PRIM .0' Poštnina plačana v gotovini o AA >. Abb. postale I gruppo " LCD3 "U llf :*K\ DNEVNIK Leto XXIX. Št. 202 (8604) TRST, četrtek, 30. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK GOSPODARSKIH MINISTROV PRI PREDSEDNIKU VLADE RUMORJU Proučitev gospodarskega in finančnega položaja v luči protiinflacijskih ukrepov ep}?em}i° koIere v Kamprnifi ... . .: ...... . ... .v . . . . Ba ,, Takojšnji ukrepi za preprečitev sirjenja epidemije ■ V priza- Itumstri so izjavili, da niso govorili o povišanju cene bencina, La Malfa pa je povedal, da bo prihodnji teden predložil parlamentu proračun za leto 1974 RIM, 29. — Pri predsedniku vlade Rumorju je bil danes sestanek ireh gospodarskih ministrov Colomba, La Malfe in Giolittija, na kate-rem so proučili vsa pereča gospodarska in finančna vprašanja. O Ostanku ni bilo objavljeno uradno sporočilo, udeleženci pa so bili *elo skopi v svojih izjavah. Po srečanju s predsednikom vlade je finančni minister Colombo dejal, da je poročal o davčni reformi, da je zakladni minister La ^lalfa govoril o denarnem položaju *er da je minister za proračun Gio-'•'ti poročal o dejavnosti in načrtih Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje. Časnikarji so vprašali La Malfo, Ce so kaj govorili o konkretnih Vprašanjih, kot na primer o pokojninah in bencinu. Minister je odgovoril, da se mu zdi, da bodo vprašanje pokojnin resno načeli sindikati v drugi polovici septembra Oa neposrednem sestanku z vlado. Glede cene bencina pa se je oglasil Colomho, k'i je dejal: «Danes n>smo obravnavali tega vprašanja*. V nadaljevanju pogovora s. časnikarji je La Malfa povedal, da je Predsednik vlade Mariano Rumor ^razložil predsedniku vlade in svo-kolegom položaj javnih financ ,j vprašanja, ki jih je treba re-Prihodnji teden, je dodal La •alfa «bom predložil parlamentu ,SlHitek proračuna za leto 1974, ki 0 do podrobnosti izpopolnjen*. .Ko so časnikarji vprašali La kaj meni o ugodnih ocenah Julijanskih časnikov o izboljšanju P°°žaja ja odgovoril: Te ocene je reba zelo previdno tolmačiti. Sedaj kdzorujemo položaj, kar pa nas ® rešuje stalne zaskrbljenosti*. Na .Pfašanje, ali bo kmalu ,‘l:ja vlade, zakladni minister odgovoril, da mmm na sestanku niso govorili o tem. Pred koncem pogovora s časnikarji je spregovoril še minister za proračun Giolitti, ki je povedal, da bodo imeli prihodnji teden dva važna sestanka, in sicer sestanek medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje in meddežel-nega odbora za načrtovanje. Slednji sestanek, je poudaril Giolitti, bo služil vladi, da se točno seznani o vprašanjih razdelitve naložb med osrednjo državno upravo in deželnimi upravami, zlasti na področju kmetijstva in javnih del. Sestanek pri predsedniku vlade gotovo ni bil tako «običajen», kot so ga skušali obrazložiti trije ministri. To nam potrjuje tudi dejstvo, da se je Rumor, preden se je sestal z La Malfo, Giolittijem in Colombom, pogovarjal najprej ministroma za trgovino De Mito in za kmetijstvo Ferrari - Aggradi-jem, zatem z guvernerjem «Banca dTtalia* Carlijem in končno še z ministrom za šolstvo Malfattijem. Ta srečanja so bila gotovo povezana z vprašanji, o katerih so govorili na popoldanskem sestanku med predsednikom vlade in gospodarskimi ministri. Medtem ko se je vlada ponovno resno spopadla z gospodarskimi in finačnimi težavami, ki gotovo še niso izginile, čeprav se je položaj zlasti glede cen nekoliko izboljšal, se s temi vprašanji resno ukvarjajo tudi številne demokratične li-stanove. Tako je predsedstvo Vsedržavne zveze zadrug in vzajemnih blagajn proučilo skupno z voditelji vsedržavnega združenja zadrug med prodajalci na drobno vprašanja, ki so najtesneje povezana z uveljavitvijo vladnih odlokov o zamrznitvi cen. Zadružna zveza pravi v svojem sporočilu, da so na sestanku ugotovili, na kar je zadružno gibanje že večkrat opozorilo oblasti, da niso bili sprejeti zadostni ukrepi za nadzorstvo nad proizvodnjo, posredovalci in prekupčevalci. Obe organizaciji ponovno zahtevata od vlade, naj okrepi nadzorstvo pri proizvodnji in pri velikih razpečeval-nih podjetjih, naj popiše vse zaloge, zlasti živil in blaga široke potrošnje, in naj jih neposredno razdeli prodajalcem na drobno. Obe organizaciji tudi zahtevata, naj se vlada zavzame, da bodo pristojne državne ustanove izpolnjevale svojo nalogo. Zato predlagata najtesnejše sodelovanje med zadružnim gibanjem in državnimi u-stanovami. Ustanova AIMA pa bi morala odločno poseči na italijanskem . po končanih počitnicah je bil aries prvi važnejši sestanek Pr' Predsedniku vlade Rumorju, , ajerega so se udeležili finan-minister Colombo, zakladni PjMister La Malfa in proračunski jpMister Giolitti. Proučili so pe-v6^a gospodarska in finančna *Pra5anja v luči protiinflacijskih JJkrepov. Med drugim je zakladni , mister po sestanku povedal, da 0 kmalu predložil parlamentu iSnutek proračuna za prihodnje , Zadružna zveza je danes ^Poročila, da je imela sestanek c Predstavniki zadruge prodajal-,T* na drobno, na katerem so v.e 1Pili, da bodo zahtevali od ade ostrejše nadzorne ukrepe 1 Proizvajalcih in grosistih, 'falijanskg zdravstvene oblasti Potrdile glasove, ki so že več bji1 strjevali, da je v Kampanijl I 0 Zadnje čase več primerov ko-Do sedaj so zabeležili se-smrtnih primerov, v nea-sp • i bolnišnici «Cotuno» pa so l r*i«li v posebnem oddelku za bolezni 43 oseb. Sprožili takoj vrsto ukrepov, da bi pj®c,*čili širjenje epidemije. Ce a * ie dovolj na razpolago. Ne-Vo • pa i® Prejel s posebnim tobakom 10 tisoč doz. v.. 6 vedno ni znano končno šte-Z ®,*mrtnih žrtev, ki jih ie pov-j. Ml hud potres, ki je prizadel j an'ko. Govorijo o 700 mrtvih 0 2000 ranjenih. Dejstvo je, Š, ?0 vse bolnišnice prepolne. str VJ*° °*eb, ki so ostale brez ha’ e' *e ogromno. Pomoč pri-S(J*a * dokajšnjo zamudo, ker D* Vse Prometne zveze prekinje-/ Mehiške oblasti so skušale Q ODIdSII »U aRV/aoio ^aaniziratj pomoč z letali, kar pa |tu.t,M ni posrečilo, ker prtmanj- Inflacija v Franciji še ni podivjala PARIZ, 29. — Vsa Evropa se več ali manj ubada z naraščanjem draginji; in s temu primerno inflacijo. Tudi Francozi niso izjema. V preteklih dneh so v Parizu razširili zaskrbljujoče vesti, da se je draginja v juliju povečala za en odstotek Zaradi tega so mnogi komentatorji zahtevali, da mora vlada čimprej sprejeti «primerne ukrepe», da zaustavi inflacijsko spiralo Ministrstvo za financ; pa je danes s svojim sporočilom nekoliko pomirilo Francoze, saj je sporočilo, da je povišanje cen v mesecu juliju v Franciji znašalo 0,8 odstotka, in da je bilo na enaki ravni kot v mesecu juniju. Od lanskega julija do letošnjega pa so se cene povišale za 7,4 odstotka. Francozi so se seveda oddahnili, saj so v Italiji in v Veliki Britaniji mnogo na slabšem. Bali so se, da se bo letos položaj zaostril. Zato so tudi največji črnogledi mnenja, da vlddi sedaj ni treba sprejemati posebnih ukrepov in da bo lahko vprašanje cen in inflacije skrbno proučila brez naglice. banski predsednik vlade Fidel Ca- se bo Christopher Soames na poti' stro skupno s številnimi člani vlade. Ceausescu se bo zadržal na Kubi štiri dni, nakar bo odpotoval v Kostariko. Nixon bo moral izročiti trakove WASHINGTON, 29. - Zvezni sodnik John Sirica je ukazal predsedniku Nixonu naj mu v roku petih dni izroči magnetofonske trakove in druge dokumente v zvezi z zadevo Watergate. Trakove bo sam proučil ter odločil ali jih bo izročil preiskovalnim oblastem. Po mnenju izvedencev je to prvi korak k odprtemu sporu med obema oblastema, zakonodajno in sodno, se pravi, da gre za pravi ustavni spor. V Tokiu kmalu pogajanja GATT BRUSELJ, 29. — Predstavnik Evropske gospodarske skupnosti, ki skrbi za odnose s tujino, bo kmalu odpotoval v Tokio, kjer se bo udeležil večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru Mednarodnega v Tokio ustavil 2., 3. in 4. septembra v Novem Delhiju. Tu se bo sestal s predsednico vlade In-diro Gandi in drugimi člani indijske vlade ter z njimi obravnaval stališče, ki ga bodo države v razvoju zavzele ne pogajanjih v Tokiu, ter o odnosih med Indijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Na npgajanjih v Tokiu bodo članice gospodarske skupnosti zavzele enotno stališče do obravnavanih vprašanj. Danes sestanek za delovno pogodbo železničarjev > RIM, 29. — Tukaj so se danes sestala tajništva treh sindikalnih organizacij železničarjev in proučila vprašanje nove delovne pogodbe, preden gredo na pogajanja z vlado, kj bodo jutri na ministrstvu za promet. Sindikati so danes proučili predvsem ugotovitve štirih delovnih skupin, ki so imele nalogo, da pripravijo gradivo za jutrišnja pogajanja. Gre predvsem za izboljšanje plač in delovnih pogojev železničarjev ter za ure-sporazuma o tarifah in trgovini , sničitev večletnega naprta o po-(GATT). V Bruslju so pojasnili, da | sodiofaljenju železniških naprav. DO SEDAJ JE UMRLO SEDEM OSEB Zdravstvene oblasti potrdile detih občinah zaprli kopališča in prepovedali prodajo školjk NEAPELJ, 29. — Italijanske zdravstvene oblasti so sporočile mednarodni organizaciji za zdravstvo, da so v zadnjih dneh v Italiji zabeležili 10 primerov kolere, od katerih so bili štirje smrtni. S tem so končno potrdile vse neuradne vesti, ki so krožile v zadnjih dneh o epidemiji kolere, ki naj bi razsajala v južni Italiji, še zlasti v občinah Ercolano, Torre del Gre-co, Neapelj, Portici, Torre Annun-ziata in Castellamare di Stabia. Do sedaj so uradno govorili samo o zelo hudi obliki vnetja čreves, zaradi katerega je zgubilo življenje več oseb. Število smrtnih žrtev se je v zadnjih urah povišalo na sedem. Ko je danes ministrstvo za zdravstvo poslalo neapeljskemu pokrajinskemu ■ zdravniku 10 tisoč doz pro-tikoleričnega cepiva, je vsem postalo jasno, da ne gre za preprosto, čeprav hudo, vnetje črevesja, temveč za nekaj bolj resnega, za kolero, bolezen, ki je pravzaprav doma v Aziji in Afriki, kjer so higienske razmere zelo slabe in nimajo tamkajšnje oblasti nobene moči, da bi preprečile širjenje epidemij. Župani šestih občin, kjer so zabeležili primere hude bolezni so danes imeli srečanje, na katerem so sklenili, da okrepijo službo mestne čistoče, ter da poostrijo nadzorstvo nad vodovodom. V Neaplju so povečali količino klora, ki ga dodajajo pitni vodi, da bi uničili morebitne klice. Do sedaj so vodi dodajali 0,10 gramov klora na vsak kubični meter, tako da so v vodi, ki prihaja iz pip beležili do sedaj 0.05 gramov klora, danes pa so to količino skoraj potrojili. Voda je skoraj nepitna, je pa gotovo, da ni okužena. V raznih mestih in vaseh v Kampa-niji ljudje ne marajo več piti navadne vode, temveč pijejo mineralno vodo in razne druge osvežilne pijače. V barih ljudje ne pijejo iz kozarcev, temveč neposredno iz stekleničk. V neapeljski bolnišnici «Cotu gno* so do 19. ure sprejeli v poseben oddelek za nalezljive bolezni 49 oseb. To število se bo v prihodnjih urah vsekakor povečalo. V vseh občinah so zabeležili prave napade na lekarne. Vsi si skušajo zagotoviti antibiotike, sul-famide in razna cepiva. Zdravil je zmanjkalo, kvestura pa je morala poslati pred lekarne večje število policajev, da bi preprečili nerede. Po končani seji županov šestih občin, ki jih je za sedaj prizadela epidemija kolere so sporočili, da je bolezen zajela osebe, ki sodijo v družine s številnimi člani. Po prvih ugotovitvah kaže, da niso imeli stikov z ljudmi, ki so dopotovali iz tujine. Izključujejo tudi možnost, da bi bolezen prinesel eden od številnih mor- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiirniiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii VEČ MEST JE BILO SKORAJ V CELOTI PORUŠENIH Še vedno neznano končno število žrtev uničujočega potresa v Mehiki Mehiška družina pred ruševinami svoje hiše iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ČETRTA KONFERENCA NEUVRŠČENIH DRŽAV V ALŽIRU Pripravljen osnutek dnevnega reda za zasedanje državnih glavarjev trgu, si zagotoviti pšenico in jo razdeliti proizvajalcem po nadzorovani cem. Pn ministru za industrijo pa je bil dgr.es sestanek s predstavniki združenja uvoznih podjetij in klavnic, na Katerem so preučili vprašanje oskrbe z mesom. Ministrstvo pravi, da so ugotovili, da je oskrba redna in za dostna. Ceausescu na Kubi HAVANA, 29. — Romunski predsednik Nikolaj Ceausescu je prispel danes na uradni obisk pa Kubo, kjer začenja sVoje dolgo' potova nje, ki ga bo popeljalo v številne države Latinske Amerike. Na letališču v Havani ga je sprejel ku- ALŽTR, 29. — Z zasedanjem pri pravljalnega odbora se je nocoj v Alžiru pričel delovni del IV. konference neuvrščenih. Pripravljalni odbor sestavljajo zastopniki 16 držav. Njegova naloga je pripraviti predlog dnevnega reda za sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih, ki se bo pričel 2. septembra in osnutek dnevnega reda za konferenco na vrhu, ki se bo pričela 5. septembra. Odbor bo prav tako predložil osnutek dokumenta IV. konference in podal poročilo o svojem delu od zadnjega sestanka neuvrščenih na vrhu v Lu-saki. IV. konferenca neuvrščenih na vrhu, bo po mišljenju delegatov, ki so doslej prispeli v Alžir, in o-pazovalcev, prelomnica v borbi v razvoju za pravičnejši svet. Pri tem ne gre za nikakršno bistveno spremembo politike neuvrščenih, temveč samo za povečanje njene učinkovitosti. Po informacijah iz alžirskih vladnih krogov so zagotovljeni vsi pogoji za popolni uspeh konference voditeljev držav in vlad neuvršče- nih držav. Zavedajoč se pomena tega zgodovinskega dogodka, sta vlada in svet revolucije Alžirije sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi bilo zagotovljeno vse, kar je potrebno za zasedanje držav neuvrščenih in izpolnjena pričakovanja držav tre. tjega sveta. Pot za dosego solidarnosti vseh držav, ki verujejo, da se mora člo-vešktvo osvoboditi vseh oblik izkoriščanja, je v vzpostavitvi novih odnosov na svetu, je izjavil predsednik Alžira Bumedien v intervjuju jugoslovanski televiziji. Bumedien je poudaril, da ne gre samo za politično osvoboditev, temveč za enakopravnost v mednarodnih odnosih, posebno na področju gospodarstva, kajti dejstvo je, da razvite države še vedno izkoriščajo zaosta-'e države in države v razvoju. Glede krize na Bližnjem vzhodu je Bumedien izrazil mišljenje, da se bo lahko rešila samo z borbo. Bu-medtem je izrazil, obžalovanje, ker nekatere evropske države ne razu- mejo, da je evropska varnost od-'a od položaja na Sredozemlju in ugotovil, da se Evropejci niso osvobodili starih kolonialnih pojmovanj. Predsednik Alžira sodi, da je Sredozemlje danes središče največje krize in da se v razgovorih o varnosti Evrope ne more zanemariti položaj v Sredozemlju. Mehiški predsednik ne pride na konferenco neuvrščenih v Alžiru CIUDAD MEXICO, 29. - Mehiški predsednik Luis Echevarria je odvrnil vabilo, da bi se osebno u-deležil skorajšnje konference neuvrščenih, ki bo septembra v Alžiru. Vest je sporočil predsedniški glasnik, ki je dejal, da je predsednik preveč zaposlen z notranji mi zadevami in da ga bo v Alžiru nadomeščal zastopnik Ilvol. narjev, ki živijo v teh občinah. Oblasti so tudi odločile, da cepijo svojce obolelih ter tiste, ki so z bolniki v neposrednem stiku. Z ministrstva za zdravstvo so sporočili, da so količile protikoleričnega cepiva skoraj nezičrpne, saj so rekvirirali vse cepivo, ki ga proizvajata dve specializirani industriji. Župani so tudi u-kazali zaprtje vseh kopališč v Erco-lanu, Torre del Greco, Torre Annun-ziata in Castellammare di Stabia. Prepovedali so tudi prodajo školjk. Obravnavali so vprašanje upepeljeval-nikov za smeti, saj se sedaj smeti kopičijo v raznih zapuščenih kamnolomih. V Italiji so zabeležili zadnjo epidemijo kolere leta 1926, pred tem pa je Italijo zajel val kolere leta 1911 in leta 1915, ko je razsajala na fronti ob reki Soči. Izvedenci mednarodne organizacije za zdravstvo so izrazili prepričanje, da bodo italijanske zdravstvene oblasti kos sedanji epidemiji kolere, ki je zajela Kampanijo. Poročajo, da je vsako leto na svetu približno 35 tisoč primerov kolere, od tega 3.400 smrtnih. Največ jih zabeležijo v Indiji, Bangla de šu, Indoneziji, Nepalu in na Filipinih. V Afriki je ta bolezen skoraj prirojena in jo pripisujejo slabim higienskim razmeram. V Evropi so letos zabeležili 19 primerov kolere, po večini pri turistih, ki so se vrnili iz Tunizije. En sam primer je bil smrten. Neuradna poročila govorijo o 745 mrtvih in 2000 ranjenih CIUDAD MEXICO, 29. - Končni obračun včerajšnjega katastrofalnega potresa, ki je prizadel Mehiko, še zlasti zvezni državi Pueblo in Vera Cruz na atlantski obali še vedno ni znan. Po vesteh, ki sicer še niso potrjene, naj bi do sedaj bilo 745 mrtvih in najmanj 2.000 ranjenih. Zelo verjetno se bo število žrtev v prihodnjih dneh še povečalo. Po mnenju mehiških oblasti bo treba čakati še nekaj dni. Potres je trajal nekaj več kot dve minuti in pol ter je prizadel 11 mest, od katerih je bilo šest skoraj popolnoma uničenih, dve sta bili hudo poškodovani tri pa popolnoma odrezani od sveta. Mesta, ki so utrpela največ škode so Ori-zaba, Ciudad Serdan, Vera Cruz, Puebla, Tehnacan, Jalapa in Cordoba. Potresni sunki so prizadeli tudi na desetine vasi, epicenter pa je bil na meji med zveznima državama Pueblo in Vera Cruz, približno 200 km jugovzhodno od glavnega mesta, tam kjer je do predvčerajšnjim stalo mesto Ciudad Serdan. Samo v tem mestu so do sedaj zabeležili 300 mrtvih. Delo reševalnih skupin je otež-kočeno zaradi dežja. V Mehiki dežuje že tri tedne, kar je povzročilo več poplav, v katerih so umrle številne osebe in ki so naredile mnogo škode. Na tisoče oseb, ki so ostale po včerajšnjem potresu brez strehe nad glavo, so prebile noč na prostem brez hrane, vode in električnega toka. Nihče se ne mara vrniti v na pol porušene hiše, ker se bojijo nadaljnjih potresnih sunkov. Največ škode je bilo po vaseh, kjer so hiše zgrajene iz blata in slame in so se po prvih sunkih sesule v prah. Bolnišnice so prepolne, število ranjencev pa se veča iz ure v uro. Mrtve takoj pokopavajo, ker se bojijo epidemij. Ministrstvo za zdravstvo je pozvalo krvodajalce, da darujejo kri, saj je plazme začelo primanjkovati. Reševalne skupine so bile na delu vso noč ob luči