ftlTATELJIl Prosimo, poglejU BA j itevilk« polog naslova ta dan, ko j Vato naročnina poteč«. V tek čaaik iploinega povišanja cen, potrebu I Je list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. Reentered m Sccood CUm Matter Sqrtember 25th 1840 at th* Post Offlee at New York, N. ¥„ under Act of Congress of March 3rd. 18». No. 227 - Stev. 227 NEWYORK, TUESDAY, yQ^^EMBERJ3^1943 - TOREK, 23. NOVEMBRA, 1943 VOLUME LI. - LETNIK LL RUSI SO ZOPET V DVEH OFENZIVAH Rdeča armada je z velikim številom tankov zdrobila nove nemške napade blizu Korostiševa ter je vstavila veliko protiofenzivo proti Kijevu. Uničenih ie bilo 80 nemških tankov in bojišče je bilo pokrito z mrtvimi Nemci. j ~ ' Medtem pa ko so se Nemci obupno borili v* komaj 20 milj Mrokem predelu, 20 milj vzhodno od Žitomira, je ena rdeča armada zasekala globoko v nemško črto v Dnjeprovem kolenu, druga pa pričela z močnim vdareem severno od Reči-kjer je bilo ubitih 2300 Nemcev. Zadnji dve ruski ofenzivi i-mate očividen namen olajšati nemški pritisk na Kijev, oibe-nem pa nadaljujeta svojo ofenzivo proti rumunski in poljski meji. Nadaljnfh G00 Nemcev je padlo 10 milj severno od Žitomi-ra, kjer je feldmaršal Fritz Erich von Mannstein pričel nove napade proti Čraijakovu in morebiti proti Korostenu. Pri t 'ernjakovu sta (bila odbita dva napada. Rusi že deveti dan trdno drže črto med Korostiševem in Žitomirom ter so včeraj odibili dva zelo močna nemška napada, da je bilo polje pokrito z nemškimi mrtvimi vojaki. Rdeč« armada, ki nabija Nemce v Dnjeprovem kolenu. n'1?]o bliža Krivemu Rogu ill X! kep i hi. Južno od Kremenčuga so o klopni bataljoni generala Va-tutina pobili 1000 Nemcev, u-ničili 06 tankov ter so večkrat vda ril i skozi nemško črto in zavzeli (I močnih utrdb, vpleni- 11 velike zaloge, med rtjimi 100 naloženih trukov, V nočnem napadu jugozapa-dno od Dnjepropetrovska so Rusi vrgli Nemce iz nekega zelo utrjenega kraja. Proti severu čete generala Konstantina K. Rokosovskega vdarjajo proti zapadu na 100 milj dol^i fronti in so pobile nad 100 Nemcev, so osvobodile 12 vai-i in eno železniško postajo oib dolenjem toku Pripeta, zavzele nadaljnih 16 vasi za-padno od Rečice ter vdrle v močno sovražno postojanko severno od Gomela. Poročila iz Moskve opisujejo boje okoli Korostiševa kot ravno tako silovite, kot so ibili za Stalingrad. List "Pravda" pravi, da je nemška armada pri Rečici dobila povelje za vsako ceno zo-pet dobiti vse izgubljeno oze-m'je med Rečico in Gomelom ter vsled tega pošiljajo v boj mnoiro tankov in infanterijo. Poljaki pravijo, da se bodo borili proti 'vpadnikis' Washington, 22. nov. — Poljaki viri so danes izjavi li, da mora ruska armada priti na poljsko zemljo, kot zavezniška in kot okupacijska armada. Če pride kot zasedna vojska, tedaj se bo morala bor/ti s poljskimi ljudmi, ki se ji bodo postavili po robu z vso silo. ---- Amerikanci na tretjem Gilbertovem otoku Ameriški marini so se včeraj izkrcali že na tretjem o-toku v skupini Gilbertoveg& otočja in si-cer na otoku Abemama. Amerikanci so na osrednjem Pacifiku pričeli svojo ofenzivo v soboto zjutraj ter so najprej zasedli otoka Tarawa in Makin. Admiral Nimitz poroča, da se tvoji na Tarawa in Makin o-tokih nadaljujejo in da so A-merik&nci navzlic močnemu japonskemu odporu zelo izibolj-šali svoje postojanke. Iz Nimi-tzevega poročila je mogoče sklepati, da se Japonci bore sa mo na kopnem, ne pa tudi v zraku. Poglavitni cilj Amer-kancev je letališče na otoku Be-tiof ki leži tik Tarawe. Pri 27. diviziji, ki je vpadla na Makin, se nahaja tudi polkovnik James Roosevelt, naj-ntareiši sin nredsodnika Roo- sevelta. Rooeeveltu je Makin poznan že od leta 1942, kamor je z marini vpadel pod vrhovnim poveljstvom generala Carl-sona in so vpadniki ostali na o-toku dva dni. Tedaj je o otoku nabral mnogo zelo važnih informacij, ki so pri sedanjem vpadu mnogo pomagale. Ker je polkovnik Roosevelt prideljen Marine Corps, ki se nahaja na Tarawi, na Maki-nu pa so vojaki redne armade, t e d a j domneva Associated Press, da je Roosevelt šel na o-tok Makin kot opazovalec. Osma armada zavzela dvoje gorskih mest Angleška osma armada se je včeraj borila v hudem dežju ter je zavzela dvoje majhnih mest na osrednji fronti, ter zelo ogroža važno križišče cest nad Rio nerom, kjer se cesta protr Rimu razcepi na dvoje. Berlinski radio poroča, da je osma armada pričela močno ofenzivo z vročim artilerijskim streljanjem in veliki zračnimi formacijami. Angleži eo zavzeli mesti Va-atogiradi in San Pietro visoko v gorah južno od Alfedene ter dospeli poldrugo miljo nad Rio-. nero ob oeati, ki prihaja iz I-sernije. Pri San Pietro je osma armada oddaljena od Castel d i Sangro samo 4 milje. Peta armada generala Clar-ka je še vedno zadržana južno od reke Garifikno. BERLIN BOMBARDIRAN Kot je sporočil berlinski radio danes zjutraj, so angleški aeroplani ponoči zopet bombardirali Berlin. Poročilo pravi, da je 4>il napad zelo velik in da je napravil veliko škodo. Berlinčani napada niso pričakovali, ker je bila nad mestom gosta megla. Kmalu, ko se je zmračilo, so bomlbniki odleteli in poročilo pravi, da je vaelo tri četrt ure, predno so aeroplani leteli čez nek določen kraj, kar pomeni, da je bilo v napadu zelo veliko število aeroplanor. Seveda je ta huda grožnja prišla iz kroga poljske zamejile vlade, katera naglasa, da bo Rusiji napovedan neizprosen boj, ako ta ne vzpostavi z za-mejno poljsko vlado ponovno prijateljskih odnošajev. qRusi se sedaj vedno hitreje bližajo stari rusko-ipoljski meji izza leta 1921 in to je en vzrok, zakaj za mej na vlada žuga Sovjetam, drug vzrok je seveda nedavni govor Konstantina O uma ns k ega, ruskega poslanika v Mehiki, tekom katerega je izjavil, da Rusija še vedno priznava tisto zapadno mejo med Rusijo in Poljsko, ki je bila vzpostavljena leta 1939 po nemški invaziji Poljske. Poljska zamejna vlada pravi, da priznava kot veljavne le predvojne meje med