II 1 1 7986
DRAGA *94
Zdi se, daje skušnjavec, ki danes zlasti kvari in zavaja našo skupnost, »satanas politicus«. Naša današnja skušnjava je v tem, da bi hoteli vse naše življenje in delo podrediti politiki, vse obarvati politično.
Vinko Brumen
Suppl. al n. 5/6 del mensile MLADIKA - luglio 1994. Sped. in abb. post. Gr. III/50. - Aut. Dir. PT di Trieste. Priloga šl. 5/6 MLADIKE. Odg, ur. Marij Maver. Reg, na sodišču v Trstu, št. 193. — Tisk Graphart.
Upanje
XXIX. ŠTUDIJSKI DNEVI
BRAGÄ 94
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 2. septembra 1994
Ob 17.00: predstavitev letošnje Drage Ob 17.30: Dr. Stane Gabrovec:
KRŠČANSTVO ¡N FORMACIJA SLOVENSTVA Slovenski arheolog in akademik o vplivu krščanstva na nastanek slovenske nacionalne zavesti ob 1600-letnici »svetovne« bitke med Teodozijem in Evgenijem v Vipavski dolini, ko se je naš teritorij prvič znašel na meji med Vzhodom in Zahodom. Diskutanta: pisatelj Jože Snoj in prof. Justin Stanovnik; nato splošna razprava in družabnost.
Sobota, 3. septembra 1994
Ob 16.00: Mag. Marija Jurič-Pahor in dr. Hektor Jogan:
PRl-SILA SPOMINA V IDENTITETI KOROŠKIH IN TRŽAŠKIH SLOVENCEV
Interdisciplinarna analiza sociološko-psihološke kolektivne usedline v izjavah posameznikov. Prisila spomina je tista »kohezijska razsežnost« v posamezniku-kolektivu, ki žari iz zgodovinske izkušnje in pogosto deluje tako, kot da bi bila »unheimlich«: sprašljiva, grozljiva, smrtonosna. Prej povezana z nelagodjem kot z lagodjem.
Sledi diskusija.
Nedelja, 4. septembra 1994
Ob 10.30: Lojze Čemažar:
V NOVO SPROŠČENOST SLOVENSKEGA KRISTJANA Izziv slovenskega likovnega ustvarjalca današnjemu zadovoljnemu, plahemu in utrujenemu arhetipu slovenske vernosti, ki se zateka v preteklost.
Po predavanju diskusija.
Ob 16.00: Janez Janša: POGLED ČEZ SLOVENSTVO
Po doseženi državnosti in samostojnosti bo treba zgraditi politično in državniško zavest sodobnega Slovenca. Gledanje izpostavljenega slovenskega politika na novo slovensko državo. Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost.
Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru.
Naslov seveda ni udaren.
Učinkuje skoraj resignirano, prav malo se zdi prikladen za uvodno misel v novo Drago, v še en veder spopad med raznoliko razpoloženimi člani treh Slovenij, v še eno kresanje idej, ki pa so vse iz istih tal in doma pod zvezdami, ki jih prepoznavamo za svoje.
Zakaj upanje?
Seje kaj nalomilo v nas, smo mar zdv omili nad veljavnostjo naših prvinskih orodij, plugov in vesel? Je kdo v trenutku stiske prezgodaj odprl kuverto in prebral geslo za skrajni primer: Umik?
Nič takega se ni zgodilo, vsaj tako trdno upamo. Kvečjemu smo se zdrznili, da se nam sploh lahko porodijo take misli, ko je izrečena beseda upanje. Seje pomensko mesto te besede že preselilo v sfero defenzive?
V kontekstu Drage tako interpretacijo zavračamo.
Beseda iz našega naslova je slej ko prej sestavni, celo odlični osrednji del vekovitega tri-notna vera, upanje, ljubezen. Če jo tukaj s poudarkom izpostavljamo, je to le zato, da ji vrnemo dragoceni pomen, ki smo ga malo pozabili in zanemarili.
Vse naše Drage so bile namreč predvsem v znamenju vere in ljubezni: vere v pravilnost prizadevanja za slovensko in človeško sporazumevanje, in ljubezni do narodne skupnosti, ki naj bi bila čimbolj srečna in svobodna. Osemindvajset Drag je s stotinami predavateljev in diskutan-tov ter s tisoči udeležencev potrdilo, da sta ta vera in ta ljubezen potrebni in občuteni. Ni dokazano, ni pa tudi izključeno, da je teh osemindvajset letin prispevalo vsaj nekaj zrn pri setvi za novo Slovenijo.
Pa ko bi tudi niti eno samo zrno iz Drage ne odgnalo kalčka, ko bi tudi prav nič ne ostalo od. njene vere in ljubezni, je tukaj še vedno tisto njeno malo odrinjeno in malo pozabljeno poslanstvo: upanje.
Upanje, da je pot, ki jo vera in ljubezen komaj zmagujeta, vendarle pravilna in mogoče sploh edina možna. Upanje, da ljudje dobre volje, kjerkoli in pod kakršnimkoli imenom, ne bodo odnehali, tudi če bi se jim prizadevanja sproti krušila pod rokami. Upanje, da bodo nad vsemi Slovenijami nazadnje zaplavale ptice miru, ko bo izrečena zadnja pravična beseda ter si bodo oddahnila srca živih in mrtvih.