žarometov. Materialna škoda je za sedaj neprecenljiva. Na tisoče oseb je ostalo brez strehe, v zveznih državah Pueblo in Vera Cruz so se zrušila številna javna poslopja, šole, cerkve in bolnišnice. Dvajset vasi je ostalo popolnoma odrezanih od sveta, ker je potres porušil številne mostove. Oblasti so skušale organizirati pomoč z letali, kar pa je nemogoče, ker na tistih področjih ni pristajalnih stez. Mehiški predsednik Luis Echever-ria je danes prispel v mesto Sar-dan, v bližini katerega je bil epicenter potresa, da bi se sam prepričal o potrebah prebivalstva. Obiskal je tudi Valedero, mestece v bližini Sardana, ki ga je potres popolnoma porušil. V Beogradu razstava o razvoju politike neuvrščenosti (Od našega dopisnika) • BEOGRAD, 29. — V kulturnem središču Beograda je član predsedstva SFRJ Avguštin Papič odprl razstavo pod naslovom «Ne-uvrščene države, uveljavljeni dejavnik miru*. Na razstavi se s fotografijami, zemljevidi Beograda, Kaira, Lusaike in Alžira in podatki o številnih dosedanjih udeležencih neuvrščenih držav na vrhu prikazuje razvoj politike neuvrščenosti. Papič je v svojem govoru poudaril, da bo Jugoslavija, kot doslej, prispevala k naporom neuvrščenih. To je prišlo do izraza tudi v platformi bodočega 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in v posebni resoluciji v zvezni skupščini o sodelovanju Jugoslavije z neuvrščenimi in nerazvitimi državami. B. B. Vsedržavni kongres kitajske KP PEKING, 29. — časopisna agencija Nova Kitajska je danes sporočila, da se je vsedržavni kongres kitajske komunistične partije sestal od 24. do 28. avgusta in da mu je predsedoval predsednik partije Mao-cetung. Zahodne časopisne agencije pa poročajo, da se je v Pekingu, takoj po sporočilu, da je bil kongres komunistične partije, zgrnila velika množica ljudi na ulice in manifestirala za Maocetunga in komunistično partijo. Zadnji kongres kitajske KP je bil pred štirimi leti. Politični opazovalci v Pekingu so pričakovali, da bo KP sklicala letos kongres. Niso pa vedeli kdaj, ker ni bilo nobenega uradnega sporočila. Zato je prišla vest, da je bil kongres v preteklih dneh, povsem nepričakovana. Sedaj pričakujejo, da se bo kmalu sestal nov celotni komite za izvolitev političnega urada. V uradnem sporočilu o kongresu je prvič potrjeno, da je bila «pre-magana izdajalska skupina*, ki jo je vodil bivši obrambni minister in najožji Maocetungov sodelavec maršal Lin Piao. Sporočilo pravi, da je imel na kongresu predsednik vlade Čuenlaj v imenu centralnega komiteja politično poročilo. Poleg njega je na kongresu imel drugo poročilo podpredsednik šangajskega revolucionarnega sveta. Kongres je sprejel nov statut, saj so ga morali spremeniti predvsem zato, ker je bil v prejšnjem statutu partije, ki so ga odobrili na kongresu pred štirimi leti, Lin Piao omenjen kot naslednik predsednika Maocetunga. Kot smo že svoj čas pisali, je Lin Piao umrl septembra leta 1971 v letalu, ki je strmoglavilo v Mongoliji. Po nekaterih tedanjih vesteh, naj bi se Lin Piao ponesrečil z letalom, ko je skušal pobegniti, potem ko mu ni uspela zarota proti Mao-cetungu. Uradno sporočilo o sedanjem kongresu govori, da se ga je udeležilo 1.249 delegatov. Na kongresu so izvolili nov centralni komite in so soglasno sprejeli politično poročilo Čuenlaja ter nov partijski statut. Navzoči delegati so zastopali 28 milijonov članov partije. Poleg notranjih vprašanj in strankarskih zadev, je kongres obravnaval tudi vprašanja mednarodne politike. Ugotovil jo, da vlada v svetu velik nered, hkrati poudarja, da gre sedaj v bistvu za novo pozitivno dejstvo razvoja v vedno bolj ugodni smeri za vso narode sveta, ter v neugodni smeri za imperializem, sodobni revizionizem in za katerokoli reakcionarno obliko. V sporočilu o kongresu je rečeno, da mora Kitajska predstavljati najširšo fronto proti «hegemonizmu dveh supersil, Z DA in SZ*. Poleg tega je kongres pozval kitajski narod na budnost pred morebitnimi «nenadnimi napadi socialimperializma*. PARIZ, 29. — V dobro obveščenih krogih so sporočili, da bo predsednik Pompidou obiskal Japonsko šele prihodnjega aprila in ne v začetku prihodnjega leta, kot je bilo prvotno sporočeno. Potovanje na Japonsko so odložili za nekaj mesecev, ker bo Pompidou baje januarja o-biskal Sovjetsko zvezo. KOMPROMIS MED SADATOM IN GEDAFIJEM Proglašena združitev med Libijo in Egiptom Generalni tajnik OZN Maldheim danes v Izraelu KAIRO, 29. — Medtem ko je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim prispel na Ciper, tretjo etapo njegovega potovanja po državah Bližnjega vzhoda, je radio Kairo sporočil ustanovitev nove združene egiptovsko - libijske države. Gre v glavnem za sad kompromisa med zahtevami libijskega predsednika Gedafija po takojšnji organski zdru žitvi med obema državama in stališčem egiptovskega predsednika Sadata, ki zagovarja potrebo po postopni združitvi. Sporočilo pravi, da temelji nova država na načelih revolucije in da si bo prizadevala za povrnitev a-rabskih ozemelj, ki jih je zasedel Izrael. V soboto bodo ustanovili ustavodajno skupščino, ki bo imenovala poglavarja nove države ter bo izdelala novo ustavo. Skupščina bo sestavljena v enakem številu iz Libijcev in Egipčanov. O referendumu, ki bi moral biti 1. septem bra in s katerim bi se morali ljudstvi Egipta in Libije izraziti o združitvi, je rečeno, da bo nekoč pozneje, točnega datuma pa še niso določili. Za sedaj bosta ostali v veljavi obe vladi, sporazum o združitvi pa sestoji iz 13 članov in predvideva i-menovanje dveh ministrov «za združitev* ter ustanovitev vrhovnega sveta za načrtovanje, ki ga bodo sestavljali .poleg obeh predsednikov vlade, še ministra za gospodarstvo, finance in načrtovanje ter ministra za združitev. Svet bo tudi imenoval generalnega tajnika. V pričakovanju popolne in organske združitve bo skupno politično vodstvo, ki ga sestavljata oba predsednika, ohranilo svoje funkcije. Generalni tajnik OZN Waldheim je danes prispel na Ciper, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Makariosom. Jutri bo Wald-heim prispel v Izrael, kjer bo zelo verjetno naletel na dokajšnje težave v pogovorih z izraelskimi voditelji. Na Cipru bo tajnik svetovne organizacije skušal prispevati k premostitvi zastoja v pogajanjih med turško in grško narodnostno skupnostjo. V svojih pogovorih v Libanonu. kjer se je sestal z zunanjim ministrom Nafo, z ministrskim predsednikom Takjedinom Solom in s predsednikom Sulejmanom Frangie-jem, je ponovno obrazložil arabskim voditeljem vlogo in stališče OZN S svoje strani so mu Libanonci skušali dokazati, da predstavlja izraelska agresivna politika veliko nevarnost ne samo za mir na Bližnjem vzhodu, temveč tudi za ves svetovni mir. Jutri bo VValdheima čakala najtežja naloga na njegovem potovanju po Bližnjem vzhodu. Odnosi med svetovno organizacijo in Izraelom so v zadnjih časih dokaj napeti. Generalna skupščina je v zadnjih letih večkrat obsodila zasedbo arabskega ozemlja, Izrael pa je vse resolucije, tudi s podporo ZDA, dosledno zavračal. Odnosi so se še poslabšali po letu 1971, ko je Tel Aviv odločno zavrnil predloge posebnega odposlanca OZN Jarringa za sporazum z Egiptom. Napetost je vsekakor dosegla višek prejšnjega julija, ko so ZDA morale dati svoj veto, da bi preprečile izglasovanje resolucije, ki obsoja Izrael. Stališče Izraelcev je znano: zahtevajo neposredna pogajanja z arabskimi državami, brez kakršnegakoli posrednika. Arabske države tega ne morejo sprejeti, ker ne priznavajo legitimnosti izraelske države in se torej z njo ne morejo pogajati. Občinski odbor obsodil nasilje novofašistov Občinski odbor, ki se je sinoči sestal pod vodstvom podžupana Lonze, je ostro obsodil krvavo dejanje mladih tržaških novofašistov v Viareggiu. Odbor je v duhu pisma, ki ga je podžupan Lonza naslovil na župana Viareggla, izrazil ogorčenje in ostro obsodbo hudega primera nasilja in politične nestrpnosti. Vse mesto Je globoko prizadeto zaradi tega obsojanja vrednega dejanja, ki na žalost vpleta naše mesto v mrežo fašističnega nasilja. Trst je že večkrat zavrnil fašistično nasilje z odločnostjo in buduostjo demokratičnih in antifašističnih političnih sil. Zato je odbor prepričan, da bodo sile javnega reda in sodstvo znali zajeziti in z vso odločnostjo obsoditi te reakcionarne izbruhe. Odbor je poudaril, da demokratični Trst obsoja to hudo dejanje, ki kali družbeni In demokratični red, ki ju zagotavlja republiška ustava. Končno je še izrekel ranjencem solidarnost vsega mesta in željo, da bi čim prej okrevali. Medtem se je iz Viareggia izvedelo, da je namestnik državnega pravdnika dr. Rovella zaslišal aretirane tržaške škvadriste: Giampaola Scarpo, A-lessandra Smoilisa, Dagnora Nolicha In Roberta Zuppello. Vsi so se skušali braniti, češ da se niso udeležili krvavega napada na komunistične mladince, ker so bili ... na počitnicah. V avtu so sicer odkrili pravi arzenal tolkal, nožev in pendrekov, to pa naj bi bilo orožje, s katerim bi lahko popravljali svoj stari fiat 500, če bi se pokvaril! Nesramnim izjavam škvadristov seveda dr. Rovella ni verjel in zato je tudi odbil prošnjo za izpustitev na začasno svobodo, ki so jo vložili branilci. V OKVIRU GOSPODARSKEGA SODELOVANJA TRST TUDI LETOS PRISOTEN NA DUNAJSKEM VELESEJMU Velesejem je zaradi prisotnosti operaterjev iz obeh gospodarskih blokov pomemben činitelj pri zbliževanju med Vzhodom in Zahodom Sestanek v Bazovici za odkritje spomenika V Bazoviškem domu je bil sinoči množičen sestanek, ki ga je sklical odbor za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi v Bazovici. Na sestanku, k' se ga je udeležilo veliko vaščanov, so odborniki poročali o dosedanjem poteku del za postavitev spomenike ter o finančnem bremenu, ki ga mora za uresničitev celotnega načrta, nositi vas. Skupno so nato razpravljali o programu slovesnosti ob odkritju spomenika, ki bo, kot je znano, 9. septembra, vzporedno z obletnico mučeniške smrti bazoviških junakov. Predvsem so na sinočnjem sestanku apelirali na požrtvovalnost m dobro voljo ter na še nadaljnjo pomoč v delu in sredstvih vseh vaščanov, da bi zaključna faza naporov za postavitev spomenika ba-zovskim padlim za svobodo stekla po zastavljenem načrtu. V okviru evropskih vzorčnih velesejmov zavzema dunajski velesejem, tako v pomladni kot v jesenski izvedbi, eno najvidnejših mest na področju mednarodne gospodarske izmenjave, tudi če po številu razstavljavcev ne dosega ravni milanskega velesejma ali velesejma v Leipzigu. Ta na j več ja avstrijska gospodarska manifestacija, ali «Wie-ner Messe*. je bolj kakor na svoje notranje tržišče usmerjena na mednarodno tržišče in v tem okviru odigrava nekakšno vlogo katalizatorja v gospodarskih izmenjavah med zapadno Evropo in članicami SEV. V tej luči gledajo zato evropski in prekomorski gospodarski operaterji na to manifestacijo, ki je pomemben dejavnik pri pospeševanju izmenjav. Poslovanje med obema gospodarskima blokoma se je v zadnjih letih tako razživelo, da je porast v izmenjavah dosegel v poprečju letno 8-9 odst. Množična prisotnost gospodarskih operaterjev SEV v dunajskem Praterju ter v »Messe Palast» predstavlja že nekaj let pomemben in razveseljiv pojav, ki odraža napore za zbliževanje med SZ in ZDA, ZRN ter Francijo. Lahko bi rekli torej, da je ravno dunajski velesejem eden najpomembnejših činiteljev pri gospodarskem zbliževanju med Vzhodom in Zahodom. V tem okviru je vredno poudariti, da so speljali skozi avstrijsko ozemlje plinovod. tako imenovani »Trans-Au-stria-Gasleitung*, ki bo dovajal šest milijard kubičnih metrov sovjetskega plina italijanskemu plinskemu terminalu ENI pri Gemoni. Trst se bo na pobudo Enotnega propagandnega odbora tudi letos udeležil velesejma, tako z gospodarskimi predstavništvi in razstavljavci kot z že tradicionalnim tržaškim paviljonom* v Palači narodov. Na prvem mestu bo seveda, kot vsa ta leta, od leta 1952 naprej, naše pristanišče, ki je še vedno pomembno središče v avstrijskem prevozniškem omrežju, čeprav mu je v zadnjih letih konkurenčnih okrog dvajset drugih pristanišč. V lanskem letu je blagovni promet Avstrija - Trst obsegal nekaj manj kot šest milijonov ton, medtem ko je blagovni promet skozi reško pristanišče dosegel 1.107.000 ton, skozi hamburško pa 976 tisoč ton. Pomembno vlogo odigrava Trst tudi na področju energetskih virov.i predvsem po izgradnji naftovoda «Adria - Wien - Pipeline*, ki oskrbuje največjo avsipjsljo čistilnico v Schwechatu pri Dunaju. V bližnji bodočnosti pa bodo preko Avstrije speljali metanovod »Mokka Pipeline*, ki bo imel svoj terminal pri Tržiču. Sestanek Pierandreia s Flaviom Orlandijem Pokrajinski tajnik PSDI Oberdan Pierandrei, ki je pred kratkim prevzel vodstvo tržaške federacije, se je sestal z vsedržavnim tajnikom stranke posl. Flaviom Orlandijem, ki se mudi na počitnicah v Forni di Sopra. Razpravljala sta o vprašanjih tržaške socialdemokratske federacije v perspektivi nalog, ki jo čakajo v državnem, deželnem in krajevnem okviru za utrditev demokratičnih ustanov, za poživitev gospodarstva in za ustavitev razdiralnih sil. Pierandrei je Orlandiju posebej prikazal položaj tržaške pristaniške ustanove, ki ga je treba ocenjevati s stališča mednarodne vloge tržaškega empoirija in ki ne more predolgo čakati na imenovanje novega predsednika, nadalje položaj ostalih tržaških gospodarskih struktur kot so industrije z državno udeležbo, javne in zasebne pomorske proge, trgovina, razvoj višjega šolstva, valorizacija kulturnih ustanov in stiki z zalednimi državami. Orlandi se je obvezal v imenu stranke, da se bo zavzel za navedena vprašanja v okviru vladnega načrtovanja. OSTER SINDIKALNI SPOR V ITALIJANSKEM GLEDALIŠČU Odpuščen igralski kolektiv tržaškega Stalnega gledališča Večina v upravnem svetu očita igralcem, da niso prišli na vaje Bordonovega dela - Igralci trde, da hočejo sami sodelovati pri določanju repertoarne politike Hud sindikalni spor je izbruhnil te dni v tržaškem italijanskem Stalnem gledališču, potem ko je večina v upravnem svetu sklenila, da po treh letih v celoti odpusti igralski ansambel. Dvanajst igralcev, ki jih je uprava stalnega gledališča pred tremi leti zaposlila za nedoločen čas, je sedaj zaprosilo za posredovanje sindikatov (CGIL, CISL in SAI), če pa to posredovanje ne bi zaleglo, bodo upravo Stalnega gledališča prijavili sodnim oblastem, pri tem pa se sklicevali na določila delovne pogodbe. Sklep o odpustu dvanajstih igralcev je upravni svet sprejel v ponedeljek zvečer. Za sklep je glasovala večina, ki jo, v bistvu, sestavljajo člani ali somišljeniki KD in PSDI, vzdržala sta se predstavnika socialistične in republikanske iiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiuiiuiiiiiimiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniMiiiiiuiauiuit KRIZA TRŽAŠKE LUKE Pred sobotnim sestankom z ministrom Pieraccinijem V občinski palači so se sestali tržaški sindikalisti s podžupanom Lonzo Podžupan prof. Lucio Lonza, ki bO v soboto odpotoval v Benetke na sestanek z ministrom za trgovinsko mornarico, socialistom Pieraccinijem, je sinoči povabil v svoj urad predstavnike tržaških sindikalnih vodstev. Srečanja so se udeležili Gerli za CGIL, Fabricci za UIL, Battellini, Gosdan in Cruciatti za CISL. Sindikalisti so podžupanu povedali, katera so glavna vprašanja. ki jih mora postaviti ministru. Rekli so mu še, da bo sestanek med tržaškimi sindikalisti in ministrom za rešitev nekaterih spornih vprašanj tržaškega luškega gospodarstva možen le potem, ko bodo sindikalna vodstva v Rimu rešila zapleteno vprašanje pristojnosti za vodenje težkih mehanskih sredstev. Ko bo oblikovano v Rimu ustrezno stališče in ga bodo tržaški sindikati sprejeli, bo sestanek z ministrom za trgovinsko mornarico, ki je pristojen tudi za pristaniške storitve, možen in v določeni meri celo nujen, saj mu bodo predočili kopico nerešenih vprašanj, ki zadevajo osnovne delovne strukture tržaške luke. V zvezi s polemičnimi zapisi, ki so se pojavili v določenem delu tržaškega tiska o tem, da v tržaški luki te dni nibolo ladij, so nas sindikalisti tržaških pristanišč-nikov opozorili, da gre za zlobno kampanjo. V tržaški luki delavci ne stavkajo že več kot en teden in delo poteka povsem normalno, če ladij ni v tržaškem pristanišču, so razlogi verjetno globlji. Neki tržaški list je namreč pisal, da je koprska luka polna ladij, ki da so jih brodarji preusmerili iz Trsta. To pa ni res, ali vsaj za to delavci ne nosijo nobene odgovornosti. Delavec padel s strehe 18 m visokega poslopja Samo srečnemu naključju se ima zahvaliti 25-letni delavec Fulvio Pe-rat iz Ul. Montecchi 1, da je kljub hudim poškodbam ostal pri življenju. Padel je namreč s strehe štirinadstropne hiše v Ul. Crispi 14 in »pristal* na pločevinasti strehi kleti, ki je ublažila udarec. Kljub temu pa je dobil močne udarce in morda celo notranje poškodbe, zaradi česar so ga prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli v nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu. Perat je skupno z 32-letnim de- lavcem Marcellom Lanarjem iz Ul. Piccola Fomace 5 popravljal žleb na strehi omenjenega poslopja, ko je stopil preblizu roba in izgubil ravnotežje. Njegov delovni tovariš je slišal prestrašeni krik in hitro stekel na dvorišče skozi vhod hotela «Istria* v Ul. Timeus. Perat je ležal na tleh sredi mlake krvi, na srečo pa se je izkazalo, da poškodbe niso tako hude, kot bi lahko bile, če bi padel na cement. Prijava dohodkov Tržaška občina obvešča vse davkoplačevalce, naj do 20. septembra prijavijo svoje osebne dohodke, ki so podvrženi občinskemu davku. Prijave sprejemajo v uradu davčnega oddelka (Trg Granatieri 2, tretje nadstropje soba št. 272), kjer bodo tudi brezplačno dobili prijavne pole. (Po telefonu) Prvi dan seminarja, v ponedeljek, 27. t. m. so udeleženci po dopoldanski uradni otvoritvi in nato po kratki obravnavi delovnega celotedenskega sporeda popoldne zaključili z zakusko, ki jo je priredila krajevna turistična ustanova. Seveda so mladinci iz treh dežel izkoristili že prvi večer za o-sebna spoznavanja in pogovore, saj se ta na takih seminarjih večkrat izkažejo za bolj konstruktivne kot uradne razprave. Drugi dan pa je bil