oibema deželama. Iz avtoritativnega vira, ki pa noče biti v javnosti obelodanjen dokler se ne reši zadeva stališča zavezniškega vrhovnega poveljstva z ozirom na ru-sko-poljsko vprašanje mej, je bilo podano mnenje, ki naglasa. da je potrebno, da ruske čete zasedejo poljsko ozemlje, toda priti mora na vsak način do gotovega sporazuma med sovjetsko in pa zamejno poljsko vlado, kateri morati predvsem obnoviti prijateljske diplomatske odnošaje. Dalje isti vir napoveduje, da bo stališče, ki ga (bodo Rusi v tem slučaju zavzeli, prvi po-iskus veljavnosti in trpežnosti moskovske izjave, ki so jo podale štiri sile ob priliki zadnje konference. Važno je naziranje, ki pravi, da bo morala Rusija dovoliti zamejni poljski vladi, da bo ta prevzela upravo osvobojenih predelov. Oe se to ne zgodi, tedaj lahko zamejna poljska sklepa, da nameravajo Rusi sov-jetizirati Poljsko s pomočjo Linije poljskih patrijotov, ki i-ina svojo organizacijo v Moskvi. Če ee to zgodi, tedaj bodo deportirani v Rusijo vsi sedanji vodje podtalnega gibanja na Poljskem ali tako vsaj meni vir, ki noče izdati svoje identitete. Turški poslanik v Nemčiji je tri odpoklican Istanbul, 21. nov. — Eaffeet Arikan, turški poslanik v Berlinu je dospel domov koncem pretečenega tedna in jje dejal časnikarjem, da je doma za krajše počitnice in pa zato da se bo pogovoril potrebne stvari s svojo vlado. Dejal je, da so turški politični in ekonomski odnošaji z Nemčijo se vedno prijateljski. Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! Izgredi za mir na Balkanu London, 19. nov. — Nove demonstracije za mir so izbru bnile v več krajih na Bolgarskem, v Rumu ni ji in na . Ma džarskem. Nemire je pripiso vati ruskim zmagam in pa želji nekaterih elementov med Ijdstvom teh dežel, da se prikupijo zaveznikom dokler je še čas. Badoglijev radio iz Bari je poročal, da se dogodki na Balkanu bližajo svojemu zaključku, kajti zavezniki bodo kntain pripravljeni, da pod vzamejo skupne operacije v tem vojnem predelju — čas početka takih operacij pa bo določilo predvsem prodiranje ruskih čet od vzhodne fronte. Radio oddaja, ki je bila za-ibeležena po ameriških vladnih prejemnikih, je gornjemu poročilu dodala vest, da je bolgarska vlada prepovedala vsake mirovne izgrede v Sofiji, kjer so ljudje demonstrirali za mir po zavezniškem bombnem napadu. Nemci so po radiju izjavili, da bodo Sofijo pričeli iz-praznjevati, ker obstaja nevarnost večjih zračnih napadov. Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Sloven skemu Pomožnemu Odboru. Jugoslovanska 1 fronta 1 London, 22. nov. — Jugoslovanski partizani so zdrobili skupen napad nemških in bolgarskih eil, ki so hotele osvojiti srbski kraj Krenje in poleg tega so pognali nacije iz dveh selišč v Bosni, kakor poroča ' gen. Josip Broz (Tito). Poročilo dalje pravi, da je bil odbit močan nemški napad ' v predelju Sarajevo-Travnik in zaustavljeni so bili tudi na-cijski poiskusi, da se utrdijo na obrežnem predelju otokov Krka in Čresa. Zavezniški zračni napad na Split Alžir, 20. nov. — Letala tipa Warhawks so včeraj preletela Jadran in bombardirala sovražne postojanke pri Spli-1 tu. Pridružili so se tudi angleški Spitfires, ki so uničil vlak gasolinskih vozov, dočim so Warhawks uničili in poškodo-; vali večje število trukov in pa vlak devet Sli vagonov. Boji v vzhodni Bosni V vzhodni Bosni se vrše boji v sekt or j v med Tuzk> in 1 Brčko, ?ovraž iku se je posrečilo prodreti bližje proti Tuzli, a so zadeli na hud odpor pri Gračanici, kjer so se morali u-makniti nazaj. Titovo poročilo o teh bojih pravi, da so Nemci zgubili v bojih v tem predeljiu tristo mr-, tvih. FEDERACIJA MALIH NARODOV London, (ONA). — V Londonu >e je začela organizirati skupina, ki si je nadela iine Zveza Srednje Zone, katere cilj je, da ustanovi najtesnejše sodelov.i vanje med narodi od Egejskega pa do Baltišekgu morja. j-------------- Akoravno ni nobenega seznama imen, govore, da se nahajajo v tej skupini predstavniki Poljakov, Čehoslovakov, Avstrijcev, Madžarov, Rumu-nov, Jugoslovanov in Bolgarov. Ustanovitelji te organisocije so baje prepričani, da so tesne zveze med državami (Centralne in vzhodne Evrope edino sredstvo, ki bi jim moglo jamčiti politične ne^-dvisnost in materijalno blagostanje, obenem pa prinesti Evropi mir. Oni, ki zagovarjajo to zvezo. se dobro zavedajo izridn h težkoč, katere imajo pred boj. Xe le, da bo težko, ustvariti skupnost med tako pestrimi elementi — tudi odpor Sovjetske vlade napram taki organizaciji je dovolj dobro znan. Kljub temu pa ti krogi zaupa jo v to, da bodo argumenti, ki govore v prid tesnemu " sodelovanju teh držav, prepričali vodstva prizadetih narodov. Cela vrsta poljskih političnih osebnosti se nahaja v tem pokretu. SPOMINI GENERALA MacARTHURjA Ko bo ameriški general Mac-Arthur čital spomine, katere je spravila skupaj njegova prva žena, mu nemara ne bo prav nič žal, da sta šla vsak svojo pot. ker iz enega samega odlomka teh spominov je razvidno, da je imel MaeArthur že v mirni dobi priliko preis-kuša.ti manevriranje umikanja pred domačimi vojnimi napadi. Ko sta bila general in njearo-! va žena. Louise Atwill, v Manili. sta bila povabljena na neko večerjo in ker je bila stvar precej formalna, se je mr.g MacAr^hiur precej skrbno o-pravljala in si s posebno pozornostjo urejevala svoje lope dolge lase. Ob 8:35 je stopil v sobo general. Videč, da še ni gospa v redu, je stopil za njen hrbet, | si prekrižal roke na prsih in kislo opazoval v ogledalu, kako gre to urejevanje las počasi od rok. Mrs. Mae Arthur pa je bila precej temperamentna ženska in jo je pogrelo tisto molčeče opazovanje. "Doug," je dejala, "kaj pa misliš s tisto napoleonsko pozo tu za mojim hrbtom? " General ni spremenil poze, ampak je samo rekel: "Ali se zavedaš, Louise, da bi morala biti v palači Mala-caan že ob poldevetih. zdaj pa je že pet miniut čez?" Mrs. MaeArthur je to vedela, kajpada. Toda ženske imajo svoje