NOVEMBER 1975
Seminar koordinacijskega sveta ZSMS OZD Steklarne
Seminar KS je bil dne 4. 10 1975 V prostorih gostišča za Savo z naslednjimi temami:
1.	Organiziranost ZSMS in njena dejavnost (predavatelj tov. Vili Zaletel)
2.	Priprave in vodenje sestanka (predavatelj tov. Gornik Slavko)
8.	Vloga ZK kot vodilne avantgarde (predavatelj tov. Vidovič Franc)
4.	Razprava s predsedniki in sekretarji OO ZSM Steklarne Hrastnik.
5.	Pomen stabilizacije in stabilizacijskih ukrepov v našem TOZD in neposreden doprinos mladine k njeni realizaciji.
Zasedanje sta vodila dipl. ing. Mrcina Maks in tov. Gornik Ladislav.
Seminarja so se udeležili vsi mladi družbeno-politični delavci. Seminarja so se udeležili tudi vsi vodje TOZD, sekretar sveta ZK in tov. direktor.
Na seminarju smo izvolili komisijo za sklepe v sestavi: Petrič Vili, Bezgovšek Anton, Ristovič Bojan, Skočir Niko, Volaj Boris in Gornik Ladislav.
- Tov. Gornik Ladislav je otvoril seminar in pozdravil navzoče udeležence seminarja. Dejal je, da je namen seminarja predvsem v tem, da se predsedniki in sekretarji ter njihovi bodoči namestniki seznanijo s problemi in da na tem seminarju razjasnijo nekatere probleme.
Nato je tov. Gornik dal besedo predavatelju tov. Viliju Zaletelu za razlago prve teme,
1. TEMA
Predavatelj tov. Vili Zaletel:
Zelo sem vesel, da ste se odločili in organizirali seminar, saj dej-
stvo, da bomo morali v prihodnosti posvečati mnogo več pozornosti idejno-političnemu izobraževanju, tako na nivoju OO, kot seveda tudi na nivoju občine. Nekateri izmed vas že bolj poznajo probleme. Predlagam, da se dogovorimo za že ustaljen način dela, to se pravi: najprej bom podal celotno materijo o drugem delu pa boste sami postavljali vprašanja, na katera vam bom skušal čimbolje odgovoriti. Prepričan sem, da se s
takšnim načinom dela strinjate, ker bistveno takšnih izobraževalnih oblik je pravzaprav aktivno sodelovanje slehérnega slušatelja na določeno temo. Glede na to, da ste tu zbrani sami mladi delavci oz. delavke, bi v podajanju te teme dal večji poudarek organiziranosti in dejavnosti mladine v TOZD in OZD. Temo organiziranost ZSMS in njena dejavnost pa bi na osnovi tega razdelil na tri dele in sicer:
a)	Idejna zasnova organiziranosti ZSM
b)	Organiziranost ZSM po posameznih področjih dela
c)	Mladi v družbenoekonomskih odnosih
a)	Že v zgodovinskih interesih razreda in njegovi borbi za uresničevanje revolucionarnih ciljev in razvijanje socialistično samoupravnih interesov so vsebovani bistveni interesi mlade generacije. Zato idejno politična usmeritev ZSM temelji na programskih smotrih ZKJ kot vodilni idejno politični viri delavskega razreda in jugoslovanske samoupravne socialistične družbe. Značilne poteze mladine vidimo predvsem v dejstvu, da se mladina aktivira v progresivnih družbenih akcijah. Dejstvo
je tudi, da je mlada generacija v vseh družbenih razredih, v vseh vrstah družbene aktivnosti tudi tisti dejavnik, ki ima pred seboj bodočnost in ki se bori za svojo fir-macijo, se bori za bodočnost družbe. V splošnem tako imenovanem boju med progresivnimi silami birokratizma, liberalizma je vprašanje in tudi problem, kje bo v tem spopadu stala mladina. Ravno zato moramo samoupravne sile socializma organizirane tudi v ZSM aktivirati in mobilizirati na ta način,, da bodo zajeti najširši sloji mladine na naprednih pozicijah naše politike. Obenem pa se moramo energično in kritično postaviti zoper vse idejne dezorientacije in vpliva protisocialističnih ideologij med mladino.