bolj delaven, saj sta referat in kasnejša razprava o temi «Etmčni odnosi mladih v deželi Furlaniji - Julijski krajini* (referat je podala prof. Anna-maria Voilau iz Gorice z Instituta za mednarodno sociologijo) zaposlila mladince ves dopoldan. Podrobneje bomo o tem referatu še poročali. Istega dopoldne so se tudi na kratko predstavile skupine mladincev iz treh dežel. Popoldne je bil organiziran izlet z ladjo po gradeški laguni, na katerem je prisotne na seminarju spremljal tudi gradeški župan; M'Je pri kozarcu piva znal povedati obilo zanimivosti. če sta bila prva dva dneva bolj turističnega značaja, pa je zato včerajšnji delovni program zaposlil udeležence ves dan. Zjutraj je bil namreč na sporedu oris mladinskih organizacij v posameznih deželah, popoldne pa, kot napovedano, je bilo posvečeno problematiki narodnostnih manjšin v treh deželah. Vodja koroške skupine je na kratko povedal, da je za mladinske aktivnosti zadolžen poseben urad pri koroški deželni vladi in orisal organizacije, ki so prisotne na tem seminarju. Več je o Zvezi mladine Slovenije in ostalih organizacijah govoril Sergej Čehovin iz Kopra, od skupin iz dežele Furlanije - Julijske krajine pa so i-meli pripravljeno kratko poročilo edino predstavniki Slovencev v Italiji, v imenu katerih je Mirko Špacapan iz Gorice orisal pomembnejše mladinske aktivnosti in organizacije ter jih povezal s splošnim narodno - obrambnim delovanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. O »Evropskem federalističnem gibanju*. ki je imelo v zastopništvu naše dežele kakih deset predstavnikov, je govoril njen deželni tajnik Gian-carlo Cosatti iz Vidma. Popoldne so o problematiki manjšinskih narodnostnih skupnosti Italijanov v Sloveniji in Slovencev v Avstriji ter v Italiji govorili njihovi predstavniki, Aurelio Juri, Franc Serajnik s celovške slovenske gimnazi- Z cVEČERNIM KONCERTOM* 1. SEPTEMBRA NA KONTOVELU stranke, medtem ko j'e predstavnik KPI bil proti. V svojem tiskovnem sporočilu ugotavlja upravni svet Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine (ta je uradni naslov italijanske gledališke hiše v našem mestu) utemeljuje svoj drastični sklep s tem, da «igralci niso hoteli začeti s predvidenimi vajami za srednjeveško predstavo (avtorja Furia Bordona) 20. in 21. avgusta, kar je bilo predvideno že lani*. Upravni svet ugotavlja še, da je bil prisiljen preveriti «odnos, ki je nastal med upravo in dvanajstimi igralci na osnovi izkušenj zadnjih treh let*. Igralci v svoji izjavi trditve večine članov upravnega sveta gledališča izpodbijajo, češ da ni res, da so se uprli vajam. Nasprotno so v pismu z dne 21. avgusta, jasno sporočili organizacijskemu direktorju gledališča Enricu Rameju (pismo so v vednost poslali tudi u-metniškemu vodji gledališča Bol-chiju ter sodirektorju D’Osmu), da se nikakor ne branijo dela, pač pa so samo «zahtevali na vajah prisotnost, umetniškega vodje, da bi z njim razpravljali o veljavnosti stranskega programa*. Svojo zahtevo, ki v bistvu pomeni zahtevo po sodelovanju kolektiva igralcev pri izvajanju repertoarne politike gledališča, utemeljujejo — med drugim — tudi z določilom delovne pogodbe, po katerem ima «skupščina igralcev pravico do zbiranja v gledališču izražanja mnenja In predlogov o vseh kulturnih in umetniških dejavnostih gledališča in še posebej o repertoarju*. Na tem določilu delovne pogodbe sloni torej zahteva igralcev Stalnega gledališča, da soodločajo pri repertoarni politiki. Gre pa tudi za vprašanje »interpretacije*. U-pravniki gledališča trdijo namreč, da je Bordonovo delo del »osnovnega repertoarja*, o katerem ne gre več razpravljati. Igralci pa so drugačnega mnenja. Zvečer so sindikalne organizacije FILS - CGIL, FULS - CISL in SAI izdale sporočilo, v katerem sporočajo, da je predlog za odpust 12 igralcev (to so Ora-zio Bob-blo, Elisabetta Bo-nino, Lidaa Brai-co, Giusi Carrara, Luciano D’An-toni, Franco Jesurum, Mimmo Lo Vecchio, Saverio Mariones, Ariel-la Reggio, Gianfranco Saletta, Gior-gio Valletta in Lino Savorani) dal predsednik upraviiega sveta tržaškega stalnega' gledališča dr. Gui-do Botteri. VRSTA PROMETNIH NESREČ ZARADI SPOLZKIH CEST NA MLADINSKEM SEMINARJU V GRADEŽU Poročila in razprava o položaju Slovencev v Avstriji in Italiji v Nastopili so Franc Serajnik iz Celovca, Mirko Špacapan iz Gorice ter Jožko Moreij in Martin Brecelj iz Trsta je, Martin Brecelj ter Jožko Moreij iz Trsta. Ker je potrebno ta podajanja in sledečo diskusijo (ki so jo avstrijski vodje delegacije skušali spraviti na slepi tir) podrobneje obravnavati, bomo o tem podrobneje poročali kasneje. Vsekakor se je ta tematika izkazala za najbolj žgočo predvsem zaradi položaja na Koroškem. J. M. Mednarodni tečaj o prevozih Holandski strokovnjak o načrtovanju prometa Na tržaški univerzi je včeraj v okviru 14. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti nastopil nizozemski strokovnjak dr. J. Geer-lings, načelnik oddelka za gospodarska raziskovanja pri holandskih državnih železnicah. Dr. Geerlirtgs je prikazal vprašanja načrtovanja prometa na Nizozemskem. Govornik je naglasil, da je Holandski gospodarski institut iz Rotterdama pred časom pripravil temeljito študijo o verjetnostnem razvoju premeta na Nizozemskem do leta 2000 ter pri tem obravnaval tudi nove ceste in železniške proge, razvoj prometa po prekopih v notranjosti in po morju ter letalskega prometa. Strokovnjaki so izračunali tudi stroške, ki jih bo morala Nizozemska kriti v posameznih srednjeročnih razdobjih do konca stoletja. Študija je pokazala, da je načrtovanje novih prometnih zvez in predvidevanja v zvezi z bodočim razvojem prometa mnogo lažje kakor določitev ustreznih stroškov. Nakazati pravo finančno rešitev je toliko bolj zahtevno, je dejal predavatelj, ker so holandske javne organizacije za promet • nar Nizozemskem pasivne, njihov' bilančni primanjkljaj pa se veča iz leta v leto. , ..i,,, STRAIN Dolina št. 40 tel. 228-116 Obveščamo cenjene goste, da bomo gostilno ponovno odprli 1. septembra. Gledališča Stalno slovensko gledališče v Trstu bo gostovalo v soboto. 1. septembra ob 20.30 (po jugoslovanskem času) v Štanjelu s predstavo I. Preglja «Tol-minri- -o dramatizaciji M. Mejaka priredil S. Bencdetič. Predstava na pre-' ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 15. septembra 1973 od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice. Pouk se prične v ponedeljek, 17. septembra za glavne in stranske predmete. Šolske vesti Pri Izoli hudo ranjena Tržačanka ki je z avtomobilom trčila v avtobus Sprejeli so jo v izolsko bolnišnico s pridržano prognozo * Osem oseb ranjenih pri trčenjih na Istrski ulici in na Trbiški cesti Nova prosvetna sezona na Proseku -Kontovelu Nastopili bodo zbori «Rdeča zvezda*, «Srečko Kumar* in cVasilij Mirk* ter godba na pihala s Proseka - Prosta zabava Prosvetno društvp Prosek - Kon-tovel in ostale kulturne organizacije s Proseka in Kontovela bodo pričele novo prosvetno sezono v soboto 1. septembra ob 20. uri z Večernim koncertom, kt bo na i-grišču Športnega društva *Konto-vel» pri društveni gostilni na Kontovelu. Ta prireditev naj bi bila manifestacija slovenske pesmi, saj bodo na njej sodelovali trije zbori in godba. Svojo udeležbo so prijavili naslednje kulturne skupine: mladinski pevski zbor »Rdeča zvezda:» iz Saleža, moški pevski zbor *Srečko Kumar» iz Velikega Repna, moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela ter prose-ška godba. Kot je bilo že omenjeno, bo ta koncert uvod v novo prosvetno sezono za katero upamo, da ne bo nič manj pestra, kot je bila pretekla. Naj ob tej priliki o-menimo, da je minuli sezoni pevski zbor »V. Mirk» imel celo vrsto nastopov na raznih prireditvah, da je tudi domača godba sodelovala na raznih manifestacijah in da je Amaterski oder naštudiral Nušiče-vo veseloigro v treh dejanjih »E- mancipirane žene*. S tem delom so igralci gostovali po raznih krajih na Tržaškem, v Sloveniji ter na Koroškem. Kot zaključek pretekle sezone naj se samo spomnimo velikega srečanja v Brežicah, katerega se je udeležilo preko dvesto vaščanov. Tudi na tem srečanju so sodelovali proseško - kontovelski zbor, godba ter člani Amaterskega odra, Ljudsko - prosvetni delavci s Proseka - Kontovela želimo, da bi ta koncert dal novega zagona kulturnemu delovanju, obenem pa želimo, da bi se v to udejstvovanje vključilo čimveč mladih ljudi, ker edino v mladini vidimo bodočnost našega ljudsko - prosvetnega delovanja. Kulturnemu programu bo sledila prosta zabava. Za to bo poskrbel orkester godbenega društva s Proseka. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Naj še omenimo, da bo ves dobiček prireditve šel v prid gradnje kulturnega doma Prosek -Kontovel. Zato vabimo na to ljudsko prireditev vse domačine, kakor tudi vse ostale Slovence iz Trsta in okolice. p. m. Včeraj so bile ceste v mestu in okolici spolzke zaradi rahlega dežja, ki je padal skoro nepretrgoma. Seveda se je to poznalo tudi pri številu prometnih nesreč, ki jih je bilo včeraj nenavadno dosti. Najhujša se je pripetila pri Izoli prejšnji večer. 30-letna Ondina Zadeo iz Ul. B. Angelico 51 v Trstu, se je peljala s svojim fiatom 500 po cesti pred izolskim avtokampom, namenjena v Koper in potem v Trst. Na koncu dolgega ravnega odseka ceste je iz neznanih razlogov, verjetno pa zaradi spolzke ceste, voznica izgubila nadzorstvo nad vozilom. Njen avto je zavozil na sredo ceste, nato pa povsem na levo stran. Ravno tedaj je privozil iz nasprotne smeri avtobus iz Kopra, ki ga je vozil 31-letni Vido Francelj iz Kocjančičeve ulice 10 v Izoli. Trčenje je bilo neizogibno in silovito. Iz razbitin malega avtomobila so potegnili nezavestno Zadeo-vo in jo hitro prepeljali z rešilnim avtom v bližnjo izolsko bolnišnico. Sprejeli so jo na kirurškem oddelku in zdravniki si prizadevajo, da bi ji, kljub hudim notranjim poškodbam rešili življenje Včeraj zjutraj približno ob 9. uri je v Istrski ulici na ovinku pred križiščem z Ul. Flavio prišlo do trčenja med fiatom 850, v katerem sta se peljala 59-letni Rodolfo Peressini s Stare istrske ceste in 12 letna Franca Benedetti iz Ul. S. Marco 12, in fiatom 124, v katerem sta bili 32-letna Nevia Giovannini por. Del Santo in njena 55 letna mati Bruna Toffalon por. Giovannini iz Ul. Colombo 18. Do trčenja je verjetno prišlo, aer je zaradi spolzke ceste Giovanninijev avto zdrsnil preveč na sredo cestišča, kjer je čelno trčil s fiatom 850, ki je privozil iz naspi otne smeri. Na ji,uje se je poškodovala potnica fiata 124, Bruna Tcflalon por. Giovannini, ki si je zlomilr. levo nogo in desno roko. Zdraviti se bo morala vsaj mesec dni. Ostali so se samo potolkli in bodo ozdraveli v največ 10 dneh. Malo pozneje je prišlo do hudega trčenja tudi na Trbiški cesti pri Proseku, pri katerem so se ranile štiri osebe. Zakonca Tullio Varuzza, star 31 let, in Eliana Corso por. Varuzza, stara 26 let, iz Ul. Gam-bini 4/1, sta bila namenjena s svojim novim fiatom 128 proti Opčinam. V nasprotni smeri je privozil ci-1 troen DS z milansko evidenčno ta-1 blico, v katerem se je peljala sku- &,f’ :< j,. "ji/. Avtomobila po trčenju v Islrski ulici pri vojaškem pokopališču pina. ki se je vračala z dopusta v Jugoslaviji. Voznik citroena 52-let-ni dr. Idelfranco Crespi iz Cogo-na pri Milanu je zavozil na levo stran cestišča in trčil v fiat 128. Oba potnika fiata sta se ranila: Tullio Veruzza si je poškodoval levi komolec in bo ozdravel v 25 dneh, njegova žena pa se je potolkla po čelu in telesu in se bo morala zdraviti 20 dni. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer so ju pridržali. V milanskem avtu sta se ranila samo voznik, ki se je potolkel in ranil po nogah, ter 52-letni Giuseppe Paleari iz Cena pri Milanu, kateremu je izbilo zob. Prvi bo o-kreval v desetih dneh, drugega pa so sprejeli v bolnišnico s prognozo 20 dni. Pri trčenju sta bili obe vozili močno poškodovani. SNOČI V ROSSETTIJU Renato Rascel in «/ camaleonti» S poletjem, ki se naglo bliža kraju, se končujejo tudi varietejske prireditve tržaške avtonomne turistične in letoviščarske ustanove na Gradu sv. Justa. Snoči je bila na vrsti zadn/a od teh predstav, varietejski večer z vokalno instrumentalnim ansamblom «1 camaleonth ter s popularnim italijanskim igralcem in pevcem Renatom Rasce-lom. Spričo slabega vremena so organizatorji prenesli predstavo z grajskega dvorišča v gledališče Rossetti. Morda tudi zaradi tega je bil obisk manjši, kot je bilo pričakovali. Prvi del večera, ki se je pričel krepko čez napovedano 21.30, je v celoti izpolnil ansambel «Z camaleonth. Zaradi premočnega ozvočenja, ki bi bilo primerno za odprt prostor, ne pa za Ros-settijevo gledališče, je dobršen del občinstva zapustil dvorano in dočakal odmor v razsvetljenem fo-yerju. V drugem delu večera pa se je predstavil simpatični Renato Rascel, ki je ob spremljavi ansambla in vokalnega kvarteta Nore Orlandi zapel svoje novejše in starejše melodične in satirične pesmi ter večkrat izzval navdušeno ploskanje. Drevi bo druga ponovitev predstave z edino spremembo, da bo namesto ansambla «1 camaleonth nastopil ansambel «II rovescio del-la medaglia». • Šolski skrbnik v Trstu je sporočil, da so na oglasni deski skrbništva razobesili stopenjsko ledvico, ki nakazuje premestitve in imenovanja ne-učečega osebja vseh višjih srednjih šol v naši pokrajini za šolsko leto 1973/74, kakor predvideva m,",-trs!'r odredba iz dne 10. maja 1973. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja «Francč Prešeren* v Trstu sporoča, da se popravni izpiti za šolsko leto 1972/73 pričnejo v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda žiga Zois, Vrdel-ska cesta 13/2 sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti v ponedeljek, 3. septembra ob 8.30 s popravnima nalogama iz slovenščine in stenografije. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 30. avgusta ROZALIJA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 — Dolžina dneva 13.25 — Luna vzide ob 9.08 in zatone ob 20.24 Jutri, PETEK, 31., avgusta RAJKO Vreme včeraj: naj višja temperatura 21,8, najnižja 19,7, ob 19. uri 21.6 stopinje; zračili tlak 1011,5, stanoviten, veter 7 km na uro, zahodnik - severo-zahodnik*. vlaga ftfrodstotna, padavine 0,6 mm, nebo poobračerio, morje skoraj mimo. temperatura morja 20,6 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 68-letni Giorgio Dougan, 85-letna Virginia Babic por. Contento, 49-letni Edoardo Carli, 45-letni Gioac-chino Politto, 85-letna Luigia Cumar, 75-letna Angela Apollonio vd. Abrami, 70-letni Luigi Ulcigrai, 49-letni Antonio Labinaz, 88-letna Caterina Šušteršič vd. Antonelli, 76-letna Maria Drusco-vich por. Coslovich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 23; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis dražbe V smislu člena 7 zakona 14 od 2. 2. 1973 se sporoča, da bo pri upravi Tržaške pokrajine izvedena v smislu sklepa 772, ki ga je pokrajinski odbor na dan 16. julija 1973 sprejel «pro consilio*, zasebna dražba na način, ki ga predvideva člen 1 odst. a) gornjega zakona za obnovitvena dela pri barvanju in pleskanju paviljonov «B» in «Q» pokrajinske psihiatrične bolnišnice v Trstu in to 1. dela del, in sicer na način odstotnega znižanja na skupno vsoto 10.000.000 lir (deset mi-tijonov lir), kar je osnova za dražbo. Dela se bodo dodelila na kraju samem najboljšemu ponudniku. Za pripustitev k tekmovanju bodo podjetja morala položiti pri pokrajinskem ekonomu vsoto petindvajset tisoč lir na račun pogodbenih stroškov, ter začasno jam-ščino v znesku 500.000 lir v likvidnem denarju, v javnih vrednostnih papirjih oziroma od države zajamčenih vrednostnih papirjih z zgoraj omenjeno vrednostjo na dan deponiranja. Jamščina se mora položiti na pokrajinski blagajni, oziroma pri kakem kreditnem zavodu. Rok, o katerem govori odstavek d) že omenjenega člena 7, je 30 dni od datuma razpisa dražbe. Trst, 26. avgusta 1973 GENERALNI TAJNIK dr. Riccardo Rago PREDSEDNIK dr. Michele Zanettl ODBORNIK prof. dr. Mario Foschl Na Gradu sv. Justa - danes na sporedu prireditev «D'amore si ride* in sicer z začetkom ob 21.15. Nastopil bo znani Renato Rascel, ki bo zapel svoje pesmi ob spremljavi »kvarteta* Nore Orlandi in orkestra; v drugem delu bodo na sporedu «11 rovescio della medaglia*. V primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Rossetti. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni UTAT — (Pasaža Protti, telefon 36-372). MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki* ob 21.00 «Maximilian of Mexico», v angleščini ; ob 22.15 «Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. Zvezo vzdržuje avtobus proge «36» z odhodom iz Ul. Beccaria ob 20.10 in ob 21.30, iz Miramara pa ob 22.10 ter ob 23.25. Postanki v Miramar-skem drevoredu št. 7, na Rojanskem trgu št. 37, ter pred gostiščem »Ma-rinella*. Nazionale 16.00—22.15 car- nale per una signora per bene*. Barvni film. Igra Vima Lisi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «MiIano trema: la Poiizia vuole giustizia*. Barvni film. Luc Merenda, Richard Conte, Martine Brochard. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «L'uomo In basso a destra nella fotografia*. Barvni film. Igrajo Jean-Luis Trintignant, Ber-nadette Lafont, Michel Bouquet. Detektivka. Fenice 16.00 «Quella sporca dozzina* barvni film, Lee Marvin in Ernest Borgnine ter Charles Bronson. Eden 16.30 »Cina: violenza e furore*. Barvni kitajski film. Igrata Wang Yu Kiang, Pin Tien Yeh. Ritz 16.30 «L’artiglio mortale del Ta Kang*. Kitajski barvni film. Anrura 16.30 «Venezia, la luna e tu*. Barvni zabavni film. Igrata Alberto Sordi in Nino Manfredi. Cnpilol 16.30 »La caccia*. Barvni film. Igra Marlon Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 Serija znanstveno - ian-tastičnega filma: «Galaxy horror*. Barvni film. Igra G. 'snr1-"!. Inipero 16.00 «11 grande dittatore*. Čmobeli film. Igra znani gledališki umetnik Charlie Chaplin. Filodranunatico 16.30 »...e non libe-rarci dal male*. Barvni film. Jean Goupil, Catherine Wagener. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 plenilunio delle ver-gini*. Barvni film. Mark Damon. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.15 Serija grozljivih filmov: «11 plenilunio delle vergini*. Barvhi ’ 'film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Matrimonio alTitaliana*. Barvni' film. Igrata Sopbia Loren in Marcelto' Mastroianni. Prepovedano mladim pod 14. letom. Ideale 16.30 «Sinbad contro 1 sette saraceni*. Barvni pustolovski film. Igrajo: Gordon Mitcheli, Dan Harri-son in Bela Cortez. Abbazla 16.30 «Per un pugno nelToc-chio*. Zabavni barvni film. Igrata Franco Franchi in Ciccio Ingrassia. Izleti PD »I. GRBEC* iz Skednja priredi 16. septembra 1973 izlet na Bled, v Bohinj in k slapu Savice. Vpisovanje društvenih prostorih od 18. do 20. •e. SPDT obvešča, da proslava Dneva planincev iz Slovenije v Bovcu ne bo kot napovedano 2. in 3. septembra, temveč 8. in 9. septembra. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Program: prenočitev v taboru na prostoru cam-pinga, kjer bo planinski ples. Osrednja proslava bo v nedeljo ob 10. url kulturnim programom. V restavraciji »Kanin* bo razstava planinske fotografije. Razna obvestila Pri tajništvu Italijan-'-" - ameriškega združenja v Ul. Roma la/ii. tel-30-301 se od 9. do 12.30 ter od 15. 19. ure nadaljuje vpisovanje za tečaje angleščine, ki bodo od 3. do 28. septembra. Podrobna pojasnila daje tajništvo. Mali oglasi 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupe 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupč 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 130« 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled 7 Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TR TESTE, tsaias BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA rusr - UL. F. FILZl 10 tet 38-101, 30-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV Ameriški dolar 587.— Funl šterling 1450.— Nemška marka 238.— 32,30. Avstrijski šiling Švicarski frank 195,50 Francoski frank 133.— Dinar: debeli 38-—■ drobni 39.— MENJALNICA vseh tujih valut Gnani V počastitev spomina pok. Iva Ker-žeta darujejo za Slovensko dobrodelna društvo Ignacij Marc 5000 lir, Dor c Terčon 5000 lir in družina Ostan tisoč lir. GORIŠKI DNEVNIK 30. avgusta 1973 Z ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA VRSTA SKLEPOV V PRID KMETIJSTVU IN TURIZMU so družbeno vprašanje OB ZBOROVANJU V TAKČENTU Vojaške služnosti Nova sredstva za socialno pomoč izseljenim delavcem Deželno jamstvo za posojilo goriske pokrajinske uprave V ne na- dila prvi del novega zavoda za gluhoneme. A. ti- je na- PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Nagradni natečaj za diplomsko delo Da bi počastila spomin pok. Casalija, bivšega delegiranega pravitelja tržaške družbe Stock, trgovinska zbornica razpisala gradni natečaj za univerzitetno diplomsko delo z naslovom «Razvoj italijanske industrije likerjev v Julijski krajini in v Dalmaciji*. Natečaja, za katerega je predvidena nagrada v znesku 400.000 lir, se lahko udeležijo visokošolci s tržaške univerze, ki bodo diplomirali do jesenskega roka akademskega leta 1973/74. Prošnje na kolkova-nem papirju morajo prispeti na trgovinsko zbornico najkasneje do 12. ure dne 31. decembra 1974. Priložiti je treba dva izvoda diplomskega dela, potrdilo o opravljenem diplomskem izpitu in izjavo, da kandidat sprejema pravilnik nate čaja. Komisijo, ki bo pregledala Na zadnji seji deželnega odbora, ki 3o je vodil predsednik Comelli, so odborniki na predlog referenta za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih področij A. Tripanija odobrili zakonski načrt, ki dopolnjuje in delno spreminja deželni zakon štev. 1 iz leta 1968 in zakone štev. 37, 45 in 48 iz letošnjega leta. Navedeni zakoni se nanašajo na poslovanje deželnega jamstvenega sklada za kritje rizikov zvezi s posojili, ki jih najemajo Posredni obdelovalci zemlje in _ jemniki v kmetijstvu za gradnjo, razširitev ali izboljšanje kmetijskih domov. Glavna sprememba se nanaša ^a trajanje veljavnosti zakonov štev. »A 45 in 48 iz letošnjega leta; olajšave, ki jih zakoni predvidevajo, bodo namreč stopile v veljavo leto pozneje kakor je bilo prvotno predvideno in bodo trajale leto dalj kakor Je bilo določeno glede na razpoložlji-yosti finančnih sredstev. Snrememba je bila potrebna zato, ker so osrednji organi odobrili omenjene zakone 1’eliko zamudo. Odbor je sprejel tudi drug predlog odbornika za kmetijstvo Tripanija in odredil, naj dežela prispeva 421,8 milijona lir za boj proti toči v letošnjem letu. V ta okvir spada tudi kritje stroškov za zavarovanje pridelkov pri de želnih zavarovalnicah. Na predlog odbornika Romana je deželni odbor nadalje nakazal prispevek 4.000.000 lir petim zavodom v 1'urlaniji-Julijski krajini, ki se ukvarjajo s socialnimi dejavnostmi v prid Izseljenim delavcem in njihovim družinam. Zavodi bodo prejeli prispevke ■z omenjene razpoložljivosti v raz-rner.iu s številom sedežev, ki jih Vzdržujejo v tujini. , Nadaljnje tri predloge je odbor spredi na področju turizma, in sicer ,.a Pobudo pristojnega odbornika Devetaka- Dežela bo nakazala skupno 29 milijonov lir dvema ustanovama, ki se ukvarjata s socialnim in šolnini turizmom, petim organizacijam za raz-ne dejavnosti v zvezi z vabljenjem Sostov iz tujine in dvema ustanova-ki delujeta na drugih področjih deželnega turizma. Nadaljnji prispe Vek 32 milijonov lir je dežela naka-tržaškemu odboru za socialni tu-jdzem in počitnice, in sicer kot delno "Ntie stroškov, nastalih pri prirejanju jzletov za delavce, upokojence in njihove družinske člane. Na predlog odbornika za finance Co-">niJa je deželni odbor na koncu odobril besedilo pogodbe, s katero bo de-žria zajamčila posojilo 300 milijonov br. ki ga bo goriška pokrajinska u-Pfsva najela pri Goriški hranilnici. " tomi sredstvi bo pokrajina zgra-' n"iiii,iin,ii,iiin,iiii„illM„ii,iiii„iiiluf„i,iliiiiMliIIIIIIullll|llllll|llllllllllll||||ll|lllllllllllll|ll|ll|||||||l *>ELO DEŽELNIH ORGANOV Stopperjevi razgovori o gospodarskih vprašanjih OdborniStvo za industrijo in trgovino preučuja vprašanja tržaške luke - V ospredju boj proti draginji t ^želni odbornik za industrijo in rilo vi no N. Stopper se je v zad-Jih dneh sestal s številnimi pred-tavniki deželnega gospodarstva, jtazpravljali so o vprašanjih, ki J3devajo razvoj tukajšnje ekonomi-J® in predvsem o boju proti nebr-uanemu naraščanju življenjskih stroškov. Odbornik se je najprej sestal s F fcdsednikom tržaškega združenja Sovcev na drobno Dei Rossijem, katerim sta načela zlasti vpraša prispela diplomska dela, bo sestavljena iz treh docentov gospodarske fakultete tukajšnje univerze in zastopnika trgovinske zbornice. Zbornica namerava izdati posebno publikacijo z najboljšim diplomskim delom, v tem primeru pa bo pisec namesto avtorskih pravic prejel primerno število izvodov publikacije. Podrobnejša pojasnila daje pristojni urad trgovinske zbornice, Trst, Borzni trg 14. • Ob prisotnosti finančnega funkcionarja so v torek, 28. avgusta, izžrebali zmagoviti listek loterije, ki jo redno prireja občinska umetnostna galerija. Srečni lastnik zmagovitega listka, ki nosi številko 11948, bo prejel delo slikarja L. Marca Palazzija. Nagrado lahko dvigne vsak dan v uradnih urah v občinski palači, soba št. 124, v teku enega meseca od dneva žrebanja. • V Drevoredu III. Armata bodo v kratkem začeli z obnovitvenimi deli na poslopju št. 20. V ta namen bodo poslopje obdali z ograjo. Zaradi tega je občinska uprava odredila prepoved parkiranja vzdolž ograje. Avtomobil v plamenih oi/Ci lictGcici ttanu v pz u»u luc- tl'*iaišnje trgovine na drobno v j.1, najnovejših vladnih ukrepov nat ^ Pr°ri inflaciji. Stopper se je sestal s predsednikom videm e trgovinske zbornice dr. Maran-bjinejem; tudi na tem srečanju so A a..v ospredju zlasti vprašanja in-j ClJe in zamrznjenih cen, med žel'lm Pa je dr. Marangon izrazil f,J°’ naj bi se sodelovanje med m«* zbornicami v Furlaniji - Ju--i ' Kajini v prihodnje še znatno t£PUo- 5-^bornik za industrijo je nadalje d,. ®Je! predsedn ka zavoda za in-v0| 'jako cono Aussa - Como Chia-du’ - —- . , __1 mopIa ir« tmrlrkAcUrhfl OhfMnfl Povsem razumljivo je. da je v takšnih pogojih delo zelo zahtevno in je zato težko odtehtati zaostalost. ki še vedno vlada v nekaterih odmaknjenih krajih, kot so Brkini in spodnji Kras, z ogromnimi gospodarskimi pridobitvami na področju sekundarne in predvsem terciarne dejavnosti. TOVARNE KOT GOBE PO DEŽJU Ta gospodarski porast je v začetku oviralo mnenje, da področje ob državni meji z Italijo ne daje zadovoljivih jamstev za poseben razvoj in da bi bilo najbolje, če bi ga intenzivno pogozdili. Posledice takšne politike so bile na začetku porazne in so dosegle to, kar ni uspelo niti fašistični raznarodovalni politiki. Kraji sežanske občine so krvaveli zaradi emigracije prebivalstva. ki se je neustavljivo nadaljevala do leta 1965. Po vojni se je do tega leta prebivalstvo zmanjšalo za eno tretjino. Z vztrajnim prizadevanjem krajevnih skupnosti se je stanje sčasoma izboljšalo. Republiška skupnost je zavzela do tega področja drugačno stališče in domače gospodarstvo je začelo vrtoglavo prehajati v zadnjih letih iz ekstenzivne rasti na načrtno gospodarsko poslovanje. Gospodarske naložbe so se vrstile ena za drugo in v nekaj letih so zrasli kakor gobe po dežju raznovrstni industrijski obrati, kot so Tovarna radijskih sprejemnikov »Iskra* Sežana, tovarna «Aluminij» Komen, «Krasoprema» Dutovlje, »Mitol* Sežana, Tekstilna tovarna Senožeče, «Kovinar» Kozina in drugi. Rezultati so bili na dlani. Od 600 zaposlenih pred drugo svetovno vojno, je to število narastlo po letu 1965 na 6.000, doseglo leta 1972 6.700 zaposlenih, v prvem polletju letos pa (samo na družbenem sektorju) 6.839, od tega je 2.508 žensk. Poleg tega je 300 zaposlenih v zasebnem sektorju. Samo v industriji je letos zaposlenih 2.155 ljudi, v prometu 1.455. v trgovini pa 1.147 ljudi. Porast zaposlenih se od leta 1965 poprečno dviga za 3 do 5 odstotkov letno, vzporedno z njim pa se dvigajo tudi osebni dohodki. Medtem ko so lani znašali poprečni mesečni prejemki na zaposlenega 1 778 ncvih dinarjev, kar je predstavljalo napredek za 25 odstotkov s predlanskim letom, so se letos zvišali za 13 odstotkov v primerjavi z lanskim. Poprečni mesečni nreje^ki na zaposlenega znašajo tako 2.008 novih dinarjev, poprečno po posameznih strokah pa znašajo v industriji 1.798 ND, v kmetijstvu 2.054 ND, v gradbeništvu 2.226 ND, v prometu 2.153 ND, v trgovini 2.104 ND, v gostinstvu 2.005 ND, v turizmu 2.217 ND, v obrti 1.990 ND, v šolstvu 2.102 ND, v zdravstvu 2.078 ND in bankah 2.075 ND. TURIZEM V STALNEM PORASTU Vedno zaradi svoje geopolitične lege pa se je skoraj sama od sebe lahko razbohotila terciarna dejavnost, to je gostinstvo, trgovina in turizem. Za racionalen razvoj je bila vsekakor potrebna o-ganizacija in tako je danes vsa dejavnost združena v okviru podjetja »Kras* Sežana, zunanja trgovina pa v okviru podjetja »Jadran* Sežana. Sicer pa o uspehu govorijo številke same V turizmu je število nočitev znašalo v prvi polovici letošnjega leta skupaj 32.113. Od toča je bilo 15.838 že letos dopolnili z izgradnjo konjskega vežbališča olimpijskih raz-sežnosti. ki bo obenem največje v t Jugoslaviji, k letu pa bodo odprli sodoben bazen, ki bo tudi olimpijskih razsežnosti. V načrtu je preureditev škocjanskih jam, medtem ko so že v teku preureditvena dela za valorizacijo Štanjela. Mimo tega se občinski načrtovalci ukvarjajo z vprašanjem valorizacije tudi drugih značilnih kraških in brkinskih krajev, predvsem pa so njihovi napori usmerjeni k izpopolnitvi kakovosti raznih turističnih storitev. Sploh pa narekuje gospodarski «boom», predvsem v zadnjih dveh letih, zahtevo po novih organizacij- * mm. _ wm lepil »Mitolv v Sežani ter v podjetju »Kras Metal* Sežana in v to-'vurni pletenin Sežana) celo odpira vprašanje delovne sile. Moške delovne sile že sedaj primanjkuje in zato bo treba pri nadaljnjem načrtovanju v selekcijo industrijskih dejav nosti, v višjo tehnološko opremljenost. skratka bo treba vse sile in sredstva usmeriti bolj v kakovostni kot v količinski razvoj. Po tem bežnem orisu še nereše n ih vprašanj na eni strani in gospodarskih storitev na drugi, ki pogojujejo vse boljši položaj sežanskega občana, ki so znatno piioližali poprečje osebnega dohodka na zaposlenega republiškemu poprečju, se \, j. uk v» _________________________ Letos So v Sežani odprli poslovne prostore poste w>m domačih in 16.275 tujih turistov, medtem ko so v prvi polovici lanskega leta zabeležili le 11.310 nočitev domačih in 13.268 tujih turistov. Izredno je narastlo tudi število obiskovalcev pomembnejših turističnih zanimivosti. Lipico si je o-gledalo v prvi polovici letošnjega leta skupno 41.929 obiskovalcev, od tega 9.965 domačih in kar 31.964 tujih, medtem ko so v istem obdobju lanskega leta zabeležili skupno 26,810 obiskov. Isto velja tudi za škocjanske jame, ki si jih je ogledalo skupaj 14.389 obiskovalcev (v istem obdobju lani 10.698). Vse to je v zadnjih letih omogočilo načrtnejšo investicijsko politiko kot rezultat koncentracije sredstev in sil. V tem okviru so okrepili turistično zmogljivost z gradnjo hotela »Maestoso* v Lipici, ki ga bodo skih prijemih. Ogromne gospodarske storitve in iz njih izvirajoče zvišanje življenjskega standarda občanov, ki je vzdržal vse reformne stabilizacijske ukrepe, so obenem o-mogočile že omenjen nesluten porast zaposlitev, tako da se z doslej ustvarjenimi zmogljivostmi (n. pr. tovarna radijskih sprejemnikov «Iskra» Sežana, ki je bila pred leti na robu likvidacije, je izšla iz krize in je letos celo razširila svojo dejavnost z dograditvijo nove hale ter s proizvodnjo poleg radijskih sprejemnikov tudi TV stabilizatorjev, manjših transformatorjev in ojače-valnih naprav; poleg tega je letos zgradilo nove upravne in poslovne prostore podjetje »Kovinar Hrpelje* na Kozini, medtem ko so v gradnji nove proizvodne zmogljivosti v podjetjih »Aluminij* Komep, v tovarni moramo za trenutek zaustaviti pri vse večjih možnostih, ki so se s tem odprle za še učinkovitejše reševanje družbenega standarda na vseli področjih. Napori občine gredo v sedanjem družbeno političnem in gospodarskem stanju v tri smeri: v reševanje odprtega vprašanja slabo razvitih področij, v okrepitev doslej precej pomanjkljive kadrovske politike z ustanovitvijo srednje šole v Sežani ter v realizacijo suho-zemskega terminala, ki bi se povezoval s terminalom na italijanski strani. SAMOPRISPEVANJE KOT ZAVEST Osnovna težava slabo razvitih področij, med katera prištevajo predvsem Brkine in spodnji Kras, so (Nadaljevanje na 6. strani) SKUPŠČINA OBČINE SEŽANA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM »JADRAN* EXP0RT IZVOZ SEŽANA IMP0RT UVOZ JUGOSLAVIJA ceste in vodooskrba. Občina je, kot rečeno, glede tega izdelala načrt, ki je ze v fazi realizacije. Vsekakor pa bi ne mogli do dna dojeti nosilnosti in pomena že izvedenih del ter tistih, ki v perspektivi čakajo na realizacijo na področju gradnje cest in vodovodnega omrežja na tako prostranem ozemlju, če ne bi omenili vloge, ki jo pri tem imajo krajevne skupnosti. V zadnjih letih je v ljudeh zrasla neka nova zavest, ki je nedvomno velik korak naprej v družbenih odnosih. To je zavest, da ne sme človek vsega pričakovati »od zgoraj*, da mora biti sam soustvarjalec slehernega napredka. To mu novi socialistični družbeni odnosi narekujejo in omogočajo in novi socialistični človek se na to privaja. Takšna zavest je že obrodila Dogate sadove in je obenem perspektivna podlaga za nadaljnji razvoj. Ravno v nedeljo se je ob tej zavesti slovešho' zaključila največja in najpomembnejša akcija krajevnih skupnosti. V Štjaku so odprli vodovod in kanalizacijo. Stroški za to storitev so znašali okrog 135 milijonov starih dinarjev, od tega so v delu in denarju prispevali občani sami čez sto milijonov starih dinarjev. Samo to bi že zadostovalo za zgovoren dokaz nesebične prizadevnosti občanov, če bi ne bilo z njihovo pomočjo v letošnjem letu obnovljenih kar 45 kilometrov cest. Od teh so 30 kilometrov prekrili z asfaltom, petnajst km pa so obnoviti z makadamom. Najpomembnejša od teh je brkinska slemenska cesta, ki bo že letos dokončno dograjena in bo odprla prometu nekatere zakotne vasi. Poleg te so zgradili ali obnovili razne odseke cest kot Štorje — Vrabče. Gorjansko — Brestovica, Slivje — Kotična — Rožice — Brezovica, Beč pri Materiji, Prešnica, Naklo pri Matavunu, Orlek in Mali dol. S tem bomo na najbolj vreden način proslavili letošnje slavne obletnice, pravijo občani in pri tem globoko čutijo, da irr.ajo prav. KRAŠKI TERAN IN PRŠUT S tem se male in nerazvite vasica odpirajo svetu in ustvarjajo podlago za razvoj, obenem pa se odpirajo vrata številnim emigrantom, ki jim bodo z nadaljnjim razvojem odprte najširše možnosti zaslužka in dostojnega življenja. V ta splosen načrt spada tudi širše reševanje vprašanja vodooskrbe V teku so že dela za obnovo vodovoda Padež, ki dobavlja vodo Vremski dolini, v gradnji je tudi Hubeljski vodovod (Ajdovščina), ki bo zahteval naložbo v znesku ene milijarde dinarjev. Od tega bo prispevala vojska z delom 300 milijonov dinarjev, 50 DU6AN KALC ZASTOPSTVO TUJIH FIRM PROIZVODNJA IN PREDELAVA KRAŠKEGA MARMORJA Čestita občanom sežanske občine ob njihovem prazniku KRAS SEŽANA proizvodnja trgovina gostinstvo in turizem sežana 0/7 ČESTITA VSEM OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU Podjetje »KRAS* Sežana združuje v svojem sestavu trgovsko, proizvodno, gostinsko in turistično dejavnost. Vabi Vas k obisku naših trgovin na kraškem in brkinskem področju ter marketov v Sežani, Lokvi, na Kozini, v Krvavem potoku, Senožečah, Dutovljah, Komnu in Brestovici. «KRAS» SEŽANA VAS VABI IN SE PRIPOROČA KREDITNA BANKA KOPER EKSPOZITURA SEŽANA ZA PRAZNIK OBČINE SEŽANA ČESTITA VSEM OBČANOM Kreditna Banka KOPER s svojimi poslovalnicami v Komnu in na Kozini sprejema hranilne vloge odpira devizne hranilne krnjižice odpira in vodi devizne račune odpira tekoče ali žiro račune daje vse vrste kreditov NUDIMO VAM: hitro, natančno, varno In zaupno bančno poslovanje Cesti za Štanjel ter Vrabče s« razširili Iu asfaltirali Ob iioieiu »iVlaesioso* v Lipici gradijo bazen olimpijskih mer ^i kraški zidar splošno gradbeno podjetje sežana <**££** iW ifS ntTTfi acs Tš-iSri?? ^ g?