroči e ubožcem kot ribji golaž še eesta^ega jagenčka, za katerega je gostilni-. ' utiži1 s'ope'.deset pengojev in od katerega p dobri reveži zaslrupljenje želodca in„ka-e je bil kupil lastnik mesarske stojnice .t 1 kleše'; pengojev, mali mesar za petin-.v soi, a dvajset velemesar, za petnajst ži-s1 :i t g vec za deset mešetar, za pet kmet. \~'o 'e izšel uradni list in je z visokimi o vi od ikcval dobrode^e dame, ki so upri--orre tisto dobrodelno prireditev in pogostile ;b žce z ostanki jagenčka, ki ga je bil kupil gostilničar za petintrideset pengojev, za trideset lastnik mesarske stojnice, za pet in dvajset mali mesar, za dvajset velemesar, za petnajst živinski trgovec, za deset mešetar, a ' met za' pet pengojev. In potem... in potem je prišel zopet kmet in je rekel: «Vraga vendar, če pri jagenčku vsak toliko zasluži, zakaj naj bi ga baš jaz dai le za pet pengojev? ...« ln povija „e ceno na deset pengojev. In nato so priš.i drugi in... čemu začenjati zopet od kraja? ... «K...LTIJSKA IV,ATI^A.» K m e ; i j s k i koledar«. — Ker še cjlUo pri ajajo zelo številna naročila za žepni Kme ijski koledar« za leto 1929., katerim pa ue moremo ustreči, ker nam je zaloga kole-uarjev že i»a.no pošla, zato nujno prosimo vse oiie o a Te, ki so svoječasno prejeli kole-.areke . la prodajo, naj nerazprodane izvode a ko j vrnejo, da z njimi pos režemo onim, so koledar naiočlli, a ga še niso dobili. * * • K:;_e js':a Matica« je s svojimi letošnjimi knjigami pet po številu, svoje naročnike • o zudovo ji a. Od raznih strani prihajajo s :::\e l ohva e s katerimi se naročniki za-vaijujejo kmetijski Matici za njeno požrtvo-a nost v korist našega kmetskega ljudstva, e je na razpolago še nekoliko izvodov legije i daje, toplo priporočamo vsem onim, :i Matičnih knjig še niso kupili, naj to store -' oj dokTer je še kaj za^ge. Ne bo jim žal! * ♦ • Gg. poverjenike Kme ijske Mafce vljudno prosimo naj takoj začnejo z nabiranjem laroenikov za leto 1929. (s koledarjem za leto 1C30.). Čim prej začnemo, tem lepši bo uspeh nabiranja, a čim več naročnikov, tem lepše so 'ahko knjige. Kdor nima nabiralne pole ali že'i imeti kakšna navodila, naj se obrne na •Kmetijsko Matico« v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 7. '..." h ijtc nrrečrfse za Kmetijsko Mati uo! m ^mrcospoBAR prafičcrc ja in tr^o ;inc'. a p^rdfci 7 A n tlijo Prelekli teden smo v našem' listu pod črtali koliko škodo trpi slovenski kmetovalec vs"ed povišanih carin na izvoz naše živine osobito prašičev. V »S'ovencu« dne 13. janu arja objavlja Fr. Wernig članek z gornjim nas:ovom, v katerem pravi, da izguba ni tako strašna, kakor se je povdarjalo. Raz^ge za to trditev našteva te-'e: 1. Iz Kranjske, pravi se zadnji čas izvaža večina v Italijo. Ta rez'og ne drži. Res je, da so zaklane prešiče v drugi polovici decembra in v januarju povečini izvažali v Trst. ne sme se pa to dejstvo vzeti kot dokaz, da v Avstrijo iz- važarno zato v splošnem manj. Ko bodo nastopili toplejši dnevi, se ne bo izvozil niti komad v Trst. Slovenija pa izvaža celo leto pišutnike. »Trgovski list« z dne 12. januarja piše o tem sledeče: Izguba dunajskega tržišča, ki je absorbiralo nad 60 % našega izvoza živine, je za naše živinorejske kroge težak udarec, ki jih je zadel tem hujše, ker ni izgleda, da bi se moglo odpreii kako drugo enako močno tržišče, ki bi vsaj deloma kompenziralo to izgubo. Izguba tudi ni pre^oune-ga, mar. eč trajnega značaja, kar je tem težje. 