Angažiranje mladine v celokupnem družbeno-političnem življenju je sestavni del procesa podružb-ljanja politike in demokratizacije družbenih odnosov. Zastopanost mladine pa ima smisel, če je rezultat in izraz množične neposredne in odgovorne udeležbe mladine v samoupravnem in političnem odločanju o družbenih problemih in pogojih lastnega življenja in razvoja.
ZSM ne more in ne sme biti parlamentarni predstavnik mladine, temveč je organizator boja progresivnih sil med mladino in za neposredno aktiviranje mladine za socializem in samoupravljanje. Seveda pa ni dovolj, da ZSM na socialistični osnovi le združi najširši sloj mladine, temveč mora predvsem zagotoviti, da se v njenem delu občuti vpliv slojev dela vse mladine. Pri povezovanju različnih slojev mladine, pa mora ZSM prispevati v odpravljanju idejne in politične razcepljenosti mlade ge-
neracije. Vloga člana mora biti v resnični socialistični zavzetosti, revolucionarnosti, kritičnosti, seveda tudi do samega sebe in v boju zoper pojave oportunizma. Dejstvo je, da se mora ZSM kot družbeno politična organizacija danes bolj kot kdajkoli prej zavedati svoje družbene funkcije pri aktivnem vključevanju mladih ljudi v graditev takšnih samoupravnih socialističnih odnosov, da bodo resnično zagotavljali vse večji vpliv delovnih ljudi in seveda v sklopu tega tudi mladine na vse družbene odločitve.
b)	V drugem delu pa se bom o-mejil konkretno na organiziranost po posameznih področjih. Ko smo ravno pred letom dni na 9. kongresu ZSMS sprejemali kongresne dokumente smo se jasno zavedali, da reorganizacija ZSM ni in ne more biti enkraten poseg, ki ga je možno uspešno opraviti, ampak je to stalen proces spreminjanja organizacije, vsakodnevno prilagajanje organiziranim družbenim odnosom in mladim ljudem skratka sredin-nam, kjer deluje. Vsi deli mladine, tako delavsko-kmečka, dijaška, študentska se povezujejo v svojih akcijah in dejavnostih na enotnih in jasno izraženih idejno političnih izhodiščih. Pri tem je potrebno poudariti, da je v OO ZSMS v KS vključena vsa mladina ne glede na to, kje je zaposlena ali že drugače organizirana. Njeno delo mora biti povezano z družbeno problematiko KS, torej da tu mladi izražajo in uveljavljajo svoje interese kot občani in so povezani z interesi vseh občanov v aktivu KS, le-ti pa se usklajujejo in uveljavljajo znotraj enotne fronte SZDL. Poseben poudarek se daje občinski organizaciji (Nadaljevanje na naslednji strani)
Sodelovali pri predavanju
Razgovor o stabilizacijskem prgramu je vodil direktor Maks Mrcina, dipl. inž.

Seminar koordinacijskega sveta ZSMS OZD Steklarne
(Nadaljevanje s 1. strani)
ZSM, ki jo sestavljajo delegati OO ZSMS ter delegacije organizacij in društev in vključujejo mladino delegacije zveze pionirjev in predstavniki ZSMS v JLA zaradi boljšega sodelovanja. Posebna značilnost nove organiziranosti OK ZSMS se kaže tudi v tem, da se poleg izvršilnih in pomožnih organov ustanavlja kot stalna oblika dela konferenc po posameznih področjih. Novost v celotnem organiziranju ZSMS so medobčinski sveti ZSMS, ki jih lahko ustanovijo OK in RK ZSMS. Ti predvsem obravnavajo skupne probleme in naloge, o njih sprejemajo stališča ter vsebujejo in vršijo koordinacijsko funkcijo med OK pri oblikovanju in izvrševanju demokratično dogovorjenih nalog.