*.'M ■t4**U »*> ....................1 1 ’ u jCžlIrf.1 Pomembne gospodarske storitve odraz požrtvovalnosti občanov PRED NEDELJSKIM SLAVJEM PODOBE IZ ŠTANJELA Štanjel je tipična kraška vas. Hiše so zgrajene iz grobega kra-škega kamna, ki sta ga veter, in dež v dolgih letih sprala do snežne beline. Vas ni velika, šteje okoli tristo prebivalcev. Večina ljudi odhaja na delo v Dutovlje, Sežano ali Novo Gorico. Kraška zemlja je preskopa, da bi vsem dajala kruh. Morali so oditi v mesta, v tovarne. Poleg vsakdanje službe marsikdo obdeluje še košček rdečkaste kraške zemlje, ki je v največji meri zasajena z vinsko trto. Vendar pa leži Štanjel ob robu tržaško - komenskega Krasa, kjer ne uspeva več priznani kraški teran. Ljudje obdelujejo vinsko trto iz katere pridobivajo belo vino. V vasi je tudi osnovna šola, vendar poteka v njej pouk le do četrtega razreda, potem pa morajo mali tučenjaki» po znanje v Dutovlje. Po končani osnovni šoli, se jih večina zaposli, nekateri pa odhajajo v Ljubljano ali druga mesta kjer nadaljujejo s študijem. Toda tudi v tem primeru so mladi ljudje iz te vasi drugačni kot drugod. V drugih predelih Slovenije ostajajo vasi prazne, mladi, ki so doštudirali ali se izučili v mestih, odhajajo z dežele in si iščejo lažjega zaslužka drugod. V Štanjel pa se mladi vračajo, ostajajo v belih hišah, zgrajenih iz kraškega kamenja, in obdelujejo zemljo in trte na njej. Tomaj in Dutovlje, dve sosednji vasi, slovita po odličnem teranu. Marsikateri nedeljski izletnik, pa ne samo ti, se rad ustavi tu in spije kozarček terana ob narezku pršuta; vendar se v večini primerov njihova pot zaključi tu. Štanjel je oddaljen le nekaj kilometrov in vreden ogleda, toda le malokateri izletnik ga Fotografije MARIO MAGAJNA obišče. Nad vasjo kraljuje grad, ki je bil med vojno porušen. Republiški zavod za spomeniško varstvo je pričel z obnavljanjem že lani, toda denar je večen problem. V prvem večernem mraku in pod temnimi nevihtnimi oblaki, iz katerih so začele padati prve kaplje, so hiše, zgrajene iz belega kamenja, izgledale bolj bele in bori, ki so šumeli v večernem vetru, še bolj temni kot v resnici. Štanjel. Skupina hiš prislonjenih ob vzpetino', m kateri kraljujejo ruševine starega gradu. Vas je izgledala pusta in prazna, toda tudi to je bil le videz. Ob vhodu v vas stoji velika zgrad- ba. Okna so bila razsvetljena, skozi odprta vrata so prihajali in odhajali mladi ljudje. To je Zadružni dom, ki ga mladinci iz Štanjela pripravljajo za razstavo ob obletnici kmečkih puntov. V veliki dvorani je dišalo po sveži barvi, fantje pa so ravno odstranjevali železno ogrodje s katerim so si pomagali pri pleskanju visokih sten. Ni vedno in povsod mladina najslabša in nezainteresirana. Mladi iz Štanjela so to dokazali. Krajevna skupnost je prispevala denar za material, mladinci pa so prijeli za delo. Prepleskali so Zadružni dom, ga tudi sami počistili in pripravili za razstavo, ki bo v soboto in nedeljo. Mladinska organizacija ima okoli dvajset (lanov, ki si prizadevajo, da bi v preurejenem domu organizirali plese in morda celo dramsko skupino, ter tako poskrbeli za zabavo v vasi sami. Do sedaj niso imeli svojih prostorov in so morali odhajati v druge kraje, v prenovljenih prostorih Zadružnega doma pa bodo imeli možnost za lastno ustvarjalno delo. Vas leži blizu meje, blizu vasi v katerih žive Slovenci in kjer imajo mladi ljudje ravno tako probleme z družabnim in zabavnim življenjem. Lahko bi se spletle prijateljske vezi, morda sprva le na nedeljskih plesih, pozneje morda ob športnih srečanjih. Mladinci iz Štanjela so pomislili tudi na to obliko sodelovanja. Dela so že večkrat prekinili, sedaj pa jih zopet nadaljujejo in domačini upajo, da bodo z obnavljanjem kmalu končali. Brez dvoma bo postala vas s prenovljenim gradom, ki bo odprt za ogled, privlačnejša in zanimivejša izletniška točka. Morda bodo tudi poskusi mladih ljudi, ki skušajo organizirati plese in druge prireditve, prispevali k živahnejšemu vzdušju v vasi, čeprav se tudi oni srečujejo z denarnimi problemi. Z dobro voljo in iznajdljivostjo pa se kljub pomanjkanju denarja da marsikaj storiti; sprva je res težko, toda sčasoma steče. Mladinski komite iz Sežane je že storil prve korake v tej smeri. V juniju so organizirali piknik pri Hrušici, ki bi gotovo privabil veliko število obiskovalcev, če jim ne bi ponagajalo slabo vreme. Posnemanja vredna zamisel. Okolica Štanjela je zelo lepa; tipična kraška pokrajina z borovimi gozdiči, ki v poletni pripeki nudijo prijetno senco, nudi veliko možnosti za organiziranje podobnih prireditev. Letos je sicer za piknike na prostem že nekoliko pozno, toda prihodnje leto bo še eno poletje, za zabavo v zimskih mesecih pa imajo sedaj svoj prostor. Ko sem odhajala iz vasi, se mi ni zdela več tako pusta in prazna. Pod navideznim mirom vre življenje, tkejo se načrti za prihodnost. STANA REBEC Mru , t i v ih f iinf ft-rpg/i4* eni ■ us I .***< *<»<»» «’e» 'Se n % A vu rur«*A.. C/f( A LUUth te «o/ JU frttJuJf j 4 -—p.. A .<■ sr* ^ - ' ' ' / ' «3 i » * ? > V soboto, 1. in v nedeljo, 2. septembra 1973 bo Štanjel prizorišče spominskega slavja, na katerem se bodo udeleženci spomnili 260-letnice upora kraških kmetov v okviru velikega tolminskega kmečkega punta, nadalje bodo proslavili 30-letnico splošne ljudske vstaje na Primorskem ter 30-letnico ustanovitve Kosovelove brigade. Gornja slika je razstavljena v Pokrajinskem muzeju v Gorici ter je nastala leta 1752, njen avtor je znani goriški kartograf in zemljepisec Ant. Capellaris. Štanjel so v času nastanka objavljene risbe imenovali tudi Sant’Angelo. Risba nam pojasnjuje nekatere dele tedanjega Štanjela, in sicer ostanke starodavnega stolpa (a), ki so vidni še danes; stari sedež goriških grofov (b), kjer so tedaj bivali gospodje de Budigna; cerkev (c?) in palačo tedanjega imetnika Štanjela grofa Ludvika CobenzI Proseškega. — V uporu leta 1713 s o se drugim Kraševcem in Vipavcem pridružili tudi štanjelski Cobenzlovl podložniki Iz fototeke Goriškega muzeja, Nova Gorica) OB LETOŠNJI 30-LETNICI iz male partizanske kurirske enote se je razvila Kosovelova brigada Na Krasu je bila 8. septembra i 1943, ko je vso Primorsko kot blisk preletela vest o kapitulaciji Italije, le ena partizanska enota — kurirska postaja P -13. Štela je 10 partizanov, taborila pa je blizu zaselka Coljave pri Ga-brovici. Naslednjega dne. 9. septembra, so partizani kurirske postaje odšli v Dutovlje na karabinjersko postajo in dobili dva kamiona orožja in opreme. Terenski odbor OF je prevzel oblast, brigadir karabinjerske postaje pa se je celo pridružil partizanom. V vas je tedaj prišel tudi član okrožnega komiteja KPS Rud' Kodrič - Branko z nekaj partizani. „ Popoldne so razorožili karabinjerje v Komnu, pozno zvečer je kolona vozil, polna različnega vojaškega blaga in s kakimi 60 novimi prostovoljci, krenila iz Komna v Gabrovico. Ponoči so tudi karabinjerji iz Štanjela brez ugovarjanja predali partizanom orožje. Tudi vojaki protiletalske opazovalnice so pustili opremo in o-rožje in partizani so kmalu po polnoči v avtomobilski koloni od peljali zaplenjeno blago čez Branik in Dornberk na Vogrsko. Edino v Koprivi je prišlo do streljanja, ker fašisti niso hoteli oddati orožja in, so se hoteli prebiti proti Opčinam. Po kratkem obstreljevanju so fašisti dvignili belo zastavo v znak predaje. Vsa notranjost Krasa je bila v treh dneh osvojena in italijanska fašistična oblast je izginila. Moštvo kurirske postaje P -13 je 11. in 12. septembra obšlo ves Kras in zbiralo orožje, strelivo in drugo vojaško opremo, ki je o-stala za italijanskimi četami. Tega ni bilo malo Hkrati ko so zbirali vojaško opremo in orožje, so v njihove vrste stopali števil-ni prostovoljci, med njimi so bili predvsem Kraševci, ki so se vračali iz notranjosti Italije, Se več pa je bilo političnih zapornikov, vojnih ujetnikov in inter nirancev iz Istre, Slovenije in iz drugih jugoslovanski pokrajin, ki so se vračali iz taborišč in za; porov. Večinoma so nadaljevali pot proti vzhodu, nekateri pa so vstopili v partizane kar tu. Toda oddelki 71. pehotne nem-ke divizije se niso omejili le na zavarovanje železniških prog in na razoroževanje italijanskih e-not v naseljih in mestih, temveč so v manjših kolonah, in včasih v spremstvu oklopnih vozil, poskušali prodreti v notranjost Krasa. Kmalu je na Kras prispeto tudi navodilo pokrajinskega komiteja o oblikovanju in organizaciji partizanskih čet in bataljonov. Končno odločitev o imenovanju poveljnikov in političmh komisarjev naj bi dajal štab primorsko-operativne cone. Ko je razpravljal o teh smernicah in o položaju na svojem področju, je okrožni komite KPS za Kras dne 14. in 15. septembra sklenil v Škrbini formirati novo enoto pod imenom I. kraški bataljon. Komandant novega bataljona je postal Andrej Švara. Dne 16 septembra je iz pivške smeri prišla v Tomačevico italijanska tooniška enota, ki je štela okoli 2r0 vojakov, podoficirjev in oficirjev ter je imela štiri havbice. Zdaj že močna kurirska postaja P i? (štela je čez 200 novincev), je obkolila to kolono in se začela pogajati z njenm poveljnikom majorjem o predaji. Po dolgotrajnih pogajanjih so Italijani oddali orožje po zapisniku in z u-r-dnimi vojaškimi formalnostmi. Ob svečani predaji so Italijanom razdelili dob°r obrok hrane. Končno sta prišla v Gabrovico član okrožnega komiteja za Kras Avgust Šoacapan - Strnad in sekretar komiteja KPS za Kras Maks Dugulin. Ko sta se seznanila s položajem, sta predlagala naj se obe enoti združita. Komandant bataljona je postal Stanko Kralj; Skala, politični komisar pa Rudi Kodrič • Branko. Bataljon je že na dan ustanovitve imel tri čete in štabni vod, kurirska postaja P 13 pa se je z novim moštvom ločila od bataljona. Komaj so se čete prvega kraškega bataljona oblikovale, so že morale izpolnjevati številne naloge. Razen zaravovanja komenskega Krasa prpd nenadnimi vdori manjših nemških skupin ter sprejemanja številnih novincev, je bila naloga bataljona prekopavanje cest in postavljanje preprek na vseh vpadnicah, ki bi mogle služiti sovražniku pri vdorih na Kras. Kljub temu je več nemških enot prišlo na kraško ozemlje, vendar so vse imele zelo hude izgube, v katerih je bito tudi do 40 mrtvih (18; septembra pri kamnolomu v Devetakih). Številčno je bataljon tako narastel, da so se začele širiti govorice, da bodo čete postali bataljoni, čeprav še ni bito odredbe višjega štaba. 800 borcev bataljona je resnično predstavljalo veliko sito in tako se je po ukazu operativnega štaba za zahodno Slovenijo osnoval štab brigade Srečka Kosovela. Štab so sestavljali Ivan Turšič - Iztok, politični komisar Vlado Bračič-Mirko ter namestnik komandanta Stanko Kralj - Skala in namestnik političnega komisarja Rudi Kodrič - Branko. Na svojem prvem sestanku, 24. septembra, v Gabrovici, je štab brigade sklenil, da se bodo dotedanje čete preimenovale v bataljone in da bodo ti bataljoni imeli po tri čete, vsa podrobna kadrovska vprašanja pa naj bi štab brigade reševal naslednjega dne na sestanku z bataljonskimi poveljstvi. Naslednjega dne so hoteli na svečan način v Kosoveljah počastiti ustanovitev brigade, kjer naj bi bila proslava, vsi borci pa bi tu; di zaprisegli. Toda že ob 9. uri dopoldne so prispele vesti o močni sovražni ofenzivi in komandant novo ustanovljene brigade je ob tej priložnosti posebej opozoril borce naj se varujejo nepotrebnih žrtev, obenem pa je izrazil željo, naj bi bila Kosovelova brigada prva v Trstu. Ti dogodki pa so hkrati pomenili, da so minili burni dnevi vstaje in da se bo komaj rojena Kosovelova brigada morala spoprijeti z najsodobnejšo tehniko in moštvom SS enot nacistične Nemčije. Članek smo povzeli iz brošure «Tlačani, borci, samoupravljavci». ki jo je izdal Iniciativni odbor zi proslavo 260-letnice kmečkih uporov, 30-letnice ustanovitve Kosovelove brigade in vstaje primorskega ljudstva ob letošnjem sežanskem občinskem prazniku. Pogled na Štanjel (Nadaljevanje s 5. strani) odst. bo krila goriška občina, 30 odst. ajdovska in 20 odst. sežanska občina. Trenutno se pripravljajo tudi na dolgoročno rešitev vprašanja vodooskrbe z napeljavo vodovoda iz Postojne. Ceste in voda so predpogoj za obnovo kmetijstva. Tudi v tem pogledu je občina izdelala načrt. V prvi vrsti je začela akcijo za razvoj ko-košereje, živinoreje in drugih kmetijskih dejavnosti v slabo razvitih področjih. V občini je bil v tem okviru ustanovljen sklad za kmetijstvo, ki je že posegel s 120 milijoni dinarjev, poleg tega pa kreditr no hranilna služba podjetja Kras podeljuje ugodne kredite. Letos bo skupno nakazala 110 kreditov v skupnem znesku 280 milijonov starih dinarjev. Če k temu prištejemo še naložbe samih kmetovalcev, znaša celotna naložba na področju kmetijstva skupno 900 milijonov starih dinarjev. Po drugi strani so del naporov vložili v valorizacijo terana. Vinogradništvo je organizirano v okviru kleti, ki je bila pred dvema letoma zgrajena v Sežani. Na ta 1 način se odpirajo možnosti za lažje uvajanje nove tehnologije predelave grozdja ter obenem za lažje plasiranje in uveljavitev terana. Drugi problem je prašičereja. Povpraševanje po kraškem pršutu je odprlo potrebo po pršutami, ki jo s sodobno sušilnico nameravajo zgraditi pri Šepuljah. V zvezi s tem bo treba v bližnji bodočnosti poskrbeti tudi za surovinsko bazo v okviru domačih virov, za katero so dani dobri pogoji v Brkinih. POTREBA PO SREDNJI ŠOU Kar zadeva šolstvo zaostaja sežanska občina, kljub velikim korakom v zadnjih letih, po izobrazbeni strukturi za republiškim poprečjem. Po statističnih podatkih popisa prebivalstva iz leta 1948 je bilo na sedanjem območju občine brez šolske izobrazbe 21,7 odst. vsega prebivalstva, nepismenih je bilo 6 odst. ali vsak šestnajsti prebivalec, z osnovnošolsko izobrazbo je bilo 73,8 odst. vsega prebivalstva, z nižjo srednješolsko izobrazbo 3,2 odst., s srednješolsko izobrazbo 1 odstotek, z visokošolsko izobrazbo pa dve o-sebi na 1000 prebivalcev. Danes so razmere bistveno drugačne. Občina šteje 3.100 občanov z nižjo izobrazbo, 884 s srednjo, 135 z višjo in 103 z visoko izobrazho. KI8 ib temu pa je danes, bolj kot kdajkoli prej, občutiti pomanjkanje takšne strukture, ki bi odgovarjala sedanjim proizvajalnim zmogljivostim. Tudi na tem področju je glavni vzrok težav ozemeljska razsežnost občine. Na območju občine je namreč le pet osemletk in sicer v Sežani, Divači, Dutovljah, Komnu in na Kozini, v ostalih krajih pa so podružnice s štirimi razredi. Trenutno načrtujejo razširitev komenske osemletke. občina pa je v zadnjem letu posvetila vso pozornost predvsem o-troškemu varstvu. V tem okviru so letos za dan mladosti odprli nov otroški vrtec v bližini sežanske bolnišnice, ki je bil zgrajen s samoprispevkom sežanskih občanov in v katerem je sedaj 160 otrok. O srednji šoli pa se v zadnjih letih veliko govori, a je bilo doslej malo storjenega, zaradi česar si je občinska skupščina za drugo obveznost zadala ustanovitev srednješolskega zavoda. V tem okviru so ustanovili poseben iniciativni odbor, ki je že začel z izdelavo podrobne analize, ki bi pokazala stvarne potrebe gospodarstva in na tej podlagi nakazala obliko strokovne usmerjenosti. Analize in priprave se bodo zaključile že ob koncu septembra, nakar bodo sli v konkretno akcijo. Šolo bodo na- mestili v sedanjih prostorih delavske univerze v Sežani in računajo, da bi se moral redni pouk začeti že prihodnje leto. S to realizacijo, pri kateri sodelujejo republiški organi za šolstvo, bi morala kadrovska politika steči z novim zagonom. Mimo tega vprašanja pa naj še omenimo, da si občinska skupščina prizadeva za ureditev občinske knjižnice in čitalnice v prostorih otroškega vrtca. Tretji cilj, ki so si ga zastavili sežanski občinski možje ob sodelovanju z republiškimi organi, je izgradnja suhozemskega terminala v Sežani, ki postaja zaradi vedno večjega osredotočenja prometa in nezadržne rasti prometnega toka skozi mejni prehod pri Fernetičih, vedno večja nujnost. Iz samih podatkov o prometu blaga v tovornem prometu po posameznih mejnih prehodih na jugoslovansko - italijanski meji v letu 1970 je razvidno, da je Sežana daleč na prvem mestu z 2.974.678 tonami blaga, kar dokazuje, da je bito prepeljanega kar dve tretjini blaga od celotnih kopenskih blagovnih tokov na meji z Italijo preko Sežane. Na osnovi projekcij, ki jih je izdelalo Poslovno združenje za industrijsko gradnjo IMOS, je pričakovati, da bo v letu 1985 potovalo preko mejnega prehoda pri Fernetičih najmanj 10 milijonov ton prometnega blaga. Razmerje med deležem prometa blaga po železnici in po cesti pa se bo predvidoma gibalo okrog 70 : 30 v korist železniškega prometa. NAČRTI ZA SUHOZEMSKI TERMINAL Podatki o prometu blaga preko Sežane torej zgovorno in neizpodbitno pričajo, da je Sežana daleč najpomembnejša prometna točka na meji z Italijo in ima kot taka na j več je možnosti, da se razvije v transportno središče. Glede tega pravi zato utemeljitev Inštituta za gospodarske raziskave iz Ljubljane, da bo moral biti transportni terminal v Sežani zasnovan tako, da bo v končni fazi omogočal opravljanje vseh prevozniških storitev, ki zajemajo predvsem: zbiranje blaga, tehnološko pripravo prevozov, skladiščenje, parkiranje, predelavo in dodelavo blaga v prevozniškem procesu, kontejnerizacijo, carinjenje ter špedicijske in druge storitve. Na tej podlagi predvideva izdelani orientacijski program izgradnjo suhozemskega terminala v treh etapah ter skladno z rastjo prometa. V pr- Vhod vi etapi, in sicer do leta 1975, je potrebno omogočiti manipulacijo blaga z izgradnjo skladiščnih, carinskih, špedicijskih objektov in ureditvijo ustreznih parkov za železniški in cestni blagovni promet. V drugi etapi (1975 —1980) naj bi po načrtu zgradili kontejnerski terminal z vsemi potrebnimi objekti, v tretji etapi (1980—1935) pa je predvidena dograditev prevozniškega terminala in izgradnja proste carinske cone. Občina Sežana je že vložila vse napore, da bi priprave tekle po začrtanem programu, vendar pa zaradi finančnih težav, zlasti pa zaradi omejevanja kreditov, ne more dohajati zastavljenih ciljev. Doslej so izdelali omenjeno študijo, geodetsko izmero zemljišč ter širšo dokumentacijo za prvo fazo del,' ki predvideva izgradnjo carinarnice, carinskega skladišča, špedicijskih prostorov in bencinskega servisa. Tudi vprašanje naložb za prvo fazo del je že delno rešeno. Breme bodo v tej fazi nosili Zvezna uprava carin, podjetje Jadran- Sežana, špedicijska podjetja in podjetje Petrol Ljubljana. Glede na to, da je posodobljenje prevozniške službe z uvajanjem novih konceptov v mednarodni menjavi blaga povezano s splošno tehnološko revolucijo v vseh panogah gospodarstva ter glede na to, da so na italijanski strani že začeli z realizacijo terminala, ni mogoče več odlašati s tovrstno realizacijo tudi na jugoslovanski strani, zato pa je toliko bolj potreben v tem okviru korenit poseg republiških in zveznih organov. r ■ -v- .....» i <&; , ' P’ -v ■ , 'V ‘ '*.V g/ ) t . / ( , v s.'