privilegije v takih zadevah, zato je dejala: "Že dobro, saj vem, da sva nožna ali znebi sp tiste na.no- leonske poze, ker je ne morem trpeti in mi vznemirja živce. Jaz hitim, kolikor morem, toda to veš, da ne morem iti na večerjo v governerjevo pa?a-čo, kakor kaka ku«tra." General ni rekel nič, pa tudi napoleonske poze ni spremenil. Stal je nepremično na mestu in trdo gledal v ogledalu svojo ženo. Ta pa je čutila, da ! jo bo kar nekaj zsrrizlo na znotraj, ako takoj kaj ne ukrene fflede tiste poze, ki jo je draži-jla. Pa je rekla: "Se enkrat ponavljam, da neh aj s tem diktatoričnim nadziranjem moje toalete'." General ni ukrenil nič. pa tudi rekel nič. Ženica mu ie nato- dala sekundo časa. da jo neha tako opazovati. Štela je j do deset, prav lepo mirno in počasi — general pa je stal, kakor kip. "Dobro," (je dejala, ,ko j" prišla do števinlke de?et, "ram si iskal zgage." In pri tem je pograbila svoje priročno ogledalo in je lopnila z njim po ge neralovi glavi, katero pa je vkljub presenečenju toliko u-maknil, da je bolj trpelo ogledalo, kot njegova glava. Končno sta šla vseeno na večerjo. — Prijatelji aixl «do«tali in. sicer v Kairi. Ali so Nemci, zlasti kar se e kraja, kaj izvohali, ali samo tako domnevajo, toda jdeti Loče o o tem več, kot pa ostali svet. V nedeljo so radijske postaje na Finskem, pariški i ; in Radio France razpravljali o tem in pariški radio t - ::iu >e dodal, da bo general George C. Marshall vr-. mi poveljnik zavezniške vpadne armade v zapadni Ev- jopi. \ Moskvi je bil dosežen popoln sporazum glede na-raljt\nnja vojne, namreč, da je prvi cilj zaveznikov pri-iliti X ■ niči o do brezpogojne predaje in je to potrebno: do?evi v najkrajšem času. V j na sedaj stopa že v peto zimo. Zavezniki so doseli veliko premoč nad Nemčijo v vsakem orožju, toda! iv r armada je še vedno silno močna in njena bojevitimi najmanj ne pojema. Zaveznikom pa ne sme biti n ii.i tem. da porazi o nemško armado, temveč morajo dati, da rešijo narode po zasedenih deželah. Tem ii pod kruto nemško peto preti pogin in zavezniki 1 morali zelo podvizati, ee jih hočejo rešiti in o-.-ve diti, kot so že ponovno zagotovili. \ si ti narodi z velikim hrepenenjem čakajo na pri-* zaveznikov, da jim prinesejo osvobojenje in rešitev 1 cmrt;"o. Zato tudi mnogo govore o sestanku "velikih čli". ker od njih pričaku ejo končne odločitve. \ Angliji čaka velikanska zavezniška armada na po-•o\. v. da vdari čez Rokavski preliv in nikdo bolj si ne želi, da bi se ta vpad že pričel; kot ravno Angleži,'kajti vsa' ,1 iija je takorekoč eno samo veliko vojaško taborišče,| v krnerem se civilno prebiva k t vo more komaj gibati. | Kdaj se bo pričel veliki vpad in k e — mogoče tudi na več krajih obenem — je.jmano samo "velikim trem" :ii njihovim generalnim štabom. Iz velikega nemškega odpora v Italiji se more skle-r.ti, da Nemci pričakujejo vpad na Balkan in sicer tedaj. !:?.dar bo rdeča armada že v Besarabiji ali saj blizu n ene me je. Hitler je tudi dovolil rumunskim divizijam, da ?o p tovale s Krima, da bodo branile svojo deželo proti t-M-ni. Nemčija tudi pričakuje, da bo Turčija stopila v! ojno, zato si e osvojila otok .Leros in še dva druga maj-! na otoka blizu turške celine. In Nemci se posebno v Jugoslaviji pripravljajo na: znvezmsKi vpad, kajti feldmaršal Rommel je pričel zelo veliko ofenzivo proti partizanom, v namenu, da jih uniči, -« pmhio stopijo zavezniški vojaki na dalmatinsko obalo. Tekom zime m s pričetkom pomladi je mogoče z vso1 '' >:t'° pnčakovati zelo velike zavezniške operacije1 ■ n nemški trdnjavi tako z zapada, kot z juga in jugo-i 1 a Evrope. c O tem bodo imeli odločilno besedo "trije veliki" ki'1 odo r najkrajšem času sestali. Seveda o njihovem'se- lad* •tro^a taj™st in javnost fbo o njihovi kon-t u. 17vedela sele tedaj, kadar bodo že nekaj dni na • ' etnvanju, ali pa bo konferenca že končana j ČITATELJEM je inano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar ske potrebščine. Da si rojaki zasigiirajo redno dopošiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino, ALI KE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŽE DANES? V n: del jo, 21. novembra, se je vršiia prireditev Mladinske-' ga krožka št. 50, SNPJ, ki je( del angleško poslujoee«ra društva All Americans v Brooklv-nu Krožek nosi ime "Junior! All Americans." Program, ki so rrn nudili o-j treei, je b:l zanimiv in dobro j izvajali. Pomasraln je tudi,' Ann [Cepič, ki je otvorila izva-j janje programa z am-riškoj himno. Lepo je zapela Jo=e-j phine Peshel. katere srla« se do; bvo razvija in vsebuje svoje-J vrstno flnezo. 8 plesom s- je( postavila mlada clnniea krož-j ka, Loretta Seebacher in na harmoniko jc imenitno zaigra-j la m* i a Carolyn Knuuarsieh.j Pevke in plesalka so morale' I vse ponovno natopiti, krr oti 1 jčinstve ni prej mirovalo. Ann. j Ken i c ie zapela pesem "Ave I Maria" katero je posvetil? i vsem našim fantom in dekle ! i toni, ki so v armadni službi 1 ,I>alje je zapela eno veselo b j opere "Nefonlr", — l>e?erlilo i i* v slovenščini tviredil Mr .