V statutu ZSM J in ZSMS je še vrsta novosti, vendar sem tu omen-nil samo temeljne stvari, k i poudarjajo enotnost nove organizacije, ki na nek način prikazujejo tudi projekcijo nadaljnjega razvoja.
c)	Naloge s tega področja so izredno pomembne za celotno družbo in s tem tudi za ZSMS zato je nujno potrebno, da so sestavni del naše vsebine in organizirane u-smerjene stalne politične akcije organizacij ZSMS in slehernega člana, da po svojih sposobnostih in možnostih prispeva k uresničevanju nalog s tega področja ter s tem k nadaljnjem razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov. Ob tem pa se moramo zavedati, da mladina nima in ne more imeti svojih lastnih problemov oziroma, da so problemi mladih tudi problemi celotne družbe in obratno, da s'o družbeni problemi tudi problemi mladih. Mladi organizirani v TOZD prepogostokrat usmerjajo svojo dejavnost na področja, ki pravzaprav ne sodijo v bistvo dela OO.
II.	tema
Priprava in vodenje sestankov (poročilo je podal tov. Gornik)
Ta tema je namenjena predvsem predsednikom in sekretarjem OO ZSMS. Tema je razdeljena na dva dela in sicer:
1.	Samo predavanje:
a)	Vloga in vrste sestankov
b)	Priprave na sestanek
c)	Vodenje sestanka
d)	Ravnanje z nekaterimi problemi
2.	Konkretna vprašanja
1) a. Vloga n vrste sestankov
Sestanki so v vsakem kolektivu nujni, saj bi brez njih zamrlo kolektivno delo samoupravnih organov in DPO in organov. Sestanek je oblika komuniciranja z ljudmi, obveščanje ljudi in dobivanje informacij. To je neposreden stik z udeleženci, ki omogoča dvosmerno obveščanje in skupno določanje najboljše rešitve. To je oblika kolektivnega odločanja in je nujen člen v procesu priprave in sprejemanje odločitev, pa naj gre za posredno ali neposredno odločanje. Njegova funkcija je dogovor o bodočem delu in priprava nanj.
Vrste sestanka:
Glede na število ljudi
—	ožji sestanki
—	množični sestanki
Glede na vsebino in namen
—	informativni sestanki
—	organizacijski sestanki
—	delovni sestanki
•— posvetovalni sestanki
—	študijski sestanki
—	razpravljalni sestanki Informativni sestanki Delovno predsedstvo ima odločujočo vlogo, vodja sestanka z manjšo skupino zavzame določene sklepe. Sklepi morajo biti jasni in nedvomno izraženi.
Množični sestanki Na množičnem sestanku ima vodja podredno vlogo. Vodja sestanka, s tem je mišljena funkcija voditelja sestanka, ki sestanek vodi in ga usmerja.
Delovni sestanki Na delovnih sestankih se delavci in delavke pogovorijo o problematiki, katere srečujejo vsak dan. Sestanek naj bi bil kratek in naj bi se na njem obravnavale najbolj kritične stvari.
Posvetovalni sestanki So sestanki, na katerih se posvetujemo o raznih stvareh. Pomanjklivosti sestanka
1.	Sestanek zaradi sestanka (sestanek brez vsebine in rezultatov)
2.	Slaba priprava ali celotna organizacija sestanka ali posvetovanja
3.	Ostanejo pa stroški sestanka: porabljen material- in čas udeležencev
4.	Psihološki vidik oz. ozadje teh pomanjkljivosti.
Nekateri sestanki DPO in samoupravnih organov lahko ostanejo le pri navidezni demokraciji. Nekdo poda predlog, ki ga drugi potrde brez razprave in pravega odločanja.
Priprave na sestanek
Priprava na sestanek mora biti vsebinsko metodična. Vprašati se moramo ali je potrebno sklicati sestanek. Pomembna je vsebina in način reševanja vprašanj oz. problemov. Razreševanje temelji na kolektivnem delu.