-*’ t * V fr ' : 4 ■ 'N,\rv: V * , J.,.> V • , 'V; | ... *$>£..., •• A,.,, 'V Novi poslovni in upravni prostori (ovarne «Kov1..ai "rTrpeljt* Notranjost nove sežanske pošte SEŽANA — izdelovanje kovinske opreme, strojev in naprav Ob priliki občinskega praznika čestita občanom občine SEŽANA 20 let TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA « ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ PROIZVAJAMO: vse vrste radijskih sprejemnikov z gramofoni in kasetnim rekorderjem televizijske stabilizatorje transformatorje malih moči serijske ojačevalne naprave in ojačevalne naprave po individualnih naročilih ŠPORT ŠPORT ŠPORT SVETOVNO KOLESARSKO PRVENSTVO V CESTNIH VOŽNJAH Prepričljiva zmaga Poljakov v ekipni vožnji na kronometer Poljski kolesarji so 100 km prevozili s poprečno hitrostjo 48,589 km na uro - Poraz ekip iz zahodne Evrope BARCELONA, 29. - Poljska je prepričljivo osvojila naslov svetovnega prvaka v ekipni vožnji amaterjev na kronometer na 100 km dolgi progi v Barceloni. Poljska četverka, katero je vodil večkratni zmagovalec «Dirke miru* Szurkovv-ski je prevzela vodstvo po 30 km tekmovanja, potem ko so bili do takrat prvi Sovjeti s skoraj polmi-nutno prednostjo. Szurkowski, Szo-zda, Lis in Mytnik so se tako maščevali Sovjetski zvezi za poraz, ki jim ga je ta zadala lani na olimpijskih igrah v MUnchnu, ko je v vožnji na 100 km Poljska zasedla drugo mesto za SZ. Letos pa je bil vrstni red obraten, na tretje mesto pa se je uvrstila Švedska, s Preko tremi minutami zaostanka, četrta je bila ČSSR, peta Nizozemska, medtem ko se je Italija uvrstila na sedmo mesto. Italijanski kolesarji pa tudi niso mogli pričakovati kaj več, saj so se na tem tekmovanju predstavili s precej mlado in neizkušeno ekipo, v kateri je bil tudi mladi kolesar iz Vittoria Veneta Fraccaro. Današnjo dirko na kronometer je odlikovala visoka poprečna hitrost, do katere je prišlo kljub izredno toplemu vremenu in naporni progi. Progo v bližini Barcelone so Prireditelji izbrali v zadnjem trenutku, potem ko so jim oblasti odrekle avto cesto v Barceloni. Kljub temu pa je sovjetskim tekmovalcem uspelo, da so v prvih 30 km, ko so bili v vodstvu pred Poljsko, dosegli poprečno hitrost 53,795 km na uro. Na polovici dirke, potem ko so prešli v vodstvo Poljaki, pa je bila hitrost še vedno zelo visoka, 48,830 km na uro. Končna hitrost pa je bila le za nekaj sto metrov nižja. Cesta med Granelorsom in San Kelonijem je bila. zelo valovita. Reprezentancam iz vzhodne Evrope je hspelo, da so gladko prevladale, medtem ko so sploh naj večji poraz doživeli Belgijci in Francozi, ki so se uvrstili komaj na 19. mesto. Potem ko so Poljaki prešli v vodstvo,. se je nekaj časa zdelo, da oodo zaključili le z minimalno razliko pred Rusi. S časom pa so »voj naskok stalno večali in pridobili na koncu kar 1’42” prednosti, kar je izredno veliko ob taki hitrosti in na tako naporni progi. Sovjeti pa so plačali svoimapor. .v brvi četrtini tekmovanja''tJt do kori-' c® nastopa precej popustili. VSe-®no pa so prav drugouvrščeni ruski kolesarji dokazali, da so trenut-Uo najboljša ekipa zaradi homogenosti, ki vlada v njihovih vrstah. Desetinke sekunde pa so odloča-1® o tretjem mestu, za katero sta se borili ČSSR in švedska, ki je n® koncu prevladala, čehoslovaki so popustili v zaključnem delu pro-ge, ko so pustili prosto pot svojim direktnim nasprotnikom. Le za los pa jih niso prehiteli tudi Nizozemci, sledila ji je Italija, deseta pa je bila Kolumbija, prva izmed izvenevropskih držav. Nastopilo je 23 ekip, od katerih se ni uvrstila Kanada, ker je zaključila dirko le z dvema kolesarjema. Vrstni red na cilju: 1. Poljska 2.03’29” s poprečno 'ni- «l“ - ' 2. Sovjetska zveza zaost. 1’42” 3. Švedska 3’12” 4. Češkoslovaška 4’29” 5. Nizozemska 4’38" 0. Norveška 5’02” 7. Italija 5’09” 8. Danska 611” 9. Madžarska 6’27” 10. Kolumbija 6’31” MEMORIAL ZAULI Precej zanimiva tekmovanja CAGLIARI, 29. — Memorial Zau-li ni zabeležil izrednih rezultatov, na sporedu pa je bilo nekaj zanimivih tekem, ki jih je poživila prisotnost zvenečih imen. Največ zanimanja je bilo za Novozelandčana Dixona in Quaxa, člana štafete, ki ,e pred dnevi popravila svetovni rekord na 4x1500 m. Oba sta bila na višini. Dixon je zmagal na 1500 m, Quax pa na 5000 m. Časa nista bila izredna, ker sta izbrala taktičen tek in le v zadnjih metrih odpravila nasprotnike z ostrim sprintom. Med poraženci je bil tudi Arese (šele četrti na 1500 rr). u.1 rviesc vacic lcu u na n /• » a. NOGOMET TEKMOVANJE ZA «1. MEMORIAL E. PUNTARJA» OSEM NOGOMETNIH EKIP V BOJU ZA PRVO MESTO Prva srečanja bodo na sporedu v torek - Vse tekme bodo odigrali zvečer ob novi razsvetljavi na proseškem igrišču Kazni po izgredih na tekmi Vesna-Kontovel Odbor ZSŠDI je v zvezi z dogodki na nogometni tekmi 13. SŠI Vesna — Kontovel, ki je bila odigrana v nedeljo, 26. avgusta v Križu, potem ko je slišal mnenje sodnika, koordinatorja zahod-nokraškega področja in organizatorja področnega nogometnega turnirja, izrekel v skladu s členom 15 glavnega pravilnika 13. SŠI naslednje kazni: a) igralec Vesne Dario Komata je izključen iz vseh tekmovanj 13. SŠI; b) igralec Kontovela Edi Be-*ln je izključen iz vseh tekmovanj 13. SŠI; c) opomin ekipama Vesne ln Kontovela zaradi nešportnega Vedenja. Zanimiv je bil še tek na 400 m ovire, kjer je Anglež Pascoe zmagal s 50”3, Milburn pa je na 110 m ovire prehitel Priceja (13’'4 za zmagovalca, 13”6 za Angleža). Dober rezultat je zabeležila tudi Stojanova v metu krogle, Pignijeva pa je bila na 800 m poprečna. Zmagovalci: 1500 m: Dixon (N. Zel.) 3’44”2 800 m ženske: Pigni (It.) 2’07”6 100 m moški: Komziuk (Pol.) 10”4 višina žen.: Bonči (Rom.) 180 cm 5000 m: Quax (N. Zel.) 13’52"2 daljina ženske: Viscopoleanu (Romunija) 6,55 m palica: Ivvinski (Pol.) 5,30 m krogla ženske: Stojanova (Bolgarija) 18,66 m 400 m moški: Podobas (Pol.) 47”4 110 m ovire: Milburn (ZDA) 13”4 JADRANJE NEAPELJ, 29. — Na šestem svetovnem jadralnem prvenstvu v kategoriji »tempest* vodi po tretjem dnevu tekmovanj sovjetski jadralec Mankin, ki se je danes uvrstil na prvo mesto v glavnem zaradi svoje izkušenosti. Vremenske razmere so bile namreč za nastop danes zelo slabe, saj skoraj ni bilo vetra, tako da so tekmovalci ostali na morju več kot dve uri. « « • OLBIA, 29. — Na Sardiniji se je danes pričela regata «One Ton Cup», katere se udeležuje 23 po sadk. V zadnjem trenutku sta odpovedali svoje sodelovanje Belgija in Montecarlo. Po prvem dnevu vodi ameriška posadka »Gamba re*. KOŠARKA S PETNAJSTDNEVNEGA BIVANJA V ZDA Sam Štern: «Menta!iteta teh fantov je samo ena: zmagati» Košarkarski «campusi» so bili najprej le religioznega zna-Navdušenje otrok za tečaje ■ Zdravniška služba ca ja Danes objavljamo drugi del za- koristna. Športnih nezgod je ne- . .. i i __ lr/vm c+nA H a ' 4' Avstralski plavalci is nekaj dni tčeuirajo v jugoslovanski prestolnici. Ste-ve Holand, 15 let, je eden izmed stebrov ekipe (prva slika). Na spodnji sliki je celotna avstralska reprezentanca piša Branka Lakoviča o dvotedenskem bivanju v ZDA, kjer se je udeležil košarkarskega tečaja pod vodstvom 'slovitega košarkarskega igralca Oscarja Robertsona. Vživel sem se v «campus». Dvesto tečajnikov pod vodstvom 20 trenerjev je treniralo s tako vnemo in zagrizenostjo, ki je nam tuja. «The Big 0» (Oscar Robertson) je hodil od igrišča do igrišča (skupno osem igrišč) kazal tečajnikom vse mogoče košarkarske o-snove. Vprašam ga, zakaj tako navdušeno dela. »Bil sem tudi jaz mlad. Ko sem tedaj igral, sem bil vesel, če mi je kdo pomagal, me poučil.* Barvitost In navdušenje otrok Ko stopiš na «campus» je pred teboj krasna slika vsemogočih barv. Mali košarkarji so namreč oblečeni z različnimi majčkami s čudnimi napisi, slikami Oscarja Robertsona, Maraviča, Chamberlaina, še posebno so »luštni* črnčki, ki so celo pretirano oblečeni, z glavniki nasajenimi v gosto črnih laseh. Vprašam enega od teh zakaj je prišel na ta »campus*. Odgovor: »ljubim Oscarja*.. Na četrtem igrišču sem videl malega čmčka na tleh. Pri njem je zdravnik d’-. Barboza. Okoli njega pa več otrok. »Nesreča?* po mislim. Nič hudega. Mr. Barboza razlaga ’ otrokom, :kak0 naj še ravnajo v primeru raznih športnih nezgod. Kratka razlaga, toda zelo V torek 4. septembra se bo pričel nogometni turnir za «1. Memorial Egona Puntarja*, ki ga organizira nogometni klub Primorje v počastitev spomina tragično preminulega nogometaša, kateremu je kruta usoda pretrgala nit mladega življenja na Mangartu, to se je zgodilo prav takrat, ko so njegovi tovariši igrali zadnjo prijateljsko predprvenstveno tekmo sezone 1972-1973 proti Fortitudu. Poleg organizatorja se bodo turnirja udeležile se naslednje enajsterice: Libertas, Primorec, Zarja, Aurisina, Breg, Vesna in Olimpija. Žreb so že opravili in določili tudi datume: Torek, 4. 9.: Primorje - Olimpija Sreda, 5. 9.: Lib. Prosek - Vesna Četrtek, 6.9.: Zarja - Aurisina Petek 7. 9.: Primorec - Breg Ker bo turnir potekal po izločilnem sistemu, prestopi zmagovalec v polfinale, poraženec pa izpade. Polfinalna srečanja bodo v torek, 11. in v sredo, 12. septembra. V torek se bosta pomerila zmagovalec tekme Libertas Prosek - Vesna proti zmagovalcu tekme Zarja - Aurisina, v sredo pa zmagovalec tekme Primorje - Olimpija proti zmagovalcu Primorec - Breg. Finale z® prvo in tretje mesto pa bo v soboto 15. septembra. Vse tekme se bodo odvijale na proseškem igrišču s pričetkom ob 20.30, razen finala za tretje mesto, ki bo ob 19. uri in finala za prvo mesto ki bo ob 21. uri. Pravilnik turnirja pravi, da je memorial prehoden: enajsterica, ki bo letos osvojila Memorial, ga bo obdržala eno leto, prihodnje leto pa ga mora spet izročiti organizatorju. V primeru, da ista ekipa zmaga tu- di prihodnje leto si dokončno zagotovi »Memorial E. Puntarja*. Ker bo turnir izločilnega sistema, in mora ena ekipa zmagati, je določeno:-če bi se ekipi po regularnem času znašli pri neodločenem izidu, bi streljali vsaka po pet 11-metrovk (pet različnih igralcev). Če bi tudi po tem bil izid neodločen, bodo nadaljevali z enastmetrovkami dokler ne bo izločeno eno moštvo. Samo v finalu za prvo mesto se po regularnem času nadaljuje s podaljški, nato pa odloča sodnikov žreb. Vsako moštvo bo lahko zamenjalo vratarja in tri igralce. Izključeni nogometaš pa nima več pravice nastopa na turnirju. V primeru odgoditve ene ali več tekem, se sporazumejo za datum društva sama med seboj. Omeniti moramo tudi, da bo v torek 4. septembra pred tekmo Primorje - Olimpija otvoritev razsvetljave na igrišču. V nedeljo, 16. septembra, pa bo na sedežu društva nagrajevanje. Poleg nagrade za prvo mesto je predvidenih več drugih nagrad, ki so jih dale na razpolago javne ustanove organizacije, trgovci in zasebniki. O tem pa bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. B. R. NOGOMET | JUGOSLOVANSKI POKAL Mariborčani četrtfinalisti kljub slabi igri z Rudarjem Visoka zmaga Željezničarja nad Timokom NOGOMET Prvo kolo italijanskega pokala Včeraj se je pričel tudi nogometni pokal Italije. V izločilni fazi na-stona 15 prvoligašev (odsoten ie -JSM0iq lanski prvak Milan) in 20 drugoli-gašev. Večina tekem je bila tla sporedu- • avečer, v popoldanskih dvobojih1 pa"««" bolj kvotirane ekipe* požele bolj malo uspehov. Navečje presenečenje je pripravil Palermo, ki je na lastnih tleh odpravil Fiorentino z 2:0. Doma; čini so bili v obeh polčasih boljši nasprotnik in so zasluženo zmagali z goloma La Rose in Marianija, malo pred koncem tekme pa je Qi-rardi ubranil 11-metrovko. Nobenega gola ni bilo v Taran-tu, kjer je Cagliari kljub »dragocenemu* Rivi odnesel le točko in še to po zelo mlačni igri. V Terniju je lanski prvoligaš Ternana sprejel v goste rivinca Ceseno. Obe ekipi sta uporabljali zelo počasen ritem in si s po enim golom tudi razdelili izkupiček. Strelca sta bila Gritti za domačine in Orlandi za goste. Po en gol tudi med Novaro in Brescio: Cinquepalmi za goste in Enzo sta bila strelca. Gola rta bila tudi edini zanimivosti tekme. Enak rezultat sta zabeležila še Perugia in Bari v drugem popoldanskem dvoboju drugoligašev: po golu domačina Scarpe pa je Bari izenačil samo tri minute pred koncem z bivšim igralcem Triestine Siga-rinijem. Rezultati večernih tekem: Juventus — Ascoli Spal — Arezzo Lazio — Varese Inter — Catania Sampdoria — Como Torino — Reggina Napoli — Reggiana Bologna — Genoa MARIBOR, 29. - V današnji, tek-1 se treninga udeleže,'ker bodojninU mi 'osmine finafcr za nogometni- po- košarkarji na^TH* WjDrlhWWjai kBt’ JuRosteftJ» Je Maribor-r viso- soboto na intei-nem ‘tttrnrrju v okvi-kim rezultatom- 3>U- premagal eki- rq športnega £ra?pjfca, Bregq,.„. | po- Rudarja' !*■ Kalmjw-'in''-sii"«»go-,| BOR šteto, zato pa je tudi koristno, da se mlade košarkarje pouči tudi o tem. Pri nas ne vemo niti mi trenerji kaj početi pri športnih ne-i zgodah ... Mr. Barboza, zdravnik, debelu-šast in dober človek, vpraša najmlajšega tečajnika: »Kaj napra- viš ti, če te jaz ubijem?* Odgovor: »Pokličem zdravnika.* Splošen smeh in ponovno na delo. SAM ŠTERN — trener Boba Morseja Program dnevnega trenerskega dela pripravlja Head Cooch. Sam Stem, trener New York Collegea. Sam Štern, komaj 30 let star izre-ckio pripravljen v košarki, med drugim je treniral tudi Američana Boba Morseja, člana Ignisa iz Varese ja. «Sam, kako so pravzaprav nastali ti košarkarski »campus*? »Kdaf so nastali, točno ne vem. V začetku so bili Campus religioz nega značaja. Poleg košarke so ria Campusih prirejali prireditve družabne večere. Nato pa je vse postalo bqlj. profesionalno.* »Nekaj imen predavateljev?* «Med najslavnejšima je Bob Cou-Sy, nato- Dolpf Shoyes, eden najboljših košarkarjev vseh časov; Red Auerbech, trener Boston Cel-tica ih-drugi. Sedaj pa je najpomembnejši prav Oscarjev Čamp*. »Zakaj pa sedaj prirejajo Campus?* »Na kratko: Money (denar).* »Sam, kar me je najbolj prizadelo -na' tem tečaju je izredna zagrizenost košarkarjev na treningih. Kako si to razlagaš?* »Mentaliteta teh fantov je samo ena: zmagati. Vse tu. Vsi se borijo za zmago. Američani smo velik narod (nasmeh op. pisca), povsod hočemo biti prvi.* »Ste pa na primer v košarki daleč prvi.* »Smo!* «Kako pa je pri vas organizirana košarkarja dejavnost?* »Začnimo pri najmlajših, Od petega do desetega leta gojimo košarko v šolah in klubih za mlade. Zanje prirejamo interne turnirje in medčonska tekmovanja. V kategoriji J unior High Schools so i-gralci od U. do 13. leta. Ti imajo prvenstvo,., ki pa ni dr-značaja, high Schools • bra v Beogradu prijateljsko mednarodno tekmo med Jugoslavijo in Madžarske. PADALSTVO Neuradno SP v Portorožu V nedeljo začetek Jadranskega pokala V nedeljo se bo pričelo v Portorožu tekmovanje v padalstvu za Jadranski pokal, ki je doslej veljalo kot nekakšno neuradno svetovno prvenstvo v padalstvu. Nastopili bodo vsi najboljši specialisti v tej športni disciplini, prisotna pa bo tudi precej dobra jugoslovanska ekipa. Številne ljubitelje padalskega športa seveda najbolj zanima, s kakšnimi ekipami se bodo predstavili Jugoslovani, oziroma kakšne so njihove možnosti za dobro uvrstitev. Jugoslovanska reprezentanca jo že v Portorožu, še prej pa se je nekaj časa intenzivno pripravljala v Nišu. V A ekipi bodo nastopili Mile Manojlovič, Mitko Bo-gnev, Viktor Kupljenik, Branko Protič in Ahmed Musič. B reprezentanca Jugoslavija pa bo v celoti slovenska in jo bodo sestavljali člani alpskega letalskega centra v Lescah, Štefan Pesjak, Janez Solar, Ivan Lotrič, Branko Hrast in Maks Humar. Vsi naši reprezentanti imajo za seboj po več sto skokov, njihov cilj pa je predvsem ta, da bi solidno izvedli svoje točke in da ne bi razočarali gledalcev. Po višjih mestih pa bodo seveda težko posegli, saj imajo druge države večjo tradicijo v tem športu in tudi večjo izbiro tekmovalcev. Na tiskovni konferenci ki je bila ta teden v Portorožu so tudi zastavili vprašanje, kaj bo s prihodno-t. I stjo te prireditve, saj bo odslej ' vsako leto svetovno prvenstvo v padalstvu in se s tem seveda pomen Jadranskega pokala kot neuradnega svetovnega prvenstva nekoliko zmanjša. Organizatorji so odvrnili, da je usoda nadaljnjih tekmovanj za Jadranski pokal odvisna od sklepa predstavnikov nacionalnih aero klubov. T. Vinpn7.n Atnlnntn 3:1 4:2 1:0 4:0 0:0 2:1 1:1 2:1 n-n tovil tako vstop v četrtfinale. Gole za Mariborčane so dosegli Pirc,, čekič in Horjak. Vsi trije r-.detki pa so padli potem, ko je prvi prešel v vodstvo Rudar z avtogolom. Igra mariborskega drugoligaša je bila zelo slaba, poznala pa se je predvsem odsotnost srednjega padalca Vučekoviča, ki ni nastopil zaradi sporov s trenerjem »vijoličastih*. Prav Vučekovič pa je bil tisti, ki je bil doslej najzaslužnejši, da so Mariborčani prišli v osmino finala, saj je v prvi tekmi zabil dva odločilna gola. V drugih tekman osmine finala so dosegli te rezultate: Čelik Cr-vena zvezda 0:1, Šumadija Ttad-nički 0:1, Timok — Željezničar 1:8, Beograd — Vojvodina 3:1. Dve tekmi pa bodo odigrali kasneje. Poleg Maribora so se tako za sedaj uvrstili v četrtfinale jugoslovanskega nogometnega pokala še Crvena zvezda, Željezničar, Beo grad in Radnički. košarka Začetek treningov pri Bregu in Boru BREG ŠD Breg obvešča vse igralce mi nibasketa, da se bodo treningi za čeli v torek, 4. avgusta, in sicer ob 15. uri za letnike 1964 in mlajše, ob 16.30 za letnike 1963 in sta- VnHctvn nanroša iffralce. da V ponedeljek, 3. 