Šubelj — za nameček pa jo po j da'1 a "Pa=tarieo." j" Jo^or>bfne Prshe! na je po T>e«mib "Indian Lo^e Call" i" i"Mv "Hero" nridala ^ j so mme rožice." katero onai T>rav leno izvede in tudi be«p de pravilno izgovarja. Dolo^-er Mikoler. Paul Wolf Jfan Kirk in Loretta Seeba-eher so ee prav dobro odrezal v kratkem igrokazu "Orville's Bi? Date". Pozabiti seveda ne sme tudi važne seje. ki so jo mali k-ožkerji oMržavali kar na odru. ia smo videli knko po že izznrjeni v parlamentarnem redu sei.. Pevke in plesalke jo sprem l'Va na k'avirjn Mi?s Florence inselman. kateri so menda znan: vsi naši programi, ker i" j vedno zraven z nagimi dekleti |in tudi ponavadi ostane v dvorani. da sledi poteku priredk-o Izrednost prireditve je bil 2rovornik. ki ie x>ri5el rnlpse za to proslavo 30-letniee eb-toia >riadinsk»»^a oddelka SMPJ iz Cliica?a. ter je prnes l s teboj tudi kra«en film Sloveni-ie in pa krajši film, ?lik ?7 Na-jtional parka v državi Wvo-j mine' in drugod po Amenki. Ta erovornik je bil Miehiel Vrhovni V. ki je di^kfor M1 a d'nskih krožke v RNPJ. R Svo i jim ?oro'cm ie napravi' na !ravo'"e z lo dober vtic. Pa turli v fWi7hi pn priredbi ^ ^Hr. Vrhovnik takoj priljubil vsern. | ŠHVe Slovenije so vzbujale (spomine na domovino in obenem so bolestno -;nominiale tu-d' vn ttrpSno d--istvo, da ie velik det te idilične lepe ^oveui-je sedaj v razvlinah. Tn kje so zda i tisti zadovft^ni ljudie. ki jih je videti na slikah — ka ko mimo obdelujejo svoja po-lia. s - vesele pride1]*:«, pohoda j pomladi — obhajajo Pu~ta [p-ei-pniajo s plesi in rajanjem •mrzlo starko zimo. se ispu^čajo na smučeh iz visokih planin no belem sneom v dolino — se ko-naio v kristalno čistih vodah. ki teko po slovenski zemlji — hodijo osrledovat pre-,k-asiio divjo naturo pr l?pih planin in slapov, ki se penijo prel:o skalovja, kakor snežni i pn jčolani — korakajo v para-jdah ob narodnih proslavah v ovojih -nestrih narodnih riošab itd. Ves čas, ko smo iih gledali na platnu so vstajala v na-;ih sro;h vprašanja: Kje ste i bratje in s«stre? Kako vam 5e? — Ved li smo. da mnoeo-j tere?a od njih ni vee med živimi. mnoffi se bore proti sovražniku, drnflri so v taboriše^b [kdovekod — tisti, kj so mo^da | še doma, žive v večrem strahu kai bo prinetscl nas'ednji dan teden, mesec. ' In vendar tako lepa je de?e-j la, ki je prikazana na nl;kah. katere je napravil slovenski ti-m.etnik Božidar Jakac, da ^al menda ni Slovenca, ki bi ne šeP PRIREDBA MLADINSKEGA KROŽKA V BROOKLYNU v obrambo za tako domovino, pa čeprav je morda že dolgo v tuji zemlji. 'Tako bi v prvem trenotku in ob prvih vtisih človek mislil, toda poleg slik, ki so bile ka-zane. smo imeli tudi košček realizma, 'ki je vsekal v lepe vtise, kakor bolečina. Stopi-i je na oder očividec iz bližine Trsta in je povedal, kaj vse so bdštije osišča počele z našim narodom doma. Fašisti iso o-pustošili nesrečno Primorje na mnogih krajih. Vipavska dolina je napol uničena, ljudje od-inani stran, pomorjoni, ali pa so v gozdeh pri partizanih. iPa o tem bo prišlo večje po-rocfllo ob prvi priliki. Za enkrat naj ho omenjeno saino toliko, da je ta wivid c bil v Trstu še po kapitulaciji Italije in -/daj je slučajno prišel v New York ter obiskal nekatere na«e rojake tukaj. Vsekakor smo Mladinsfcomn krožku prav hva1' žni. ker je poskrbel, da smo imeli prilike videti lepo Slovenijo vsaj v olikah, ker dme^ee je take. kot smo poznali, najbrž ne bomo več- videli.. - Škoda, da nI bilo se veei= udeležbe, dasi sel ne more reči, da udeležba ni b -la po voljna . A. P. K. __ . _ • KIRURGIJA V MODERNI VOJNI Če prinese sanitetski oddelek v moderni vojni kakšnega ranjenca iz sprednje fronte v obvezoval išče, odredi zdravnik v mnosrih primerih takojšnjo transfuzijo krvi Iz sanitetske ga avta, ki je dobrem kritju, prin eojo tedaj skrbno zavarovano nlazmo. Ta plazma je nekakšna krvna konzerva, ki nastane na ta način, da natoči-' "o kr; ;z dovodnice kakšnega darovalca ali darovslke v stekleno posodo in ji primešajo | določene snovi, ki preprečuj?-jo zasiritev. Napolnjeno plaz: mo potem zatalijo m jo hrani ! jo v hladilnih prostorih kakor! druga »ečila. V hladilnih zaboj jih nrinašajo potem letala a-'i! posebni avtomobili te dragoce ne posodi c v šanitetska skla-dišča ob fronti. Transfuziie izvršujejo j? posebnimi pripravami. V ran jenčevo dovodnico uvedejo ten ko cev, v plazmo p^i^si potekajo zrak in mri tisk odvaja: konzerzvirano kri v žile. Bia-| T-ovnlci marajo biti seveda 1 • Ijndie, ki jim kri ustreza vsemi zahtevam. Po navedenem na-| činu mogoče danes v laza-j retn ali bolnišnici izvršiti pre-! nos krvi. n? da bi bil darova-1 lee prisoten. j i "This is the Army" V torek, dne 30. novembra, bodo pričeli v RKO—S6th St. gledališču v New Yorku kazati za 9 dni Irving- Berlinov: "This Is the Army". Osebe, ki igrajo v filmu, so iste, ki so predstavljale igro na odru. To igro so sprejeli povsod po deželi z veliko vnemo. Poleg teh igTalcev nastopajo tudi filmski igralci: George Murphy, Lt. Ronald Reagan, Joan Leslie, George Tobias, Alan Hale, Charles Butterworth in Kate Smith. Slika je v pestrem tech-nicolor-ju in je predstavljena v podporo Army Emergency Relief. — Berne Cowhan izpolni izvrsten program z igranjem na orgijah skladbe Irving Berlina. lijli IBiSK Dobite PAIN-EXPELLER OdleU 1M7 ... 1 I j POZDRAV BOLGARSKIM PARTIZANOM. Združeni odbor južnoslovaii skih Amerikancev je poslal sledeči pozdrav partizanom, ki se borijo proti nacistom v Bolgariji. "Združeni, odbor jugoslovanskih Amerikancev, ki sestoja iz sledtčih skupin: Hrvatskega ameriškega kongresa, Srbsko ameriškega Vidov-danskega kongresa, Slovenske ga ameriškega narodnega sve ta in Bolgarsko-maoedonskega Victor}' kongresa v Ameriki. Vas k'vieno pozdravlja za borbo, ki jo vodite, proti nacističnim tlačite ;jem in l»olgarskim kvizlinsromo. Z veseljmi smo dognali, da je ponosna Stara planina ponovno postala pri zor borbe za osvoboditev bolgarskega naroda. "Mi Vas prosimo, da sodelu«-jete in da združite Va^e sile z Narodno osvobodilno vojsko v j Jugoslaviji, katero vo