To upanje bo še naprej dajalo moč in pomen naši veri in naši ljubezni tudi v Dragi.
Nadaljevali bomo. Z vašo pomočjo, dragi pri- _ jatelji od vsepovsod, še dolgo!	C
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
67
XXIX. ŠTUDIJSKI DNEVI bodo 2., 3. in 4. septembra 1994 v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 (tel. 040/211-113).
POJASNILA IN PRIJAVE: Društvo slovenskih izobražencev, ulica Donizetti 3, 34133 Trst, Italija; po telefonu na številko 040/370-846; fax 040/633-307.
II 117 9861994
PISALI SO O NAS
Osemdesetletnik Lojze Škerl
24. aprila je praznoval svoj osemdeseti rojstni dan msgr. Lojze Škerl, ki je tesno povezan z življenjem in delovanjem Društva slovenskih izobražencev in naše Drage kakor tudi z vsem organiziranim življenjem tržaških Slovencev in v manjšinskem prostoru nasploh. Zato velja za dobrega poznavalca povojnih cerkvenih dogodkov v tržaški škofiji. Lojze Škerl je aktiven od daljnih tridesetih let, ko je — še kot prefekt v malem semenišču — navduševal za slovenstvo mlajše gojence in svoje kasnejše sobrate. Izmed teh se še marsikdo spominja, kako je na sprehodih pripovedoval o branju iz slovenskih literarnih del.
Življenje msgr. L. Škerla je od posvetitve leta 1941 v Rimu neločljivo povezano z življenjem tržaške Cerkve in škofije, za katero je opravil več pomembnih funkcij in nalog, ter njene slovenske komponente, predvsem kot škofov vikar. Opozoriti velja predvsem na njegovo delo na vzgojnem področju tako v slovenskih šolah kot v semenišču, na doprinos v katoliški publicistiki s pisanjem v Katoliški glas in za Radio Trst — bil je tudi odgovorni urednik Mladike — od prve povojne dobe pa je tudi član odbora Goriške Mohorjeve družbe in od začetka sodeluje pri Primorskem slovenskem biografskem leksikonu. V Društvu slovenskih izobražencev je od začetkov in še zdaj je njegov duhovni asistent. Vedno je bil dragocen njegov doprinos pri načrtovanju naših študijskih dnevov.
Draga je še vedno »božji blagoslov«, ki neizprosno odkriva smernice za pot odrešenja! Za posameznika, za narod — za ljudstvo pod Triglavom!
jz, Družina, 12/9/93
Nesporno je namreč, da študijski dnevi ohranjajo svojo neprecenljivo vrednost, če že ne zaradi drugega, zato ker dajejo možnost oziroma spodbujajo nastanek poglobljenih razmišljanj o vprašanjih, ki se neposredno vežejo na življenje Slovencev tostran in onstran meje, tostran in onstran morja.
Breda Pahor, Primorski dnevnik, 7/9/93
Strpnost je tisto stanje duha, ki ga med Slovenci najbolj pogreša, je v petkovem predavanju na Opčinah dejal publicist Evgen Bavčar, ta sicer živi v Parizu. Za Slovence, maloštevilen narod, je po njegovem toliko bolj nujno varovanje zasebnosti in intimnosti — javno spraševanje in obravnavanje tega, ali je kdo kristjan, komunist, v kaj veruje ali kakšno je njegovo politično prepričanje, je neobzirno in »policijsko«. Slovenija se bo po njegovem prepričanju še dolgo in bolj kot druge države soočala z ostanki komunizma v predstavah in načinih govorjenja, tako pri komunistih kot tudi pri njihovih nasprotnikih. Upati je le, da se bo Svetovni slovenski kongres zmogel izviti iz podrejenosti strankam, da bi zares lahko pripomogel k razvoju slovenske planetarne zavesti.
Vinko Zalar, Milan Gregorič, Slovenec, 6/9/93
Ob sobotni okrogli mizi je odgovoren za organizacijo študijskih dnevov pri Društvu slovenskih izobražencev Sergij Pahor poudaril, da navkljub skepticizmu nekaterih po odpravi komunističnega režima v Sloveniji ohranjajo študijski dnevi svoj pomen — kot prižgana luč opazovanja prostora, v katerem živijo Slovenci. Po njem so bila napačna pričakovanja, da bo postala Slo-
venija naenkrat urejena demokratična država. Kako so vijugaste poti do demokracije, kažejo na primer italijanske izkušnje. Kar pa zadeva Slovence v Furlaniji-Julijski krajini, se razmere slabšajo na vseh področjih.
Lojze Kante, Delo, 6/9/93
Draga ’93 je torej za nami. Kljub nemilostnemu vremenu se je v tem tri-dnevju pod velikim Draginim šotorom zbralo veliko število obiskovalcev, ki so izpričali svojo navezanost na te študijske dneve.