2. Notranja potrošnja prašičjega mesa se veča, napredek prašičereje po vojni se v velikem obsegu porabi doma. Domača potrošnja se je lahko povečala, ali samo prav površno zasledovanje statistike bo prepričalo vsakogar, da je izvoz prašičev eminentno važna postavka naše trgovinske bilance. Leta 1927 se je izvozilo 66.000 pršu-tarjev in 187.000 špeharjev. Pršutarji skoro vsi iz Slovenije. To je dokaz, da bomo morali v bodoče tudi izvažati, ali pa opustiti prašičjo rejo v toliki meri kot dosedaj. Če bomo izvažali, bomo plačali carino in s tem zmanjšali zaslužek prašičerejcev in celotno narodno premoženje. Izgleda na kako drugo enako tržišče pa ni. Konkurenca avstrijskih pršut-nikov je obstojala tudi dosedaj, sedaj je naša konkurenca onemogočena, ker je Avstrija svoje kmete zaščitila z visoko carino. Proste konkurence se ne bojimo z nobene strani, pogubno za našo prašičjo rejo pa je umetno znižanje cen vsled visokih carin, ki zadenejo samo nas. O beganju kmetovalcev, o usodnih posledicah pogodbe ni govora. Izneslo se je samo iakta in sicer v številkah, tako da vsakdo lahko izračuna posledice. Potrebno pa je da vsakdo ve, katera dejstva uplivajo na cene produktov in de^, ker le če bo to vedel, se bo znal braniti. Kmetovalec mora vedeti, da je cena njegovim pridelkom in zaslužek njegovega dela odvisen od gospodarskih ukrepov vsakokratne vlade. Kadar bo on to dobro vedel, takrat bo tudi vedel ceniti svoje zastopstvo pri javni upravi in bo tako ravnal, da ne bo škodil sebi in svojim tovarišem. Na koncu pravi pisec članka v jS'o-vencu«, mogoče bi res kazalo pri pitanju svinj držati se trgovskega stališča in vzre.ati prašiče nad 110 kg teže in nasvetuje pitanje z žitom. Jaz pravim k temu, kdor more naj to stori. Če pa pog'edamo po naši slovenski de* žeMci. potem vidimo, da je to nemogoče. Vsak bajtar in vsak ma'i gospodar, ki hodi na de"o tudi drugam, redi nekaj praset. T upi m'ado prase, pa ga spravi do okoli 60 kg. "o;em pa proda, ker zmanjka krmi1.1 azna ze"išea p~e-vel, odpadke, koprive itd. kuha za tako živa1. Tako hranjenje je mogoče brez kapital in zagotovi dohodek ravno najrevnejšim in najpotrebnejšim. Trgovska pogodb:?, pa jemMe zaslužek revežem, ki tvorjo daleč nat? 6 odstotkov našega kmetskega ljudstva, in jim jemlje še to, kar £e flr^ednj imeli. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu " ;!!il!l!illlliililllllill KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI D Račun poštne hranilnice Mev. 14.207 REG1S1ROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Frsojav: 'Kmetske uom* Telefon 2847 ■nmOTui V LJUBLJANI, TAVČARJEVA. (SODNA ULICA) ŠTEV. 1 .......mamam PODRUŽNICA V MARIBORU, SLOMSKOV TRG ŠTEV. 3, PRITLIČJE, POLEG STOLNE CERK^ Vlogr na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, proti JST STANJE VLOG NAD 20,000.000 DINARJEV trimesečni odpovedi po 7'/,% brez odbitim davka na rento. JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Stranicam nudi brezplačno poštne položnice ca nalaganja denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjen),a obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti rastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kreCiie v iek. računu ped najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE VRE: Ob delavnikih od 8 — 12 7, in od 3 — 47.