  • ; i niti, na kako visoko stopnjo i j je prišla že do danes zdravni-' ška veda. Po operaciji sem bila zelo doVa ali dva dni pozneje me ie napadla pljučnica in ta je bila huda, zraven nje začela delati tudi moja že sta-i ra sladkorna bolezen.. Bila sem hud boj proti obe-jma, že sem mislila, da omagam ;pa pripeljejo k moji postelji ! velik tank kisika, katerega so napeljal po ceveh v moj nos >da m: olajša dihanje. Moja |ipljiv5a so cvilila in škripala,' i kakor kakšna stara beraSka , lajna. Strašno je, ko človeku .ne da dihati- Na deveti dan se tje obrnilo na bolje, moj zdrav-jnik je prišel k meni in mi rekel: "A^rs. Premtru, zmagali smo, dobro si se bojevala; bil je hud boj ali zmaga je tvoja." Jaz sem pa rekla, da sem Slo-[ venka in v mojih žilah je ve-y lika si;a. ki nudi odpor proti ^ vsemu s'abemu. Zdaj iso vse nevarnosti bolezni odstranjene t in sefci na poti okrevanja. TTpam, da ne bom več dolgo , v bolnici. Mi je tudi zelo dolg - čas ker sem sama v sobi. Obis-, ki so bili do sedaj dovoljeni s samo družini ali upam, da se-. daj bodo odprti tudi za druge i ljudi, ki me hočejo obiskati.. Bliža s-v Zahvalni dan. Zdaj . -i tudi jaz štejem v dolžnost . se zahvalit prvič vsem: moji družini in mojim forodnikom za obiske v bolnici, potem pa vsem, ki ste mi darovali krasne cvetlice, -ki jih je bila vsa heln?3ka soba polna in vsčm. ki §t? mi poslali tO iko lenih kart z najlepšimi izrazi, želec mi dobresra zdravja Torej Še en'krar najlepša hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražene simfpatiie do mere. Vsem skupaj najlepše pozdrave! Fannie Premru, Norwalk, Conn. HITLER PRI ZDRAVNTTtTT Zdravnik: Koliko časa je že odkar so vam odpovedali živci.' Hitler: Nikdar mi še ni>o odpovedali in nikdar mi ne bodo! Zdravnik: sam pri sefoi.) O, psihopatieni slučaj. Boljše, da ga »pravim v dolbro voljo. Hitler: Nobena živčna bolezen so me ne more prijeti, to vam rečem. Zdravnik: Dobro, doijo! Naj bo po va.se. Samo majhno razburjenje. Hitler: O, dn iieber! Kakšno v-praišanje! Zdravnik: Samo povejte: nekaj vas je dražilo. Hitler: to mi poveste. Zdravnik: Bodite mirni. Po-masrati vam ne morem, dokler mi vi sami pri tem ne pomagate. Ali ste spali po osem ur? Hitler: (jezno) Ne; toda kot stvari gredo, so generali spali. Zdravnik: Kadar greste ypat, ali srpiite neprenehoma? Hitler: Že nisem imel nepretrganega spanja, odkar sem pričeli dokazovati, da so naciji nadljudje. Zdravnik: Ali .ste imeli, hude sanje? Hitler: Če bi mogel misliti, da so bile le sanje, pot^m bi mi bilo prav. Zdravnik: Ali ste zadnje čase kaj iztruibili na teži ? Hitler: Nikdar ne priznam, če sem kdaj kaj izgubil. Zdravnik: Kakšno je vaše ■sree? Hitler: Srca nimam. Zdravnik: Kikd« ne more živeti brez srca. Hitler: Neumnost! Jaz sem živel brr-z nj<\sra celo svoje življenje. Zdravnik: AH vam pohaja sapa. kadar tečete v breg? Hitler: Ne vem. kajti zadnjo čase sem vedno tekel navzdol. Zdravnik: Ali vas kdaj nrcr Al. IW575 Terezluka |iolka ~ Na [4aolB««b—valft* if'rry Ko^rlvš^k in orkester Za roz. '."enUj ln ploS* fm obrnite na : JOHN MAR81CH, Inf., 483 W. Aini 9L, New Vork V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" NO Vkljufair iM^r slovenske pesmi: I H. ^l -jkntfS — mc"kl Ihnr t ho rt tort eariio-p«voin i t-oKflr^T — »tvjr 5. Lahko — rmiki iW 4. Otilkl tvon -- movant tbor % Pomiadn«}!* — me*an1 «hor. ■ L&ritoa um<^|HiV\>n> * Lin 1 — xa »nIo ippv«, mnikl in mr^ani ibor 7. Lars II. — mtiani ibor 8 \ltanttM o^nifTl — zk moAkt in tenskl inor. s bariton «a- ioo."ppvoir 't KkilUta it pt^hMl II' |)r'.», iukAu.hI »bor (n nimlirvultn gtacvtru II I*iw!trt ?9 — sh. B&ni. ine- ianl rb>r ln spre>nlj<"ranjn »Umv.ra «11 urs^i CEVA dAMO 50 centov KOM A I > To mi ktMMf-rtiM- pew! u imtte in nHxnr ibore, katere Je ugiao-bil in v aanonlelM izdal MATEJ L HOLMAR. orpuiist In peTModja pri w. Vidu, flere-tand. Ohin. 19*3. Nar.ičlto to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENK ri"BL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. g MACHINE SHOP PRACTICE THE NEW ENCYCLOPEDIA of S* q2 aptmi MDl prvfeaor m Stoma 2! OQ Inrtitnte of Itodnctoo v nncMMnl • O George W. Barnwell ^IIIMIII HMwiiiwnii ■-■ ■ >a < g Cena$^ R 2t Ne tlede M *U ate We Metalk, Vaa ba U knjlem 7\ ^ tth Iwrlalpp Hi it—gb mdna. NAROČITE JO DANE8! C SLOVEN! C PUBLISHING COMPANY ttt WEST JJft STRUT NEW YOU II, N. f A* NAKOPA" - NEW TOKE TUESDAY, NOVEMBER 23, 194? tOTANOTUTS L m z----:-j : Kratka Dnevna Zgodba RADO; "KRASNA SI, HČI PLANIN" ivo te pelje brzovlak skozi 1 'odbrdo do Sv Lucije, gledaš koti okno, kdaj se pokaže pod rwstajo in tja proti Platarju' iiihni tek bistre fšoče. Aha, tuj -nvo! Prvi prodor; zasvetli se in globoko pod tirom, stisnjena v vprav dantejevsfce tesni, belo kipi valovje ljube znanke. Pa ne, kako to! Saj je ni več! Globoko tenmczeleno jezero »o J&iri visoko gori v breg! Gledaš, strmis in nehote primerjal vodo in vse sedaj z ne-kdaj. "Bridka, v prirodni ei lepoti!" Tako je pel sin planin o njej, It) Din je postala simlbol domačije. R s, priroda je o /azlj^ala Sočo od njenega izvira pa sko&i doli po vseh štirih velikih oljljukih, |in 140 km dilgi strugi do izliva tako mnogotere, kot mialokatero roke. Živi m lahni tek, njen šum kot spev krepak Zrl ni na valove bodre, valove te zeleno uodr* — v njih so odsevali ^rski velikani; pa spet njen iroki. mirni tek, ko se izvije *>jemu gora in * pretoči pod Solkanom in Gorico v ravan in ja pod kratkim robom t *injo Vdrijo. Ilvakrat se podoba Soče emenila. Stare priče trde, prvič tam okrog leta 500. e narave *o posecie vmes in i Starem *<blarju, bodo vžigale na mi-jone žarnic in poganjale na hoče kole«. Zato pa mora Wa dati svojo silo. Prej jo narava stiskala v meje bregov, zdaj io pa siloviti jezovi ustavljajo, da dobe turbine dovoli nadca. Zajezena reka se je tako spremenila v dolgo trikrako i>rero, ki sega od Platarja Pod seli pa do tolminskega po komali:ča na severu in do sotočja Bače z tarfio n« Vzhodno stran. Središče tega So Skega jezera je pod Sv. Luci jo. Tn se je vodna gladina dvitr- nila za 25—30 metrov, pri Platarju je globoka celo 40 metrov. Seveda so se dolgi obrež-. ni pasovi pogreznili pod gladino. Kar čudno je videti, kako mole iz vode tam sredi jezera krone visokih dreves, zdaj so potopljene.. Pod mostom je tudi vse drugače ; ni več omotične Višine v isltzanc reber. Pogled plava po mirni jtzereki gladini tja proti Modrejam in Modrejcam, ki so postile kakor pristanišče rib'^ke naselbine, a so bile se včeraj visoko vstran od Soče. Nasi velikani na Tolminu se zrcalijo v vodi, zelena Senica se kar slrmo spušča naravnost, v jezero.. . j Tam pod cesto proti "Pilan cam" so žo idilični jezerski kotički . j Tihota .