Sestavni del je organizacija priprave na sestanek in vključevanja dnevnega reda, vsebino vsake točke in seveda uvod v sestanek. Potrebne so predhodne a-nalize 'stanja problemov. Uvod mora biti izčrpen. Če ni informacija dovolj jasna, potem razprava ne bo stekla po predvidenem redu.
Snovne priprave oziroma pojasnila morajo biti vsem razumljiva. Včasih gradivo pošljemo vnaprej in je preveč splošno razložena
problematika. Včasih tudi že posredujemo sklepe in potem na sestanku samem ne bomo razpravljali. Zato je tu treba izustiti bistvo in sklepe.
Čas trajanja sestankov
Sestanki naj bodo čim krajši, ker pride drugače do dolgočasja in naveličanosti ter nepotrebnega zapravljanja časa.
Vodenje razprav, oziroma sestankov
Vodenje sestanka je naloga vodje, ki mora biti ves čas sestanka zbran, strpen in mora spretno u-smerjati tok. razprav. Razpravo mora voditi sistematično v okviru naslova. Pri prehajanju z ene točke dnevnega reda na drugo nastane nepotrebna izguba časa, problemi pa ostanejo nerešeni. Razprava mora biti jedrnata, ne preveč podrobna in nezanimiva. Vodja mora skrbeti za disciplino na sestanku in spodbuditi tudi zadržane udeležence, da se vključijo v razpravo. Pri tem lahko uporabi tako imenovano tehniko biljarda. O določenem vprašanju vpraša najprej enega, vključi drugega in s tem
avtomatično pritegne ostale k razpravi. Če je razprava prehuda, vodja prekine z enim zaključkom in pozove še druge na dajenje predlogov.
Oblikovanje sklepov
Med samo razpravo se lahko naredijo tudi delni zaključki. Glede končnega sklepa se mora točno napisati, kdo in s kom bo opravil naloge, do kdaj bo delo opravljeno in komu bo to poročal.
Zapisnik
Zapisnik sestanka mora biti jasen in točen povzetek bistvenih stališč in sklepov. Na kraju zapisnika vsake točke mora biti napisan jasen in določen sklep. Bistvenega pomena je to v samoupravnih organih, kjer je zapisnik tudi nek pravni akt, zato mora biti vse točno zapisano.
Ravnanje s težkimi problemi
Naloga vodij je uvod v sestanek, to je zamisel sestanka. Uvod v razpravo mora potekati pod pogoji zakonitosti vodenja sestankov. Na sestanku pa naleti vodja tudi na
nekatere probleme. Na sestanku so tudi molčeče, kljubovalne, agresivne osebe in kritikastri. Nikoli ni vse idealno. Te osebe je treba znati pravilno usmeriti, priznati njihova pravilna stališča, agresivnost ali drugačno obliko razprave prekiniti in pozvati še druge k razpravi. Prerekanje s takimi osebami ni učinkovito in sestanek izgubi svojo vsebino in namen. Pasivne osebe pa je treba spodbuditi in pritegniti v razpravo, tako da se direktno obrnemo nanj.
Tov. Skočir:
je predlagal, da se mora nerazumljiva točka dnevnega reda sestanka razložiti na predhodnem sestanku in se na osnovnem sestanku poda zaključek oziroma se zaključi.
Tov. Strgaršek:
je poudaril problem udeležbe sestankov, tov. Gornik je izrazil prepričanje, da se bodo plodnih in zanimivih sestankov mladinci radi u-deleževali.
Tov. Zaletel:
Menim, da se zainteresiranost mladih čuti v programski zasnovi organizacije, iz. katere izhaja, vsaka dejavnost in aktivnost OO ZSM.
Tov. Vidovič:
Vprašam, kako se obravnavajo programi OO ZSMS Steklarne Hrastnik v okviru občine in kako komunicirajo z ZSMS OZD.