'sept. cd 15. do 17. ure bo na stadionu «1. maj* vpisovanje za minibasket pri Boru, in sicer za letnike 1962 in mlajše. Istočasno pa bo sestanek za vse ostale borove košarkarje, ki bodo letos nastopili v raznih prvenstvih. Ker je aktivna sezona pred nami, naproša ŠZ Bor, da se igralci sestanka udeležijo, saj jim bo vodstvo košarkarske sekcije prikazalo bodoči program (treningi, sestavo-moštev, udeležba v prvenstvih itd.). OBVKSTILA ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Gcnpa 9 odprt vsak dan od 8. do k ure. * * * ŠK Kras obvešča igralce pne odbojkarske ekipe, da bo danes zvečer ob 20.30 prvi trening na igrišču v Zgoniku. ........„ do TT. tata. Ti nastopajo v šolskih prvenstvih. O^Goiiegejih in--prafesional- njh Iigrfh pa je znano.* «V' Evropi nekoliko že poznamo vaše metode tehnične in taktične priprave v košarki. Kako pa psihološko pripravljate svoje igralce?* «Beaah . . ., nimamo psihološke priprave. Vsa naša psihološka priprava je: zmagati!* Opravičil se je, da mora sklicati trenerje, nato pa se je ponovno približal in tiše rekel: «... in to je slabo.* To je Sam Stem, prijazen človek, velik poznavalec košarke, priljubljen tečajnikom in trenerjem. BRIAN TAYLOR In pro-tekma v Springfieldu Po predvajanju filma1 nas ZSŠDI obvešča, da se jutri, 31. avgusta, nepreklicno zaključi vpisovanje za naslednje panoge 13. SŠI: odbojka košarka nogomet namizni tenis med dvema ognjema spominski štafetni tek Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ulici Geppa 9, tel. 31-119. Za vse ostale panoge pa se vpisovanje zaključi 15. sept. Kmalu začetek mladinskih prvenstev Čez dobrih deset dni se bo pričelo v Trstu nogometno prvenstvo najmlajših, na katerem bo nastopal tudi Breg. Mladi brežanski nogometaši bodo nastopali skupno z drugimi trinajstimi tržaškimi ekipami, ki so Cremcaffč, Rosandra Zerial, Ponziana, Esperia Pio XII, Libertas Rocol, Tergeste, CGS, Son-cini, Opicina Supercaffč, Giarizzo-le, Muggesana, Fortitudo in Zaule. Prvo kolo bo na sporedu 9. septembra, zadnje pa 2. decembra, nakar bodo vso zimo igralci počivali. Povratni del turnirja pa bi se moral začeti v drugi desetini marca. Vmesno obdobje pa bi moralo služiti za odigranje preloženih tekem. je (28 predsednik Campusa Art Heck let!!) ponovno presenetil. «Jutri bo na tečaju glavni predavatelj Brian Taylor, član profesionalne ekipe New York Nets (A BA). Zvečer pa pojdemo v Springfield na tekmo v dobrodelne namene za revne črnce, ki jo priredi »Black Organisation*. Igrali bodo Oscar Robertson, John Green, I,ew Alcindor, Brown Taylor, Jack Marin, Cazzie Russell in drugi...* Kaj bi želel več od kakega tečaja! b. 1. NOGOMET RIM, 29. — Italijanski mednarodni nogometni sodnik Sergio Go- TENIS Visoka globa Romunu Nastaseju WASHINGTON, 29. - Zveza profesionalnih teniških igralcev je kaznovala romunskega igralca Nasta-seja s 5.000 dolarji globe, ker s« je preteklega junija udeležil mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu. ATP je pred časom dala svojim članom navodila, naj bojkotirajo angleško teniško prvenstvo zaradi izključitve jugoslovanskega predstavnika Piliča. Nobene kazni pa niso izrekli drugima dvema članoma, ki sta nastopila skupno z Nastasejem v Wimbledonu, Angležu Taylorju in Avstralcu Ruf- S PECTATOR: MAFIJA VČERAJ in DANES Mafija je tudi velika finančna moč, vedno operira z milijo-^ in zato jih mora tudi od nekod dobiti. Seveda razpisuje svoj ^vek. Včasih mafija angažira tudi kakšno bando, ki je na-st®la neodvisno od nje in jo sestavljajo notorični vlomilci, mo-«1« in odpadniki. Takšna tolpa lahko stalno služi mafiji, toda Mafija jo lahko tudi likvidira, če se ji ne pokorava ali pa se &r®vzame. Tolpo lahko likvidirajo tudi v primeru, če prekrši ZaJton molka in utegne zato postati nevarna za mafijo pred Plastmi. Najzanimivejši primer povezanosti mafije in banditizma « zdaj že zgodovinski primer Salvatora Giuliana, »kralja Si-^Ujeo, bandita, ki le bil vrsto let strah in trepet celotnega °toka. Sicilija, hribovita dežela z velikimi, pustimi območji, mno-**co prepadov, jam in sotesk je kot ustvarjena za razvoj banatskih skupin. Toda bolj od naravnih razmer ustreza bandi-ptbu vzdušje, ki ga ustvarja mafija, še posebej s svojo omer- - zakonom molka. Bandit je, poleg tega, še vedno roman-junak, to Je človek, ki se bori proti zakonom in oblasti, °blast pa je vedno sovražnik. In mafija, pa čeprav včasih tudi deluje z oblastmi, ima oblast za svojega poglavitnega so-Tl^nika. Sodeluje z njo samo zato, da bi jo oslabila in da ^ » Ji vsilila. V mestih je glede organizacije in dejavnosti mafije neko- liko drugače. Družba je v mestih bolj razvejana, interesi so različnejši, nasprotja večja in ima zato organizacija tudi večjo kapilamost. V mestih je najnižja kategorija članov mafije rlccottaro — gangster - izsiljevalec, ki izsiljuje trgovce, javne lokale, podjetja Itd. in pobira od njih redno takso za toleriranje njihovih poslov. Toda področje dela je zelo široko. Riccottart mafije izsiljujejo celo gledališča ln festivale! Nobenega področja ni, kjer ne bi mogla mafija pobirati davkov. ROKA MAFIJE SEŽE TUDI V JETNIŠNICE Mafija je okrutna. Ne oprošča in se včasih maščuje celo po mnogih letih, ko maščevanja niti ne pričakujejo več. Mafija ubija iz zasede, sega tudi V celice jetnišndc, ima svoja konspirativna sodišča tudi v najstrožjih jetnišnicah. V turinski «Stampi» je objavil Francesco Rosso nekatere grozljive podrobnosti pod naslovom «Maflja, ki bi se rada prikazovala kot viteška in romantična lahko čisto hladnokrvno odreže kakemu človeku roko.» Poglejmo, kaj pripoveduje Rosso: «V bolnišnici kraja Mazzarino na Siciliji je videl človeka, ki se je pisal Calogero Cravotta, omenjeni, človek pa je bil najzgovornejši primer okrutnosti mafije. Skrival je štrcelj svoje desne roke pod bolniško haljo, očitno pa Je bilo, da se izogiblje slehernim stikom s tujimi ljudmi. Zakopal se je v svoj uporni molk kot v nekaj rešilnega. Zato, ker ni bil poprej absolutno molčal, je doživel strahote, lahko pa bi bil celo izgubil glavo. Kajti strahota, ki jo je bil doživel, je bila vendar samo — opomin. Našla sta ga bila dva avtomobilista na cesti med Barra-franco in Mazzarinom poleg prevrnjenega motornega kolesa. Prizor je bil strahoten. Človek Je ležal na tleh in dvigal kvišku preostali del svoje roke, ves krvav in grozljiv. Vpil je, naj mu pomagajo Toda povedal je naslednje: naletel Je bil na neko neeksplodirano bombo tam pod onim mostom, se je dotaknil, bomba je eksplodirala in mu odtrgala roko. Oba avtomobilista sta stopila pod most, da bi videla o-men j eno bombo in njen učinek, toda tam ni bilo ničesar. Nikjer nista našla niti sledi kakšne eksplozije. Odpeljala sta ga v bolnišnico. Zdravniki so zlahka ugotovili, da tu ni bilo nobene bombe, temveč da so človeku preprosto odrezali roko, morda s sekiro, morda pa tudi z nožem in to, da jo je odsekal kak mesar, ki je znal svoj posel. Calogero Cravotta pa nasprotno nikoli ni spremenil svoje verzije in nikoli tega ne bo storil, da mu je roko odsekala mafija, so pa vendar ugotovili. Ujeli so bili neko tolpo, ki je ropala, delala zasede in u-grabltve zaradi izsiljevanja, ugrabljala živino in uničevala vinograde tistih, ki niso hoteli mafiji plačevati določene vsote. Calogero Cravotta ni pripadal tej tolpi, toda nekaj je vedel o njej, pa so ga med preiskavo zaslišali, pred sodiščem pa bi moral nastopiti tudi kot priča. Za to je zvedela mafija, posledica tega pa je bila, da so človeku odsekali roko. Calogero Cravotta je ostal brez roke, toda vendar je živ. Koliko pa jih je pod zemljo, da bi ne spregovorili, ali pa prav zato, ker so bili spregovorili. Na primer, Luigi Manetta. Bil Je čuvaj na posestvu nekih bogatih veleposestnikov v .Mazzarinu. Posestvo so pogosto ropali. Moral bi pričati proti neki tolpi mafije na procesu v Messini. To je bilo v začetku leta 1962. Ponoči so ga presenetili med spanjem in odpeljali na polje. Zvezali so mu roke na hrbtu, v usta pa so mu porinili dolg kol. Prerešetali so ga z revolverjem in pustili na polju in videti Je bil kot kak križ na tleh s tistim kolom v ustih. Kol v ustih je bil simbol molka, ki se ga ni bil držal. Salvatore Lo Bartola so našli na polju blizu Mazzarina s strahotno iznakaženo glavo. Družina je zatrjevala, da ga je mula udarila s kopitom po glavi in da se je na ta način ubil, vendar Je bila seveda vse to laž Mafija aa je bila uoila na najbolj surov način, toda družina si m upala povedati ti- stega, kar Je vedela in namesto, da bi pomagala preiskavi, sl je rajši izmislila mulino kopito. V bližini Castelvetrana so ubili notarja Caprorotta. Mafiji ni hotel dati zahtevane vsote. Njegov svak, dr. Palmieri, je bil slučajno videl morilce pri delu In Je v svojo nesrečo sklenil, da jih bo prijavil. Nekaj dni kasneje so ga našli mrtvega na dnu vodnjaka, člani mafije so mu najprej iztaknili odi, potem pa so ga prijeli in vrgli v vodnjak. Tisto, kar počenja mafija v veliki jetndšnici Ucclardone pri Palermu se zdi naravnost fantastično. Čeprav redko, se vendar dogaja, da pridejo člani mafije v roke zakona in na prestajanje kazni. Toda mafija ima tam svojo upravo in svoje sodišče. Direktor omenjene jetnišnice Alessandro Fadda pravd, na primer, da Je v enajstih letih, od 1946 do 1957, prispelo v bolnišnico te jetnišnice nič manj in nič več kot štiristo zapornikov zaradi najrazličnejših poškodb, ki pa so v glavnem vsi zatrjevali, da so padli — po stopnicah. Nasprotno pa so v pretežni meri te poškodbe povzročili člani mafije tistim, ki se jim je bilo treba maščevati. Upravitelj Fadda je to povedal na procesu proti Jetnikom, ki so se leta 1956 uprli in preprosto zavzeli jetnišnico. Na omenjenem procesu so govorili tudi o nenavadnem inventarju Jetnikov. Po uporu, ko so jih obvladali, so našli pri njih celo orožarno najraznovrstnejšega orožja, od nožev do železnih palic in revolverjev vseh kalibrov. Toda te poškodbe so vendar samo manjše kazni ald «o-parnini». Kajti v tej jetnišndci mafija obsoja tudi na smrt! V rimskem tedniku «Espresso» so objavili 22. februarja 1962 reportažo o sodišču mafije v jetnišnid Ucclardone. Opisali so tudi proces pred tem «sodiščem»: «Razprava poteka ob spoštovanju vseh formalnosti. Tu j« predsednik sodišča in javni tožilec. V pomembnejših primerih imajo tudi toge, narejene iz jetniških odej... Sicilijanski odvetniki se strinjajo, ko trdijo, da šefi mafije v jetnišnici Uccdar-done poznajo pravo prav tako dobro kot oni sami...» (Nadaljevanji sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRSI, Ui. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI Stran 8 30. avgusta 1973 Z a SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/1! nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca’ trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ALLENDE Sl JE ZAGOTOVIL LOJALNOST VOJSKE ŠTIRJE VISOKI ČASTNIKI V NOVI ČILSKI VLADI Salvador Allende poudaril, da bo nadaljeval po dosedanji revohi-cionarni poti gradnje socializma v okviru ustavne zakonitosti SANTIAGO DE CHILE, 29. Čilski predsednik Allende je sestavil novo vlado, v kateri so vojaki obdržali nekatera ministrstva. Gre za generala Rolanda Gonza-leza, ki je postal minister za rudnike, kontraadmirala Daniela Arel-lana (zakladni minister), generala Humberta Magliochettija (minister za javna dela in prevoze) m za poveljnika orožnikov generala Joseja Mario Sepulvedo (minister za zemljo in kolonizacijo). Od teh je general Gonzales prvič član vlade, kontraadmiral Arellano je bil minister za javna dela v vladi, ki je odstopila marca letos po volitvah, generala Magliochetti In Sepulveda pa sta bila člana prejšnje vlade. Takoj po imenovanju ministrov je predsednik Allende izjavil, da bodo glavne naloge te vlade boj proti inflaciji, pospeševanje proizvodnje in boj proti terorizmu. Kar zadeva ostfda ministrstva je bil dr. Mario Lagos imenovan za ministra za zdravstvo, socialist Carlos Briones pa je spet prevzel notranje ministrstvo po ostavki generala Pratsa. Nov AUendejev kabinet sestavljajo sledeči ministri: Clodomiro Al-meyda (zunanji minister), Carlos Briones (notranji minister), Jose Cademartori (minister za gospodarstvo), kontraadmiral Arellano (zakladni minister), Edgardo Enriquez (minister za šolstvo), Sergio In-sunza (pravosodni minister), general Magliochetti (minister za javna dela in prevoze). Jadrne Toha (minister za poljedelstvo), general Sepulveda (minister za zemljo in kolonizacijo), Jorge Godoy (minister za delo), general Gonzalez (minister za rudnike), dr. Mario Lagos (minister za zdravstvo), Hemando Flores (generalni vladni tajnik), Orlando Letelier (minister za obrambo) in Felipe Rami rez (minister za stanovanja). V tem kabinetu imajo socialisti štiri ministrstva (zunanje, notranje, poljedelsko in obrambno ministrstvo), komunisti tri ^gospodarstvo, pravosodje in delo), radikalci, MAPU in krščanska levica pa po eno (šolstvo* generalno tajništvo in stanovanja). Ministrstvo za zdravstvo je prevzel neodvisni dr. Mario Lagos. Po ustoličenju novih ministrov je povzel besedo predsednik Allende — govor so neposreckio oddajale vse čilske radijske in televizijske postaje — in poudaril, da bo čilska revolucionarna pot v socializem nadaljevala v isti smeri kot doslej in sicer v okviru ustavne zakonitosti. Allende se je dotaknil nato vprašanja zapore prevozniških podjetij. V tej zvezi je poudaril, da namerava vlada zaključiti pogajanja v teku današnjega dne. »Če prevozniki ne bodo sprejeli naših predlogov — je pribil Allende — bomo ukrenili vse kar je potrebno, da preprečimo paralizo države*. Odločnost, s katero je govoril predsednik, kaže, da se je vlada dovolj okrepila, da lahko izvrši ultimat in zapleni stavkajočim podjetnikom tovornjake. V nadaljevanju svojega govora je čilski predsednik odločno zavrnil vse govorice o svojem morebitnem odstopu. »Nisem postal predsednik po naključju — je poudaril — pač pa sem bil izvoljen na demokratičnem volilnem posvetu, ki ga je odobril tudi parlament. Kdor je bil vedno sovražnik ljudstva nima pravice zahtevati mojega odstopa. Če pa bi ljudstvo zahtevalo mojo ostavko, ne bi pomišljal niti trenutek in bi brezpogojno odstopil. Ljudstvo mi je zaupalo vodstvo države na revolucionarni poti v socializem, zato ne bom odstopil pod pritiskom teroristov in fašistov*. Allende je nadalje opozoril tudi skrajno levico, da protizakonita zasedba zemljišč, tovarn in manjših podjetij ne koristi revoluciji, ki temelji na programu vladne koalicije »Unitad popular* in v spoštovanju ustavne zakonitosti. Istočasno pa je predsednik pribil, da prevratniške kampanje, ki jih vodi opozicija, ne pripomorejo k napredku pač pa spodbujajo k terorizmu in k poskusom državnih udarov. »Nova vlada — je zaključil predsednik Allende — bo me- ne poveljnike letalstva, vojske in mornarice bo prisotnost častnikov zagotovila vladi lojalnost oboroženih sil, istočasno pa bodo vrhovni poveljniki formalno nevezani na vlado. Vojska je formalno spet prevzela svojo tradicionalno nestrankarsko vlogo čuvaja ustavne zakonitosti. Imenovanje Carlosa Brionesa na mesto notranjega ministra pa dokazuje, da Allende ni zaprl Krščanski demokraciji vrat v obraz. Briones uživa velik ugled pri številnih predstavnikih »zmerne* opozicije. Poteza ima brez dvoma namen poživiti dialog s KD, ki se je začel pred dobrim mesecem, a je nasedel na sipine. Allende je še enkrat ponudil KD roko. Ali jo bo tudi tokrat zavrnila? PRED OSREDNJIM STOCKHOLMSKIM SODISCEM Včeraj začetek sodne razprave proti Olssonu in Olofssonu Bandita obtožena ropa. ugrabitve in posilstva - Talki Kristina Ehnmar in Elisabeth OIdgren branita drzna bandita Amalia Fleming Izgnana iz Grčije STOCKHOLM, 29. — Prvič po šestih dneh je Švedska danes sproščeno zadihala, more je bilo konec. Brezupni poskus izsiljevanja v strockholmski «Sveriges Kredit-bank* se je zaključil brez prelivanja krvi. Bandita sta spet na varnem v zaporu, talci, tri ženske in en moški, so živi in zdravi spet v krogu svojih družin. Bandita sta morala že danes zjutraj pred sodnike osrednjega stockholmskega sodišča, ki so ju obtožili ropa in ugrabitve. Sodna razprava, ki je potekala za zaprtimi vrati, se bc nadaljevala v prihodnjih dneh. Policija trdi, da bosta Jan Erik Olsson in Clark Olofsson obtožena tudi posilstva Odnos talcev do dveh banditov je ZARADI PONOVNEGA OBRATOVANJA TOVARNE CEMENTA Množično zborovanje v Lestansu proti zastrupljevanju ozračja Pomanjkanje očiščevalnih naprav povzroča veliko škodo kmetijstvu Odločne zahteve prebivalstva, sindikatov in političnih predstavnikov ATENE, 29. — Obmejni stražniki na atenskem letališču so odrekli vstopni vizum Amalii Fle-min. soprogi znanstvenika, ki je odkril penicilin. Polkovniki so izgnal; Flemingovo pred dvema letoma pod obtožbo, da je bila vpletena v prevratniško gibanje, ki je skušalo osvoboditi Aleksandra Pa-nagulisa. LESTANS (Občina Travesio), 29. Včeraj je bila v tem majhnem kraju v zahodni Furlaniji (na cesti med Spilimbergom in Mania-gom) velika ljudska manifestacija, katere se je udeležilo na stotine prebivalcev bližnjih in oddaljenejših krajev, delegacij tovarniških svetov najvažnejših industrijskih središč v deželi Furlaniji - Julijski krajini, skupaj s sindikalnimi predstavniki delavcev kemijskih tovarn iz Porta Marghere, župani, predstavniki raznih sindikalnih kategorij, političnih strank, organizacij ACLI ter krščanske delavske mladine. Manifestacija je bila prirejena v znak protesta proti ponovnemu obratovanju tovarne cementa družbe «Frlulana Cementi* na skrajnem robu te vasice Afera zaraditovdriie eeiftehta V Lestansu se je začela že pred dvema letoma, ko je ta pomemben industrijski obrat začel delovati. Ljudje so se takoj zavedli, da bo proizvodnja cementa na njihovem področju povzročila hudo škodo kmetijstvu, posebno, če ne bi last- mnimi količinami prahu. Po .dveh letih pa je tovarna začela nenadoma obratovati. V tem razdobju pa je uprava tovarne sprejela le nekaj malenkostnih ukrepov za zaščito naravnega okolja. Med d~u-gim bi morali namestiti