«e je razlila po "Mio-j i^tu" Mostarji pravijo, da so, bile prej kratkočasne noči. ko: ie šumela voda pod Bušenioo.j 7idaj se pa prav preveč "sli-SiM ta čudni mir. Čolnički se ziblje jo po mir-: ni vodi. nemara se bodo ob bre-: mi sušile kdaj še ribiške mre-j ž". Morda pa tudi ne, ker se je opaailo, da so se večje ribe1 (takole od kile) preselile v bolj bistro Bačo in Tdrico. Pa je vendar v jezeru poino rib. se bodo znali "obredni" pre-j hivalci prtbriarati, ob jezero da jalo lep dohodek. Poglejmo se gori nb Idrijci posest rini Soče. Tudi te ni več. Postala jc tretji krat je-' zero med cesto in železnico.! SlrkovU pogled je na močno ze L no vodo in zelene boke Koz ' meri<* nad "Mostom," ki lepo ods'Ta *o v rodi. Barva jeeera ni več ista, kot pri Soči "tele.; no-modri." Temno ielen sma-i rjwrd zdaj. sinil onal noorej. TeJTco je roditi, ali jp zdaj len-' Sa bana. Dosti iih sodi, da! ie. Domačini trdijo da je bila pre i lwi*a. Tudi ugibljejo, zlasti starejši, da ie bilo prej vse bolj lepo Mostar je vzljubil domačo romantiko, pa se bo privadil bržkone prav kmalu na "svoje morje." Mamice se kar boje za neugnnne paglavce, čeS. da bodo padli v globoko Vodo. saj sta re« že dva, a ne do dna. Bo iazen bi bila prej se bolj pravilna, saj hi so otrocad, če je »letela T>od Mi ko že vi m vrtom dol, na iti rej ob skali razbila, potem fiele — utopila. Vidite, tudi za morje so domačin« Se krstili Sočo, ki je rž reke postala je»°ro, ki min pravijo "morje" No, pa kaj bi se, saj ie drčijo motorni čolni po njem in tudi lepe jadrnice. ko zapiha veter skozi Prestreljenikovo luknjo in na-kodra skrbno jezersko gladino. Oolničkov je pa kar dosti, ki plavajo sem ter tja in vabijo vedno več letoviščarjev k Sv. Luciji ob Soči — ne, spet ni prav — k Luciji ob Jezdni.. Tudi tega bodo "domačini ve seli in fe delajo načrte za dragi Bled. Svojo hčer planin in njeno idilično romantično Soško jezero pa bodo iprav tako ljubili, kakor prej, ko je še bila sama romantika v kipečih valovih, ki skale dolbejo. a jih ne zmak I nejo. PLES m KONCERT V PITTSBURGHTJ, PA. N(a 27- novembra bo pevsko društvo "Frewren" priredilo plesni večer v Slov Domu na 5?. ulici in Butler cesti. Povabljeni so tudi častniki zračnega kora. Ti namreč Mudi-rftjo na Pitt univerzi razne jezike in narodov. Poleg ruAegft jezika se učijo tudi srho-htveSčino in mogoče bodo i«n*li tudi rf'&vensko uro oziroma slovenske tečaje. V resnici želimo, dragi rojaki, rojakinje. da bi napolnili plesno dvorano ta večer in pomagali nam zabavati častnike, da bodo imeli o nas kakor o drngih zareztižiskih narodih lepr- rtil sli in spomine. Mi smo priredili za iiie slovenski re^er v Stephen Foster Memorial dvo-' rani. Program je bil zelo mi- čen.. Najprvo so biL pr^dva-ipijp p^etnfkaiočo s^il-p o tin -št lefrn slikoviti .Tao-nSlnv'u. te^-e jrt fotografiral Božidar Jft ko". 7ntAtn in r>evIaan Naroda". •Mr. Galičiču se za zopetni obi-sk lepo zahvalimo, mlade :mi paru pa ielinuo obil& sreče v novem stanu — predvsem pa seveda lenim ielimo srečen po vratek k svoji feniei po končani vojni. Mr. Yakubec j« nam res na dopustu in nam je peredal) da je W par let preko ^oria. NAPREDOVANJE SLOVENSKEGA VOJAKA Public Re'atton Office Headquarters v Seymour Johnson Field, N. O., nam je Sporočil, da je tja dospel zračni kadet Ludwig M. Shustprich, sin Mr. in Mrs. George Shusteri&a, 210 Wvckoff Ave, Brooklyn. N. Y„ kjer bo nadaleval svoje študije na Army Air Tt#m Eastern Technical Training School za častnike. . Mussohni baje mrtev Neko Reuterjevo poročilo preko Stockholma v London pravi, da je Beaito Hu^solini včeraj y svoji vik ob Gardskem jezero ievršti samevnef. To poročilo pa nt |y>t¥jeni od nobene druge strani. Poročilo dalje pravi, da je [Mussolini prišel v vilo pred nekaj dnevi zelo razjburje>n in nervozen in da so bili k njemu ie Rima takoj poklicani sped-jalisti, toda prišli 60, ko W je I Mussolini v veliki Mivai po* Itrtesti ie vssl življenje. "ttLAftNAKODA" - NEW YORK llEtSDAY, NOVEMBER 23, 1943 TOTANOVMKN I* IW POD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: P. S. FINŽGAB. ---——===== 61 ■ — "Epafrodit, ne iali se 2 menoj! 3o polnoči sem delal, t uden sem in žal bi mi bilo noči in počitka!" 14Ne trati praznih be^ed. Odgovori!" "Kupim!" "Tu je kupna pogodba in cene, vse do pičiee natančno! Pr.«beri in podpiši, ee si zadovolenl Če nisi, javi naglo, prodam drugemu!" Abiataru je zažarelo bledo lic*e, ko je razgrnil pred njim Cilk široki pergamenh Poglobil se je v številke in nemirno begal od vrste do vrste. Epafrodit ga ni opazoval. Zagle-tlul se je v drobni sviž, ki je tekel neslišno t peščeni uri. " Podpišem!" Abiatar je bil vzradofčen, ko je prebral pogodbo. "Kaj pa s svilo? maš je mnogo, pa v pogodbi je n*e najdem." "Niti kosmiča je ni pod mojo streho. Razprodana!" '"Aaaaa," je strmel Abiatar. "Dobro torej, podpiši! Toda prej mi prisezi i»a vse očake, na oba templja in na grob in prah Abrahama, da ne zinea besedice o tem, dokler jaz ne izginem odtod." "Skrivnosti so v tebi, Epafrodit!" "Prisezi!" "Prisežem!" "Sedaj podp?