Tov. Zaletel:
Kar se tiče programa se iz OO ZSMS OZD programira dejavnost občinske konference ZSMS. Ta zajema točke, ki so v programih OO. Nadzor pa se vrši prek poročil o realizaciji določenih akcij, ki jih pošiljajo OO na občinsko konferenco. Odgovornost na vseh nivojih pa bomo zaostrili. Nastale bodo tudi nekatere kadrovske spremembe v OO občinske konference.
Tov. Vidovič:
je dejal, da zaostritev odgovornosti komunistov ne bo zadostovala, kjer je treba vsako generacijo ponovno privajati na družbenopolitično delo. V občinski konferenci je sedaj nova generacija, ki jo je treba od začetka pripravljati in u-vajati v njeno delo.
Tov. Zaletel:
Menim, da vse izhaja iz temeljev, to je iz ZSM v osnovni šoli, kjer se začenja udejstvovanje mladincev in priprava na njihovo družbenopolitično aktivnost. V programu OO ZSMS na osnovnih šolah smo zagotovili, da se usmerjajo na samoupravne odnose in se seznanijo z bistvom sistema. Kar se tiče seminarjev, smo v obdobju sprejemanja akcijskih in okvirnih programov. V vseh OO poudarjamo, da naj se organizirajo določene dejavnosti. Opazna je ležernost do dela, ker ni bilo posvečeno dovolj pozornosti ljudem. To je proces, ki bo pokazal rezultate šele čez nekaj let, z vsakim dnem pa se ta proces organizacije in vsebina spreminjata.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Seminarja so se udeležili tudi vodje TOZD
DA SE NE PONOVI JASENOVAC 1941
Jasenovac, prizorišče strašnih dogodkov med drugo svetovno vojno. Tu na meji -med Bosno in Hrvatsko, kjer se izliva una v Savo, je od leta 1941 do 1945 stalo ustaško taborišče. Naravno ograjen prostor, po velikosti 40 krat večji' od stadiona Dinama in Partizana skupaj, je služil ustašem, da so tu vršili svoje morilske pokole. V tem taborišču je padlo 700.000 nedolžnih žrtev', otrok, žena ih mož. S to številko ipa se je taborišče zapisalo nja tretje mesto po žrtvah med drugo svetovno vojno.
klari-YU« (steklarji Jugoslavije). Letos jo je žal zastopalo le 7 steklarn: Skopje, Pančevo, Para-čin, Prokuiplje, Lipik, Straža in Hrastnik. Druga poet j et jaso zaradi raznih razlogov odpovedala sodelovanje. Brigada je štela 35 mladincev, med njimi komaj tri dekleta, kar zagotovo ni ustrezalo strukturi brigade. V naselju so bile štiri brigade: Bratstvo in jedinstvo, 1. kongres USAOJ, Marjan Badel in Požeški odred. Brigade so ‘opravljale delo na spominskem področju — krčenje gozdov in grmovja ter urejanje poti.
»ORB staklari YU Jasenovac '75«
Malo je živih prič iz tega taborišča, saj so ustaši jetnike dobro nadzorovali.
Jetniki so zaslutili, da bodo ustaši ob padcu nacizma poskušali zbežati, za seboj pa zakriti vse sledi. Tako so jetniki v noči na 22. april 1945 pripravil vstajo, katere je glavni cilj bil, da se rešijo ujetniki in da bodo ostale žive priče teh strašnih dogodkov. Vstaja je uspela. Od 1.500 jetnikov se jih je rešilo le 60.
Ta dan je v Jasenovcu tudi, praznični dan. Na kraju, kjer je stalo glavno ‘poslopje taborišča, je sedaj muzej. Malo stran stoji spomenik v obliki tulipana.
Že drugo leto se v Jasenovcu zbirajo mladinske delovne brri gade. Tako se je letošnje zadnje izmene udeležila tudi ORB »Sta-
Pri delu pa smo odkrili tudi nekaj novih grobišč, v katerih je še mnogo neznanih žrtev.