zelo drage naprave, ki naj bi jih dobili iz Zahodne Nemčije. O vsem tem pa ni bilo ne duha ne sluha, ker te naprave veljajo nekaj sto milijonov lir. Neupoštevanje teh osnovnih zahtev prebivalstva s strani družbe »Friulana Cementi* je sprožilo sedaj razsežno protestno akcijo, ki je privedla do tega, da so oblasti poslale v podjetje velike policijske sile. ,f Sinoči so manifestanti odšli v sprevodu do vrat podjetja, ki je bilo zastraženo s karabinjerji in policijskimi silami. Manifestanti so postavili v bistvu tri zahteve: 1. odpoklic policijskih sil; 2. prekinitev dejavnosti tovarniške peči ter njeno premestitev na neko drugo področje; 3. obnovitev pogajanj. niki, oziroma pristojne oblasti spre- j V tej zvezi se je sinoči sestal jeli določenih ukrepov za prepre- deželni odbor dežele Furlanija čitev onesnaženja okolja z ogro-1 Julijska krajina, ki je obravnaval NA POTI NA VESELICO V BLIŽNJO VAS Avto v prekopu: pet mrtvih pri Mantovi Šofer rešil sorodnico, sam pa utonil * Mrtva pri priči dva Avstrijca na cesti proti Tolmeču MANTOVA, 29. — Sinoči je avto znamke »fiat 850», ki ga je upravljal 53-letni Aldo Andreani, strmoglavil s petimi potniki v neki prekop, kjer je potonil v dva metra globoki vodi. Od šestih oseb, ki so bile v avtu, se je rešila samo ena. Vseh pet žrtev te nesreče je bilo doma iz Villanove De Bellis pri Mantovi. V večernih urah so prizadeti odpotovali z avtom v neki bližnji kraj (Governolo), kjer je bila vaška veselica. Avto je upravljal, kot smo že rekli, Aldo Andreani, potniki pa so bili: 58-letni Alfredo Bosco, njegova 51-letna žena Lina Andreani, 50-letna Ida Cortellazzi ter 27-letna Anna Pi-stoni - Bosco in njena 3-letna hčerka Barbara. Aldo Andreani je prevozil le malo kilometrov, ko ga je na nekem ovinku zaneslo na stran ter je z avtom udaril v ograjo mostu, jo podrl ter zgrmel v prekop. Nesreče ni opazil nihče. Ko so pozneje gasilci potegnili avto z dna prekopa, so ugotovili, da je bila ena od šip razbita. Po pripovedovanju edine osebe, ki se je rešila, to je Anne Pistoni - Bosco, rala kot prejšnje zagotoviti javni “ /Teče VSaj V red in rešiti politično ter gospodar- ?!?vnih obnslh- AWo Andreani je raz- sko krizo*. Hitra rešitev vladne krize je vzrok, da v čilskih vladnih krogih gledajo na bodočnost z določeno mero optimizma in sodijo, da bodo v kratkem premostili najostrejšo fazo krize. Vsekakor pa se ne nadejajo, da bodo kar čez noč rešili vse probleme države. Vladna preosnova predstavlja šele začetek dolge in težavne rekonvaJe-scence, saj čilskih gospodarskih težav ni moč rešiti kar čez noč zlasti po več kot enomesečni stavki prevoznikov (po nekaterih računih naj bi stavka stala Čile tri in pol milijarde lir na dan). Dve dejstvi sta pomembni v novem Allende je vem kabinetu: prisotnost vojakov in imenovanje Brionesa na mesto notranjega ministra. Prot; pričakovanju so štirje visoki častniki prevzeli vladne obveznosti. Čeprav ne gre za vrhov- bil šipo ter potegnil iz avta Pisto-nijevo. Z močno deročo vodo se je boril skoraj en kilometer, nakar mu je uspelo, da je spravil žensko tik ob škarpo s cementa ob prekopu. Tedaj so mu pošle moči ter je kmalu nato izginil v valovih. Pistonijevi pa se je posrečilo, da je prišla na kopno, f-tekla do ceste ter začela klicati na pomoč. Prišli so karabinjerji in gasilci, ki so na podlagi njenih izjav našli kraj, kjer se je avto potopil. Gasilci so potegnili avto na kopno ter ugotovili, da so bile v avtomobilu tri osebe in sicer Alfredo Bosco, Jr;a f-ortellazzi 'n mala Barbara. Lino Andreani pa je tok odnese) naprej- V današnjih jutranjih urah so gasilci našli truplo 1-ii'e Andreani. Gasilci u-pajo, da bodo v kratkem našli tudi truplo njenega brata Alda Andreani ja. Domnevajo pa, da h« ^ba preiskati zelo dolg odsek prekopa, ker je na tistem mestu tok zelo deroč. Anno Pistoni so prepeljali v bolnišnico v Mantovi, ženska ima sicer precej hud živčni šok, toda njeno življenje ni ogroženo ter bo ozdravela v petih dneh. Iz Vidma pa sporočajo medtem, da sta se dva avstrijska avtomobilista danes ubila na državni cesti, ki pelje od italijansko - avstrijskega mejnega prehoda Monte Croce Camico (Pičitzen Pass). Mladeniča, ki sta bila namenjena v Tolmeč, sta se peljala z močnim motorjem po vijugasti cesti, ki gre v dolino. Na nekem ovinku sta se zaradi spolzkega cestišča zaletela v avto, ki se je peljal proti Timau. Oba sta bila pri priči mrtva. Pozneje se je zvedelo, da gre za dva zahodnonemška državljana in ne Avstrijca. Življenje sta izgubila brata Ernst VValter Bauerle (37 let) ter Tino Walter (17 let) iz Stuttgarda. Motorista sta se vračala s počitnic, ki sta jih prebila v letovišču Lignano Sab-biadoro. Na nekem ovinku pri vzponu proti Plotzen Passu, je motor zdrknil zaradi spolzkega cestišča ter treščil v avto, ki je prihajal naproti in ki ga je upravljal 59-letni Joseph Ezau z Dunaja. to vprašanje. Debata je bila dolga in zelo vroča ter se je baje zaključila s pozivom za nadaljevanje pogajanj. Vprašanje tovarne cementa v Lestansu ni lahko, med drugim tudi zato, keir je sama deželna u-prava zainteresirana pri tej dejavnosti, saj jo je baje financirala s tremi milijardami lir. S posredništvom družbe »Finanziaria Friulia* ima v svojih rokah baje okoli 30 odstotkov delnic. Brez dvoma je zelo pomembno, da se posebno v odročnih krajih gradijo industrijski objekti, ki bi utegnili zagotoviti prebivalstvu delo in zaslužek. Res pa je„ tudi, da je treba v današnjih razmerah poskrbeti v večji meri, kot se je delalo .doslej, za uvajanje očiščevalnih naprav, ki naj bi preprečile ekološko zastrupitev področja. To velja posebno za primer Le-stansa. kjer bi tovarna cementa (skupaj z raznimi drugimi podobnimi pobudami v najbližji okolici Lestansa) povzročila precejšnjo škodo kmetijstvu. Po najnovejših računih izdelujejo danes v Italiji okoli 30 milijonov ton cementa. Te tovarne spuščajo v ozračje o-koli 500.000 ton prahu (z vštetimi 100.000 tonami žveplenega dioksida). Po najskromnejših računih vsak italijanski državljan vdihava vsako leto okrog 10 kg teh odpadkov. Osrednje vprašanje je torej nadaljevanje pogajanj, za dokončno ureditev vprašanja v smislu, da ne bi tovarna zastrupljala ozračja na tem področju. Predpogoj pa 'je vsekakor umaknitev policijskih sil s področja tovarne same. Papež o oporečništvu v katoliški cerkvi CASTELGANDOLFO, 29. — Na današnji generalni avdienci je papež Pavel VI. obširno govoril o današnjih najbolj življenjskih vprašanjih katoliške cerkve. Sem spada predvsem vprašanje ponovnega u-resničenja enotnosti cerkve. Cerkev ni na zunaj, je dejal papež, izrazito razklana, saj tudi oporečniki v njenih vrstah zatrjujejo vedno, da so in hočejo ostati v njenih vrstah. Nikoli se ni toliko govorilo o enotnosti vernikov ’ kot prav sedaj. Dogaja pa se, da se ustanavljajo organizacije, ki so v nasprotju s temi izjavami. Neenotnost in razbitost, ki danes tareta cerkev, ne zadevata toliko njeno strukturno celovitost, temveč se izražata predvsem v duševni razklanosti, v težnjah, da se vsilijo subjektivna mnenja in ideje. Papež je nadalje govoril o dvojni koncepciji cerkve kot organiziranega telesa ter karizmatične cerkve. Pavel VI. je dejal, da gre za samovoljno razlikovanje teh dveh oblik. Na vsak način bo papež o-bravnaval to temo v svojih prihodnjih nastopih. vsekakor nenavaden. Po poročanju lista «Dagens Nyheter» naj bi dve talki, Kristina Ehnmar in Elisabeth OIdgren, prepričevali inšpektorja stockholmskega kriminalnega oddelka Gunnarja Aastroema: «Ne pretepajte ju (banditov), saj nam nista storila nič žalega!* Kristina, ki je najbolje prestala trdo preizkušnjo, je tudi v pogovoru s časnikarji odločno zanikala domnevo, da sta Olsson in Olofsson posilila eno od talk. Povsem drugačno pa je poročilo policije o ravnanju dvrii banditov s talci. Neki agent, ki je stražil nad blindirano sobo, je izjavil, da sta Olsson in Olofsson mučila svoje žrtve. Dodal je, dn je bil dalj časa prisiljen prisluškovati pogovorom med banditoma in talci. »Slišal sem nekaj — je pribil -- česar ne bi hotel več slišati v svojem življenju* Policija se je odločila za poseg s plinom, ko sta bandita razvezala dekleta in moškega. Kristina Ehnmar je poudarila, da je pomislila, da smrt ni daleč, ko je zavohala oster vonj plina. Olofsson pa ni uresničil svoje grožnje, čeprav je imel še brzostrelko v rokah. Izstrelil je rafal proti vratom nato pa se je vdal. Izročil je orožje policiji, nato pa je celo pomagal odpreti težka jeklena vrata blindirane blagajne. Po šestih dneh izredne napetosti so njegovi živci popustili in v zadnjem trenutku mu je zmanjkalo moči, da bi se boril do zadnje kaplje krvi za uspeli svojega brezupnega izsilje-valnega načrta in da bi uresničil svoje grožnje. Bandit pa se do zadnjega ni odpovedal svoji vlogi »neukrotljivega junaka*. Ljudje zbrani pred vhodom banke so pozdravili talce in policijske agente z navdušenim ploskanjem, na račun banditov pa je letela marsikatera bridka, čeprav se ju nihče ni dotaknil. Zlasti so ljudje navdušeno ploskali 21-letni Kristini Ehnmar, ki je sedela na nosilu in pozdravljala prisotne. 0-stali trije, 23-letna Elisabeth OIdgren, 31-letna Brigitta Lunbland in 251etni Sven Saefstroem, so bili bolj izčrpani in so nettiq ležali na nosilih. Soprog Lunblandove je kar žarel od sreče, da je žena živa in zdrava. »Povedal sem najinima otrokoma, da je mama rešena. Čakata jo doma,* je dejal časnikarjem s solzami v očeh, V pričakovanju procesa so časnikarji ugotovili, da je imel O-lofsson dovoljenje, da zapusti kaznilnico za dan ali dva. Bandit se ni vrnil pač pa je šel naravnost v banko in začel svoj brezupni podvig. Voditelj opozicijske konservativne stranke Goesta Bohman je že ostro napadel vlado zaradi ka-zniiniškega pravilnika, ki omogoča jetnikom, da za dan ali dva brez nadzorstva zapustijo zapor. Pravosodni minister Geimer pa je odločno zavrnil njegovo kritiko in poudaril, da vlada ne bo spremenila pravilnika Politični opazovalci menijo, da bo zadeva vplivala na i- zid političnih volitev, ki bodo 16. septembra. Nekateri sodijo, da bo uravnovešeno vedenje policije koristilo ministrskemu predsedniku O-lofu Palmeju, drugi pa menijo, da bodo volivci ocenili njegovo ravnanje kot preveč popustljivo do banditov. Palme, ki je osebno sledil razvoju dogodkov v banki, je ob zaključku v celoti podprl ukrepanje policije in, poudaril, «da je čudovito opravila svojo nalogo*. Eksplozija pete francoske jedrske bombe CANBERRA, 29. — Avstralski ministrski predsednik Whitiam je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da so francoski znanstveniki v teh dneh razstelili na atolu Muru-roa svoj peti jedrski eksplozivni naboj. V Parizu niso ne potrdili ne demantirali te izjave. V neuradnih krogih pa se je malo prej izvedelo, da bo Francija opravila svoj peti in po vsej verjetnosti zaključni jedrski poskus letošnje serije pred koncem meseca. Izvedelo se je medtem, da je vodstvo pacifistične organizacije «Pea-ce Media* ukazalo kapitanu jadrnice «Fri» naj se vrne pred atol Mu-ruroa, kjer je pred nekaj dnevi izginila pacifistična jadrnica «Sprint of Peace*. Pacifisti so obtožili francosko mornarico, da je napadla jadrnico in jo šiloma odvlekla daleč od jedrskega poligona. Francoska vlada pa je odločno zavrnila obtožbo. i Po pisanju londonskih listov «The Guardian* in «Evening Standard* naj bi bila skupinica štirih ali petih teroristov odgovorna za bombne eksplozije, ki so prejšnji teden terorizirale Londončane in za atentate na britanskih veleposlaništvih v VVashingtonu in v Parizu. Na sliki eksplozivna poštna pošiljka, ki je počila na veleposlaništvu v Parizu .................................................................................................................iiiuiimiiiiiiiiiiinitiiiiin„iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiia TRAGEDIJA VOJAŠKEGA LETALA V ŠPANIJI / Vmeriški«C 141»vplamenih: 24 mrtvih pri Guadalajari Z letalom so potovali člani družin ameriških vojakov v Grčiji - En član posadke preživel nesrečo MADRID, 29. — štiriindvajset a-meriških državljanov je izgubilo življenje pri letalski nesreči, ki se je pripetila sinoči blizu Guadalajare. Od 17 potnikov in osmih članov posadke se je rešil samo poročnik vojaškega letalstva William Ray, ki so ga najprej prepeljali v bolnišnico v Guadalajari in potem v bolnišnico špansko - ameriškega vojaškega o-porišča v Torrejonu de Ardoz. Ray je pri nesreči dobil razne zlome kosti ter hudo živčno travmo. Nesreča se je pripetila okoli 22.50 sinoči, ko je letalo tipa «C 141», ki pripada ameriškemu vojnemu letalstvu letelo čez guadalajarsko področje. Prihajalo je iz Aten namenjeno v Torrejon, od koder bi naknadno poletelo proti ZDA. Potniki so pripadali družinam ameriških vojakov iri častnikov, ki so v raznih grških oporiščih. Med njimi je bilo več žensk. Po uradnem sporočilu španskih o-blasti je letalo ob omenjeni uri izgubilo radijsko povezavo s kontrolnim stolpom v Torrejonu, Takoj nato je treščilo na tla ter se vnelo. Ekipe reševalcev iščejo trupla med razbitinami letala ter jih skušajo identificirati. BENETKE, 29. — Sncči so se vrnili v Mest.re italijanski turisti, ki so bili aretirani 14. avgusta na Malem Lošinju zaradi požiga go- ' * *£ , Razbitine ameriškega vojaškega transportnega letala C-141, ki je sirmoglavilo pri Guadalajari. V nesreči je 25 potnikov izgubilo življenje ...............................................................ni,...............................................................................................................................................m.............................. Stopnjevanje rasistične nestrpnosti v Franciji V Marseillu in Metzu sta bila ubita dva Alžirca, trije pa so bili ranjeni v Le Pereauxu pri Parizu MARSEILLE, 29. — Danes ponoči je v neki marsejski bolnišnici umrl 16-letni Alžirec Ladj Lounef, ki so ga včeraj ponoči smrtno ranili še neidentificirani Evropejci. Po mnenju policije gre za represalijo, ker je pred nekaj dnevi še neidentificirani Alžirec ubil 43-letnega šoferja Emila Ger-lacha. Fari se je sinoči okrog 23. ure odpravil na sprehod. Nenadoma sta ga dohitela dva avtomobila, iz katerih so morilci streljali na nesrečneža. Dve svinčenki sta zadeli mladega Ladja v hrbet in ga smrtno ranili. Fant se je zgrudil na tla v mlaki krvi. Nekaj. ur pozneje je umrl v bolnišnici, ne da bi se osvestil. Umor mlaoega Alžirca je še zaostril napetost v Marseillu, kjer se stopnjuje rasistična nestrpnost med ev-čopskt in severnoafriško nacionalno skupnostjo. Zaradi nevarnosti inoiden-tov je policija prepovedala demonstracijo, ki jo je napovedal fašistični odbor za obrambo Marsejcev. O napadli na severnoafriške emigrante rvročn.io tudi iz pariške okolice in s področja Moselle. V mestecu Le Perreaus je neki delavec streljal s karabinke proti lokalu, kjer se zbirajo Alžitci, in ranil tri emigrante. V McUu pa so neznanci ubili 38-lelncga alčir.-nega delavca Ahmeda Rfeskija s strelom v trebuh. Nesrečnež, ki ga vsi opisujejo kot blagega in marljivega- fanta, je povečerjal v gostilni, kjer se po navadi zbirajo e- migranti. Ko se je odpravil na krajši sprehod, so ga rasisti ubili. V mestu Toulouse pa je vojaško poveljstvo kaznovalo odred padalcev, ki so pred dvema dnevoma pripravili, kazensko ekspedicijo proti Skupnosti severnih Afričanov. Prišlo je do zelo ostrih spopadov in agenti francoske vojaške policije so morali ostro nastopiti. da so ppovrili duhove in prisilili napadalce, da so se vrnili v vojašnico. V Tajski poplave terjale 27 žrtev BANGKOK, 29. — Glasnik tajskega ministra za zunanje zadeve je sporočil. da so poplave, ki so prizadele pokrajine severne Tajske, zahtevale 2f človeških žrtev, drugih 19 oseb pa pogrešajo. ODlasti so poslale v pokrajino Mae Hong živila z letali. Poplave so prizadele še tri druge pokrajine, in sicer Čang Mai, Nan in Čang Rai. BUENOS AIRES, 29. - Včeraj je bil osvobojen argentinski podjetnik Carlos Grignone, ki je bil ugrabljen 31. julija letos v Buenos Airesu. zdov. Po preliminarni sodbi razpravi pred reškim kazenskim sodiščem je policija vrnila turistom po-tne liste, zaplenjen avtomobil in motorni čoln. Turisti, Umberto Oliviero in sin Antonello ter Ernesto Rizzi in sinova Fabio ter Andrea, trdijo, da niso zanetili požara. Odvetnik Lo-ris Fortuna, ki je prevzel obrambo, je izjavil časnikarjem, da ak; tivno išče tri nemške turiste, ki bi lahko potrdili izjave njegovih klientov. Proces bo vsekakor čez nekaj mesecev. Če se italijanski turisti ne bodo javili na reškem sodišču, bodo zgubili kavcijo 12 milijonov lir. Poplave v Pakistanu KARAČI, 29. - Reka Ind, ki je včeraj prestopila bregove pri Hy- derbadu, ogroža tudi industrijsko središče Ghar v Južnem Pakistanu. Rečna gladina narašča pol metra vsak dan. Po mnenju vladnih funkcionarjev bo jutrišnji dan odločilen. Če bi Ind prestopil bregove bi poplavil vsa polja do Karačija in bi odrezal prestolnico od države. VAMPIR V VVASHINGTONU Spričo vala polemik, ki sta ga vzbudila zadeva Watergate in sodna preiskava o zlorabah podpresednika Agneiva, je vampir zadnja stvar, ki bi jo potrebovali v Washingtonu. Posli so pa posli in nimajo nič skupnega s patriotskimi čustvi, še 'manj pa s prizanesljivostjo do vladarjev: neka filmska družba je brez pomisleka dala v promet film na vampirsko tematiko. Film z naslovom «WqshinQ-; ton vampin govori o dogodiv-: ščinah nekega časnikarja, ki j ga je obsedel vampir, medtem ki je bil kot dopisnik v Budimpešti. Po povratku v domovino postane časnikar osebni predsednikov svetovalec in zgrize ter ubije vše predsednikove nasprotnike, ki so bili na «črnem seznamu». AH... TA POŠTA! če nekoliko pofilozofirano so brzojavki nadeli takšno ime, ker je hitro obveščanje njena lastnost. Elektromagnetni impulzi, ki potujejo po zraku ah 'po posebnih kablih, kot bi trenil preletijo dolge razdalje in že je vest, sporočilo, ki smo ga poslali prijatelju ali znancu na cilju. Kaže pa, da italijanska pošta ni dobro dojela etimološkega pomena besede brzojavka (morda ker ji v italijanščini pravimo telegramma ah pisanje na daljavo) saj je neka brzojavka potovala iz Milana ® Masso Carraro celih 28 dni.