ši! Tcda letnico, ki je že ni na pogodbi, •pomakneva za leto dni nazaj!" Abiatar se je zopet začudil. i i i T^j ]JT "Hitro, sicer kupi kdo drugi!" Žid je podpisal in dobavil za leto etarejši datum. Nato j podpisal Epafrodit, zvil pergament in ga spravil. Pred žido je položil praztn kos papirusa in mu natfekoval: "Epa^roditu, prejasncmu g^podu: —t Ker se preselim vun v vilo, katero sem kupil pred letom od tebe, te prosim, da izvoli tvoja pHejasnost ukreniti, da se morem v mesecu dni nastaniti v njej!" ! i Abiatar. "Sedaj je vse gotovo. Tvojo odpoved shranim s kupno ;"»godbo vred. Kadar ti jo pošljem na dom, odšteješ denar in drugo jutro boj vila prazna. Ali pomni dobro, kaj si prisegel. Pojdi!" Abiatar je stal osupel in bi bil rad še govoril. Toda Gik je zamahnil z roko in žid se je poslovil Ko je sedel v nosilnici, si je mel roke od veselja, da bo poslej prvi trgovec v Bizajicm. Toda mnogokrat se je prestrašen zamislil in mrmral: "Skrivnosti, skrivnosti!"' Epafrodit pa se je doma veselil. Obrnjen proti carski palači je dignil suho roko in govoril: "Le pridi, despojna, le pridi po svilo! Pravdo naperi v. >per men?, da zapleniš mIo in zlato! Prijetni bi bili moji vrtovi, da bi ljubkovala po njih. Ha, verolonmica! Domisli si, da ste vi despotic dobili modrost od nas, od Grkov! Ivijub temu pa je inuimo v sivih glavah še toliko, da raztr--anio tvoje mreže, kakor bi po pajčevini zamahnili. Prekleta! Epafrodit se je razvnel, njegove oči so puhtele ogenj,, za-r« 1 Je naglo hoditi po gladkem mozaiku. "Žrtvoval sem mnoge," j? pomislpl. "Tisoči so padli v morje, vrgel sem jih proč -kakor gnilo eadje. • Toda še rnuni dosti, da živim do smrti pokojno in berz skrbi, da polež-*njem na lepših preprogah, kakor despojna, da se moje oko naslaja na dragocenejših umetninah, kakor jih ima carska pilača. Pa Se to bi žrtvoval, na deski bi gpal, samo da umrem 7 za v, st jo Ni te zmagala ostuda zlobna! Svila je oteta, moj dom je iešen njenih rok, >'edaj gre za Iztoka in Ireno — in zame >e\vda. Za >>eg je treba vrlih konj, njegovi Sloveni potn bujejo orožja. A tega ne dobim v eni noči. Osem dni, -amo osem dni mi še podari usoda, potem ležem in porečem: konOano! Pride le 'e veliki dan, ko me zagrnejo večno sence. Pridi potem! Epafrodit te z veseljem pozdravi!' Ko je nato osnoval podrobne načrte za beg, ise jfe na lorju žr zasvital prvi trak zj^odnje zarje. Tedaj je. zariul na <*voru nemir,. "Iztok se vrača'"" Sel mu jc naproti skozi peristil, da bi govoril z njim in st domenil glede konj in orožja, katero se mora pripraviti vsem. ki hi z njim uskočili preko Hema. Ko je stopil na marmornati tlak pod vitkimi korintskimi lebriči, je zaslišal *redi dvor&ča smeh. Krdelo služinčadi jt> gnetlo in se gla.-.no smejalo. Iz smeha pa so donele .razglašene strunice in liripav glas je pel veselo pesem. Kpafrodita je pograbilo. Zanj tako resni trenotki, teht-Miea na življenje in *mrt, siužinčad pa razgraja in se srweje. Z brzimi koraki ;e planil med nje. "Psi!" je zakričal. Krdelo ee je posibilo v mrzli grozi; vsa kolena .so se pri-1 pognila in vse ustnice so prorile: 1 "Milost, gospod, milost, prizanesi nam!" I Izmed klečoče množice se je dvignila v sivem jutra motna' listava, odeta v dolgo h?ljo. j "Epafrodit, prejasni gospodar, Radovan te pozdravlja!" Trgovcu «e je razvedrilo mrko lice, ko je zagledad guga-jočo se postavo Radovanuvo. Prijazno ga je pozdravil. "Odkod očka? V jutro se javiš sredi dvorišča?" pevca, ki spiš na svoji postelji in večerjaš pri svoji mizi; ne razumeš ga. Kakor utrinek zvezde kane z neba na severu, kane na ;iigu. To je pevec, gospodar!" "Zakaj nisi prišel snočiT Zdaj vendar nisi mogel v me-*to, ker bi ti straža ne odprla vrat!" "Prišel bi bil, gotovo bi bili Ali obnemogel sem od stras nt žeje. Toda dobili so se dobri ljudje in so rekli: Sedi in pij z nami, zagodel in zaneje« nam. In sedel sem in pil, go-.lel in pe', da me preti bolijo, da so strune razpraskane in da t daj nem rekel: Dosti tega, Radovan! Dignil sem se iz je moj« grlo raskavo kakor podplati na razhojeni nogi. In pivnice, šel ter se naslonil na tvoja vrata. Nisem razbijal, nisem dramil, na bogove, da nisem! Pa so prišli tvoji ljudje 7 nosilni«) prišli in Numida me je spoznal, me poklical, odprl in me peljal na dvorišče. ' Dobri so tvoji ljudje, gospod, odpusti jiml" r ' (Nadaljevanje prihodnjič.) t ' ZAHVALNI DAN ČRNCA Bilo je kmalu potem, ko je veliki Lincoln izvojeval opro-šeenje iz suženjstva za črnce, ki so bili prodani v sužnjost. na trgu, kot živina ali pa so .«• rodili sužnjem, ki so če zve zali v .suženjstvu v zakonske pare. Suženjstvo jim je po epi is-tram vzelo svobodo in jih držalo v stanju, ki ?e ni nje malo s človeškim življenjem Po dmgi pa jim je odvzemalo vsako pojmovanje samostajne-ga obstoja in nalog, ki jih nam take vrst,-* življenja nalaga. Črnci so bili oproščeni suženjstva; obenem so bili pa tudi lastniki, ki so bili prej pri-morani dajati brano in obleko četudi vse bomo, oproščeni od take zaveze. Kajti če je suženj samostojen, naj se sam preživi Torej v takem stanju so črnci zmagali, oziroma Lincoln je zmagal po duševnih straneh; zato pa je marsikateri črnec plačal v težkorafc želodčne krize, ker se ni imel s čini podpreti, ko je nastopil novo dobo v zgodovini ameriških črncev. Tako smo našli ubogega črnca na Zahvalni dan, ki je čedel v fcseni kolibi; revna stavba, niti oken ni imela in za vrata je služila platnena cunja, sava, izprana, in žalostna, *kot rakev. Ob vratih na na/pol zmečkanem lesenem zaboju je sedel črnec, držeč cunjo 7. levico in gledal preko planjave na liiso, v kateri je bil suženj vse dni svojega življenja. Dim se je dvigal iz dimnika te hiše jn črnec je dobro vedejl, zakaj ta dim. Videl je, ko so prihajali jezdeci in odhajali, ter opazoval to življenje molče Zdaj pa zdaj se je zasvetila bpljina nje govih oči oroti nebu, kot da se na nekaj pripravlja, a ni gotov. (-} je prav ali ne, če sme ' ali ne. Končno se je upognmil in potic dal naravnost proti ne : bu, ter pričel govoriti v fuž- 1 nem tonu: ! "Gospod, saj veš, da je da- < nes Zahvalni dan. Vsak človek je hvaležen za tvoje do- ; brote. ki si mu jih naklonil in ; v namenu, da to pokaže, s? po ■ molitvi naje purana. Gospod, tako je dober, že sedaj se mi ■ sline cede, ko v spominu irle ] dam na tisto lepo rumeno skor jo in zmes, ki je prideiana k < belemu mesu. Ampak Gospod 1 jaz ga letos gotovo ne bom po- < kusil, ker ga nimam in sem _ sani, kot vidiš a>'i bi bilo pre-j] več. če bi te prosil za enega pn-j] rana. da bom tudi iaz lahko 1 užival Zahvalni dan, kot ga ] pri mojemu staremu gospo- j darju. Doma bom cel dan in! Če ga dobim, bom zelo hvaležen." Dan je počasi po tekal a črnec je sedel na svojem mestu i kot pribit. Noč