Naj omenim, da je delo potekalo od 6. ure zjutraj do 12. ure, vendar smo v popoldanskem času s kulturnim delom izkoristili skoraj ves prosti čas. Ce omenim, da smo vsako dekado morali pripraviti brigadni večer, radijsko oddajo, taborni ogénj s kulturnim programom, izdati deset stenskih časopisov in trd biltene, je ostalo kaj malo časa. Udejstvovali smo se tudi na športnem področju, vendar ne z najboljšimi rezultati V šahu so naši predstavniki brigade zasedli prvo mesto. Vsaka brigada pa je morala z udeležbo na raznih tečajih dokazati svoje sposobnosti. Ta akcija je bila do-
Na splošno veselje cele brigade smo ob zaključku skopali tudi našega
namestnika
bro organizirana, kar dokazuje tudi to, da si lahko opravil vozniški izpit A in B kategorije.
Vse te dejavnosti so se točkovale. Naša brigada je na trasi dosegla najboljši uspeh, vendar smo v kulturnem delovanju malce šepali. Brigada je bila dvakrat udarna in je zasedla drugo mesto. Osvojila je prapor »Svijetu mir«.
Delo in skupni doživljaji bodo brigadirjem, zbranim iz vseh republik in avtonomnih pokrajin, ostali v trajnem spominu.
Na akciji se se tako kalili mladi delavci-samoupravljalci, mladi steklarji pa smo tako pripomogli k širjenju bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov in narodnosti.
LETO ŽENSK
Kleopatra, Marija Terezija, E-lizabeta angleška, Sapfio, Sara Bernhardt, Elizataett Barrett Browning, Virginia Woolf, Maria Courde, Pearl Buck, Maria Cacas, Renata Tebaldi, Valentina Ter-joškova, Dubravka Tomšdč-Sre-botnjakova... To je le nekaj ri men, ki dokazujejo, da je ženska vedno delovala in da vedno bolj deluje na vseh področjih in da se vključuje v vse dejavnosti. Ta imena nas spomnijo na dejanja in dela, ki so enakovredna delu moških. Se mnogo jih je, ki z manjšimi, na videz nepomembnimi deli opravljajo delo, ki je vredno človeka.
In vsa napisana in nenapisana imena potrjujejo delovanje Jean D’Arc, Rose Luxemburg, Florence Nightingale, Clare Zetkin, Siringavo Bandaranaike, Indire Gandhi, Golde Meir ..., ki so se in se še vedno neutrudno borijo za pravice žena, za enakopravnost in tudi za mir v svetu.
Matriarhat je bilo obdobje, ko so poveličevali žensko. Toda v tistem obdobju so priznavali njeno veličino le zaradi sposobnosti in zmožnosti materinstva. Ženska je bila mati. Poveličevali so jo zaradi nje same in ne zaradi njenih dejanj.
Toda ženska je vseskozi uspešno dokazovala enakopravnost. Dolga obdobja zgodovine so minila, da si je priborila svoje pravice.
Z nastankom industrije in z razvojem tehnike je postala ženska prepotrebna delovna sila. Manjvredna, cenena sila, ki je poleg materinstva din gospodinjstva opravljala tudi težka dela v industriji. In takrat je začela tariti svoj boj za enakopravnost.
Že v prvi polovici 19. stoletja je Klara Zetkin s svojimi somišljeniki zavzemala stališče enakovrednosti. Spodbujala je žensko k organiziranemu delovanju. Dala
je pobudo za praznovanje dneva mater.
V	začetku 20. stoletja so dosegle žene prosti dan, materinski dan. Po 'drugi svetovni vojni se je ta praznik začel imenovati Dan žena. To je 8. marec.
Največja ženska organizacija je Mednarodna demokratična federacija žena. Ustanovljena je bila 29. decembra 1945 in z uspehom deluje še danes.
V	Jugoslaviji so žene najočitneje dokazale, da morejo opravljati »moška« dela, med NOB.