Prišli so, da bi prisostvovali kakovostno res visokim posegom in razpravam, ki so Dragi dale evropsko širino, pa tudi priložnost dialoga med narodoma, ki živita v tem prostoru. Draga pa ni samo tridnevna tribuna: je namreč tudi priložnost za srečanje, medsebojna spoznanja, za izmenjavo mnenj in utrditev prijateljstev, četudi ločujejo slednja desettisoči kilometrov. Prav to pa je ena izmed tistih specifičnih značilnosti, zaradi katerih je Draga tako »draga«.
Ivan Žerjal, Katoliški glas, 9/9/93
Za Študijske dneve Draga sem vedel, kot je zanje vedel vsakdo, ki se je za slovenstvo zanimal. Dolga leta je ta prireditev veljala za marginalno srečanje, čeprav je njen pomen tudi v tem, da je pripomogla k novi slovenski zavesti. Za te študijske dneve je tudi značilno, da je na njih vselej prihajalo do izraza izrazito slovensko gledanje na krščanstvo. To bi moral poznati vsak slovenski intelektualec, ne glede nato, ali je veren ali ne. Gre pač za neko karakteristiko našega naroda. Draga je obenem tudi vedno poudarjala neke vrednote, ki so temeljne in brez katerih negre. Pomembna je tudi, ker je bil prav tu eden začetnih znakov življenja Svetovnega slovenskega kongresa. V preteklih letih pa se je na teh študijskih dneh lahko razvijala bolj svobodna misel kot v Sloveniji.
Evgen Bavčar, Novi list, 9/9/93
Razočaranja ne priznavam. Pravi mož samo ugotavlja razliko med zaželenim in realnim rezultatom. Potem gre naprej za ciljem.
Oton Muhr (1918-1972), prvi profesor grščine na slov. klasični gimnaziji v Trstu
Citirano po spominu
Teme in predavatelji Drage 1966/93
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost In svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja In sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj In perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi In praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom In Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa In narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije In Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in Izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem Izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje Iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja In posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5.	- 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska Idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu In stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan: Etični potencial In stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu In zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politlčno-ekonomskl položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emi! Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem In Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti In nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara In nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška« Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomcl v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi ti so polagali temelje svobodi
4. - 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija In demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnlcl: Komlnform In slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični Informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev Iz preteklosti v prihodnost
stran 4 lll^
Teme in predavatelji Drage 1966/93
pilili stran 3
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija In Ideologija
Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
V pripravi je zbornik
DRAGA 93
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona
Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero in nevero
Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Dr. Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar In stiska kristjanovega upanja
Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom In cesarjem Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom Dr. Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Dr. Rudolph M. Sussel: God bless Slovenla Dr. Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Dr. Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton Dr. Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2.	- 4. septembra 1988:
Dr. Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobriča Čosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Prof. Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Prof. Alojz Rebula: Kam plovemo
1.	- 2. - 3. septembra 1989:
Dr. Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah Dr. Ivan Verč in dr. Tomaž Simčič: Manjšina — žrtev Ideoloških bojev?
Dr. Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave
Dr. France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
31. avgusta, 1.-2. septembra 90:
Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli
Dr. Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
Dr. Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred novimi nalogami
Dr. Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, dr. Karel Smolle in dr. Janez Zorec: Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja (okrogla miza)
Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij
30.-31. avgusta, 1. septembra 91:
Prof. Justin Stanovnik: Lectio difficilior Dr. Vlado Gotovac: Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo Dr. Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti
Dr. Marko Rupnik: Vizija iz kaosa Dr. Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Bizjak, Tone Peršak, Janez Podobnik, France Golia in Vojko Vovk: SLOVENIJA — REALNOST IN VIZIJA (okrogla miza)
4. - 5. - 6. septembra 1992:
Prof. Gorazd Kocijančič: Apofatlzem In politika
Prof. Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje
Dr. Janko Prunk: Od narodne identitete do državne osveščenosti
Dr. Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo
Dr. Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele
3.	- 4. - 5. septembra 1993:
Prof. Evgen Bavčar: Pariški pogled na Slovenijo
Miran Košuta, Mario Ravalico, Milan Gregorič in Amalia Petronio: Biti manjši-nec danes (okrogla miza)
Dr. Vinko Potočnik: Zakaj ostajam kristjan
Inž. Igor Senčar: Družba in mit
MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE ZDRUŽENJE KATOLIŠKIH ŠTUDENTOV AMOS ZDRUŽENJE KATOLIŠKIH ŠTUDENTOV - LJUBLJANA
vabijo na
IV. DRAGO MLADIH
z naslovom
»Zaposlovanje mladih«
od 1. do 3. septembra 1994 v Finžgarjevem domu (Marij anišče) na Opčinah - Italija
Informacije in prijave: Mladinski odbor Slovenske prosvete Trst, ul. Donizetti 3, tel. 40/370846, fax 40/633307 Združenje katoliških študentov, Ljubljana, Jurčičev trg 2, tel. 61/211136 Zkš AMOS,
Maribor, Koroška cesta 1, tel./fax 62/24790