je legla na zemljo in črnec se je ozrl po zvezdnatem ozemlju. Oči po mu šle proti hiši prejšnjega gospodarja, ki je bila razsvet-ljena po vseh oknih, kar mu je pričalo, da mora tam biti ži- ( vahna družba. Jezik se je kar < cedil pri misli na pnrana in v trebuhu mu je krulilo in to kru 3 Ijenje bi se dalo potolažiti tu- • di s kaj drugim, a za enkrat jej1 bil puran tisti, na katerega je 1 črnec najbolj mislil. Iraci v hiši so šle ena za dru- 1 sro; le še dve ali tri so gorele. < črnec je to opazil in se nekako 1 nejevoljno ozrl po nebu. Zdelo 1 se mu je že zelo pozno, kot je izgledalo, je bilo že preko pol- ; noči. Črnec je parkrat zasukal svoje oči, ter jih uprl proti « nebu rekoč: "Gospod, mogoče < bo že dve ura in ljudje 60 se do 1 dobra najedli purana in Ti mi 1 ga ni«i poslal — jaz ga nisem 1 pokuRp in zdaj na Gospod, ker ] mi nisi poslal, pa pošlji me- ' ne k puranu!" i iZatsm je počasi vstal in se ' zgubil v temo. ; Ignac Musich, 4 , . Brooklyn, N. Y. i GOVOR PISATELJA LOUISA ADAMIČA NA SHODU SANS-A V CLEVELANDU, OHIO (Po "Enakopravnosti!"j 'Louig Adamič, pisatelj in častni predsednik .SANSa je imel na velike mshodu, ki se je vršil v nedeljo 14. novembra v Slovenkem Nar. Domu na St. Clair Ave. v Cleveland, Ohio, nalednji govor: Brai predsed. Kristan, bratje in sestre v SANSu in izven SAMSa. Globoko sem hvaležen vam vsem za to priliko, da «e enkrat govorim v tej zgodovinski dvorani. Govorili sem tukaj pred nekaj več kot enajstimi meseci, 5. dtc. 1942, ko se je ustanovil SANS pod vodstvom brata Etbina Ki istana. Tak' at, 'e je nad 500 delegatov zbra lo v tej dvorani, takrat ni bilo mogoče videti natančno, kako se bo razvilo gibanje, pričeto s SANSom. Os; bno jaz nisem san jal, da manj kot eno leto pozneje bom stal na tem odru kot predsednik Združenega odbora jugoslovanskih Amerikan-crv, ki je. kakor zdaj vsi vidimo, nabaven, logičen, zdrav in napredujoč razvoj SANlSei, ki se je rodil v tej dvorani. Prav za prav Združeni odbor je tudi začel svojo kariero v tem po slopjn — nekako piv d tremi meseci. Veliko se je zgodilo od tedaj, veliko in naipomo *vet v Ameriki slišal, zdaj pa vse čita. Ne samo o nesreč-' nem in neumnem Snoju, temveč o celi stvari, ki se tiče domovine, naiše stare domovine ' ki je zelo važna naši novi do-' movini tukaj. Star pregovor pravi, da ka dar se Bog koga naveliča, in se odloči, da ga spravi spoti, ga najprej napravi neumnega; o-stalo je potem enostavno. Tako se ;e zgodilo tudi v tem sin-' čaja. f'isto pobesneli so naši nasprrtniki. Izjavil; so se proti Rusiji, proti partizanstvu. p-oti Titu in Ribarju, proti Vidmarju, pred sedniku slovenske osvobodil-' ne fronte, in tako so se indi-rektno izjavili za Snoja in za Kreka, za druir skzahirane po litikaše, za tisteira ubosreira ?mrkovca. ki mu pravijo nje-j govo veličanstvo in ne samo 7-a to. temveč tudi za Hitlerja in Ro^fmcla. ki je Hitlerjev poveljnik na Balkanu s posebno naloaro, da uniči partizane in narodno osvobodilno fronto. (Stvar je zdaj enostavna — Človek ie zdaj za Tifa in Ribar ia. za Vidmaria in Kidriča — al» ie pa za Rommel a. Jaz sem seveda za Tita ;n Ribarja, za Vidmajra in Kidri- 1 ča, za partizanstvo, za celo o jsvobodilno idejo, za vse tiste reke krvi, ki so jo naši slovenski in srbski in hrvatski bori. ' ci prelili tekom zadnjih dveh ! let, kajt i v tisti rdeči krvi je bi I lo življenje bodočnu>ti, in tisn-življenje bo živelo, ker v njem je bilo idealizma in strasti za blagor in dobroto- Nisem za Snoja, jaz sem pro t: Snopi. Par besed o tem člo j veku. Dobro sem ga spoznal. Po skušal sem tra prepričati, da ni prav pošiljati poročila ameriški vladi, v katerih obreknje partizane kot bandite "111 zločince. Skušal sem mu povedati, da kar se godi v Sloveniji in drajfod v -Jugoslaviji, je revo 1 1 uc.ija in da revolucija ni ni-kakšen piknik—temveč nekaj ,hudega in jeznega in krvavega. 'Ikajti revolucije so zmeraj ta-l,ke. Skušal sem dopovedati Snoju, da Vidmar in Kidrič seveda nista angela s harfami, temveč, revolucionarja s pu-' škami in mitraljezami. in ako se pošilja poročila v Washington, se mora poročati o njiho-|Vem gibanju kot revoluciji ne-ike posebne vrste. (Nadaljevanje prihodnjič) 1 1 . ■ ! NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA B R A T S K^ D EjL AJ SJ^A P01)P0RNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do ! 6. leta starosti. Članstvo: 62.000 Premoženje: $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stau: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, lil. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovc Listki POUČNI SPISI Spisal Ivan Albreht S|>t*a) R.nmr llefiko; 144 «r. cn m wt>ii» cem ".» renun Angleško Slovensko Berilo Filozofska zgodba Malenkosti ,F 1 Km" " v",,m ^ w_ Spisal Alojz Jir&sek Spisal Ivan Albreht Cem m uv Cnn w Govedoreja _ . Spisal B. Legrart. 143 strani • SLO smo flu V morje diiuna. Cma II — bridk08U fc71 ^ Knjiga o dostojnem vedenju Spisal Rev. K. Zakrajtes Spisal Iran Matijo lu atran| §§ etmti zaujke in prlprarljal "strop" ▼ nji Je t trinajstih dolgih po- Spisal Anton Pwc. S allkamL ni Jugoslovane in njihovo dr- R,arJlh °f*»»»ib trinajst nrfov 168 rtr.nl. - Knjiga sa mlekar- Isto Se dolgo prej kot Jo ]• slovenskega narodu od darnlh J* in farmer Je v sploSnem. napadel početkov v starem siovanstvu C«na N rent«« v „ 4 , ^ . , do Obrtno kniiffovodstvo Knjiga Je w platnu vezana ln tms 13 noi.lll_1, _ auji8«»v™oM,u 207 stranL „ Poglavij - 41» *ir*m 2fi8 strani, eiana. - Knjiga Je Cena — V^>IaI,0 nim^j™* v prn rmtl m »ta»- - bn«. nmetno »n »trojno kljn«av- _ -,—.. nitantvo Ter ieleaollvarstva B«* **«** «1 Državljanski priročnik-- "*ilr* - Ake narofite knjige. prUoflte k nare- -HOW TO BECOMS A CITIZEN (V dovenSPInl) „,„ a Minmu CmumJIm Money V0Jj ™ ^S^oj^T ^ hmvikIHJ« aakonl m naseljeno^ kako P0«1*" -"»«riftki drtavljau. lahko poiljete * B. 8. znamkah p* S. Cena U Mt« Cena 5« centov 0linm* S