6.	decembra 1942 so v Bosanskem Petrovcu ustanovili Antifašistično fronto žena. Po končani vojni je z demokratično ureditvijo naše države postala enakopravna. Zaradi tega je ženska organizacija postala nepotrebna. Žena se udejstvuje kjerkoli želi.
Trideseto leto osvoboditve, trideseto leto enakopravnosti, trideseto leto uspešnega delovanja žensk je novo priznanje delovanju. Leto 1975 je postalo mednarodno leto žensk. V naši državi je nam, mlađim, emancipacija logična posledica aktivnosti. Ne zavedamo se, da po vsem svetu še vedno ni tako. Ne zavedamo se, da je kljub vsem priznanjem še vedno mnogo žena, ki se morajo bori,ti za pri nas tako samoumevne pravice.
Ne sme nam zadoščati 8. marec.
Ne smemo in ne moremo hiti povsem zadovoljni z letom 1975.
Boj še vedno traja. In »ženski« prazniki so le potrditev in dokazano zaupanje. Ženska je danes enakopravna. Toda dokler bo enakopraven le del žena, moramo vsi vedeti, da še žive Klare in Rose in Indire... Dokler ne bodo emancipirane vse žene sveta, bo ta boj nedokončan ...
In šele takrat bomo lahko s ponosom rekli:
Emancipacija je.
Besa
NASI MLADINCI NA DELOVNIH AKCIJAH
V letošnjem letu so mladi iz naših OO ZSMS sodelovali na naslednjih mladinskih delovnih akcijah, in sicer:
MDA Kozara 75 : Vanda Besednjak — MDB dr. Simo Miloševič (brigada Rdečega križa Jugoslavije)
MDA Jasenovac 75: Rojko Jože in Prah Ivo MDB Staklari Yu MDA Kozjansko 75: Grili Franc MDB Rdeči revirji MDA Haloze 75: Bezgovšek Tone MDB Rdeči revirji MDA Suha krajina 75: Raincinger Roman, Rojko Jože, Delpin Ivo MDB Rdeči revirji
T B.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦«♦♦♦♦♦♦«♦♦«♦♦♦«♦««♦♦♦♦o«
Predstavljamo vam predsednike 00 ZSM v naši OZD
Na osnovi reorganizacije ZMS so bile volilne programske seje konferenc OO. Tako so mladinci v posameznih TOZD izvolili nove predsednike in nova predsedstva ZSM.
V tem članku vas želim bolj podrobno seznaniti s predsedniki OO ZSM v TOZD. Prevzeti funkcijo predsednika je precej enostavna naloga. Teže pa je potem izvrševati, predvsem v primeru, da ostaine predsednik pri delu ram. Zato je nujno potrebno, če hočemo, da bo delal predsednik, da dela tudi vsa mladina. To se pravi, da predsednik predstavlja vse mladince v svojem TOZD ne pa samega sebe ali svoje želje. Od predsednika se zahteva polna angažiranost pri svojem delu, saj je v bistvu tudi od njega odvisno delo mladine, da je organizirana, da je delavna, zato jih v bodoče čakajo težke naloge in preizkušnje.
PREDSEDNIK MLADINE V NASI — KOORDINACIJSKEM SVETU ZSMS
GORNIK Ladislav
Rojen 28. 1. 1952 v Hrastniku.
Zaposlen v TOZD-IV kot cize-ler. Dolgoleten aktiven član mladinske organizacije v našem podjetju in na djivoju občine in regije. Je član samoupravnih organov in drugih interesnih skupnosti. Aktiven je tudi na športnem in kulturnem področju. Clan ZK.
SEKRETAR MLADINE V NASI OZD — KOORDINACIJSKEM SVETU ZSMS
VOLAJ Boris
Rojen 15. 5. 1952 v Trbovljah.
Zaposlen je kot strojni ključavničar v TOZD-V. Aktivno se vključuje v delo mladinske organizacije na nivoju OZD in na nivoju občine. Je član samoupravnih organov. Udejstvuje se na športnem in kulturnem nodročju. Clan ZK.