-? v.x < hievih pred praznili -od S — 12'/„. Navodilo za vzrejo odbranih bikcev od dne pcpolne odstavitve naprej. I. S'ame junčku vsaj ekoz eno leto sploh ne popadajte, temveč mu pokladajte samo d^bio seno. Otava za mladega junčka ni priporočljiva in se tudi bolj izplača za krmljenje mo znih krav. IT. Junčku dajajte skozi več mesecev redno vsak dan po okrog V/2 do 2, pozneje do 3 litre zdrobljenega (pretrganega) suhega ovsa. Lahko vzamete na dva dela pretrganega ovsa tudi po en del pšeničnih otrobi. Med oves zmešajte vsak dan po eno "žlico poklaj-nega apna. Tupatam pridajte eno malenkost živinske soli. Vse to pokladajte le suho, torej le; nič ne močiti! III. Tudi rezano'seno ne močite! Sicer pa je boljše, če krmite celo, to je nerazrezano seno. Le ako junček nikakor noče žreti samega ovsa, zmešajte zdrobljeni oves med suho. rezano seno. Tudi pozneje, ko bo junec starejši in ga boste krmili z običajno »rezanico«, ne močite rezanice, temveč jo pokladajte suho! S pokla-danjem namočenih krmil povzročite, da poslane bik vampast, a vamp junca najbolj kvari v razvojnem in plemenskem oziru. IV. Junčka spuščajte čim večkrat na pro-s'o, da se žival preskače. To je za razvoj života in plemensko sposobnost zelo koristno, če je mogoče, napravite za junčka in druge mlade govedi ograjeno tekališče v svrho gibanja na prostem. V. Dobra paša je za mladega plemenskega junca sicer v vseh ozirih izredno ko- ristna, toda junca morate na, pašno hrano, kakor tudi na zeieno krmo sploh le polagoma privaditi. V začetku paše nasitite junca napol z dobrim senom, predno ga spustite na pašo. Če preide žival od suhe krme preveč naenkrat (skokoma) na pašno ali ze"eno krmo, dobi skoraj gotovo drisko, zaradi katere shujša in zaostane v razvoju. Če ;e paša slaba, pokladajte junčku med pašo po možnosti redno kake priboljške, n. pr. dobro seno, ali pretrgan oves, ali pšenične otrobi, z dodatkom živinske soli in poklajnega apna. Premladega junčka pa le nikar ne dajte na pašo, posebno ne, če je paša slaba in brez pravega nadzorstva. Pred starostjo 5—6 mesecev ni dobro dati junčka na planinsko pašo. VI. Zelo se priporoča, uporabljati junca kadar odraste — za vožnje. Junec, ki redno vozi, nima vampa, je strunastega života, lažje in boljše plemeni in ne postane zlahka hud! V ta namen treba, da privadite junca pravočasno, še mladega in sicer polagoma na vpre-ganje. Z zmernim vpreganjem ga pričnite učiti, ka^or hitro pride junec v 16. ali 17. mesec starosti. Čimbolj vestno in vztrajno se boste ravnali po teh navodilih, tem lepše uspehe boste dosegli v bikoreji. * * # Poziv k prijavi poizkusnih zemljišč. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani namerava zasejati letošnjo pomlad v svoji teritorialni pristojnosti (ljubijo oblast) večje število primerjalnih poizkusov s črno (domačo) deteljo in lucerno, da se dožene, v koliki meri zaslužijo travne deteljine (de- ' ieljno-travne mešanice) pri nas prednost pred čistimi deieljnimi setvami. Kdor ima prikladno zemljišče za poizkus v izmeri 400 do 4000 kvadr. metrov, ki je obdeiano z okopavino, in ima tudi voljo izvesti poizkus natančno po predpisih, naj prijavi čimprej podpisani direkciji svoje ime ter kraj s hišno številko, pošto in postajo svojega bivaašča, kakor tudi ploskovno mero zem.jisča, na katerem želi delati primerjalni-poizkus z domačo deteljo au lucerno v čisti setvi ter v mešanici s posameznimi travami. Deteljno in travno seme dobi poizkusnik brezplačno ter pozneje tudi umetna gnojila za pognojitev poizkuševališča, če bo natančno ižvajal poizkus; poizkusno polje pa bo moral obdelati poizkusnik sam. V. vinski sejem vinarske zadruge »Ljuto-merčan« se vrši' v torek, dne 22. t. m. ob 117 uri dopoldne v centralni zadružni kleti v Ob-režu, žel. postaja Središče ob Dravi, 20. min. od kolodvora. Vozovi (sani) na razpolago. Za topla jedila in izvrstna zadružna vina bo preskrbljeno. — Sejem bo nudil izbiro najboljših starih in novih vin iz ljutomerskih, goric po dnevnih tržnih cenah. Ne zamudite te prilike in posetite sigurno ta najstarejši in najbolj vpeljani vinski sejem. Vložitev prijav sa zgradarino! Finančna direkcija v Ljubljani opozarja, da poteče rok za vložitev prijav za zgradarino za leto 1929, dne 15. jtouarja t. 1. Hišni .Lastnik, ki ne vroči tega dne prijave davčni upravi, plača poleg osnovnega in dopolnilnega davka kot kazen še 3% cenovnega davka. Prekoračenje .gornjega roka le tedaj nima teh zakonitih tpcsledic, če se prekorači rok največ za 15 dni, t. j. do 30. januarja t. 1. in se obenern 3 predloženo prijavo za zgradarino s posebno tehtnimi razlogi opraviči prekoračenje. Hišni lastniki se na to vnovič opozarjajo v njih la-sitn^in interesu. Leorožni ..PiiCH ST£P"Cylinder Znano je, da so najprecizneje izdelani samo ŠIVA&MI STHOJI znamke Gjritssrter in Adler za dom, obrt in industrijo VeSletna garancija. Ugodni plačilni pogoji le pri Josip Peteline Ljubljana, spomenika ob vadi. Zdravo pšenično slamo tM)avy^giozelo iiirodni ceni t EKONOM osr. gosp. zadruga z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska 7 Telefon interurban štev. 25-06. LJUBLJANA« MESTNI TRG iS D k - afe. lamSi! 2 Naročajte »GRUDO«! Moko, Krimla in »8*h vrst tpecerijo ———— kupiš najbolje ———— pri Ivan Kralj prej Spreltm-Tartar Ljubljana, Stari trg Stcv. 30 Za UoilC izjemno ugodne cene! Thomasova žlindra Kalijeva sol - Rud« ninski superfosfat v zalogi 99 EKONOM" osrednja gospodar, zadruga v Ljubljani, Kolodvo skt> 7 Ljubljana Tetefon it. 2149, 2S68 PoŠt. tek. r®2. 13.853 Stritarjeva ulica št. (vogal Pred Škofijo 1, nasproti magistrata) Ziro*raiun pri Narodni S>ank) Nakup In prodaja valut In deviz. Sprejemanje vlog na teko I! raiun in hranilna knjiiiee, vnovCe^aaje Sokov in menic. Izdaja uverenj, garancijskih in kreditnih pižam, podeljevanja kreditov In IzvrSavanjo vseh banSnih poslov po najfeulsntnojSIh pogojih. »(»•O«*: MILAN HKAVUE: — L\ konzorcij »Kmetskega liatac IVAN PUCELJ, - U u»kjtrno »Merkur U. HICHALEK, ^»bU*^.