PREDSEDNIK OO ZSM V TOZD -1
KALUŽA Ivan
Rojen 24. 11. 1950 na Dolu pri Hrastniku.
Po poklicu je steklopihalec. Aktivno se vključuje v delo mladine v TOZD-I in na kulturnem OZD. Delaven je na kulturnem področju. Je član ZK.
PREDSEDNIK OO ZSM V DSSS PETRIČ Vili
Rojen 23. 1. 1955 v Trbovljah.
Zaposlen je kot referent prodaje v DSSS. Delaven v mladinski organizaciji v okviru OZD. Clan samoupravnih organov. Deluje na športnem in kulturnem področju.
PREDSEDNIK OO ZSM V TOZD —III
MUHOVIČ Irena
Rojena 29. 4. 1957 v Hrastniku.
Zaposlena kot administratorka v slikami d. Je aktivna delavka mladine v naši organizaciji. U-dejstvuje se na kulturnem po-i dročju. Je član ZK.
PREDSEDNIK OO ZSM V TOZD -IV
SKOČIR Niko
Rojen 1. 6. 1949 v Celju.
Zaposlen kot konstruktor in nabavljalec litine v TOZD-IV. Dolgoleten aktiven član naše mladinske organizacije na nivoju OZD In občine. Udejstvuje se na kulturnem, predvsem pa na športnem področju, saj je mentor modelarskega krožka na obeh šolah.
PREDSEDNI OO ZSM V TOZD -II
RISTOVIC Bojan
Rojen 11. 12. 1955 v Celju.
Zaposlen je kot vzdrževalec pri avtomatski proizvodnji. Aktivno se vključuje pri delu v ZSM predvsem v krajevni skupnosti. Je član samoupravnih organov im se udejstvuje na športnem področju.
PREDSEDNIK OO ZSM V TOZD -V .
VRETlC Branko
Rojen 21. 1. 1955 v Hrastniku.
Zaposlen je kot strojni ključavničar v TOZD-V. Aktiven član mladine na nivoju OZD. Je tudi. član samoupravnih organov in član ZK.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiimHiimiiiiim;
I NAGRADNI KVIZ ZNANJA I

E 1) Povejte ime slovenskega pesnika, ki je i	napisal tole kitico:
E	Ako spava,
E	naj bo zdrava.
§ A’k me skuša, nič ne de;
I	Po nje zgubi,
I	ako ljubi
E druzga, počlo bo srce.
=	a) Simon Gregorčič
I	b) France Prešeren
i	c) Karel Destovnik Kajuh
I 2) Kako se imenuje veda, ki proučuje te-=	lesno zgradbo (zunanjo in notranjo) živih bi-
!	«j?
E	a) Paleontologija
=	b) Morfologija
=	c) Fiziologija
3)	Kateri fizik je napisal zakon o masi te-E lesa, približno pa se ti zakoni glasijo takole: i vsako telo vztraja v svojem stanju mirova-= nja ali enakomernega premega gibanja, če 5 ga ne prisilijo zunanje sile k spremembi tega E	stanja.
Sprememba gibalne količine je sorazmerna E z delujočo silo in ima smer, v katero ta smer E deluje.	I
Vsak učinek ima vedno enak protiučinek. =
a)	Issac Newton	E
b)	Nikolaj Kopernik	=
c)	James Watt	E
4)	Kako se imenujejo črte, ki povezujejo E kraje z isto nadmorsko višino?
a) Izoterme	E
b)	Izobare
c)	Izohipse	E
5)	Leta 1888 je neki francoski baron zgodo- = vinar in pedagog napravil načrt za obnovitev = olimpijskih iger. Na pariškem vseučiteljišču = Sorboni je bil leta 1894 kongres, ki se ga je E udeležilo 12 držav in so sklenili ustanovitev = modernih -olimpijskih iger. Obnovitelj olim- § pijskih iger moderne dobe je bil:
a)	Reguffat	E
b)	Grandes Jorasses
c)	Pierre de Coubertin	=
........m..um............